občinsko GLASILO · OBČINA HRPELJE - KOZINA številka 10 letnik XVIII - 2015 občinsko GLASILO...

OBČINA HRPELJE - KOZINA

številka 10

letnik XVIII - 2015

občinskoGLASILO

DECEMBER 2015

Večstoletna lipa v Klancu, foto: Ivan Likar

DECEMBER 2015 | OBČINSKO GLASILO OBČINE HRPELJE - KOZINA | AKTUALNO | 32 | AKTUALNO | OBČINSKO GLASILO OBČINE HRPELJE - KOZINA | DECEMBER 2015

IZ VSEBINEDRAGE OBČANKE IN SPOŠTOVANI OBČANI! 2

NOVICE IZ OBČINE 3

BAZNA STOLPA GSM, STROKOVNI SEMINAR 4

PROTEST OBČIN NA VLADI RS 4

SVETOVNI DAN SPOMINA NA ŽRTVE, LAS 5

KLASIČNI KRAS NA SEZNAM UNESCO 6

IZVEDBA VAJE EVAKUACIJE NA OSNOVNI ŠOLI 7

ČESTITAMO VSEM PREJEMNIKOM PRIZNANJ! 8

KLJUČAVNIČARSTVO IN PASARSTVO 9

EKO KOTIČEK - INFORMACIJE KSP D.D. SEŽANA 10

SVETOVNI DAN ČEBEL 11

ČEBELARSTVO BOGATAJ, NA STROKOVNI EKSKURZIJI 12

KOREN 13

DARILO GOZDA VAŠEMU DOMU 14

PLES BREZ MEJA 1915–2015 14

PRVIČ 15

KRAŠKO BRKINSKI LIKOVNI USTVARJALCI 16

POT MOJEGA ŽIVLJENJA, ORLEK IN ORLEČANI 17

KAKO USTVARITI OGRLICO, NOVO VODSTVO 18

»JAZ IN TI V USTVARJANJU« 18

NENAPOVEDANA VAJA PGD MATERIJA 19

40 LET JE 19

ZDRAVNICA KOT SONČNI ŽAREK 20

NOVOROJENČKI, BRKINSKI – SE DOGAJA! 22

NOVI PREDSEDNIK NK JADRAN 23

DR. CIRIL KASTELIC ČLAN NOGOMETNEGA KLUBA 24

ZDRUŽILI SMO PRIJETNO S KORISTNIM 24

PRI 42. LETIH PRVIČ NA 42 KM, V GOSTEH V TOSKANI 27

ZIMSKA LIGA 29

VOŠČILA 30

MLADARIJE 32

HVALA ZA ZAUPANJE 38

TEČAJI ZA LASTNIKE GOZDOV 38

OSMRTNICA, STIK Z RESNICO, SKRITI PREDMET 39

ZA LJUBE KNJIGOLJUBE 40

ELECTRO LIGHT 41

ZGODBARNICA 42

MINUTKA ZA MISEL 43

VABILA, OGLASI 44

KOLEDAR DOGODKOV 52

Drage občanke in spoštovani občani!

Ljubezen, sreča, strpnost - toleranca, pogum in sprejemanje drugačnosti. Stare in mogoče že zelo izrabljene besede, a ostajajo osrednji pojmi moje

voščilnice vam, moje občanke in občani. Brez teh je vse ostalo zaman. Vse delo, ki ga vlagamo,

ves čas, ki ga porabljamo na službenih mestih, in vse, kar ustvarjamo.

Zdravje je brezplodno brez ljubezni.Vzgoja otrok je neuspešna brez ljubezni in strpnosti do novih generacij. Skupnost, nevzdržna za življenje, če je brez strpnosti in tolerantnosti. Pogovor – nemogoč brez poslušanja in sprejemanja drugačnih mnenj.

Sreče ni brez ljubezni, veselja in zadovoljstva.Pogum brez vere v življenje je siromak.

In vse to je del našega vsakdana, ki se vije skozi koledarsko leto ..., ki tke življenje. V naš dom prihajajo novi ljudje, v naš prostor nove kulture.

Brez ljubezni, strpnosti in tolerance bo življenje neznosno in tudi nemogoče.

Želim vam, da bi zmogli skozi to noro življenje današnjega sveta. In da bi v enaki meri, kot dajete, tudi prejemali. Naj vas vedno obkrožajo

prijaznost, dobrota, vera v dobro, ljubezen in razumevanje sočloveka!

Srečno in zdravja polno novo leto 2016!

Saša Likavec Svetelšekžupanja

NOVICE IZ OBČINE

V teku je obnova cest proti Gradišici in Baču. Istrska ulica na Kozini …je po novem razsvetljena, saj je bila v novembru postavljena

javna razsvetljava.

Parkirišče za tovornjakePo predhodnih skupnih dogovorih in usklajevanjih je država pričela z gradnjo prepotrebnega parkirišča za izločanje tovornega prometa, ki bo na Kozini končno namenil svoj prostor temu obremenjujočemu delu prometa. Parkirišče bo na Kozini med poslovno stavbo Reja in zapuščenim

bencinskim servisom OMV.

Sanacija lipe v Klancu

Projekt Interreg Mediterranean Občina Hrpelje - Kozina se je kot pobudnica v partnerski prijavi skupaj s Kmetijskim inštitutom Slovenije, ki je prevzel vlogo vodilnega partnerja, ter še z devetimi partnerji prijavila na razpis Interreg Mediterranean, kar je za nas izrednega pomena, saj je vanj vključen tudi projekt revitalizacije Brkinov s sadnim drevjem. Poleg naše občine sodeluje tudi Park Škocjanske jame, skupaj pa je v projektu 11 partnerjev, poleg Slovenije še iz Italije, Španije in Francije. Projekt podpira več kot 30 pridruženih partnerjev. Rezultati razpisa bodo znani sredi prihodnjega leta. O uspehu prijave

na razpis in sami izvedbi bomo v glasilu sproti poročali.

Gradnja prvega krožišča … na vstopu na Kozino iz smeri Italije je v zaključni fazi.

Svetlobni dodatki na prehodihZa dodatno preventivo in zagotavljanje varnosti v cestnem prometu je občina poskrbela, da so prehodi za pešce v Hrpeljah in na Kozini dodatno označeni z lučkami, ki so

vstavljene v tla tik pred prehodom.

DECEMBER 2015 | OBČINSKO GLASILO OBČINE HRPELJE - KOZINA | MED LJUDMI | 54 | AKTUALNO | OBČINSKO GLASILO OBČINE HRPELJE - KOZINA | DECEMBER 2015

BAZNA STOLPA GSM SLOVENSKIH ŽELEZNIC NA NOVI LOKACIJIObčina se je s Slovenskimi železnicami uspela dogovoriti za prestavitev spor-nih baznih postaj železniškega omrežja GSM-R na Kozini in v Rodiku. Spora-zum je že podpisan. V Rodiku je nova lokacija 200 m nižje od prvotne, bazni stolp je že postavljen. Na Kozini pa bo nova lokacija nekaj sto metrov nižje

proti Prešnici, na drugi parceli, ki je v lasti Slovenskih železnic. Prestavitev stolpov je predvidena na začetku pri-hodnjega leta, delno bo breme stroškov padlo tudi na občino, vendar v tem tre-nutku ti še niso točno ocenjeni.Občinska uprava

SVETOVNI DAN SPOMINA NA ŽRTVE PROMETNIH NESREČNa soboto, 14.11, smo se zbrali pri osre-dnjem spomeniku na Kozini in z nekaj minutnim skupnim srečanjem počastili spomin na žrtve prometnih nesreč. To je dan, ob katerem se spomnemo vseh umrlih in poškodovanih v prometnih nesrečah, skupaj z njihovimi bližnjimi, prijatelji, sodelavci in znanci. Smrt ali poškodba v prometni nesreči je nena-den, silovit in travmatičen dogodek, ki ima dolgotrajne posledice, v številnih primerih celo trajen vpliv na življenje celotne družine. Vsako leto se številka poškodovanih in trpečih poveča za več milijonov. Občutek žalosti in nemoči te ogromne skupine je še toliko večji, ker je veliko število žrtev mladih in ker bi veliko število prometnih nesreč lahko

in morali preprečiti. Tudi odnos javno-sti do smrti, poškodb in žrtev prome-tnih nesreč povečuje občutek nemoči, saj je le-ta velikokrat nezadosten, ne-primeren, neprijazen in celo krut do izgube življenja ali izgube kvalitete ži-vljenja. Svetovni dan spomina na žrtve prometnih nesreč je tako odgovor na potrebo žrtev prometnih nesreč po jav-nemu priznanju njihovega trpljenja in izgube.Po nagovoru županje Saše Likavec Svetelšek smo prisotni (med njimi predstavniki PGD Materija, OŠ DBB Hrpelje in Policijske postaje Kozina) simbolično prižgali svečko. Ester MihaličČlanek ni bil lektoriran.

Včasih se moraš ustaviti, da dojameš, kako je kdo, s hrbtom obrnjen proti tebi, sredi življenja odšel…. po cesti, ki ga je izvrgla.

USTANOVITEV LOKALNEGA PARTNERSTVA LAS KRASA IN BRKINOVLokalna akcijska skupina Krasa in Brki-nov (v nadaljevanju: LAS Krasa in Brki-nov) deluje že od leta 2009. V prejšnjem programskem obdobju 2007–2013 je LAS Krasa in Brkinov pokrival obmo-čje treh občin: Divača, Hrpelje - Kozi-na, Sežana, v novem programskem ob-dobju 2014–2020 pa se je priključila še Občina Komen. LAS Krasa in Brkinov tako sedaj pokriva ozemlje 660 km2 s 24.845 prebivalci. Skladno z Uredbo o izvajanju lokalnega razvoja, ki ga vodi skupnost, v programskem obdobju 2014–2020, se je LAS Krasa in Brkinov ponovno formiral. Zato je 22. oktobra 2015 potekala ustanovna seja Skupščine LAS, ki so se je udeležili predstavniki javnega, zasebnega in gospodarskega sektorja, ki so se do takrat vključili v LAS. Na seji so določili vodilnega par-tnerja LAS, člane upravnega in nad-zornega odbora, izvolili predsednika in podpredsednika ter odločali o članari-ni. Funkciji predsednika in vodilnega partnerja ostajata nespremenjeni, saj sta

izvoljena predstavnika ista kot v prej-šnjem obdobju. Predsednica LAS tako ostaja Milena Štolfa, vodilni partner pa Območna razvojna agencija Krasa in Brkinov, ki je uspešno opravljala funk-cijo upravljavca LAS tudi v prejšnjem obdobju. Upravni odbor, ki je organ

odločanja in upravljanja ter najvišji iz-vršilni organ LAS, je sestavljen iz štirih predstavnikov javnega sektorja, štirih predstavnikov gospodarskega sektorja in štirih predstavnikov zasebnega sek-torja. Ker ima vsaka občina po enega predstavnika iz vsakega sektorja, so

STROKOVNI SEMINAR EVROPSKE KOMISIJE V BRUSLJUŽupanja Saša Likavec Svetelšek se je v začetku novembra udeležila strokov-nega seminarja Evropske komisije v Bruslju, ki ga je organiziralo predstav-ništvo Evropske komisije v Sloveniji. Županja je bila skupaj z županjo diva-ške občine ena od predstavnic lokal-nih skupnosti, ki so se na licu mesta seznanili z aktualnimi tematikami Evropske unije ter delovanjem Evrop-ske komisije in Odbora regij.Določene vsebine so jim bile pobli-že predstavljene, kot so: strukturni skladi, Natura 2000, program LIFE, Evropski socialni skladi v Sloveniji,

Odbor regij in aktualna Agenda za migracije. Župani so imeli možnost spoznati kontaktne osebe in vzposta-viti konkretne stike ter se informirati o področjih, pomembnih za posame-zno občino.Občinska uprava

PROTEST OBČIN NA VLADI RSŽupanja Saša Likavec Svetelšek se je 18. novembra udeležila protesta na seji Državnega zbora, ki sta je organizirala Skupnost občin in Združenje občin z namenom, da bi dosegli koordiniran nastop in večji pritisk na državo in hkrati opozorili na nevzdržnost finan-ciranja lokalne samouprave, ki s tako nizko določeno višino povprečnine še dodatno siromaši občanke in občane (povprečnina je za občine pomemben znesek, saj se iz njenega naslova v skla-du z Zakonom o financiranju občin fi-nancira izvajanje prenesenih nalog, ki jih morajo občine opravljati na podlagi zakonov, in v obsegu, določenem z le--tem. Te naloge so vezane predvsem na zagotavljanje javnih služb in izva-janje javnih programov na področju predšolske vzgoje, osnovnega šolstva, zdravstvenega varstva in zdravstvenega

zavarovanja, social-nega varstva ipd.).Vlada RS je namreč sprejela sklep, da višina povprečnine v letu 2016 znaša 522 € na prebival-ca. Za financiranje občin v letu 2016 pa je potrebnih naj-manj 536 € na prebivalca, razlika do te vsote naj bi se zagotovila iz sredstev resornih ministrstev, ki so bila zadol-žena, da znižajo stroške za delovanje občin skozi zakonodajne spremembe, pa tega niso storila. Šele ko bodo mi-nistrstva svojo nalogo opravila in skozi zakonodajne spremembe zagotovila re-aliziran prihranek, se lahko temu prila-godi višina povprečnine. Po zakonu o financiranju občin, bi morale občine v

letu 2016 dobiti še del sredstev za so-financiranje investicij občin, v višini 4 % skupne primerne porabe občin, ob upoštevanju, da 1 % teh sredstev pred-stavlja nadomestilo dela sredstev za sofinanciranje investicij iz leta 2015. V zakonu, ki ga je sprejela vlada, pa je država določila samo 1 % teh sredstev. Protesta se je udeležilo veliko število županov in županj. Občinska uprava

LAS Krasa in BrkinovPartizanska cesta 82, 6210 Sežana

DECEMBER 2015 | OBČINSKO GLASILO OBČINE HRPELJE - KOZINA | MED LJUDMI | 76 | MED LJUDMI | OBČINSKO GLASILO OBČINE HRPELJE - KOZINA | DECEMBER 2015

občine enakopravno zastopane v tem organu. Iz Občine Hrpelje - Kozina so tako v odboru Ester Mihalič, Breda Fili-povič in Irena Babič Cek. Nadzorni odbor, ki je nadzorni organ, pa ima tri člane, in sicer: enega pred-stavnika javnega sektorja, enega pred-

stavnika gospodarskega sektorja in enega predstavnika zasebnega sektorja. Vsi člani LAS sestavljajo skupščino, ki je najvišji organ LAS. Prejšnje obdobje je bilo zelo uspešno, zato se nadejamo, da bo takšno tudi prihajajoče.

Za več informacij o LAS Krasa in Brki-nov vas vabimo, da obiščete našo sple-tno stran: http://www.ora.si/las.Maja Colja, LAS Krasa in BrkinovFoto: Maja Colja

IZVEDBA VAJE EVAKUACIJE NA OSNOVNI ŠOLIOsrednja tema letošnjega meseca po-žarne varnosti je evakuacija. V splo-šnem beseda evakuacija pomeni var-no zapustitev prostora ali območja, kjer preti nevarnost. Praktično uspo-sabljanje evakuacije »VARNA ZAPU-STITEV ŠOLSKE ZGRADBE« je bila izvedena v Osnovni šoli DBB Hrpelje. Evakuacija je postopek umika ljudi, ži-vali in materialnih dobrin iz določene-ga območja. Izvajamo jo z namenom, da zaščitimo ljudi, živali ali materialne dobrine pred nevarnostmi, če drugače ni mogoče zagotoviti varnosti.Vaja je bila izvedena pod okriljem osnovne šole v sodelovanju s Civilno zaščito Občine Hrpelje - Kozina, Za-vodom za gasilno in reševalno službo Sežana, Prostovoljnim gasilskim dru-štvom Materija in Policijo Kozina. Zelo pomembno je, da je vaja izvedena kar se da previdno in umirjeno ter da med vajo ne pride do poškodb otrok, zapo-slenih ali obiskovalcev.Poudarki vaje so bili naslednji:• naučiti učence, učitelje in obisko-

valce, kako varno zapustijo šolsko zgradbo;

• preizkusiti organizacijsko in tehnič-no pripravljenost za varno zapustitev zgradbe ob morebitnih izrednih do-godkih;

• ugotoviti, kaj je še treba izboljšati, da bi bila morebitna evakuacija šole čim bolj varna in učinkovita.

Vaja je potekala po sledečem scenariju: • zagorelo je v kurilnici osnovne šole;• iz prostora kurilnice se vali gost dim;• vzrok požara je neznan, lahko zaradi

napake na električni instalaciji, ciga-retnega ogorka, samovžiga, kalorifer-ja na nepravem mestu;

• požar se hitro razplamti, ker je veliko

papirja in knjig;• požar se začne širiti po šoli;• požara z gasilnimi aparati ne more-

mo več obvladati;• pokličemo Regijski center za obve-

ščanje Postojna na telefonsko števil-ko 112;

• pokličemo Policijo in po potrebi re-ševalno vozilo;

• enega izmed učencev zaprosimo, da se zadrži v drugem prostoru;

• učence varno pripeljemo na zborno mesto in jih preštejemo.

V okviru projekta Oktober – mesec požarne varnosti je Uprava Republike Slovenije izdelala in objavila štiri kratke didaktične filme o evakuaciji, ki so na-menjeni usposabljanju za varstvo pred požarom in jih je mogoče uporabljati za posredovanje osnovnih informacij o evakuaciji. Pripravljena so tudi ostala gradiva o evakuaciji (zgibanka »Evaku-acija iz stanovanja«, zgibanka »Če za-gori, naj se ti ven mudi« in plakat »Če zagori, naj se ti ven mudi«.) Navedena gradiva in filme si lahko ogledate oz. predvajate na povezavah:http://www.sos112.si/slo/clanek.php?catid=27&id=7683http://www.sos112.si/slo/page.php?src=sv114.htm

Ali ste vedeli? Evakuacija je postopek umika ljudi, živali in materialnih do-brin iz določenega območja. Izvajamo jo z namenom, da zaščitimo ljudi, živali ali materialne dobrine pred nevarnost-mi, če drugače ni mogoče zagotoviti varnosti. Poznamo več vrst evakuacije: popolno in delno evakuacijo, horizon-talno in vertikalno.

Robert Kastelic, poveljnik Civilne zaščite Občine Hrpelje - Kozina

KLASIČNI KRAS NA SEZNAM SVETOVNEDEDIŠČINE UNESCO?V Sloveniji so na Seznam svetovne de-diščine pri UNESCO vpisane Škocjan-ske jame od leta 1986, Prazgodovinska kolišča okoli Alp od leta 2011 in Dedi-ščina živega srebra Almadena in Idrije od leta 2012. Letos je stekla tudi pri-prava kandidature za vpis Klasičnega krasa, ki je sicer že uvrščen na Posku-sni seznam svetovne dediščine od leta 1994. Od takrat so se kriteriji in po-stopki spremenili, zato je prvi korak, da Republika Slovenija posodobi obstoječi vpis na Poskusnem seznamu. Ta je neke vrste najava države Centru za svetovno dediščino v Parizu, s katerimi lokaci-jami namerava v prihodnjih letih kan-didirati za vpis na ta prestižni seznam. Klasični kras bo v kategoriji »narava«, pomembna kulturna dediščina, vezana na kras, pa ima vlogo pojasnjevalnega elementa. Postopek vpisa Klasičnega krasa na Se-znam svetovne dediščine vodi pristojno Ministrstvo za okolje in prostor, skupaj z Ministrstvom za kulturo, pomembno vlogo pa ima tudi Urad za UNESCO, ki deluje v okviru Ministrstva za izobra-

ževanje, znanost in šport. Koordinator projekta je Park Škocjanske jame, javni zavod Ministrstva za okolje in prostor. Priprava te zahtevne dokumentacije obsega pripravo strokovnih gradiv ter upravljavskih dokumentov za predla-gana območja in bo trajala predvidoma eno leto. Priprava bo temeljila na že ob-stoječih varstvenih režimih in statusih. Vsa odprta vprašanja se bodo reševala v okviru obstoječih možnosti. Delovna skupina, ki jo sestavljajo pred-stavniki različnih strok, je začrtala po-tencialne lokacije, in sicer a) Podzemni tok reke Reke na Matičnem Krasu (na delu občin Divača in Sežana), b) Brkin-ske slepe doline v Matarskem podolju (na delu občin Hrpelje - Kozina in Ilir-ska Bistrica), c) Postojnski kras s površ-jem med Pivško kotlino in Planinskim poljem s Postojnsko jamo in Planinsko jamo kot delom širšega Postojnsko-pla-ninskega jamskega sistema, Predjamski sistem ter Pivška presihajoča jezera s površinskim tokom reke Pivke (na delu občin Postojna, Pivka in vplivnim ob-močjem na delu občine Ilirska Bistrica)

in d) Kraška polja z Rakovim Škocja-nom, med katerimi sta najpomemb-nejše Planinsko in Cerkniško polje (na delu občin Cerknica, Postojna, Logatec, Loška Dolina in vplivnim območjem na delu občin Bloke, Loški Potok in Vrhnika). Vpis na Seznam svetovne dediščine po-meni na eni strani priznanje, da znamo in zmoremo ohranjati in varovati na-ravno in kulturno dediščino, po drugi strani pa predstavlja priložnost za ra-zvoj drugih dejavnosti, predvsem turiz-ma. Med javnostjo je pogosto zmotno mišljenje, da UNESCO prinaša dodatne omejitve za lokalno prebivalstvo. Kate-rekoli omejitve bodisi pri gradnji bodisi obnovi ali urejanju prostora izhajajo iz državne ali lokalne zakonodaje. dr. Rosana Cerkvenikkoordinatorka priprave nominacije Kla-sični kras, Park Škocjanske jameFotografija: Slepa dolina pri Brezovici Foto: Rosana Cerkvenik


vodi Damjan Baša. Damjan spoštljivo nadaljuje 50-letno tra-dicijo svojih staršev, od katerih je prevzel preudarnost, de-lavnost, poštenost in izkušnje. Ves čas živi z okoljem in vlaga vanj. Je dojemljiv za napredek, ustrežljiv pri organizaciji ra-znih dogodkov in srečanj. Na razpolago daje svoje prostore za različna delovna srečanja in dogodke, ki jih organizirajo šole, društva in občina. Tudi Območna obrtno-podjetniška zbornica je imela to priložnost, da je v njihovi gostilni v okvi-ru projekta Kras in Brkini – moja priložnost leta 2013 izvedla dobro obiskano delavnico Od njive do mize. Za večje skupi-ne prirejajo praznovanja, poroke in obletnice. Gostilno Baša odlikuje prijazna in kakovostna strežba. Kot specialiteto pri-pravljajo jelenov golaž po starih receptih, postrežejo vam z izvrstnimi jedmi iz divjačine z domačimi njoki. Seveda ne manjkajo še ostale mesne dobrote, kot so telečje in svinjske pečenke, razni zrezki, čevapčiči …pa domača jota, zelje in klobase! Ljubitelji morske hrane v njihovi ponudbi najdete tudi brancina, kalamare in škampe. Ob dobri kapljici se zato prepustite kulinaričnim užitkom Damjana in Snežane Baša. Besedilo: Marija Rogan Šik Foto: Tomaž Povodnik, Višja strokovna šola

ČESTITAMO VSEM PREJEMNIKOM PRIZNANJ!OOZ Sežana podelila letošnja jubi-lejna priznanja

Na letošnjem tradicionalnem letnem srečanju članov je Območna obrtno--podjetniška zbornica Sežana v dvorani Kosovelovega doma v Sežani podelila jubilejna in posebna priznanja članom, z namenom zahvale in nagrade za delo-vanje v zbornici ter za dosežke na po-dročju obrti in podjetništva. V uvodnem nagovoru je predsednik Območne obrtno-podjetniške zbornice Sežana Jernej Bortolato poudaril, kako pomembno je, da je obrtnikom in pod-jetnikom kljub turbulentnim časom v obrtno-zborničnem sistemu uspe-lo ohraniti organizacijo. »Ob številnih spremembah se le nekaj ni spremenilo! Naš namen, ki je bil in ostaja povezovati obrtnike, jim prinašati nova znanja, na-svete in biti povezan glas posameznikov napram močnejšim. Smo pomemben člen slovenskega gospodarstva in prav je, da se zavedamo svoje vloge, moči in pri-spevka družbi,« je še poudaril. Zbrane je na prireditvi pozdravil in na-govoril tudi predsednik Obrtno-podje-tniške zbornice Slovenije Branko Meh, ki ni mogel mimo »vročih« in aktualnih tem, ki tarejo obrtnike in podjetnike. Letos je bilo podeljeno skupno 30 jubi-lejnih priznanj, od tega 8 priznanj za 10 let uspešnega delovanja, 13 priznanj za 20 let uspešnega delovanja in 9 priznanj za 30 let uspešnega delovanja v obrti in podjetništvu. Podeljenih je bilo še 9 po-sebnih priznanj in 3 zahvale. Posebno pisno priznanje za aktivno delo v zborničnem sistemu je prejel Da-mijan Čah iz DTP Studia iz Sežane. Pri-znanje za kakovost izdelkov, storitev in inovatorske dosežke v obratovalnicah in podjetjih pa so prejeli: Nejc Matja-žič s.p., Studio Puer Aeternus iz Sežane, David Tavčar s.p., Brusilstvo Tavčar iz Krajne vasi, Bogdan Franetič iz Stru-garstva Franetič d.o.o. iz Sežane, Tjaša Škapin s.p., Atelje Tjaša iz Kozine, Robi Umek s.p., Avtomehanika in vul-kanizerstvo iz Škrbine, Sandi Prodan s.p., Alnesa stavbno pohištvo iz Diva-če in Damjan Baša s.p. Gostilna Baša iz Markovščine. Posebna častna pri-znanje je letos pripadalo Razvojnemu društvu Pliska iz Pliskovice za uspešno medsebojno sodelovanje z zbornico.

Podeljene pa so bile še posebne zahvale trem podjetnicam: Tjaši Škapin, Ne-venki Devčič in Suzani Bele Požar za sodelovanje v projektu OZS z naslovom Ženske v malih in srednjih podjetjih, v katerega se je vključila tudi OOZ Seža-na z delovno skupino žena. Prejemni-cam sta na prireditvi čestitala mag. Ja-nja Meglič, ki je na OZS vodila projekt, in predsednik OZS Branko Meh.Za glasbeni uvod v prireditev so poskr-beli Alen Mihelj, David Macarol, Tine - Pavel Svetina, trio trobent iz Glasbe-ne šole Sežana pod mentorstvom Pe-tra Pačnika. V nadaljevanju večera je marsikoga v dvorani do solz nasmejal Jerica Perković s svojo monokomedi-jo Zgodovina selfi butla. Po prireditvi pa so člani OOZ Sežana čas namenili medsebojnemu druženju in klepetu. Zbornica ob tej priložnosti izreka po-sebno zahvalo ravnatelju Glasbene šole Sežana Ivu Bašiču in učencem Glasbene šole Sežana z mentorjem prof. Petrom Pačnikom za sooblikovanje prireditve ter Višji strokovni šoli iz Sežane, men-torici reportažne fotografije Jasni Klan-čišar in študentoma študija fotografije Tomažu Povodniku in Dinu Hajdar-pašiću za fotografiranje dogodka. Po-sebna zahvala pa gre sponzorjem, ki so omogočili izvedbo prireditve: Občini Sežana, Občini Hrpelje - Kozina in Ob-čini Komen, Banki Koper, Zdravstveni Zavarovalnici Vzajemna, Abanki ter Zavarovalnici Adriatic Slovenica.

PREJEMNIKI JUBILEJNIH PRIZNANJ IZ OBČINE

HRPELJE - KOZINA:

za 10 let uspešnega delovanja so pri-znanje prejeli: Martin Mahorčič s.p., Gostilna Mahorčič iz Rodika, Dorjan Starc s.p., Vulkanizerstvo iz Kozine in Verko Katja s.p., Papirnate vrečke Vertis iz Bača pri Materiji. Za 20 let uspešnega delovanja: Metli-ka Boža s.p., Knjigovodstvo Metlika iz Kozine Za 30 let uspešnega delovanja v obrti in podjetništvu pa sta prejemnika iz Občine Hrpelje - Kozina Silvo Žne-belj s.p., Javni prevoz stvari v prostem cestnem prometu iz Tubelj pri Hrpe-ljah in Miranda Žnebelj s.p., Frizerski salon Miranda iz Tubelj pri Hrpeljah.

Atelje Tjaša, Tjaša Škapin iz KozineTjaša je podjetnica v svetu mode že vr-sto let. Uresničile so se ji otroške sanje, saj je že kot punčka prebirala knjige o Pepelki in Sneguljčici ter sanjala, da bo nekoč delala takšne obleke. In danes jih tudi zares kreira. Tjaša je po zaključe-nem šolanju na srednji tehniški šoli v Ljubljani, smer tekstilni konfekcionar, pridobila diplomo za modelista v za-sebni šoli v Trstu ter leta 2009 mojstr-ski naziv mojstrica šivilja - krojač na Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije. Svoje prve delovne izkušnje si je nabi-rala pri različnih delodajalcih v Slove-niji in tudi v Trstu. Leta 1996 je stopila na samostojno pot in se kot samostoj-na podjetnica ukvarja s kreiranjem in šivanjem oblačil, modnim svetova-njem in organizacijo modnih revij ter dogodkov. Modna revija, na kateri je Tjaša prvič sodelovala pri organizaciji, je bila modna revija v Mestni galeriji v Ljubljani leta 2001. Kasneje so se zvr-stili številni modni dogodki in revije, na katerih je Tjaša sodelovala s svojimi kreacijami, kasneje pa kot organizator. Leta 2014 je zasnovala idejo o projektu »Dotik zvezd«. In junija se je v njeni or-ganizaciji zgodil gala modno-kulturni dogodek na Gradu Socerb ob sodelo-vanju SNG Opere in baleta. Svoja zna-nja stalno dopolnjuje in se izobražuje prek analiz modne literature, ogledov demonstracij blaga, povezovanja in so-delovanja z različnimi umetniki, učenja tehnik fotografije in risbe, modne piste, skratka z osvajanjem zakonitosti sveta mode in glamurja. Svoje bogato znanje prenaša tudi na druge. Njene delavnice kreiranja in šivanja so dobro obiskane. Vedno optimistična, a včasih malo sa-njava, kot pravi o sebi, opravlja delo, ki jo veseli. V letošnjem letu je pridobila blagovno znamko Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije »Izdelek slovenske obrti« in se aktivno vključuje tudi v de-javnosti zbornice. V letošnjem letu je sodelovala v posebnem projektu OZS – Ženske v MSP.

Gostilna Baša, Damjan Baša iz Mar-kovščine pri Materiji Če se peljete po cesti Trst–Reka, vas v vasi Markovščina ob glavni cesti priča-kuje gostilna BAŠA, ki jo od leta 1993

KLJUČAVNIČARSTVO IN PASARSTVO IVO MARIĆ S.P., HRPELJE S čim se ukvarja vaše podjetje? Naše podjetje se ukvarja s projektira-njem, izdelavo in montažo kovinskih konstrukcij. V glavnem izdelujemo dvoriščna vrata (portone), ograje, nad-streške ter konstrukcije iz železa kot tudi iz nerjavečega jekla (inoxa). Izde-lujemo tudi kovane izdelke za domače kupce, kakor tudi za kupce iz Italije. Ži-vimo v neposredni bližini Italije, zato je tudi velik del našega posla usmerjen na italijansko tržišče. V delavnici imamo tudi posebej prirejen prostor za bruše-nje, poliranje (visoki sijaj) in lakiranje barvnih kovin.

Kakšna je vaša formula za uspeh?Težko je povedati točno formulo za uspeh, toda vsekakor je pomembno potrpežljivo in marljivo delo. Kot pri večini podobnih storitvenih dejavnosti, je tudi pri našem delu veliko vzponov in padcev, ampak to je čisto normalna stvar.

Kaj je pri vašem delu najpomembnejše?Pri delu je pomembna usklajenost vseh delovnih operacij, ki vodijo do končne-ga izdelka. Seveda pa je najpomemb-nejše znanje, ki ga pridobiš z dolgole-tnimi izkušnjami. Ves čas se moramo izobraževati, tudi v našem poslu, saj to

zahtevajo nenehne spremembe v proi-zvodnji pa tudi izdelki oziroma kupci.

Imate vzornika v vašem poslu?Posebnega vzornika v tem poslu nima-mo. Smo pa zadovoljni in ponosni, ko takemu malemu podjetju, kot je naše, uspe večji in uspešen projekt. To nas dodatno motivira pri delu.

Kaj je bila vaša največja napaka?Težko je opredeliti neko posebno na-pako. Mislim, da so se zgodile večkrat kakšne napake, ampak nobena tako velika, da bi omajala posel oziroma pripomogla h posebni spremembi ži-vljenjskega posla.

Kje se vidite čez deset let?Iskreno povedano se čez deset let vidim srečno upokojen (smeh). V podjetju je že več let zaposlen tudi sin. Razmišlja-nje in vizijo o prihodnosti podjetja pre-puščam tako mlajšemu rodu.

Ste že uporabili in prihranili s kartico Mozaik podjetnih?Kartice Mozaik podjetnih še nisem imel priložnosti uporabiti, ampak bo tudi ta prišla na vrsto.


EKO KOTIČEK - INFORMACIJE KSP D.D. SEŽANAKot vsako leto je december čas, ko napovemo nekatere no-vosti za prihajajoče leto, in čas, ko pogledamo nazaj, kako smo se odrezali v iztekajočem se letu. Zato bi se občankam in občanom radi zahvalili za ves trud pri ravnanju z odpadki in za uspešno ločevanje odpadkov.

4-TEDENSKI ODVOZ OSTANKA KOMUNALNIH OD-PADKOV IN NOVI URNIKI ZA LETO 2016Z letošnjim letom smo spremenili odvoz ostanka odpadkov na 4-tedenskega. Tistim občanom, ki ste odpadke že prej uspešno ločevali, ta prehod ni predstavljal večjih težav, saj se vaš zabojnik v 14 dneh ni napolnil. Le nove dneve odvoza si je bilo treba pribeležiti. Tistim pa, ki do sedaj odpadkov niste ločevali, je 4-tedenski odvoz predstavljal kar velik problem, saj so se zabojniki kmalu zasuli z mešanimi odpadki. To se je zgodilo predvsem pri nekaterih večstanovanjskih stavbah, vendar pa se je tudi tu stanje počasi izboljšalo, zato tudi v letu 2016 nadaljujemo s tem sistemom. Obveščamo vas, da boste urnike z dnevi odvoza ostanka komunalnih odpadkov za leto 2016 prejeli ob decembrskih računih za smetarino po pošti na dom v drugi polovici decembra. Priporočamo vam, da si dneve odvoza za vaš kraj takoj zabeležite na domači ko-ledar.

KOSOVNI IN NEVARNI ODPADKI V zgibanki, ki jo boste prejeli z decembrskimi računi, bo-ste našli tudi kupon za oddajo kosovnih in nevarnih od-padkov na spomladanski akciji, ki jo bomo izvedli v vašem kraju, in 4 kupone za oddajo kosovnih odpadkov na zbir-nem centru (Zbirni center Hrpelje – Kozina (OIC Hrpelje) ali CERO Sežana (ob cesti Sežana–Vrhovlje)), kamor lahko sami pripeljete in oddate kosovne odpadke vse leto. Prosi-mo vas, da kupone shranite, izpolnjene jih boste potrebovali ob oddaji kosovnih in nevarnih odpadkov. Podrobneje vas bomo o uporabi kuponov še obvestili.

KONEC ODLAGANJA ODPADKOV NA ODLAGALI-ŠČU V SEŽANIZ 31. 12. 2015 bomo prenehali z odlaganjem ostanka ko-munalnih odpadkov na odlagališču v Sežani, saj je država sprejela odločitev, da z letom 2016 ne dovoljuje obratovanja odlagališč na kraškem terenu. Vse ostale dejavnosti na Cen-tru za ravnanje z odpadki Sežana pa bodo nemoteno poteka-

le (zbirni center, sortirnica …). Tako bomo s 1. 1. 2016 osta-nek komunalnih odpadkov vozili na enega izmed centrov za ravnanje z odpadki po Sloveniji. Trenutno se zaključuje izbor prevzemnika, ki bi bil pripravljen odpadke iz naše ob-čine sprejeti po najugodnejših pogojih. Na tej osnovi bomo v mesecu decembru Občini Hrpelje - Kozina predstavili nov izračun cene ravnanja z odpadki. O sprejetih odločitvah vas bomo seznanili.Komunalno stanovanjsko podjetje d.d. SežanaFoto: KSP d.d.

SVETOVNI DAN ČEBEL ZDRUŽUJE SLOVENCE IN POVEZUJE SVETČebele in ostali opraševalci so za življenje ljudi zelo po-membni. Od opraševanja je odvisna kar tretjina pridelane hrane na svetu in čebele imajo med vsemi opraševalci naj-pomembnejšo vlogo. Z opraševanjem opraševalci omogo-čajo kmetijsko proizvodnjo, ki zagotavlja varno preskrbo s hrano, čebele pa poleg tega s svojimi visoko hranljivimi izdelki pomembno prispevajo še k izboljšanju kvalitete prehrane za ljudi.

Čebele imajo preko opraševanja pozitivne učinke na celoten ekosistem in z njim povezanim ohranjanjem biotske raznovr-stnosti v naravi. Biotska raznovrstnost je ključnega pomena za razvoj in ohranjanje naravnega okolja. Med drugim nam zagotavlja hrano, kisik, čisti vodo in zrak, stabilizira vreme in podnebje ter pomaga pri sposobnosti prilagajanja na spre-membe. Čebele so poleg tega tudi dober bioindikator razmer v okolju. Z opazovanjem njihovega razvoja in zdravstvenega stanja lahko ocenjujemo, kdaj se v določenem okolju nekaj dogaja in kdaj je treba ukrepati. Če se na opozorila ne odzo-vemo pravočasno, so lahko kasneje posledice še večje. V zadnjem obdobju so, predvsem na območjih z intenziv-nim kmetijstvom, čebele in ostali opraševalci vse bolj ogro-ženi. Njihov življenjski prostor se spreminja in krči, s tem pa so razmere za njihovo življenje in razvoj vse slabše. Me-dovitih površin je zaradi vse večjih površin monokultur in spremenjene ter intenzivnejše tehnologije pridelave travinja vse manj in še te nudijo čebelam potrebno hrano le v krajših obdobjih in ob zmanjšani pestrosti kot nekoč.V okviru prizadevanj za zaščito čebel ima pomembno vlogo ozaveščanje javnosti o pomenu čebel in čebeljih pridelkov. Zato bo Republika Slovenija na pobudo Čebelarske zveze Slovenije organizaciji Združenih narodov predlagala, da 20. maj razglasi za SVETOVNI DAN ČEBEL. 20. maj smo pre-dlagali, ker je to dan, ko se je rodil Anton Janša (1734–1773), ki je poznan kot začetnik modernega čebelarstva in eden te-danjih najboljših poznavalcev čebel. Bil je prvi učitelj moder-nega čebelarstva na svetu, saj ga je že cesarica Marija Terezija imenovala za stalnega učitelja čebelarstva na novi čebelarski šoli na Dunaju. Njegovo delo in življenje sta opisana v mno-gih čebelarskih knjigah, med drugim tudi v knjigi Svetovna zgodovina čebelarjenja, ki je bila izdana leta 1999.Do sedaj so pobudo podprle že številne organizacije in po-samezniki. Med drugim je pobudo, v okviru 44. čebelarske-ga kongresa APIMONDIA 2015 v Južni Koreji, podprla tudi največja svetovna čebelarska organizacija Apimondia. Pobu-da združuje različne organizacije, posameznike in tudi raz-lične politične stranke, saj jo z veseljem podprejo skoraj vsi, ki se z njo seznanijo.

Ker želimo, da pobudo podprejo in se z njo še bolje se-znanijo tudi slovenski čebelarji in ostala zainteresirana javnost, bodo v mesecih od decembra 2015 do marca 2016 predsednik ČZS Boštjan Noč in zaposleni s prepoznavnim vozilom obiskali vsa čebelarska društva v Sloveniji in o pobudi informirali prisotne. Na dogodke bodo povabljeni

župani, znane osebnosti in še kdo z določenega območja, ki bodo želeli v okviru dogodka pobudo podpreti. O ter-minu obiska bodo čebelarska društva obveščena, z njimi bo dogovorjena lokacija obiska in morebiten program. In-formacije bodo posredovane tudi lokalnim medijem, da bodo lahko informirali krajane, da se bodo lahko srečanj udeležili in na ta način podprli prizadevanja ČZS. dr. Peter Kozmus, Čebelarska zveza Slovenije

BENCINSKI SERVIS OMV KOZINA S PRENOVLJENO AVTOPRALNICO TOP WASH! Pripeljite svojega jeklenega konjička katerikoli dan med 6. in 22. uro v prenovljeno avtopralnico, kjer bo usposoblje-no osebje poskrbelo za kakovostno čiščenje in nego vašega vozila. Medtem ko bo vaše vozilo deležno prvovrstne nege pa sebi privoščite skodelico odlične kave v baru »Pitstop«. Vabljeni!

Zastava Svetovni dan čebel z logoti-pom pobude v sredini ter logotipoma med-narodne čebelarske organizacije API-MONDIA in lokalne čebelarske zveze, v tem primeru ČZS.

Logotip pobude Svetovni dan čebel

Znak akcije Svetovni dan čebel zdru-žuje Slovence in povezuje svet z lo-gotipi partnerjev, v okviru katere bo predsednik ČZS g. Boštjan Noč z za-poslenimi obiskal vsa ČD po Sloveniji.

Čebelnjaki so po-sebnost slovenskega čebelarstva. S svojim izgledom bogatijo kulturno krajino.


ČEBELARSTVO BOGATAJ IZ RODIKATradicija čebelarjenja je pri Bogatajevih dol-ga že desetletja. Damijan Bogataj se namreč s čebelarstvom ukvarja že dobrih petdeset let. Pričel je, ko je imel komaj 13 let. Velikokrat je namreč spremljal, ko so prav pri njih, pred gostilno, na priročnem zidu s tovornjakov razlagali panje, ki so jih vozili v Rodik k njim na pašo, in on je to z zanimanjem opazoval. Tako je nekako začel. V teh letih je dvakrat izgubil vse: leta 1983, ko mu je vse zgorelo v nesrečnem požarju, in leta 2007, ko so se panji izpraznili zaradi neznanega vzroka. Povsod po Sloveniji je bilo enako, a niso ugotovili, zakaj. Izgubil je vse čebelje druži-ne. Vsakokrat najprej ni hotel niti slišati več za čebele, a počasi, počasi si je spet pripravil čebelnjak.

Njegova ponudba medov in medenih izdel-kov je tako bogata. Poleg različnih embalaž in količin medu je velika izbira darilnih pa-ketov, kar pride prav tudi zdaj pred prazniki.Izdelki so na voljo tudi v trgovini Fama v Hr-peljah. Vabljeni!

KRAŠEVCI IN BRKINCI NA STROKOVNI EKSKURZIJI PO ČRNI GORIZa kmetovalce z območja Brkinov in Krasa Kmetijsko gozdarski zavod Nova Gorica - Kmetijska svetovalna služba Sežana, v sode-lovanju z območno enoto Kmetijsko gozdarske zbornice Koper in društev, ki delujejo na območju Krasa in Brkinov, vsako leto organi-zira strokovno ekskurzijo.

Letos smo se 15. oktobra odpeljali proti Črni gori. Glede nato, da ima država ugodne geografske in klimatske pogoje za kmetijstvo, smo želeli spoznati, kako je s kmetijstvom na tem območju Balkana. V sodelo-vanju s kmetijskimi svetovalci iz Ministrstva za kmetijstvo in razvoj podeželja Črne gore smo imeli priložnost spoznati majhna in velika posestva.Po nočni vožnji smo prvi dan najprej imeli kratek postanek v Budvi, nato smo se odpeljali do Podgorice na posestvo Vasa Ujkiča. Poleg 18 ha vinogradov, starih 8 let, obdelujejo še 18 ha žajbljevih nasadov. Je največji zasebni pridelovalec grozdja v Črni gori, saj ga pridela okrog 350 ton. Od vinskih sort ima največ (65 %) sorte vranac, sledi kratoši-ja, chardonnay, muškat in druge. Grozdje obirajo ročno, letos so imeli pet obiranj in kakovost je odlična. Problem jim predstavljajo ptiči. Po obiranju grozdja domačini pasejo ovce v njegovih vinogradih, saj pra-vi, da kjer se ovca dotakne trte, tam ni bolezni. Pred leti je poskusil z rejo kokoši v vinogradu, vendar se ni obneslo, saj so spomladi kokoši pojedle vse brste. Vino ima za potrebe restavracije, viške pa proda v »Plantaže« 13. julij. Po ogledu vinske kleti smo vina tudi poskusili. Iz vina prideluje tudi žganje, letno ga pridela 35.000 l, ima 17 150-litrskih kotlov, s katerimi izvaja destilacijo dan in noč. Vinsko žganje tudi zori v hrastovih sodih – in vinjak smo tudi poskusili. Največ žganja izvozi v Ameriko. Po ogledu posestva smo odšli do njegove restavracije »Troja«, kjer smo večerjali. Pridružil se nam je svetovalec za živinorejo na Ministrstvu za kmetijstvo in razvoj podeželja Črne gore, Gojko Babović, in nam vsem zaželel dobrodošlico.Drugi dan, 16. oktobra, na svetovni dan hrane, smo se iz Podgorice odpeljali do kraja Mataguz, kjer nas je sprejel Svetozar Rajčević in nam predstavil svojo kmetijo. Poleg Gojka se nam je pridružil še svetova-lec za rastlinsko proizvodnjo pri Ministrstvu za kmetijstvo in razvoj podeželja Črne gore Vukota Stanišić. Na kmetiji imajo 1,5 ha rastli-njakov, kjer pridelujejo zelenjavo, največ (60 do 70 %) paprike. Sadike vzgajajo sami. Proizvodnja je pol intenzivna, urejeno imajo namakanje

iz lastnih vrtin. Ob delovnih konicah najamejo delovno silo iz Albanije, ki ji plačujejo 15 do 20 EUR/dan.Na povabilo Ministrstva za kmetijstvo in razvoj podeželja Črne gore smo se v Podgorici udeležili prireditve ob sve-tovnem dnevu hrane, kjer nas je sprejel minister za kmetijstvo in razvoj pode-želja Črne gore prof. dr. Petar Ivanović. Tema svetovnega dneva hrane je bila organska pridelava hrane, zato je mi-nister najuspešnejšim pridelovalcem organske hrane v Črni gori podelil pri-znanja. Pridelovalci organsko pridelane hrane so se na stojnicah tudi predsta-vili. Po zaključku prireditve smo pot nada-ljevali do posestva Plantaže 13. julij, ki deluje že od 1963. leta. Ogledali smo si vinsko klet Šipčanik, urejeno v nek-danjem hangarju vojaških letal jugo-slovanske vojske. Tunel je 365 m dolg, 7m širok in 13,5 m visok. Na posestvu, kjer je zaposlenih 700 ljudi, obdelujejo 11,5 milijonov trt, posajenih na 2.310 ha v enem kompleksu in, kot pravijo, je to največji vinograd v enem kom-pleksu v Evropi. Letno poberejo (90 % ročno) preko 22.000 ton grozdja, ki ga predelajo v vino in zorijo v treh kleteh kapacitete 290.000 hektolitrov. Napol-nijo po 15 milijonov steklenic letno. Asortiment vinske trte je zelo širok, saj imajo posajenih 28 sort, od tega 65 % rdečih. Vodilna rdeča sorta je Vranac. To je avtohtona črnogorska sorta, ki se je od nekdaj gojila v Crmnici, na obmo-čju od Skadarskega jezera proti Jadran-skemu morju, na nadmorski višini 500 m. Od belih prevladuje avtohtona sorta Krstač. V vinogradih imajo urejeno na-makanje. Poleg vinogradov obdelujejo še 85 ha nasadov breskev, 15 ha oljčni-kov in 40 ha matičnjakov. Pridelajo še 2 milijona litrov žganja. Ob kosilu v kle-ti smo imeli degustacijo vin. Pokušali smo Krstač, belo zvrst, Vranac, Vranac

pro corde, rdečo zvrst in penino.Od tu nas je pot vodila do Skadarskega jezera in naprej v Donji Brćeli v vinsko klet Žarka Kopitovića. Letno pridelajo od 4 do 7.000 l vina in nekaj žganja. Na kmetiji je tradicija pridelave vina že preko 300 let. Sedaj imajo tri vrste vin: Sojak , Šćepan Mali - barique in Poskok. Glede na bližino turističnih točk (Skadarsko jezero, dva samostana) so si na kmetiji uredili tudi gostilno v starem kamnitem objektu. Poleg doma-čega crmničkega vina in žganja nudijo specialitete domače kuhinje, ki smo jih tudi poskusili. Po degustaciji vin smo se vračali proti Podgorici, kjer smo v nacionalni restavraciji »Stara Kuća« ve-čerjali.Tretji dan smo pričeli z obiskom sa-mostana Ostro. Drugi postanek je bil na ekološki sadjarski kmetiji Dragice Mirjačić v vasi Bršno, blizu Nikšiča. Tu je rodovitna zemlja, primerna za živi-norejo in sadjarstvo. Na kmetiji gospe Dragice pridelujejo sadje, od drnjul, ja-bolk, sliv do orehov. Največ pridelajo iz-delkov iz drnjul. Tudi samonikle grme, ki rastejo ob zidovih ob robu parcel, so obrezali in vzgojili kot drevesa. Tako laže jeseni pobirajo plodove. Pod drevo postavijo mreže kot pri pobiranju oljk in čakajo da drnjule same odpadejo. Zreli plodovi so tako primerni za pre-delavo. Poskusno so posadili 50 sadik iz inštituta iz Novega Sada, vendar se to ni obneslo. Sedaj imajo na 2 ha 100 dreves v rodnosti in 10 mladih. Sadje predelajo v marmelade, sokove, likerje, žganja, kar smo poleg drugih domačih dobrot tudi poskusili. Na kmetiji nas je pozdravila tudi kmetijska svetovalka iz Nikšiča Sonja Baćović. Pot smo nadaljevali do vasi Rastovac , kjer nas je sprejel gospodar ekološke kozje farme in mlekarne Radivoje Mi-ljanić z družino. Na kmetiji redijo 250 koz, obdelujejo 91 ha travnikov in 5 ha

njiv, od tega imajo 2/3 v najemu. Pred štirimi leti so pričeli z organskim nači-nom kmetovanja. Koze pasejo pastirji s psi. Mleko predelajo v jogurte, sire in sirotko. Kot edini v Črni gori zorijo sir tudi v kozji koži.Po degustaciji vseh dobrot smo se od-peljali v Etno selo »Izlazak« na nadmor-ski višini 1000 m, kjer nas je pričakal gospodar in nam predstavil nacionalni park in »Etno selo«.Vsi smo bili nad razgledom in naravo navdušeni, vendar ni bilo časa za daljši postanek, zato smo pot nadaljevali do Podgorice, kjer so nas v vinski kleti Vu-činić v Rogamima že pričakovali. Pred-stavili so nam posestvo, kjer obdelujejo 3 ha vinogradov, posajenih z različnimi sortami vinske trte: vranac, kratošija, cabernet sauvignon, malvazija in char-donnay. Po ogledu kleti smo štiri vina tudi pokušali. Zadnji dan našega potepanja po Črni gori smo začeli v Njeguših, kjer smo si ogledali rojstno hišo Petra Petro-vića Njegoša in pršutarno »Radonjić«. Marko Radonjič je že 4. generacija, ki se ukvarja s proizvodnjo »Njegoških pršutov«. Posušijo do 4.000 pršutov v enem turnusu. Stegna najprej solijo 15 dni pri temperaturi 4 do 5 oC, nato pr-šute še enkrat solijo in dajo na prešanje. Po 15 dneh gredo v sušilnico, kjer jih 5 do 7 tednov dimijo, pri čemer upo-rabljajo suha bukova drva. Po ogledu pršutarne smo se odpeljali do njihove gostilne, kjer so nas pogostili s pršutom in drugimi domačimi dobrotami.Polni lepih vtisov in novih spoznanj smo pot nadaljevali preko Kotorja in dalje proti domu.Za program ekskurzije in lep sprejem v Črni gori pa se v imenu vseh udele-žencev zahvaljujem kmetijskemu sve-tovalcu Gojku Baboviću in njegovim sodelavcem. Milena Štolfa

Pri nas na vrtu je letos zrasel zelo velik korenček! Res je, kot pravijo: »Delo, ki smo ga vložili na vrtu, se velikokrat povrne!«

Težak je bil kar 414 g!Grgurjevi iz Povžan

Čebelarstvo Apimed

Rodik 2, 6240 Kozina

BOGATAJ te l : 051 650 885

KOREN


poveduje o takratnih dogodivščinah, predvsem ko pogovor obstane na ka-kšni ljubezenski zgodbici. Ampak tudi danes se imamo radi in tudi danes radi zaplešemo in zapojemo, le da nam za te dejavnosti žal večkrat zmanjkuje časa.

Poleg Folklorne skupine Brkini so si v soboto kljub temu za ples vzele čas tudi mlade članice plesne skupine Puma, ki so nas ogrele s poskočnimi ritmi. Za glasbo pa so poleg Brkinske bande skr-

beli fantje iz skupine Lisjaki, ki so nam tokrat pokazali, da se odlično znajdejo tudi brez inštrumentov in radi zapojejo tudi starejše pesmi. Mladi »DJ Brkinc« pa je zavrtel malo sodobne elektronske glasbe, ki je na oder ponovno zvabila dekleta iz skupine Puma. Tako so na-stopajoči s skupnimi močmi ogreli srca gledalcev ter navsezadnje tudi odgnali sneg na mrzel novembrski dan.

Za pomoč pri izvedbi prireditve bi se radi zahvalili: Občini Hrpelje - Kozina, MNZ - PU Koper, AH multimediji, An-dreju Pereniču, Gregorju Barbi, Maticu Štavarju, Maksu Filipčiču, Borisu Ivan-čiču, Martinu Butinarju, Cvetličarni Laura in Cvetličarni Rozi.Karmen Mikolj Filipčič

DARILO GOZDA VAŠEMU DOMU - SLOVENSKO OKRASNO DREVOOkrasna drevesca, pridelana v Sloveni-ji, so letošnje leto na tržišču označena z oranžno nalepko, z letnico 2015 in z napisom Zavod za gozdove Slovenije in Darilo gozda vašemu domu. Večinoma so to smrečice, zrasle v gozdovih, na zaraščajočih se kmetijskih površinah, pod daljnovodi, manjši delež tudi v na-menskih nasadih zunaj gozda.Vsakdo ne more iti v gozd in si posekati svoje okrasno drevo. V gozdovih okra-sna drevesca lahko pridobivajo le lastni-ki gozdnih površin na podlagi odločbe Zavoda za gozdove Slovenije. V odločbi so zapisane usmeritve in pogoji za pri-dobivanje okrasnih drevesc na gozdu neškodljiv način. Poleg odločbe Zavod izda lastnikom tudi plombe v obliki na-lepk za označitev okrasnih drevesc med prevozom in na tržišču. Do 25 plomb dobijo lastniki brezplačno. Če želijo posekati večje število drevesc, morajo za vsako plombo odšteti po 27 centov.Omejitve so postavljene tudi za nabira-nje mahov, ki se v tem času uporablja-jo za postavitev jaslic. Tega sicer lahko pridobivajo v gozdu tudi nelastniki gozdov, vendar v omejenih količinah. S površine, ki jo prerašča mah, lahko odvzamejo največ petino vsega mahu.

Slovenska okrasna drevesca se najpo-gosteje prodajajo na tržnicah. Prodajajo jih lahko lastniki gozdov, lastniki nasa-dov drevesc na kmetijskih površinah, ki imajo potrdilo o opravljanju kmetijske dejavnosti, ter ustrezno registrirani tr-govci, ki so drevesca kupili od lastnikov gozdov ali lastnikov nasadov okrasnih drevesc.Brez nalepke so na tržišču lahko okra-sna drevesca iz uvoza, okrasna drevesca v lončkih ter drevesca drevesnih vrst, ki v naših gozdovih niso domača. To so na primer omorike, srebrne smreke, kav-kaške jelke in podobno. Prodajo okra-snih drevesc nadzorujeta gozdarska in tržna inšpekcija. Prodajalci morajo imeti pri sebi ustrezen dokument, ki dokazuje izvor drevesc. Za drevesca, pridobljena v gozdu, je to odločba za pridobivanje okrasnih dreves, ki jo izda Zavod. V Zavodu za gozdove Slovenije, ki usmerja pridobivanje okrasnih drevesc iz gozdov v skladu z določili Zakona o gozdovih, spodbujamo kupovanje na-ravnih v Sloveniji pridelanih okrasnih drevesc. Domača okrasna drevesca so pridelana na način, ki najmanj škodu-je našemu življenjskemu okolju, upo-

števajoč način pridelave ter prevoz na tržišče. Vsako leto poudarjamo, da so drevesca pridelana brez škode za gozd. Poraba domačih okrasnih drevesc kljub temu še vedno iz leta v leto pada. Da bomo čim dalj uživali v zelenem okrasju domačih drevesc, jih postavi-mo v stojala, ki jih lahko napolnimo z vodo. Ko bodo odslužila svojemu na-menu, jih razrežimo in odložimo v za-bojnike za organske odpadke ali pa jih uporabimo za kurjavo.Vesele praznike, po možnosti v družbi slovenskega okrasnega drevesca, želi Zavod za gozdove Slovenije.Marija Kolšek, Zavod za gozdove Slove-nije

PLES BREZ MEJA 1915–2015V soboto, 21. novembra, so člani Fol-klorne skupine Brkini kljub slabemu vremenu uspeli speljati svojo letno prireditev »Ples brez meja«. Kot napo-veduje že naslov, so bile v tokratnem scenariju prikazane razlike, ki so nasta-le med letoma 1915 in 2015. Člani so skozi igro, petje in ples prikazali ogro-mne spremembe v zadnjih sto letih. Spremembe, ki niso vidne samo v glas-bi in plesu, temveč tudi v medsebojnih odnosih in predvsem v načinu komu-nikacije.

Za pripravo scene je bilo tokrat potreb-no malo več truda, saj so morali folklo-risti hkrati prinesti na oder značilnosti leta 1915 in 2015. Oder je bil tako pred zaveso razdeljen na dva dela, za zaveso pa so folkloristi spretno obračali hišo, ki je v nekaj minutah postala 100 let

starejša. Največ časa pa jim je vzel pri-kaz prometne nesreče, saj so na oder pripeljali čisto pravi avtomobil.Vsako obdobje ima svoje dobre in slabe

plati, pa čeprav se vsak izmed nas obča-sno potoži nad časom, v katerem živi. Je pa še vedno lepo včasih prisluhniti zgodbi naše babice, ki navdušeno pri-

PRVIČPridem domov, prižgem računalnik in si zavrtim po-snetek. Klepetam s Karinami. Pogledam nove slike in si zavrtim še en posnetek. Število ogledov posnetka na YouTube-u 200. Imam občutek, da je od tega zagoto-vo 150 mojih. Tako nekako so bili videti prvi dnevi po koncertu.Letni koncerti so mi od nekdaj pri srcu in naš, četudi prvi, ni bil od muh. Mističen začetek, radoživo na-daljevanje po domače in bojda zelo zabaven konec. Instrumentalisti Sebastijan, Tine, Andrej in Mateja, igralki mama Erika in Karin, igralca primorski ape-zejevski legendi Andrejašič in Luka, Aljaževci, Grli-ce in Zvezdice. Nove uniforme, odlični svetlobni in dimni učinki, nasmehi na obrazu, prisrčna publika, sem pa tja kakšen Kanarin in županja. Vse na mestu. Nihče ni videti pretirano v stresu, Karine med pavza-mi veselo čebljajo in segajo po prigrizkih, Zvezdice tekajo naokoli in se sprašujejo, katera bo prva odprla čips in koliko ji ga pripada. Metka Bačar pridno vse poslika, Ester pa poveže na odru.

(Zapis s Karininega bloga:

http://vokalnaskupinakarina.blogspot.si)

Zapisu naj pripišemo še zahvalo vsem, ki ste kakorkoli pripomogli k izpeljavi koncerta:- Občina Hrpelje - Kozina, - AH multimedija,- Igor Šiškovič, Slivje,- Gostilna Križman, Tublje,- Čokoladnica Da Ponte, Koperin vsem ostalim za ves trud in angažiranost.

Dva tedna kasneje smo že stale na odru Kosovelovega doma v Sežani, prvič na območnem srečanju odraslih pevskih zborov. Prepevale pa bomo tudi v decembru, čaka nas namreč šo-pek božično-novoletnih prireditev: – 18. december 2015: nastop na božično-novoletnem kon-certu v Hrpeljah– 20. december 2015: koncert v dvorani drevesnice Štivan– 27. december 2015: božični koncert z gosti, cerkev Sv. Ju-rija pri Tabru, Bač pri Materiji


KRAŠKO BRKINSKI LIKOVNI USTVARJALCI ZELO USTVARJALNI IN USPEŠNILikovna ustvarjalnost je plod posameznikovega talenta, zna-nja, inspiracije, ambicije in osebne angažiranosti, ki jo vsak likovnik namenja svojemu ustvarjalnemu delu. Javni sklad RS za kulturne dejavnosti na področju likovne dejavno-sti organizira območne, regijske in državne razstave. JSKD veliko skrb namenja tudi organizaciji številnih delavnic in izobraževanj, na katerih lahko slikarji, kiparji, fotografi in ostali likovni ustvarjalci svoja pridobljena znanja spretno nadgrajujejo. Območne razstave so namenjene predstavitvi vseh likovnih ustvarjalcev določenega območja, na regijskih in državnih razstavah pa so likovna dela izbrana na osnovi izbora strokovnih spremljevalcev.Letošnje leto so bili kraško-brkinski likovni ustvarjalci zelo ustvarjalni in tudi uspešni. Območno likovno razstavo z na-slovom Motiv, ki je bila plod likovnega izobraževanja v okvi-ru DEKD in Fabianijevega leta, si je bilo možno v mesecu ok-tobru in novembru ogledati v KD Hrpelje. 16 avtorjev nam je predstavilo svoja dela, med njimi tudi eno kiparsko delo Ane Hanzl in dve fotografiji Danice Stupar. Foto: Damjan Jogan

15. regijska likovna razstava primorskih likovnih ustvarjal-cev je nosila naslov Kvadrat in krog, kocka in krogla in si jo je bilo moč ogledati v Mali galeriji Mirka Kranjca v Kosove-lovem domu od 22. oktobra do 5. novembra. Med 21 izbrani-mi deli je bilo 17 slik, med njimi tudi sliki Vesne Jogan in Da-jane Čok, ter 4 kiparska dela, med katerimi sta bila izbrana

tudi Radovan Gregorčič in Ana Hanzl. Za izbor na regijsko razstavo jim še enkrat iskreno čestitamo z željo, da se kdo izmed njih uvrsti tudi na državno razstavo, ki bo postavljena prihodnje leto na osnovi izbora vseh prijavljenih del.Foto: Danica Stupar

Tudi na 7. slikarskem extemporu Sladka Istra, ki je potekalo 20. septembra v Kopru, so bili naši kraško-brkinski likovniki uspe-šni, saj so bila dela Jane Štok, Ma-rije Maruše Maraž iz Sežane in delo Vanje Čok iz Divače izbrana za potujočo razstavo Sladka Istra, ki bo prihodnje leto v mesecu maju v okviru Tedna ljubiteljske kulture postavljena tudi v Divači.

Vladislava Navotnik, JSKD OI SežanaFoto: Lara Jeranko Marconi

POT MOJEGA ŽIVLJENJA - EMIL ŠKRL, MILKO 'BOLTE'V Knjižnici Kozina smo v pogovoru z Ester Mihalič predstavili avtorja knji-ge Pot mojega življenja Emila Škrla. Ker je avtor knjigo občinstvu predsta-vil že nekajkrat, ne moremo govoriti o zavidljivem obisku, je pa toliko bolj zanimiva njegova pot, od »otroka do starostnika«, kot pravi v enem izmed naslovov, ali, če hočete, od pastirja do predsednika ZB NOB Sežana in še ve-liko tega. Knjiga je izšla v samozaložbi kot spomini in kot popotnica bodočim rodovom, ki se premalo zavedajo, kako je, če ti vzamejo domovino, jezik, svoj-ce, svobodo in še kaj. »S tem svojim pri-spevkom želim posebej poudariti, da je svoboda naroda in posameznika nekaj velikega, vendar ne nekaj samoumevne-ga. Svoboda je sicer velik dosežek, ki člo-veku odpira in daje življenje, vendar tudi nekaj takega, kar lahko hitro izgubi po-men v poniževanju, zatiranju in trplje-nju. Čeprav smo Slovenci vedno živeli

pod tujci z omejeno svobodo, nam je bila ta popolnoma odvzeta v času fašistične vladavine. In temu se želim posvetiti s tem pisanjem,« pravi avtor v uvodnem delu knjige, ki je bogata s fotografskim gradivom in drugimi pričevanji. Knjiga

je na razpolago v knjižnici, v kolikor bi si jo želeli izposoditi.Patricija DodičFoto: Slavko Gerželj

ORLEK IN ORLEČANI Iris Birsa je nedvomno ena tistih upo-kojenk, ki se v neslužbenem času ne morejo ustaviti, ampak aktivno delu-jejo v družbi kot glavni motorji. Pro-svetna delavka, bolničarka, plesalka, pevka, danes upokojenka, je mladost preživela v Orleku na Krasu, kjer je bila vedno »delavna« in je sodelovala pri vaških aktivnostih ter v mladinski organizaciji. Zaposlila se je v Vrtcu Hr-pelje, z dodatnim izobraževanjem pa si je pridobila izobrazbo za poučevanje v prvem razredu devetletke. Kot sama zatrjuje, ji je bilo delo z otroki vedno iz-ziv in v veselje. Aktivno sodeluje v KD Dotik, s katerim so pripravili tokratno novembrsko razstavo in program ob predstavitvi knjige v Knjižnici Kozina. Razstava je obogatena s fotografskim materialom, predmeti iz preteklosti in vsem, kar je skupnega za tiste čase tako Kraševcem kot Brkincem pa še komu. Na ogled postavljajo fotografije, pripo-močke, ki so jih uporabljale mlekarice, rjuhe, prtiče, copate, delovne obleke in še marsikaj. Razstavne eksponate so prispevale: Blanka Kaltnekar, glavna pomoč pri postavitvi razstave, Nives

Tavčar, Neva Hussu, Mojca Čermelj, Ivjana Rožac, Tea Čandek, Branka Ivančič, Danijela Želko in Ludvik Husu. Iris Birsa je bila aktivna članica Turističnega društva Vremska dolina, se usposobila za bolničarko in prena-šala znanje na osnovnošolce OŠ Hr-pelje. Kot sama pravi, se zavzema za ohranjanje vrednot NOB. Leta 2012 je izdala strokovno monografijo Or-lek in Orlečani, ki smo jo predstavili v kozinski knjižnici in obsega preko 900 fotografij, zemljevidov, starih listin, do-kumentov in si jo je mogoče izposoditi tudi v naši knjižnici. Uvodno besedo v knjigi je podala dr. Jasna Fakin Bajec. Lastniki domačij so sami zapisali po-datke in zanimivosti, kar je posebnost in domoznanska dragocenost. Mono-grafije, kot je pričujoča, »zapolnjuje-jo vrzeli o življenju na vasi, hkrati pa mnogim vaškim skupnostim predsta-vlja dokaz, da se z močno željo, trudom zmore vse,« je pridodala dr. Jasna Fakin Bajec. Slikovni material so prispevali vaščani vasi Orlek, arhivi, knjižnice in muzeji. Na predstavitvi so za glasbe-ni intermezzo poskrbeli KUD Dotik

(učiteljski pevski zbor) in Duo Maurizi Marchesich ter Erik Birsa na flavti. Patricija DodičFoto: arhiv Kosovelove knjižnice Sežana


KAKO USTVARITI OGRLICO SREČE ALI OMNIA ARSKdo je Omnia Ars? Tokratna mentorica medgeneracijske ustvarjalnice, predza-dnje v letu 2015, pravi o sebi takole: »Je večna raziskovalka Življenja, ki jo je izbru-silo v iskanju vzrokov za življenje, polno iz-zivov. V njej živi veliko prebrane literature, obiskanih seminarjev in marsikatera pre-jokana noč, popisani zvezki z zahtevnimi vajami za samospoznavanje, učenje metod za čiščenje umske navlake, ogromno fizio-terapij za odpravljanje bolečin v hrbtenici in za razvijanje motoričnih sposobnosti, obenem pa čudovitih spoznanj, ki so ji pri-nesla neprecenljive trenutke zadovoljstva in notranje radosti.«

Sicer pa gre za Eldo Jercog, ki skozi umetniško izražanje najde svoj mir in možnost sprostitve. Makramejčkanje je eno izmed petih področij delovanja Omnie Ars (ostale dejavnosti predsta-vlja »umetnost, ki se srečuje s pogledom vase«). Makrame je stara arabska ume-tnost vozlanja. S tehniko izdelujemo najrazličnejše praktične izdelke ali uni-katne umetnine. Na ustvarjalnicah, ki jih ima veliko in vsepovsod, zato tudi v naši Knjižnici Kozina, se udeleženci, navadno bolj udeleženke, zabavajo in iz vsakdana sproščajo napetosti, krepijo sposobnost predvidevanja, načrtova-

nja, logičnega razmišljanja in seveda koncentracije. Istočasno gre za spro-ščanje uma, med vozlanjem namreč ni prostora za premlevanje prevelikih težav. Patricija DodičFoto: arhiv Elde Jercog

»JAZ IN TI V USTVARJANJU«Predsednik Folklorne skupine Peter Filipčič se nam je tokrat predstavil tudi v vlogi ustvarjalca: skupaj so-progo Karmen Mikolj, katere dela smo v razstavnem prostoru in še marsikje že imeli priložnost videti, sta pripravila razstavo: »Jaz in ti v ustvarjanju«. Karmen je slikarka in uporablja različne tehnike, Peter pa je razstavil dela v tehniki vžiganja v les (pirografija). Razstava je na ogled do 24. decembra.Ester Mihalič

NOVO VODSTVO V OZ BORCEV ZA VREDNOTE NOBLetošnjega 17. novembra je bil izredni občni zbor Občinskega združenja borcev za vrednote NOB Hrpelje - Kozina, na kate-rem so člani izvolili novo vodstvo. Predsednik je Viljan Sluga iz Rodika, ki bo vodil društvo z 8-članskim upravnim odbo-rom, v katerem so stari in novi člani. Društvo je izvolilo tudi 5 delegatov, ki zastopajo naše kraje. Zbor je potekal v prisotnosti predsednika Območnega združenja borcev Sežana Bojana Pa-horja in županje Saše Likavec Svetelšek.Vodstvo si želi biti aktivno. Tako bodo prevetrili članstvo ter člane angažirali za aktivno delovanje društva. Želijo si biti pri-sotni na vseh prireditvah v počastitev spomina na NOB ter skrbeti za podmladek in širjenje vrednot NOB. Spremljali

bodo družbeno dogajanje in se po svojih močeh odzivali nanj. Ester Mihalič

odkar so zapustili šolske klopi osnovne šole v Hrpeljah. Od takrat so se njihove življenjske poti razšle in raztepli so se vsepovsod. A ne glede na čas in oddaljenost se jih je na skupni obletnici v soboto, 28. novembra, zbralo lepo število. Da bi obudili spomine in da bi tisti, ki niso več doma, zvedeli novosti iz kraja, kjer so preživeli otroštvo, so se najprej srečali na osnovni šoli. Tam jih je ravnatelj Sebastjan Ma-vrič popeljal po prostorih, nato pa jih je sprejela še županja Saša Lika-vec Svetelšek in jim predstavila delo na občini. Zaključili so z lepim pra-znovanjem »pri Nikoli« in se razšli šele v jutranjih urah, seveda z oblju-bo na skorajšnje ponovno snidenje.Ester Mihalič

40 LET JE MINILO …

NENAPOVEDANA VAJA PGD MATERIJAV petek, 27. 11., ob 17.30 je v vaškem domu v Brezovici v kuhinji na štedil-niku zagorelo pozabljeno olje, kar je povzročilo požar, ki se je hitro razširil na pretežni del objekta in ostrešje. Ob zaznavi požara je domačin poskušal požar pogasiti oziroma omejiti, ven-dar je zaradi močnega dima izgubil zavest, nato pa ga je zajel ogenj, zara-di česar je dobil hude opekline po pre-delu rok. Oseba je ostala nezavestna in poškodovana v gorečem objektu. To je opis »požara«, ki pa je bil na srečo le scenarij nenapovedane interne vaje gasilcev PGD Materija. To pomeni, da so zanjo vedeli samo štirje od članov poveljstva. Gasilci so na pozivnik dobi-li obvestilo o požaru in šele na samem kraju ugotovili, da gre za vajo. Tudi prizorišče je bilo zelo realistično pri-pravljeno in vaja je stekla, kot bi šlo za požar. Zadnja taka vaja je bila pred osmimi leti in poveljnik David Fabjančič se je odločil, da je čas, da ponovno preverijo odzivnost in usposobljenost operativ-

ne enote. Povedal je: »Zadovoljen sem z izvedbo in odzivnostjo svojih gasilcev. Prišlo je 11 gasilcev in postopek je stekel pravilno. Razen nekaj malenkosti je bilo

vse v redu.« Pri vaji so sodelovali še kolegi iz ZGRS Sežana, kot gledalca pa sta bila vključe-na še poveljnik Civilne zaščite Robert

Kastelic ter županja Saša Likavec Sve-telšek, kateri je poveljnik Fabjančič ob koncu vaje tudi predal poročilo. PGD Materija se kot pomoč pri organi-zaciji zahvaljuje KS Brezovica. Ester Mihalič


ZDRAVNICA KOT SONČNI ŽAREKV zlati jeseni, ki nam letos ponuja pravo razkošje barv, je Šolski dis-panzer v Zdravstvenem domu Se-žana zapustila izjemna zdravnica, specialistka šolske medicine, go-spa Jožica Mugoša. Bila je otroška zdravnica od najmlajših do tistih, ki so prestopili prag šole, dijakov in študentov, veliko njim pa je ostala še naprej osebna zdravnica.Mnogi od nas smo rasli ob njej od otroštva, do premetene mladosti in današnjih zrelih let. Za nas, ki smo bili njeni odrasli pacienti in smo smeli njeno darežljivost, čutnost in strokovnost sprejemati vse do njene upokojitve, je bila ŽAREK SONCA. In četudi smo sodili med tiste paci-

ente, ki v otroško ambulanto naj ne bi pogosto vstopali, se od naše Jožice nismo in nismo mogli posloviti. Bila nam je vzor kot učenka v osnovni šoli v Komnu, nekaterim seveda. Pa nam je pobegnila v svet, ne zato, ker bi jo Kras in njena Brestovica odvračala, pač pa iz nuje! Njena mama je morala v tistih letih s trebuhom za kruhom in je delala v Puli, mlajšo hčerko Jožico pa je v času odraščanja zaupala svoji mami, noni, ki ji je bila mama vse do zaključka osnovne šole. Da, tudi ta ži-vljenjski korak Jožicine mame še da-nes sprejemamo kot pokončno držo zavedne Slovenke. In v tako Slovenko se je razvila Jožica, ki je, kot kaže, že v svojem otroštvu znala ceniti in razviti

sposobnost pomagati sočloveku, raz-viti iskreno prijateljstvo, toplo stiskati roko in se nasmehniti tudi takrat, ko je duša trpela. Gimnazijo je končala na Reki, se vpi-sala na medicino, jo uspešno zaključi-la in se vrnila tja, kjer je kot otrok bila – na Kras. Pa je v Sežano pripeljala še enega zdravnika, kar je bilo za tisti čas dragocen prispevek za zdravstvo na še vedno izčrpanem Krasu. Prišla sta v Zdravstveni dom v Sežano, njen mož Drago kot ginekolog, ona pa kot otroška zdravnica, ki se je lotila vseh obveznosti, da je specializacijo do popolnosti izčrpala. Na strokovnem področju so ji podelili naziv primarij, kar je prava redkost za podeželskega

Konec oktobra, 8. 10., je 90 let prazno-vala Marija Pleskonjić iz Bača pri Ma-teriji. Marija je doma iz Povžan, Sul-čeva, iz velike družine s šestimi otroki, sama je bila med starejšimi. Danes ima živi še dve sestri. Poleg kmetije je imel oče doma še kovačijo in spominja se, da so hodili v Trst. Marija se je izučila za šiviljo, pri Biščevi noni, ki je sama znala dobro šivati. Potem je hodila okrog po hišah in šivala. Tisti čas, ko so bivali v Kopru, je bila tudi zaposlena v industrijskem obratu. Moža je spoznala ravno s šivanjem. Pri-šel je s proletarsko brigado in, ko so bili nastanjeni v Materiji, jim je marsikaj sešila. Bil ji je zelo všeč, zato je včasih

zanalašč »preštepala« žepe, samo zato, da bi spet prišel in bi ga videla. Poročila sta

se kmalu po vojni in rodila sta se jima Savo in Magda. Danes ima Marija tri vnuke in štiri prav-nuke. Družina se je zaradi može-ve službe večkrat selila, dokler si niso na Baču kupili staro hišo in jo počasi uredili. Mihajlo je umrl pred dvema letoma. O njem smo v glasilu že pisali. Bil je vojak od rojstva do smrti, delal je od jutra do mraka. Sposoben in iznajdljiv. Ko z županjo vprašava Marijo za recept za dolgo življenje, pravi, da ga ni. Vedno so živeli skromno, nikoli v pomanjkanju, a tudi ni-koli v razsipanju. Današnjemu

svetu se samo čudi. Sama je šivala še do nedavnega, zdaj pa je njena strast »štri-kanje«. Želimo ji tako še veliko lepih ustvarjanj za svoje bližnje.

Čisto na koncu Hotične, v skromnem domu živi Olga Dodič, ki je v začetku novembra praznovala žlahtnih 91 let. Njihova kuhinja je za tiste, ki ljubimo našo staro slovensko kuhinjo, kot iz starih časov … štedilnik, velb, stara le-sena napa … in Olga ima svoj stol prav ob toplem štedilniku. V naročju muca ali dve, za katere s hčerjo skrbita. Tako za svoje kot za druge. Olga je iz družine s štirimi otroki, enega brata je izgubila

kmalu po vojni zaradi tifusa. Poročila se je pri 27. letih, z Ivanom iz Obrova. Spoznala sta se na plesu v Slivju, kma-lu potem, ko je prišel iz vojske. Bil je v italijanski vojski v Afriki. Leta 1943 je prišel v II. prekomorsko brigado. Bil je šofer in vedno so imeli doma kmetijo. Rada pove, da je bil zelo priden delavec, ki ni manjkal niti en dan v službi. Kar petkrat sta se preselila, preden sta se ustalila v Hotični na njenem otroškem domu. Rodili sta se jima dve hčerki, da-nes ima štiri vnuke in eno pravnukinjo. Vdova je od leta 2004. Ko jo povprašam po vojnih časih, pove, da sta s sestro prejeli medaljo za vojne zasluge, bili sta namreč kurirki, njihova družina pa je dobesedno živela za partizane. Kuhali, šivali so …, kar je rabilo, vse v strogem skrivanju in strahu, saj so vas ves čas obiskovali tudi sovražniki. Olgi želimo miru v jeseni življenja.Ester Mihalič

Marija Pleskonjić

Olga Dodič

zdravnika, kar kaže na velik prispe-vek k razvoju šolske medicine na Slo-venskem. Je prejemnica številnih stanovskih priznanj, med drugim tudi Lunač-kove nagrade. Vse do upokojitve je sodelovala s strokovnimi prispevki na kongresih šolske medicine, njeni članki so objavljeni v različnih pu-blikacijah, zbornikih in revijah. Za-vedala se je, da za zdravnika ni nikoli dovolj ne znanja, ne izkušenj in, kar je njena odlika, vse to je tako nevsiljivo sejala med nas. Tudi če nas je kdaj bo-lečina pripeljala v njeno ambulanto, je manj skelelo, ko nas je nagovorila in nam podarila nepozaben nasmeh. Jok otrok je sprejela kot izziv za ko-rak še bliže njim, ki niso še znali po-vedati, kje in kaj jih boli. Znala je na svojstven način pokukati v svet otro-ka, ki je hlastal po zdravem življenju. Narava ji je bila naklonjena, saj ji je podarila bujne nakodrane lase, da so premnogi otroci videli v njej punčko, ki so jo doma ujčkali. Zakaj ji v tre-nutku, ko se je dr. Mugoševa zaslu-ženo upokojila, vse to naštevamo? Iz enega preprostega razloga. Radi bi ji

javno rekli hvala. Hvala, Jožica, za vse drobne trenutke, ki si nam jih podari-la, da smo danes to, kar smo. Nekateri smo že pranone in none, drugi mlade mame, tretji pa še otroci, ki pravijo: »Kje je tista skuštrana teta, ki me je pogosto pobožala po glavici?«In ne smemo pozabiti, da je bila naša zdravnica dolgoletna predsednica Občinskega odbora Rdečega križa Sežana, predsednica Komisije za kr-vodajalstvo ter predsednica stanovske sekcije za šolsko in visokošolsko me-dicino, Društva šolskih zdravnikov Slovenije. Kot zdravnica je bila izve-denka v senatu Komisije za usmerja-nje, kjer je izkazala veliko tankoču-tnost do otrok s težavami v razvoju, mentorica študentom medicine in specializantom pediatrije, izpraševal-ka na specialističnih izpitih iz šolske medicine in pediatrije, predavateljica in izpraševalka na tečajih prve pomo-či pri Rdečem križu in Civilni zašči-ti, predavateljica zdravstvene vzgoje na Ljudski univerzi v Sežani, v vseh šolah in vrtcih v vseh štirih sedanjih kraško-brkinskih občinah. Je požr-tvovalna in strokovna ženska, je žena,

je mama, nona in tašča ter naša prija-teljica, na katero smo vsi ponosni. Vemo, da tudi po upokojitvi ne bo mirovala, saj je njeno življenjsko vo-dilo: HODI KORAK S ČASOM IN BORI SE, DOKLER ZMOREŠ. NI-KOLI NE OMAGAJ. Srečno Jožica! Ostani Človek z veliko začetnico in stikaj po tistem, kar zmanjkuje v naši deželi – stikaj po čutnosti. Daj nam še naprej priložnosti, da bomo skupaj potočili solzo sreče, ko se bomo sre-čali in obudili spomine na čas, ki ga puščamo preteklosti. Pa je bil ta čas tako zelo naš – pisan na kožo člove-ka, ki je cenil sebe in je prav zato cenil tudi druge. Ceniš pa se lahko, če znaš, če imaš srce in veliko, veliko znanja. Kovačnica tega znanja je bila za nas, ob šoli, tudi življenje.

Ana Godnik v imenu šole in vrtcev ter številne družine in posamezniki

Besedam zahvale se pridružujemo tudi občanke in občani iz Občine Hr-pelje - Kozina.

... Podaj mi roko, za sanje je treba veliko storiti ...

Martina & Darjo

Martina Knez iz Obrova in Darjo Tomažič iz Huj sta si podala roko in trenutek strnila v dveh besedah v zvezi za vedno v soboto, 19. sep-tembra 2015. Poročna prstana sta si izmenjala na matičnem uradu v Ilirski Bistrici, njuni ljubezni pa sta pridih večnosti dodala v cerkvi Sv. Krizogona v Hrušici, kjer sta bila deležna prav posebnih presenečenj. Za sodelovanje pri sv. maši smo poskrbeli domači in prijatelji. Petje v cer-kvi je poleg cerkvenega pevskega zbora popestrila Martinina prijateljica Andreja Boštjančič iz Harij. Po končanem obredu so nas s pesmijo ob zvokih harmonik pričakali člani pevske skupine »Fantje spod Karlovi-ce« iz Pregarij, katere član je tudi Darjo. Veselemu vzdušju, čestitkam, druženju in pesmi pred cerkvijo ni bilo videti konca, tako da smo skupaj pričakali prekrasen sončni zahod. Naposled pa sta se mladoporočenca skupaj s svati spet odpeljala v Ilirsko Bistrico na prijetno poročno slavje, ki je trajalo pozno v noč.Martina in Darjo, na vajin poročni dan smo postali priče vajine ljubezni, zato vama iz vsega srca želimo veliko lepega na skupni poti.

Domači, sorodniki, prijatelji in vaščani

Martina in Darjo

DECEMBER 2015 | OBČINSKO GLASILO OBČINE HRPELJE - KOZINA | ŠPORT | 2322 | MED LJUDMI | OBČINSKO GLASILO OBČINE HRPELJE - KOZINA | DECEMBER 2015

Igra je najvišja stopnja otrokovega razvoja,

je spontan izraz misli in občutkov,

je najčistejša stvaritev otrokovega uma,

pa tudi odraz in odsev pristnega življenja,

skritega v človeku in stvareh.(Vir: internet)

Na predvideni datum poroda in zadnji šolski dan je družinico razveselil sinček Lan. Na rojstvo je nestrpno čakala sestrica Zala, ki mu je tudi izbrala ime. Bratca rada pestuje, se z njim igra ter pomaga pri negi. Lan se zelo rad carta v naročju in opazuje svet okoli sebe. Rad se hrani in pridno pridobiva na teži. Obožuje tudi kopanje, glasbo in živali. Prija mu sveži zrak, zato izkoristijo lepa vremena za sprehajanje.

Ime in priimek: LAN JAGODNIK POLESRojen: 24. 6. 2015 v PostojniDolžina in teža: 54 cm in 4000 gStarša: Romina in Bojan

Sestrica: Zala

Starša sta že pred rojstvom vedela za spol. Tega nista prikrivala in vsakomur, ki je spra-ševal po spolu, tudi povedala, da pričakujeta punčko Zalo. Tatko je bil prisoten pri porodu in je mamici ves čas stal ob strani, za kar mu je tudi zelo hvaležna. Mamica pove, da si je po tihem želela fantka, vendar se je želja uresničila tatkotu, ki si je neizmerno želel deklico, zato je mamico nagradil, da je lahko sama izbrala ime, vendar pod pogojem, da mu ga tudi zaupa pred rojstvom. Zala pridno jé in vso noč prespi, čez dan pa je zelo živahna. Rada se kopa, kar izkazuje z brcanjem v vodi in nasmeškom na ustecih. Punčka je zelo zvedava in bistra, da ji ne uide prav nobeno dogajanje. Rada opazuje mamico pri kuhi, s svojimi velikimi očki spremlja vsak njen gib. V svojem kotičku z igračami veselo »brblja« in z ročicami raziskuje vse okoli sebe. Ko pride tatko iz službe, pa je najraje v njegovi družbi, kar tudi pokaže z glasnim smehom in vriskom. Z vozičkom se veliko sprehajajo po Vanganelu in Kopru, rada se pa tudi vozi v avtu. Vnukinje so se razveselili tudi nono in nona iz Markovščine in Vanganela. A najbolj se je je razveselil prav nono iz Markovščine, ki jo zelo rad popestuje in komaj čaka, da jo ponovno vidi. Kot zanimivost starša povesta, da je ginekologinja ob ultrazvočnem pregledu opazila, da se s palcem dotika predela med očesi in je v smehu dejala, da bo verjetno baletka. Tako da mamica in tatko komaj čakata, da njuna punčka zraste, da vidita, ali bo ta »prerok-ba« res držala.

Ime in priimek: ZALA BORDONRojena: 5. 8. 2015 v PostojniDolžina in teža: 53 cm in 3270 gStarša: Marica in Mavricijo

Ime in priimek: LUKAS MAHNE

Rojen: 27. 7. 2015 v PostojniDolžina in teža: 52 cm in 3350 g

Starša: Tadeja in IgorBrat in sestra: Nik in Mija

Sem Lukas. Z mano na fotografiji

sta moj brat Nik in sestra Mija, ki ju

naravnost obožujem, saj zelo lepo skrbita zame in se z mano veliko igrata. Moram

priznati, da se mi tudi super godi, saj so vsi bližnji navdušeni nad mano. Prepričani

so namreč bili, da pri naši hiši ne bo več dojenčka. Sem pravi dobrovoljček, pridno

papam, ponoči mirno spančkam, se veliko smejim in tudi že glasno pogovarjam.

Najbolj pa uživam na sprehodih po Hrpeljah, kjer sem tudi doma.

Pripravili: Mojca Grk in Monika Zobec

BRKINSKI – SE DOGAJA! Zima že kaže prve zobe in tudi v smučarskem društvu BrkinSki smo ak-tivni na polno. Izvedli smo sejem smučarske opreme in otvoritveni »party na Ovinku«. Pripravljamo pa se na tudi na odhod na prve zavoje na sneg za letošnjo sezono, in sicer gremo tudi letos v Saalbach. V znano avstrijsko smučarsko središče se odpravljamo že drugo leto zapored, število prijavljenih pa je krepko preseglo naša pričakovanja. Tudi sneg nam gre letos na roko, tako da nestrpno odštevamo dneve do odhoda.

Vse, ki se nam ne morete pridružiti v Saalbachu, vabimo na 1. letošnji smu-čarski izlet, in sicer na TURRACHER. To je smučišče v Avstriji, dobre tri ure oddaljeno od nas. Leži na višini 2205 m in ima 42 km prog. Izlet bo nekaj posebnega, saj ga organiziramo v sode-lovanju s portalom SKI PARTNER in smučarjem dobro znano športno trgo-vino Koala sport iz Ivančne Gorice. Za vse udeležence bo poskrbljeno s pijačo

dobrodošlice in »apress ski« zabavo. Organiziran bo test smuči Atomic in Salomon, pa tudi kakšno presenečenje ni izključeno. Za vse natančnejše infor-macije nas spremljajte na facebooku ali na naši spletni strani www.brkin-ski.eu. Od decembra naprej pa imamo tudi ob četrtkih uradne ure v vaškem domu v Hrpeljah ob 19.00. Letos organiziramo za začetnike tudi šolo smučanja. Vse zainteresirane vabi-

mo, da se nam pridružijo. Vpis je mo-goč na uradnih urah. Ekipa BrkinSki se še posebej zahvaljuje našemu Pavlu za organizacijo otvori-tvene žurke, zahvala pa gre tudi vsem ostalim, ki ste nam kakorkoli pomaga-li pri sejmu, darilih za srečelov, idejah, podpori …

POZDRAVLJENI, NOVOROJENČKI!

DOBRODOŠLI, LUKAS, ZALA

in LAN!

DAVOR ŠKERJANC, NOVI PREDSEDNIK NK JADRANJeseni nas je prijetno presenetila vest, da je vajeti NK Jadran prevzel mladi Davor Škerjanc, nogometaš in do-mačin. Zelo dobrodošlo v času, ko se odgovorne funkcije kar branimo. Z Davorjem smo zato ob zaključku letošnjega jubilejnega leta pripravili pogovor. Davor, prihajaš iz Artviž, s svojo družino si se vrnil v domači kraj in z nogometom se ukvarjaš že od male-ga … Od kod tvoje navdušenje za ta šport, ki si ga razvil vse do poklicnega ukvarjanja z njim?Z nogometom sem precej popotoval, vendar se vedno nekako vračam v naše kraje. Tudi sedaj, po dveh letih življenja v tujini, sem spet našel pot domov. Lepo je vedeti, da te doma vedno čaka topel dom in ljubeči starši, za kar sem mami Zlatki in očetu Darku nadvse hvaležen. Mogoče znam sedaj, ko imam že svojo družino, to še veliko bolj ceniti. Navdu-šenje nad nogometom sem »podedoval« po očetu. Moji prvi spomini iz otroštva segajo v čas, ko je moj tata še aktivno igral nogomet pri Jadranu, po končani tekmi sem pa jaz vzel žogo ter se podil po igrišču v Krvavem Potoku.

Nam lahko malo predstaviš svojo no-gometno pot?Z nogometom sem se začel ukvarjati v nogometnem klubu Jadran Hrpelje - Ko-zina, kjer je bil moj prvi trener ravno moj oče. Takrat sem bil star 8 let. Ne-kje v tistem času se je začel vzpon NK Jadran vse do 2. slovenske nogometne lige, kjer je klub nastopal nadaljnjih 7 let. Verjetno je imelo takratno ambici-ozno vzdušje, ki je vladalo v klubu, ter takratno veliko zanimanje za domači

nogomet, ki ga je bilo čutiti med ljudmi, določen vpliv na to, da se je v meni zbu-dila želja postati vrhunski nogometaš. S to željo sem se nato podal v nogometni svet. Najprej sem se za tri leta pridru-žil Taboru iz Sežane, nato pa preko lju-bljanske ekipe Faktor dokončno pristal v mladinski selekciji NK Primorje Ajdo-vščina. Tam se je začela moja poklicna pot. Pri 18 letih sem prvič zaigral v 1. slovenski nogometni ligi ter v naslednjih štirih letih zbral več kot 100 nastopov za Primorje. Zaradi finančnih težav je NK Primorje počasi začel ugašati, zato je bil zame čas za korak naprej. Takrat je prišla Olimpija. Nova Olimpija, ki se je ravno ponovno prebila med slovensko elito, je sezono začela slabo, zato so iskali nove okrepitve in jaz sem bil takrat na voljo. V Olimpiji sem se odlično počutil in to je bilo moje najlepše obdobje v slo-venskem nogometu. Takrat sem spoznal tudi svojo ženo in življenjsko sopotnico Martino, ki me podpira pri vseh mojih norih idejah. Po štirih letih nastopanja za Olimpijo je prišel čas za nov korak naprej – za tujino. Eno leto v topli Grčiji ter eno leto v Beogradu, ki nikoli ne spi, so bile zame in družino nepozabne izku-šnje, tako z nogometnega vidika kot tudi z vidika spoznavanja novih ljudi, kultur ter navad. Kako se čutiš povezan z matičnim nogometnim klubom? Je bilo težko sprejeti ponudbo za vodstvo?V življenju sem spoznal, da lahko no-gomet in šport na splošno dajo človeku veliko več kot samo tekmovanje in te-kanje za žogo. Delovne navade, zdrav način življenja, širok krog poznanstev, priložnost za graditev osebnosti in zma-govalnega karakterja ter še mnogo več. Te izkušnje in znanje, ki sem ga prido-bil skozi kariero, želim predajati naprej mladini in mogoče ravno zato moja od-ločitev, da sprejmem ponudbo, ni bila težka. Obenem je tudi moj študij pove-zan s tem – pravkar namreč končujem študij iz športnega managementa. Zna-nje, pridobljeno na fakulteti, mi bo pri vodenju kluba še kako prav prišlo.Kaj si želiš doseči oziroma kje vidiš svoje poslanstvo kot predsednik klu-ba?Najprej moram vzpostaviti stik z ljudmi

in organizacijami, ki so tako ali druga-če povezani z nogometom v naši občini. Zaradi moje odsotnosti v preteklem ob-dobju bo za to potrebno malo več časa. Zelo pomembna naloga, ki sem si jo zadal, je navezati stik z mladimi v naši občini in jih navdušiti za šport. Menim, da imam to prednost, da kot aktiven po-klicni nogometaš lahko uspešno promo-viram šport med mladimi – in to želim izkoristiti.

Nam lahko malo orišeš stanje v klu-bu?V klubu imamo trenutno 4 mlajše se-lekcije, U9, U11, U13 in U15, člansko ekipo ter nogometni krožek na osnovni

Iz časov, ko je Davor igral za NK Jadran

Posnetek s tekme za Olimpijo

Družinska slika iz stadiona v Beogradu

DECEMBER 2015 | OBČINSKO GLASILO OBČINE HRPELJE - KOZINA | ŠPORT | 2524 | ŠPORT | OBČINSKO GLASILO OBČINE HRPELJE - KOZINA | DECEMBER 2015

za skuhano zelje in Gostilni Mahnič za peko pečenic. Prav tako gre zahvala za kruh tatiju Suka in vsem za prinesene sladice, ki so prije-tno bogatile mize za kar 58 udeležencev tega čudovitega večera. Da je druženje pomemben del športa, za naše otroke pa pomemben del odraščanja, z razvijanjem medosebnih odno-sov in posebnih prijateljskih vezi, sploh pa v današnjem načinu življenja, ni potrebno pose-bej poudarjati. Zato smo si bili enotni: to je bil naš prvi, a zagotovo ne zadnji skupni praznik! In za organizacijo le-tega nismo potrebovali veliko: le dobro voljo in minimalni prispevek, odšli pa smo zadovoljni, veseli in ponosni, da

skupaj dosegamo zastavljene cilje in s tem pripomoremo k zdravemu okolju za zdrav razvoj naših otrok!Večer smo zaključili v športnem duhu in se kmalu po 22. uri vsi odpravili do-mov, saj je naslednji dan naše najsta-rejše mlade nogometaše čakala zadnja tekma prvega dela sezone. Tudi to so zmagali in tako zaključili jesenski del na prvem mestu, brez poraza. Takšno delo zasluženo vodi naše fante U-15 v I. ligo. NK Jadran

šoli. Delo z mladimi je bilo in bo ostalo osnovno poslanstvo našega kluba. Moja filozofija nogometa se ne nanaša zgolj na treniranje, saj menim, da je za kvaliteten razvoj mladih nogometašev pomembno mnogo več. V idealnih okoliščinah bi to pomenilo individualen pristop do razvo-ja športnika, kar pa je znotraj trenutnih finančnih ter infrastrukturnih okvirjev težko izvedljivo. Tako da ostaja velik del odgovornosti za otrokovo športno pot na plečih staršev.Kako poteka sodelovanje z drugimi klubi?Sodelovanje z drugimi klubi je v teh ča-sih zelo pomembno, ravno zato smo z NK Železničar iz Divače sklenili združi-

ti moči ter tako dvigniti kvaliteto dela z mladimi. Prvi rezultati so vidni že v tej sezoni, saj treninge obiskuje večje števi-lo nogometašev, kar trenerjem omogo-ča kvalitetnejše delo. Kar se tiče ostalih klubov so pa sodelovanja omejena na posamezne primere, pri čemer je zelo po-membno ohraniti dobre odnose ter čiste račune. Nikakor ne smemo dovoliti, da zaradi morebitnih nesoglasij med klubi mladim športnikom ne bi dali možnosti za razvoj.Rad delaš z mladimi?Seveda. Verjetno mi je delo z mladimi še toliko bližje, odkar sem pred skoraj štirimi leti tudi sam postal oče. Vzgoja otroka je ena najlepših nalog, vendar

tudi velika odgovornost. Ne smemo do-voliti, da razvoj otrok trpi zaradi naših težav. Ko se ukvarjaš z otrokom, bodi z njim 100 %, posveti mu svojo pozornost, to je največ, kar mu lahko daš. Takšen pristop želim vpeljati tudi v delovanje našega kluba. Je pa res, da moramo ob tem rešiti še ogromno težav, kot je recimo izgradnja novega igrišča bližje osnovne šole, zagotovitev finančne stabilnosti kluba, zagotovitev kvalitetnega kadra za delo z mladimi itd.Hvala za pogovor in veliko uspehov s klubom in osebno!Ester Mihalič

DR. CIRIL KASTELIC ZASLUŽENO POSTALČASTNI ČLAN NOGOMETNEGA KLUBAJADRAN HRPELJE - KOZINAKje naj začnemo? Pri Cirilu, pri nogo-metu, pri častnem članstvu?Najbolje, da kar pri zaslugah, ki Ciri-la bogatijo, ki so pripeljale do častnega članstva in so in še plemenitijo delo, uspehe in aktivnosti nogometa pri nas … Ciril je športnik od vedno. Najprej kot vratar domačega moštva, nato pa tudi kot atlet s kar nekaj vidnimi rezul-tati. Ves čas pa stalno z mislimi in tudi akcijami za razvoj nogometa, za katere-ga moramo poudariti, da je na območju naše občine plod in delo zgolj zanesenja-kov in ljubiteljev nogometa.Ciril je bil zraven, ko se je leta 1975 po-novno obudilo delovanje kluba in orga-niziranega nogometa. Vse težave, ki so spremljale športno nogometno udej-stvovanje in organizirano tekmovanje, so bile in so še danes vezane predvsem na športno infrastrukturo, torej na no-

gometno igrišče. Leta 1976 zgrajeno igrišče v Krvavem Potoku je edino no-gometno igrišče pri nas še danes. Ciril

je zaslužen, da ima igrišče reflektorje in razsvetljavo, da ima tribune in da je ure-jeno in obiskano tudi danes. Tudi zelo pomembne in kar visoke finančne pod-pore pri sedemletnem igranju kluba v II. Slovenski nogometni ligi so bile zasluga v pretežni meri Cirila Kastelica. Ciril je zraven tudi sedaj. Letos, ob veli-kem nogometnem jubileju, je angažiral ekipo in vodil popolno prenovo klopi na tribuni.Šport potrebuje takšne ljudi. Šport živi za takšne ljudi. Nogomet živi po zaslu-gah takšne podpore, kot jo nam namenja Ciril. Častno članstvo v klubu je iskreno priznanje za vse že izrečene »hvala«, za nekoč in danes in za vse »hvala«, ki nas še čakajo, ob vsej podpori, ki nam jo iz-kazuješ. Hvala Ti, ker si!NK Jadran

ZDRUŽILI SMO PRIJETNO S KORISTNIMUspešen zaključek jesenskega dela no-gometne sezone mlajših selekcij smo NK Jadran in NK Železničar organizi-rali na prav poseben način. Praznovali smo uspešno skupno delovanje in so-delovanje tako obeh klubov kot mladih nogometašev, trenerjev in seveda vseh naših družin.Skupaj smo združili martinovanje

in »nogometovanje« ter se dobili pri DRUŽINI VALEČIČ na Beki, kjer sta nas v domači prijetni kleti najprej poz-dravila oba mlada predsednika Davor Škerjanc in Sebastijan Žagar. Prijeten pogovor o realizaciji aktivnosti in pla-nih za nadaljevanje uspešne sezone so popestrili starši, ki so pomemben dele-žnik pri razvoju tako svojih otrok kot

klubske dejavnosti in športa v lokalni skupnosti.Seveda pa smo vse skupaj začinili s pra-vo martinovo večerjo in sladkimi do-brotami vseh mam, ki so jih prinesle na petek, 13. Zahvaljujemo se družini Valečič iz Beke za gostoljubje in pokušino njihove-ga domačega vina, Romani Dujmovič

NK JADRAN HRPELJE - KOZINA 1925 - 2015

90 let

Pred našimi najmlajšimi nogometaši pa so že prve preizkušnje, saj se pričenja najbolj priljubljeno in množično zimsko tekmovanje, letos že 17. RIN,

pod pokroviteljstvom NZS in MNZ Koper. PRIDITE IN NAVIJAJTE Z NAMI,

ko bomo pospremili naše z navijanjem in aplavzom v njihovo prvo tekmo, v prijateljski turnir in svet nogometa

v nedeljo, 13. decembra 2015, med 9. in 13. uro v športni dvorani Hrpelje.V A B L J E N I na RIN 2015/16!

Šola nogometa RIN poteka VSAK PONEDELJEK IN SREDO v telovadnici od 13.15 do 14.15.

NOGOMETNI KLUB JADRAN HRPELJE - KOZINA vodi v šoli brezplačni šolski krožek Šola nogometa - Rad igram nogomet - RIN, v katerega je vključenih preko 20 dečkov I. triade naše šole. Vabljene so tudi deklice.

[email protected]


Majhna udeležba ni pokvarila tako strokovnosti kot pomembnosti vsebin, ki sta jih z nami delili šolska zdravnica Jožica Mugoša in doc. dr. Petra Zupet, specialistka medicine dela, prometa in športa. Predstavili sta nam osnove, pomembne za razvoj mladostnika in za razvoj mladega športnika na 1. stro-kovnem srečanju Športno srce. Dej-stva in resnice, ki bi jih morali poznati vsi starši, vsi trenerji in vsi, ki skrbimo za zdravje naših otrok in smo jim dol-žni zagotavljati optimalne pogoje za zdravo odraščanje. Kaj pa potrebuje-jo za to? Kaj potrebujejo za življenje? ZRAK, HRANO, VODO, GIBANJE, SPANJE IN TOPLOTO.Če na hitro pogledamo: vse to imajo. Vendar pa je najpomembnejše skrito v razumevanju in zagotavljanju opti-malnih pogojev vsake od teh »potreb«. In potreba po gibanju je tista, ki po-

membno prispeva k zdravju, boljše-mu počutju in oblikovanju zdravih navad. In kakšno je zdravje današnjih otrok in mladine? Ugotovitve rednih siste-matskih pregledov kažejo na velik de-lež slabe drže, okvare gibal, nepravilno telesno težo, slabovidnost, težave z na-rastišči kit, več obolevnosti, pad telesne odpornosti, veliko alergij, glavobole, prebavne motnje, zgodnejše spolne znake …In kje so vzroki? V preobremenjenosti, stresu, nepravilnem življenjskem slogu, prehrani, spanju, gibanju, zasvojenosti s TV, računalniki, igricami, nenazadnje alkohol, droge, prezgodna spolna ak-tivnost, nasilje …Danes vemo, da šport, tako rekrea-tivni kot kakovostni in vrhunski, po-membno izboljša, krepi in ohranja zdravje. Šport zmanjšuje srčno-žilno obolevanje, zmanjšuje psihične nape-tosti, znižuje telesno težo in izboljša počutje. Pomembni pa so tudi drugi učinki rednega športnega udejstvova-nja, saj mladi tako pridobivajo čut za red, disciplino, odgovornost, delovne navade, sodelovanje in skupinsko delo, medsebojno pomoč, ustvarjalnost, napredovanje, spretnost, zmogljivost, uspešnost, zadovoljstvo, obvladovanje

neuspeha …Naša naloga pri tem pa je, da jih spod-bujamo in jih z zgledom učimo tudi zdravega prehranjevanja in izogibanja razvadam. Pri tem pa JE NUJNO SO-DELOVANJE STARŠEV, TRENERJEV in ŠOLE.In to je ena od temeljnih nalog Špor-tne zveze Občine Hrpelje – Kozina. Zagotavljanje pogojev za sodelovanje, za uspešno sodelovanje. V ta namen smo organizirali to srečanje in bomo v nadaljevanju organizirali vsaj še dve. Za uspeh v katerikoli športni panogi je po-trebno naslednje: TALENT, MOTIVA-CIJA, TRENING, NATRENIRANOST, ODSOTNOST POŠKODB IN PRE-HRANA. In na zadnji dve lahko vpliva-mo z znanjem, upoštevanjem potreb in smernic ter z ustreznim preventivnim delovanjem. V ta namen bosta naše 2. in 3. srečanje namenjeni PREHRA-NI MLADOSTNIKA IN PREHRANI ŠPORTNIKA ter PREPREČEVANJU POŠKODB. SPREMLJAJTE NAŠE DELO!OBOGATILI BOSTE SVOJE ZNA-NJE, IZMENJALI IZKUŠNJE IN NENAZADNJE — BILI V DOBRI DRUŽBI!Vabljeni!Nevenka Ražman, predsednica ŠZOHK

PRI 42. LETIH PRVIČ NA 42 KMZgodovinski Atenski maraton oziro-ma »pra-maraton« je potekal v nede-ljo, 8. novembra. Za nas je zanimiv, ker gre za tek z bogato zgodovino in predvsem zaradi tega, ker se ga je udeležil tudi tekač iz naših krajev. To je bil Denis Čermelj, po rodu iz Hr-pelj, ki si je pred letom dni zadal cilj, da bo svoj 42. rojstni dan, ki ga pra-znuje 5. novembra, obeležil s prvim tekom na 42 kilometrov v mestu, ki je zibelka maratona.

»Še sedaj se spominjam svojega prvega teka, saj sem se že po treh kilometrih domov vrnil izčrpan,« pove Denis, ki danes, po šestih letih od tistega dne, pripoveduje o edinstveni izkušnji, ki jo je doživel na avtentičnem maratonu v Atenah.

Izvor maratonaOgrevanje tekačev poteka na Maraton-skem polju, ki ima pomembno vlogo v zgodovini Grčije, saj so na tem mestu leta 490 pr. n. š. Grki prvič premagali perzijsko vojsko, po dolgih desetletjih nepremagljivosti. »Opazoval sem prižig olimpijskega plamena in obšla me je ne-verjetna energija, počutil sem se močne-ga in nepremagljivega,« se spominja naš sogovornik, ki je stal v množici 16 tisoč tekačev iz vsega sveta in čakal na veli-časten start. Legenda pravi, da naj bi po zmagi na Maratonskem polju atenski vojak Filipides pretekel razdaljo 42,195 metrov, od mesta Maraton do Aten. Na cilju je izrekel: »Zmagali smo!«, nato pa od izčrpanosti umrl.

Oljčni venecPrvih 21 kilometrov je hitro minilo: »Čustva so me povsem preplavila, v množici tekačev sem se zavedal minlji-vosti in hkrati pomembnosti vsakega po-sameznika.« Ob progi gledalci ponujajo tekačem oljčne vejice kot simbol rado-sti in trdoživosti. Denis je od nekega otroka vzel oljčni venec: »Zataknil sem si ga za elastiko in si zadal, da bom z njim prišel na cilj. Od tega trenutka da-lje je bila to moja največja skrb, saj sem moral biti pozoren, da se ne uniči zaradi tresljajev.« Proga je bila naporna, saj se je vzpenjala vse do 30. kilometra, ko je sledil strm klanec navzdol – in ravno na tem delu je zaradi krčev veliko te-kačev odstopilo. Tudi Denis je občutil blažji krč, vendar je stisnil zobe, si olaj-šal bolečino z gelom in nadaljeval pot.

CiljKilometer pred koncem tekači sliši-jo množico in glasbo na cilju, zato se mnogi poženejo v šprint. Denis pa ne, saj je želel uživati in si vtisniti v spomin te neprecenljive trenutke: »Na zadnjem kilometru me je obšla evforija, srčni utrip se je dvignil na 183 udarcev na mi-nuto. Vzel sem venček in začel mahati z njim. Težko opišem občutke ob prečka-nju ciljne črte, lahko povem le, da sem na cilju spustil solze sreče.« Vsak tekač bi moral vsaj enkrat v življenju izkusiti tak maraton, saj vzdušje ob progi in vr-hunska organiziranost pričarajo nepo-zabne trenutke, ki človeka spremljajo celo življenje.Martina Korenika

V GOSTEH V TOSKANIObčina Sežana že dalj časa prijateljuje z Občino Tavarnelle Val di Pesa v To-skani. 7. novembra so tam praznovali 30-letnico rokometnega društva in ob tej priliki povabili na turnir še po eno ekipo rokometašev iz Nemčije in Slove-nije. Naša občina se je skupaj z Občino Hrpelje - Kozina odzvala povabilu in tako se je ekipa rokometašev Rokome-tnega kluba Jadran v starosti od 14 do 17 let in v spremstvu trenerja Damja-na Miklavca in vodja moštva Marijana

Sankoviča ter dveh pred-stavnikov Občine Sežana odpeljala z avtobusom v Tavarnelle Val di Pesa.Domačini so nas lepo sprejeli in nam razkaza-li znamenitosti svojega kraja. Nastanili so nas v zanimivem nekdanjem samostanu, ki je bil poln zgodovinskih znamenito-sti in kulturne dediščine.

ČAS HITRO TEČE IN ZDI SE NAM, DA GA VEDNO PRIMANJKUJE,A VSEENO GA JE BILO DOVOLJ, DA SMO TUDI V LETU 2015

NIZALI POMEMBNE USPEHE IN PROSLAVILI POMEMBNE OBLETNICETUDI NA ŠPORTNEM PODROČJU.

OB ZAKLJUČKU LETA BOMO SKUPAJ S SOSEDNJIMI OBČINAMI IZBIRALI ŠPORTNIKE KRASA IN BRKINOV 2015.

NAŠA NALOGA IN DOLŽNOST PA JE,DA PREDSTAVIMO IN PRIJAVIMO NAJBOLJŠE DOSEŽKE IN USPEHE

IN NAJBOLJŠE ŠPORTNIKE IN ŠPORTNE DELAVCE NAŠE OBČINE.OB KONCU LETA BOMO OBJAVILI RAZPIS

»NAJ ŠPORTNIK KRASA IN BRKINOV 2015«.

Predloge, naj športnike in naj športne dosežkebomo zbirali na Športni zvezi Občine Hrpelje - Kozina

in jih slavnostno razglasili in prijavili na skupno prireditev Krasa in Brkinov, ki bo v prvih mesecih leta 2016 v Komnu.

N

AJŠ

PORT

NIK

OBČ

INE

HRP

ELJE

- KO

ZIN

A 2

015

Za dosego cilja se moram zahvaliti tudi družini za podporo pri napornih treningih.

Prvo prečkanje maratonskega cilja je izjemen življenjski dogodek, ne glede na doseženi čas.


Na turnirju pa so se naši rokometaši odlično odrezali. Osvojili so prvo me-

sto in prejeli pokal. Pokale so podelili na slovesnosti ob 30-letnici njihovega

društva, ki je bila zelo svečana. Navzoče je pozdravil tudi njihov župan, pozdra-ve naše občine pa jim je prenesel Bran-ko Može.Zdaj pa še misel o naših mladih zma-govalcih. Človek bi od fantov v teh letih pričakoval kar precej nereda in nagaji-vosti, toda mlada ekipa nas je prijetno presenetila tudi z vidika discipline. Vidi se jim, da so športniki in vso svo-jo energijo porabijo za boj na igrišču in da namesto najstniških neumnosti rajši kaj lepo zapojejo. Navdušeni nad lepoto toskanske pokra-jine smo se odpravili še na ogled Siene in se polni lepih vtisov vrnili domov.Ivica PodgoršekFoto: Marijan Sankovič

November - starejši dečki RD Jadran:

devet tekem - devet zmag!

Čestitke in srečno naprej!

ZRLMN HRPELJE - KOZINA 2015/16

RAZPORED TEKEMura domači gostje

1. krog nedelja, 6. december 2015

16.00 PREŠKI KLUB : CPK17.00 K'NT : KOŠANA18.00 NK KORTE : DREAM TEAM19.00 JADRAN HK : ŠRD VRHPOLJE


16.00 DREAM TEAM : PREŠKI KLUB17.00 KOŠANA : JADRAN HK18.00 ŠRD VRHPOLJE : K'NT19.00 CPK : NK KORTE


16.00 PREŠKI KLUB : KOŠANA17.00 K'NT : DREAM TEAM18.00 JADRAN HK : CPK19.00 NK KORTE : ŠRD VRHPOLJE

4. krog nedelja, 10. januar 2016

16.00 K'NT : PREŠKI KLUB17.00 KOŠANA : CPK18.00 JADRAN HK : NK KORTE19.00 DREAM TEAM : ŠRD VRHPOLJE


16.00 NK KORTE : PREŠKI KLUB17.00 CPK : K'NT18.00 ŠRD VRHPOLJE : KOŠANA19.00 DREAM TEAM : JADRAN HK


16.00 JADRAN HK : PREŠKI KLUB 17.00 KOŠANA : DREAM TEAM18.00 K'NT : NK KORTE19.00 ŠRD VRHPOLJE : CPK


16.00 NK KORTE : KOŠANA17.00 PREŠKI KLUB : ŠRD VRHPOLJE18,00 K'NT : JADRAN HK19.00 DREAM TEAM : CPK

Naj zažari čar prazničnih noči,naj dlan stisne dlan,želje naj dobijo krila,vse to vam želi učiteljica vadbe NIA.Lepo vabljeni vsak torek in četr-tek v vaški dom Hrpelje od 19.00 do 20.00in vsak torek v vaški dom Rodik od 20.30 do 21.30!

Majda Piciga (White belt teacher)

Odbije polnoč in leto mine, podarja izkušnje, uspehe, spomine.Odbije polnoč, poti so odprte:za upe in želje in nove načrte!

Vsem našim članicam - športnim društvom, njihovimpredstavnikom, aktivnim članom v odborih, vsem našim športni-kom, trenerjem, športnim delavcem, staršem, navijačem in športnim v srcu želim leto, polno uspehov, športnih dosežkov, osebne sreče, zdravja in odsotnost poškodb!Nevenka Ražmanpredsednica športne zveze


Novo leto se nam približuje hitreje, kot bi si želeli. Ker življenje ni vedno okrašeno s pentljo, pa vendar vsem nam edinstveno darilo, vam v letu 2016 želimo, da bi znali skleniti mir s svojo preteklostjo, da nam ne po-kvari sedanjosti. Vse, kar na koncu resnično šteje, je, da smo ljudje, da smo ljubili, da smo odpusti-li in ostali pozitivni. Najlažje se je zmotiti in najhujši poraz je obupati. Ker sta najboljše zdravilo delo in optimizem, ki vedno najdeta pravo pot do rešitve problemov, do prijateljstva, do za-upanja v samega sebe in do smeha na obrazu, vam želimo, da vas optimizem objame vedno, ko boste iskali najkrajšo pot do rešitve in najlepšega občutka - občutka dobro opravljenega dela

in notranjega miru. Vso srečo v prihodnjem letu vsem ljubiteljskim kulturnim ustvarjalcem,vsem našim obiskovalcem in vsem, ki nas spremlja-te, bodrite, se nas veselite in nam ustvarjate pogoje za naše delo, ker je za nas najlepše darilo biti drugim koristni in obkroženi z

ljudmi, ki nas imajo radi.SREČNO 2016!!!

Za JSKD OI Sežana, Vladislava Navotnik

Območna izpostava Sežana

V letu 2016 želimo vsem ljudem:da bi bili zdravi,da bi bili veseli,da bi bili srečni,da bi bil mir,da bi bili prijateljiin se imeli radi …Otroci in zaposleni iz Vrtca Sežana

Občanke in občani!Svet se hitro spreminja

in mi z njim. Zaželimo si zdravja,

miru in varnosti v letu 2016, saj bomo le tako uresničili vse naše želje

in načrte.Štab Civilne zaščite

Občine Hrpelje - KozinaRobert Kastelic, poveljnik

Varen korak in obilo lepih doživetij želimo v

2016!

Društvo Brkinska godba

2000 vam želi vesel Božič in srečno, uspešno

ter melodično leto 2016!!!

Spoštovane občanke in občani!

V prihajajočem letu 2016 vam želimo čim manj

interventnih dogodkov!Naj vse teče mirno v

zdravju, sreči in medsebojni ljubezni,

Vam želijo Vaši gasilci!

Naj bo leto 2016 naklonjeno društvom in vsem nevladnim organizacijam, da bodo

lahko uresničili svoje ideje in uspeli s svojimi projekti, predvsem pa z nami delili svoje navdušenje in predanost pri ustvarjanju

pozitivnih zgodb! Veliko sreče in lepe praznike vsem

prebivalcem Občine Hrpelje - Kozina!Središče Rotunda

Želimo vam,da bi vas v novem letu

glas srca še naprej vodil pri iskanju tistega, kar se z besedami ne da povedati.Želimo vam, da bi imeli

srečo vedno s seboj,da bi jo lahko podarili tudi

tistim, ki jo potrebujejo. Člani Medobčinskega

društva prijateljev mladine Sežana vam želimo vesele praznike in srečno 2016!

DECEMBER 2015 | OBČINSKO GLASILO OBČINE HRPELJE - KOZINA | MLADARIJE | 3332 | MLADARIJE | OBČINSKO GLASILO OBČINE HRPELJE - KOZINA | DECEMBER 2015

Knjižnica Kozina se je v tem letu prijavila na občinski razpis, preko katerega naj bi zabeležili čim več zgodovin-sko-turističnih točk v Hrpeljah in na Kozini. In kaj lepšega kot sodelovati z nadebudnimi osnov-nošolskimi fotografi in njihovimi učiteljicami, zgodovinskim krožkom in še kom. Dogovarja-nje je sicer trajalo nekaj časa, preden smo se lah-ko uskladili in naroči-li pri sv. Petru najlepše novembrsko vreme – in terensko delo se je do-brovoljno začelo. Naj-prej smo s 5. razredom Suzane Godina Jelušič krenili po Hrpeljah in od-krivali (s pomočjo njenih informacij, saj je tudi aktivna članica krajevnega Zgodo-vinskega društva) Hrpelje, zgodovino vasi in veliko drugih zanimivosti, se posladkali z odličnim jabolčnim sokom pri Matelkovih in naredili mnogo fotografij. Nato je sledil še drugi terenski pohod z učenci 5. razreda Kristine Gu-stinčič in krajevnim ljubiteljskim zgodovinarjem Vladi-mirjem Grželjem po Kozini. Spet smo si naročili čudo-

vito sončno vreme in odmaširali po poteh gostiln, betul, hotelov, takih in drugačnih cest ter spet pridobili na tone

informacij in materiala, ki ga bomo v kratkem strokovno obdelali s pomočjo fotografske-ga krožka OŠ DBB pod vodstvom mentorja Sama Medena. Nato vam bomo vse zbrano, poslikano in posneto predstavili na otvori-tvi razstave Tudi jaz živim tukaj!, ki se bo s kratkim kulturnim programom zgodila v prostorih občine 23. decembra ob 18.00. Prisrčno vabljeni in hvala peti razredi –

carsko kulski ste! Velika hvala pri tem tudi Bredi Filipo-vič, ki nam je v prostorih elektrarne Kristina pokazala cel kup starih stvari, med njimi recimo dragocen pianino, da o ostalem ne govorim J. Patricija DodičFoto: Patricija Dodič

SODELOVANJE KNJIŽNICE KOZINA Z OŠ DBB - PETIMI RAZREDI

Pravljično glasbena urica

s Tino Bržan Pleše

Osnovnošolci vlili svežino starim lesenim predmetom

Tokratna pravljičarka, ki nas je zabavala s pesmijo na kitari, ki se ji je pridružilo tisoče malih slavčkastih grlc (okej, no, enih dvajset pa jih je zares bilo J), je navihana Tina, mamica, ki se rada sprehaja med besedami in v njih išče tople melodije s pomočjo raznih instrumentov, tokrat kitare. O sebi pravi takole: »Na sebi lasten način gojim ljubezen do pravljičarstva, ki se v moji družini prenaša iz generacije v generacijo. Moj izziv je pobarvati in mehčati premočrtnost svojega pravniškega poklica skozi besede in glasbo ter uživati v neskončnosti svobode morskega horizonta. Sem navihana tabornica in nasmejana mamica, zaljubljena v življenje in zven njegovih valovitih zgodb.« Sicer pa ima Tina svoje ustvarjalnice: Titika - Tina pripoveduje (pod tem imenom jo najdete tudi na facebooku) po skupinah, imenovanih pravljična gnezda, v katerih se najmlajši otroci počutijo vedno dovolj varne, domače in odprte za ustvarjalne

tokove, ter s programom, prilagojenim predšolskim otrokom. Na tokratni pravljici smo peli na vse grlo, poslušali, kako zveni triangel in ustvarili take čarobne papirnate ribice, ki so zares čudežne (ja so, ja so, četudi ne verjamete!), ker prinesejo vsem otročkom, ki so jih ustvarili, naaaaaaaaaaaaajlepše sanje tega sveta. Tako. Za letošnje leto se s pravljičnimi uricami poslavljamo, ker so se pravljice odločile, da obiščejo strica Miklavža, Dedka Mraza in Božička (zakaj pa ne bi bile njihove gostje in jim šumele v ušesih!? J) in vam potem v januarju povedo, kako je tam bilo. Takrat bomo gostili spet baletke in mladinske knjižničarke iz Sežane, ki bodo z nami pravljičile v novo, prav zares novo leto. Vsem otročkom in mamicam in tatijem želimo obilo lepih, čarobnih trenutkov v tem in drugem in vseh letih. Tako. In pravljice je konec in glavo pod lonec in potem se nadaljuje še pod loncem, če se nam pridružite. J Patricija DodičFoto: Patricija Dodič

Koprsko Društvo Leskrea, ki skrbi za promocijo okoljevarstva in se zavze-ma za kreativno družbo, je svoje delovanje razširilo tudi na območje Brki-nov. V sodelovanju z Občino Hrpelje - Kozina in OŠ Dragomirja Benčiča - Brkina Hrpelje je v torek, 10. novembra, izvedlo projekt Les - kulturna dediščina, ki temelji na neformalnem učenju za otroke. Aktivnosti osvešča-nja o okoljevarstvu in spodbujanja družbene ustvarjalnosti so vključevale zvedave petošolce hrpeljske osnovne šole.Mladi okoljsko osveščeni in ustvarjalni aktivisti so pridno zbirali stare upo-rabne in okrasne lesene predmete iz svojega okolja z namenom njihove pre-delave in ponovne uporabe. Nekdaj pozabljeni leseni predmeti so zadihali v barviti in sveži podobi.Okoljevarstveni projekt, vezan na ohranjanje dediščine, zagotovo prispeva k razumevanju pomena recikliranja materialov, med kate-rimi ima svojevrstno vlogo pred-vsem les.Barbara KocjančičDruštvo Leskrea, [email protected]

OTVORITEV BRALNEGA PALČKA V KOSOVELOVI KNJIŽNICIBralni palček je aktivnost, namenjena predšolskim otrokom. Pri-pravlja jih na Bralno značko, ki se začne v 1. razredu. Na ta način želi spodbuditi otroke, da vzljubijo knjige in se naučijo odgovorne skrbi zanje. Obenem pa je to prva skrb, da v času, ko akcija traja, preberejo dve knjigi in eno pesmico. Bralni palček poteka od za-četka novembra do marca, ko je zaključek v posamezni skupini v vrtcu. Otvoritev je potekala 3. novembra 2015 v enotah Kosovelove knjižnice Divača in Kozina. 5. novembra je v dopoldanskem času prišlo na otvoritev pet skupin iz Vrtca Sežana, popoldne pa še otvo-ritev za enote vrtca Sežana: Tomaj, Dutovlje, Povir in Lokev. Obisk je bil številčen. Najprej je sodelavka iz mladinskega oddelka, Maja Razboršek, predstavila, kaj Bralni palček sploh je. Potem pa ob po-moči medveda (medvedka je predstavljala Petra Hlača, mladinska knjižničarka v Kosovelovi knjižnici Sežana) predstavila knjige, ki so namenjene Bralnemu palčku. Pokazali smo tudi, kje na oddel-ku za cicibane so knjige zbrane. Seveda otroci vedno po uradnem delu pričakujejo pravljico, tako sva z Majo pripravili dramatizacijo pravljice Hočem brati!, ki govori o medvedu, ki je zelo rad bral, ven-dar pa mu je na sredi zgodbe ugasnila sveča in je bil zelo žalosten,

da ni imel več možnosti brati, dokler mu na knjigo ni posvetila lunica. Menim, da je zgodba poučna in spodbudna tako za malčke kot tudi njihove starše. Veselimo se nadaljnjih obiskov malčkov, ki bodo is-kali knjigice za Bralnega palčka. Ob tej priložnosti jih vabimo v knjižnico in na Uro pravljic tudi po-tem, ko se bo le-ta zaključil.Petra Hlača Foto: Patricija Dodič


V meglenem jesenskem jutru je skozi vrata naše učilnice stopil nevsakdanji gost. Z veseljem smo pozdravili velikega medveda z imenom Srečko. To pa ni bil navaden medo. Okrog vratu je imel zave-zano rdečo ruto in nosil je poseben znak. Naše bi-stre glavice so hitro ugotovile, da prihaja z Rdečega križa. S pomočjo vprašanj prijazne gospe Marije, ki dela v tej dobrodelni organizaciji, smo hitro ugo-tovili, kakšne so naloge Rdečega križa. Z zanima-njem smo poslušali, da je ta organizacija nastala pred mnogimi leti, v času vojn. Rdeči križ je takrat pomagal predvsem ranjencem, dandanes pa ljudje dobrega srca, prostovoljci, skrbijo za bolne in revne ljudi, za otroke, pomagajo pri naravnih in drugih nesrečah. Sami smo ugotovili, da Rdeči križ tre-nutno pomaga številnim beguncem, ki so zapustili svoj dom in so potrebni pomoči. Razmišljali smo tudi, komu in kako bi lahko mi sami pomagali. Svo-jim staršem, bolnim bratcem ali sestricam, starej-šim ljudem, sošolcem, babici, dedku ...

Predstavitev srednjih šol na OŠ DBB HrpeljeNa povabilo OŠ Hrpelje se je v četrtek, 26. 11. 2015, našim in nekaterim šolarjem iz sosednjih šol (7., 8. in 9. razred) pred-stavilo kar 18 srednjih šol oz. srednješolskih centrov. Zelo smo bili veseli, da se je na vabilo odzvalo tako veliko število povabljenih šol in tako smo lahko z zanimanjem prisluhnili predstavitvam naslednjih šol: • Srednja šola Izola; (programi v gostinstvu in turizmu,

predšolska vzgoja, zdravstveni in kozmetični tehnik),• Gimnazija Ilirska Bistrica (programa gimnazija in tehnik

računalništva),• Biotehniška šola na Šolskem centru Nova Gorica (kmetij-

sko-podjetniški tehnik, naravovarstveni tehnik, živilsko--prehranski tehnik, gastronomske in hotelske storitve, sla-ščičar, vrtnar),

• Škofijska klasična gimnazija Ljubljana,• SGGOŠ, Srednja gradbena, geodetska in okoljevarstvena

šola Ljubljana, • II. gimnazija Maribor, • Biotehnični izobraževalni center Ljubljana, Živilska šola

(naravovarstveni tehnik, živilski tehnik, prehransko živil-ski tehnik, pomočnik v biotehniki in oskrbi, slaščičar, pek, mesar),

• Italijanska gimnazija Koper, • Gimnazija in zdravstvena šola - Šolski center Nova Gorica,• Gimnazija Koper,• Gimnazija Moste Ljubljana,• Biotehniški izobraževalni center Ljubljana: Gimnazija in

srednja veterinarska šola,• Šolski center Ljubljana: Gimnazija Antona Aškerca, Sre-

dnja lesarska šola, Srednja kemijska in strojna šola,

• GEPŠ, Elektro in pomorska šola Portorož (programa plovbni tehnik in elektrotehnik),

• Gimnazija Nova Gorica: Umetniška gimnazija (likovna smer, dramsko-gledališka smer),

• Gimnazija Vič,• Srednja ekonomsko-poslovna šola Koper,• Srednja frizerska šola Ljubljana.Vsaka srednja šola je imela svojo učilnico, v kateri je s krat-ko predstavitvijo nagovorila bodoče dijake in njihove star-še ter jih vsebinsko prepričala, da je vpis na predstavljeno srednjo šolo prava izbira. Pri predstavitvi programov je so-delovalo kar nekaj dijakov, ki so bili včasih naši učenci, in prav prijetno je bilo iz njihovih ust slišati, da jim je naša šola dala odlično podlago za srednješolsko izobraževanje. Verjamemo, da je na predstavitvah srednjih šol vsakdo od številnih obiskovalcev našel odgovore na svoja vprašanja in da je pot, ki naše šolarje čaka za šolskimi vrati, že malo bolj osvetljena … Petra Ražem

MEDO SREČKO NA OBISKU

Na krilih znanja v srednjo šolo

Po zajtrku se dan poznaOb dnevu slovenske hrane, ki ga obeležujemo vsak tretji petek v novembru, smo na OŠ Hrpelje že tretje leto zapored organizirali TRADICIONALNI SLOVENSKI ZAJTRK. Se-stavljen je iz kruha, masla, medu, mleka in jabolka. Vsi pro-izvodi so slovenskega porekla, trudimo se tudi, da je hrana pridelana čim bliže naši šoli, da je torej lokalno pridelana. Živila sofinancira Agencija Republike Slovenije za kmetij-ske trge in razvoj podeželja. Z organizacijo dogodka želimo opozoriti na pomen zajtrka za zdravje in razvoj mladih ljudi ter na pomen lokalne samooskrbe s hrano, na pomen doma-če pridelave ter predelave hrane, s tem pa hkrati na pomen čebelarstva in kmetijstva v Sloveniji.Lilijana Drobnjak

Prava vožnja na poligonuOb podpori občine je bil tudi letos uspešno izveden program Jumicar na naši šoli. Vsi prisotni so bili zelo zadovoljni z iz-vedbo in učinkovitostjo programa, saj so otroci v teoretičnem delu sodelovali, pri vožnji pa povezovali teorijo in prakso. Navdušenja otrok nam seveda ni treba posebej poudarjati!Ekipa »Jumicar in kolesarčki«

MOŠKI PEVSKI ZBOR SLAVNIK V VRTCUMi pevci smo pri delu neenaki, pri pesmi vsi smo taki, da stari in mladi, vsi gremo v en korak. Tako se je zaslišalo iz grl pevcev Moškega pevskega zbora Slavnik, ko smo v sredo, 25. novembra, obiskali otroke v hrpeljskem vrtcu.Vstopili smo v prostor in ugledali okrog 70 radovednih obrazov, ki so na mini stolih in blazinah čakali na kultur-ni program pevskega zbora. Po uvodnem pozdravu in po-govoru, kdo, kdaj in kaj najraje zapoje, smo se najprej ogreli, pa ne pri ognju, tudi s fenom ne. Malo smo potelovadili, oponašali dež in točo, grom ter brnenje avtomobila. Tako smo se do-dobra zbudili in ogreli tudi naše glasilke. Otroci so lepo sodelovali in priznati moramo, da so se tudi naši obrazi večkrat kar razlezli v nasmeh. Ja, ni kaj, simpatični so ti naši otroci, s svojimi prisrčnimi komentarji te hočeš nočeš spravijo v dobro voljo. Sledile so prave zborovske pesmi in opazovanja, kako nizko lahko basi pojejo. Našli in zapeli smo tudi pesem za mamice. Vsi otroci so se preizkusili tudi v vlogi dirigentov, pevci pa smo jim zavzeto sledili in upoštevali vsa njihova dirigentska navodila. Zaključili smo z novole-tno pesmijo Daj mi poljub, ki smo jo zapeli vsi,

stari in mladi. Za dodano vrednost pa je poskrbel naš Matic Štavar s harmoniko. Naša zborovodkinja Andreja Tomažič Hrvatin je vse lepo povezala ter vključila otroke v pogovor in glasbeno predstavo. Malo smo še zaplesali, se zahvalili za gostoljubje in obljubili ponovni obisk, če ne prej, ob letu dni.Naš predsednik pa je z iskricami v očeh dodal, da je bilo pred tako številno publiko res prijetno peti.

MoPZ Slavnik

Poslušali smo tudi pravljico. Zelo doživeto pripovedovanje gospe Marije nas je popeljalo v gozd, kjer je živel medvedek Rjavko. Zvedeli smo, kako je Rjavko pomagal starejši medvedki, ki je nekega dne nenadoma zbolela …Uro smo zaključili z risanjem: Kako bi jaz pomagal?Naše druženje z gospo Marijo in medvedom Srečkom z Rdečega križa je bilo prijetno, predvsem pa poučno. Zvedeli smo nekaj novega. Naučili smo se, kako lahko drug drugemu pomagamo, ko smo potrebni pomoči.Učenci in učiteljice 1. razredov


PEVSKI ZBOR SLAVNIK PRI »ROŽICAH«Dan v skupini »Rožic« je popestril zbor Slavnik, v katerem poje tudi oče naših dveh otrok. Povabili smo tudi otroke starejših skupin iz vrtca. Pevci so nam zapeli, ob spremljavi harmonike pa smo se jim pridružili tudi mi s pesmijo in plesom. Vsem se zahvaljujemo za čudovito urico in se priporočamo še naprej.Ksenja in Nadja ter »Rožice«

Pri Sončkih smo se pogovarjali o poklicih. Igrali smo se igre vlog in tako postali zdravniki, frizer-ji, kuharji … Ogledali smo si slikanice in reševali različne uganke. Najlepše nam je bilo, ko smo v živo spoznavali poklice raz-ličnih ljudi v naši okolici. Odpravili smo se v kozme-tični in frizerski salon EJ, v trgovino Fama in v našo vrtčevsko kuhinjo. Ob tej priložnosti se vsem zahva-ljujemo, ker so nas prijazno sprejeli in nam predstavili svoj delo. Martina Hrvatin

Petek, 20. 11. 2015, je bil za nas prav poseben dan. Tistega dne je po vrtcih in šolah v Sloveniji potekal tradicionalni slovenski zajtrk, tudi pri nas. K nam smo povabili otroke iz skupine Rožice iz Vrt-ca Hrpelje. Skupaj smo pojedli zajtrk, malce pokle-petali med seboj, nato pa z zanimanjem prisluhnili vzgojiteljici Kseniji, ki nam je predstavila delo čebe-larja, čebele in njihov pomen za ljudi. V živo smo si ogledali čebelji panj, satnice in zaščitno čebelarjevo obleko, ki smo si jo z veseljem pomerili. Poizkusi-li smo tudi cvetni prah in se igrali gibalno igrico »čebelice«. Skupno druženje smo nadaljevali na va-škem igrišču vse do odhoda Rožic nazaj v Hrpelje. Ta dan nas je v družbi sodelavk obiskala tudi naša županja Saša Likavec Svetelšek.Radi bi se zahvalili Tomažu Gulji, ki nam je omogo-čil to lepo druženje.Dodajamo še novoletno voščilo vsem krajanom in krajankam:

Kadar staro se odpravi,zjutraj novo nas pozdravi.Nič ne vemo, kaj nam nosi,vsak od njega srečo prosi.(slovenska ljudska)

Četrtkov popoldan smo v skupini muck obogatili z druženjem. Pripravili smo namreč igralni popoldan in druženje popestrili z gibanjem, igro in ustvarjalno delavnico. Igralnica plezalnica je nudila številne možnosti gibanja, igra je združevala otroke in starše. V ustvarjalni delavnici pa so iz raznovrstnih materialov na-stajale čebelice, s katerimi smo okrasili igralni-co za naslednji dan, kajti bil je medeni dan. Čas je hitro minil.Lidija in Jerca

Tretji petek v novembru je v vrtcu medeni dan. V okvi-ru vseslovenske akcije »Tradicionalni slovenski zajtrk« so nam v naši kuhinji pripravili raznovrstne namaze: čokola-dno medeni, skutno medeni, bučno medeni. Lično pripra-vljene mize so bogatili namazi, jabolka in mleko.Otroci so si sami postregli svoj najboljši namaz. Najprej so se odločali za čokoladno medenega, nato pa še za vse dru-ge. Zajtrk je bil res »njami«. Z njim smo postregli tudi naši županji Saši Likavec Svetelšek in članom občinske uprave, ki so nas ta dan obiskali.

Po zdravem zajtrku nas je obiskal čebelar Vlado Pečar in nas spomnil, kako so čebele pomembne za obstoj člove-štva ter njihovi pridelki koristni našemu zdravju. Otroci so okušali različne vrste medu ter si ogledali pripomočke, ki jih čebelar potrebuje pri delu. Zanimiv jim je bil klobuk.Zahvaljujemo se vsem, ki so pripomogli, da je bil dan sla-dek, zanimiv in poučen.Lidija in Tadeja

IGRALNI POPOLDAN PRI MUCKAH

MED

ENI

DA

N V

VR

TCU SPOZNAVALI SMO

POKLICE

TRADICIONALNI SLOVENSKI ZAJTRK V MATERIJI

Lep pozdrav iz Vrtca Materija

DECEMBER 2015 | OBČINSKO GLASILO OBČINE HRPELJE - KOZINA | ZA VSAKEGA NEKAJ | 3938 | ZA VSAKEGA NEKAJ | OBČINSKO GLASILO OBČINE HRPELJE - KOZINA | DECEMBER 2015

TEČAJI ZA LASTNIKE GOZDOV

Zavod za gozdove Slovenije izvaja v okviru Programa razvoja podeželja Re-publike Slovenije za obdobje 2014–2020 usposabljanje na področju gozdarstva za varno delo v gozdu iz Programa razvoja podeželja RS za obdobje 2014–2020. Usposabljanje je namenjeno lastnikom, zakupnikom in uporabnikom gozdov ter zaposlenim pri pravnih ali fizičnih osebah, ki so registrirana za gozdarsko

dejavnost in potrebujejo znanja s podro-čja varnega dela v gozdu. Usposabljanja so za udeležence brezplačna, izvzeta je prehrana. Cilj usposabljanja je povečanje varno-sti pri delu v gozdu z motorno žago in traktorjem s poudarkom na zmanjšanju števila nezgod med lastniki gozdov in neprofesionalnimi izvajalci del v gozdo-vih ter povečanju njihove učinkovitosti pri delu v gozdu. ZGS bo izvajal naslednje vrste usposabljanj:1. varno delo z motorno žago (16 ur) -

dvodnevni tečaj2. varno delo z motorno žago (24 ur) -

tridnevni tečaj3. varno delo s traktorjem (teoretični in

praktični del) - enodnevni tečaj

V letu 2015 smo v okviru PRP v Kra-škem GGO izvedli sledeče tečaje:1. Varno delo z motorno žago (5x) -

87 udeležencev

2. Varno delo s traktorjem (1x) - 23 udeležencev

Po predhodnem dogovoru z odgovorno osebo na OE Zavoda za gozdove Slo-venije se udeleženci na usposabljanje prijavijo pisno z vlogo in izjavo, ki jo posredujejo na območne enote Zavoda za gozdove Slovenije. Usposabljanja se lahko udeležijo le z ustrezno osebno varovalno opremo (najmanj gozdarska zaščitna čelada, zaščitne rokavice, pro-tivrezne hlače in ustrezna obutev – vse dni trajanja usposabljanja) in lastno motorno žago. Starost udeležencev je najmanj 16 let. Nov ciklus izobraževanj se bo predvi-doma začel po 1. januarju 2016.Podrobnejše informacije za udeležence usposabljanj dobite na tej povezavi:http://www.zgs.si/slo/delovna_po-drocja/delo_z_javnostmi/razpisi_prp_2014_2020/index.html Andrej Zadnik, ZGS OE Sežana

HVALA ZA ZAUPANJEKer je leto 2015 skoraj za nami, smo se v Komunalno stanovanjskem podjetju d.d., Sežana odločili, da tokratni čla-nek izkoristimo za preprosto zahvalo. Za izraz hvaležnosti vsem, ki ste nam v letošnjem letu na področju pogrebno--pokopališke dejavnosti izkazali svoje zaupanje. Poslanstvo opravljanja pogrebne službe je zelo specifično, kompleksno, saj gre za naravo dela, ki je izredno zahtevna, zelo težavna. Ob prepletanju neizogibnega dejstva zadnjega slovesa in temačnih ču-stev, ki se predvsem v svojcih pokojnika kot del neizprosne plati človeške narave ob tem porodijo, je pogrebništvo poklic, ki ga ne zmore opravljati vsak. Zahteva 24-urno vsakodnevno predanost, psiho-fizično stabilnost, predvsem pa visoko mero spoštovanja do preminulega in njegovih bližnjih. Zahteva brezpogojno duhovno podporo svojcem za lajšanje težkega položaja, v katerega so ob izgubi bližnjega ujeti. Prav zaradi naštetih odgovornosti, ki pogojujejo uspešno izvajanje pogrebne dejavnosti, je zaupanje strank v našo strokovnost, profesionalnost in zmo-

žnost globokega razumevanja najvišje priznanje, ki ga je možno prejeti. Da smo vas s celovito zasnovo, organizaci-jo in izvedbo pogrebne slovesnosti lah-ko razbremenili in vam stali ob strani,

ko je bilo najhuje, je odraz nedvomne-ga truda in prizadevanja, da bi izpolnili svojo poklicanost. Poklicanost biti tu, da pomagamo v najtežjih trenutkih. Vsem, ki ste nam v letošnjem letu izka-zali vero v uspešno opravljanje našega

poslanstva, se zatorej iskreno zahvalju-jemo, v prihajajočem letu pa želimo vse dobro. Ekipa pogrebno-pokopališke dejavnosti KSP d.d., Sežana Foto: Arhiv KSP d.d., Sežana

Prejeli smo še en odgovor na skriti predmet iz oktobrske številke, ki nam ga je poslal Ivan Zupančič iz Artviž: »V prejšnji številki je bil res mlin za repo, ki se je lahko upo-rabljal za 'tret češpe', a je bilo to zelo počasno opravilo. V vinorodnih območjih smo imeli mline za grozdje, kjer so se valji nekoliko razširili in smo z njimi veliko hitreje 'po-cali češpe'. Kar pa se tiče pripomočka za 'ružit fermenton', pa lahko povem, da je podoben, a bistveno drugačen. Pri-lagam slike.« Seveda tudi mi objavljamo fotografijo za primerjavo. Hvala za zanimiv odgovor!Glede zadnjega skritega predmeta, pa pravi, da je to radio

oziroma radijski sprejemnik iz časov, ko ni bilo nič digi-talnega in je vse delalo »na lampe«. Predmet je bil zani-miv za marsikoga, saj smo prejeli več odgovorov, nekatere zelo natančne. Tako je Simon Zec poslal odgovor, da gre za star radio Savica, Pavel Fičur pa nam je točno povedal, da gre za radijski sprejemnik Iskra, model Triglav, ki je bil tudi pravilen odgovor. Hvala vsem za poslane odgovore! Za priročno nagrado pa smo izžrebali: Sonja Penko.Pred vami je tako nova uganka in spet sprašujemo: ali kdo prepozna predmet na sliki?Odgovore sporočite v uredništvo na telefon: (05) 6800 150 oziroma po elektronski pošti: [email protected]štvo

Kdo prepozna predmet na sliki?

Kot večina zgodb se je tudi moja začela nekje v otroštvu. Ja, začetek nekje mora biti. Moj se je pač začel z majhnimi koraki. Hmm, pustimo ljubezen družine, ki je zavita v velikem darilu z rumeno pentljo. Občutek nemoči in solz je bil najmočnejši v osnov-nošolskih klopeh. Tiste razlike ... ti nimaš, ne znaš, ne moreš, teptanje, poniževanje ... Otrok sam po sebi ni še izoblikoval karakterja v popolnosti, tako tudi sama takrat nisem imela niti lastne obrambe pred negativci. Hranila sem se samo z njihovimi izrečenimi besedami in opazovala njihove predstave o meni, kako me vidijo. Bilo je boleče ... Ni bilo nobenega, da bi mi prisluhnil ... Moja videnja takrat so bila pre-majhna, da bi jih izpostavila, tako kot jih lahko sedaj, brez sramu, strahu, ker zdaj vem, da sem to jaz in da v tem vidim smisel svojega življenja. Ponosna sem nase. In želim, da bi tudi vi živeli samo zase ... Sama sem si zadala, da bom vsakemu stala ob strani, ki bo to potreboval, ker vem, kako je, ko nimaš nobenega, ki bi ti prisluhnil. V končni fazi si moramo tako in tako sami pomagati. Pademo sami in sami moramo vstati, tako bomo vsaj razumeli padec. Rada bi še povedala, da zdaj, ko stojim trdno na svojih nogah, lažje vidim polena, ki si jih seveda projiciram kot nevidno meglo. Seveda od ljudi, ki so tako razočarani nad sabo in svojim odsevom, da se na koncu spotaknejo še ob lastno senco. Sporočilo vsega tega je: ne glede na vse, kar ste pre-stali in še prestajate … vse je minljivo in polno popravnih izpitov, na katerih si sami dajemo ocene!!! Z ljubeznijo, Karmen Jušić

Skriti predmet - prejšnji:

Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in krajanom, ki ste nam izrekli sožalje in ga pospremili

na njegovi zadnji poti. Hvala tudi za darovane sveče in cvetje, ki ga je imel tako rad. Posebna zahvala pa

gre Območnemu združenju borcev za vrednote NOB Sežana, Društvu upokojencev OHK ter govornici Nadi

Udovič za izrečene poslovilne besede.

Žena Elva, hčerka Majdka in sin Boris z družinama

MARJAN FURLAN(22. 6. 1926 – 26. 11. 2015)

Tiho nas je zapustil naš dragi

Ni te več na vrtu, ne v hiši,nič več glas se tvoj ne sliši,

če lučko na grobu upihnil bo vihar,v naših srcih je ne bo nikdar.


»Želela sem ustvariti knjigo slovenskih pripovedi, ki bo motivno raznovrstna, živa in berljiva, želela sem najti način, ki bo do gradiva spoštljiv in hkrati plo-den za njegovo nadaljnje življenje.« Anjo Štefan smo skupaj z ilustratorjem Zvonkom Čohom pred leti gostili tudi v naši občini v Kulturnem domu. Odloči-la sem se, da se tokrat posvetim njenim zbranim pravljicam zato, ker sem bila pred kratkim na eni njenih delavnic o pripovedovanju pravljic in tudi zato, ker vstopamo v praznično-pravljičen čas. Želim si, da bi si takega lahko vsak-do pričaral, na takšen ali drugačen na-čin skozi vse leto. Folkloristična stroka želi ohranjati gradivo v pristni obliki in omogoča vpogled v pripovedno izroči-lo, zapisano in posneto pri pripovedo-valcih. Knjiga, ki bo kmalu doživela po-pravljen ponatis, je izhodišče za vse, ki tudi nestrokovno uživajo v pripovedih, prilagodijo pripoved naslovnikom, naj bodo to otroci ali odrasli. Namenjena je vsem, ki si puščajo ustvarjalni polet in ne glede na socialno cenzuro, ki diha s časom in prostorom. Dosledni prevo-di in zapisi ljudskih pripovedovalcev v knjižni jezik zvenijo zatikajoče in ne-domače, zatrjuje avtorica v spremni be-sedi in na svojih izobraževalnih uricah. Pri svojih zapisih je spremljala pripove-dovalca Antona Dremlja Resnika, Mil-ka Matičetovega, Marijo Stanonik in mnoge druge, listala po Štrekljevi zapu-ščini, po Zverinicah iz Rezije, sodelova-la s Kristino Brenkovo in še veliko tega. Štefanovi je pomembno, da se zgodba prenaša naprej, da nagovarja poslušal-ca, da so zgodbe napete ali humorne,

da zajemajo vse slovenske pokrajine, da so vsebinsko močne in povedane bolje, kot bi lahko bile samo zapisane. Kvalite-tna ubeseditev je merilo, poleg tega pa je merilo še motivna različnost izbranih pripovedi. Čudežna pravljica, pravi, je skorajda v izumrtju, če je ne povemo naprej. Obstajajo še živalske pravljice, ki se najmlajših najhitreje in najlažje dotaknejo. Pri pripovedovanju pravljic je pomemben način ubesedovanja. Pre-nos govora v zapis in narečja v knjižni jezik spremeni ritem in glasovno po-dobo besedila, kar pomeni zmanjšano predhodno moč in preveliko papirna-tost skladnje, nekakšno oddaljenost od poslušalca, pa če je to otrok ali odrasel človek. Avtorica zatrjuje tudi, da govorjenje na pamet ne obstaja, treba je uloviti pravo zgodbo, ki jo lahko povemo tudi z dru-gimi besedami, ohraniti pa moramo osnovno nit kot okostje. Pripovedova-lec lahko potek zgodbe tudi spremeni, pripovedoval pa naj bi pravljice, ki so mu v osnovnem poteku všeč, in lahko si jemlje pravico »kot je meni komot«, ker ima vsakdo svojo očarljivost in lastni način pripovedovanja. Priporočljiva je uporaba premega govora, saj takšen način pravljico naredi bolj zanimivo in napeto. Pomembno je zaznati, kaj naj-de pravljica v nas in v čem se mi v njej najdemo. Pri pripovedovanju pravljic je važno uporabljati govorjeni jezik, do-voljeno je tudi branje na glas, odvisno od pripovedovalca, publike, pravljice. Jezik, ki je uporabljen v pravljici, je tre-ba zaživeti. Med pripovedovanjem lah-ko tudi zastavljamo poslušalcem vpra-

šanja, da se le ne oddaljimo preveč od rdeče niti. Pravljico lahko povemo tudi v narečju, če je priložnost takšna. Lah-ko jo beremo ali pripovedujemo, odvi-sno od gradiva in vsega prej naštetega. Toliko in še več v knjigi pravljic, ki jo zelo priporočam. Sama sem navdušena nad pravljicami in pripovedkami, doma imam vse pravljice sveta ali skoraj vse, in jih prebiram vsakodnevno, da si lah-ko pustim še malo sanjati in leteti, kar današnji čas nikakor noče. Zatrjujem, da je pri pripovedovanju pravljic po-membno predvsem to, da prebudimo v sebi otroka, se vživimo v njegov svet, ga raziščemo od znotraj navzven in smo samo takšni, kot bi si želeli videti se in poslušati se z otroškimi očmi. Otroci so najboljši kritiki, najbolj iskreno poslu-šalstvo, in če je pripovedovalec dober, bo nedvomno prišlo tudi do tiste tako iskane goste tišine, ki kaže, da je poslu-šalstvo »padlo noter«. In ker si želim, da bi še vedno uživali v čudežnih pravlji-cah in si v sebi dovoljevali uresničitve čudežev, naj vam zaželim prečudovito pravljično decembrsko vzdušje doma in drugod. Tudi če je vse razsvetljeno že mesec poprej, kaj zato, naj bo, saj nam svetlobe v srcih zmanjkuje skozi celo leto. In če se noremu potrošniškemu duhu ne morete upreti in če se ne more-te upreti obdarovanju, potem je priču-joča knjiga zbranih pravljic nedvomno prečudovito darilo vsem, ki še verjame-mo v takšne in drugačne čudeže in si jih dovoljujemo uresničevati. Ostanite čarobni, kot znate biti, ko spustite iz sebe vse otroke tega sveta. Srečno!Patricija Dodič

ZA DEVETIMI GORAMI, SLOVENSKE LJUDSKE PRAVLJICEAnja Štefan, Mladinska knjiga, 2011, zbirka Zlata ptica

Za ljube knjigoljube

Sem Tomaž Žnidaršič. Moje raziskovalno delo temelji na ne-odvisnem raziskovanju človeških energij, zavesti, podzave-sti, nadzavesti, meditacije, razumevanja notranjega sveta in delovanja matrice, ki se definirajo na programe, prepričanja, vzorce, kajti gre za prepleten in zapleten sistem. Rojen sem v družini, iz katere se prenašajo znanje, delo, vzorci, programi, darovi, od koder sem prevzel določene spomine, programe in sočutje do sočloveka, saj so to vrednote, ki jih zelo cenim. Moj moto in vizija sta bila določena v daljni preteklosti. V nekem določenem obdobju svojega življenja sem prišel do velikega spoznanja oz. višjega zavedanja, kdo sem in kakšen je moj namen oz. cilj. Moja miselnost se mogoče ne bo vedno ujemala z vašo percepcijo razmišljanja, ampak pustimo času čas in tudi čas za vaš tehten razmislek. Ker živimo v času, ko so razmere negotove, je potrebno razumevanje o človeku in vsem, kar ga obkroža. Sam temu pravim 'veliko polje infor-macij', v katerem smo mi sami le številka, oseba, človek in nič drugega. Odločitev, ali gre le za domišljijo ali ne, prepuščam vam. Zavedati se moramo, da je danes človeška vrsta predmet zlorabe, zato se čutim poslanega, da pomagam odkrivati nova obzorja in prostor za drugačen pristop do samega sebe. Rad bi poudaril, da gre za oblike, osnovane na izkušnjah, dogna-njih in zapuščini, ki je del vseh nas. Alternativa, ki je danes pozabljen pojem, počasi dobiva svoj prostor v srcih vseh nas. Moja edina prošnja je ta, da ne zapiramo vrata spoznanj, iz-kušenj, znanja, ki vodijo po stopinjah samozdravljenja. Kaj je misel, kaj je domišljija oz. ideja, načeloma razumemo vsi, a le redki pridejo do spoznanja, da za optimalno in bolj zdravo delovanje ne potrebujemo receptov in kvazi zdravnikov z di-plomo. Da se ne bi narobe razumeli in da ne bi kdo zadel ob čeri – ob te besede, ki nimajo nobenega slabega ozadja oz. po-mena –, mora zato vse skupaj delovati harmonično oziroma vzajemno. Mitologijo moje ideje predstavlja dovršenost, kako si v ključnih trenutkih oz. ob kritičnem faktorju obstanka, sa-mouničenja ali škodovanja znati pomagati sami. Predavam in tolmačim tudi o učinkih manipulacije in kontroli, saj živimo na planetu, kjer so informacije sestavni del življenja. Obstaja-jo ljudje, ki tvorijo in vplivajo na nas tako učinkovito in pri-krito, da se prav gotovo niti ne zavedamo, kakšen je njihov namen oz. cilj, saj je njihovo ozadje prikrito, hinavsko ali pa gre za koristoljubje. To so posamezniki in tudi množica, nji-hovo ozadje pa lahko ima destruktivne učinke. S temi dejanji in namero ter s poznavanjem orodij in tehnologij vplivamo na človeško zdravje oz. sočloveka. Mi smo informacija in pre-

prost nosilec. Zavedati se moramo, da vse, kar mislimo, tudi smo. Če mislimo, da smo bolni, bomo nazadnje tudi zboleli ali pa smo že bolni, če pa se počutimo dobro, uživamo v lepih trenutkih in smo srečni, je naše trenutno stanje zelo kvalite-tno. Človek je v vsej svoji genetski zasnovi preprost nosilec in-formacij, matrica, energija in električni naboj. Z delovanjem in namerami ljudje puščamo svoje energetske sledi na sebi in drugih, ki se jih v nekem trenutku prav gotovo ne zavedamo. Da bi se približali spoznanju in ideji, o kateri bomo govorili, in to bliskovito, je treba razumeti in dojemati, da smo mi sami nosilec in informacija, ki nosi informacije, ki so zapisane v dednem materialu DNK skupaj s programi in podprogrami ter prepričanji, ki tvorijo celoto našega bivanja (inteligenca). Kakšni smo in kakšen je naš del oz. resnica, v veliki meri do-ločata naš princip in volja. S tem konceptom je pogojeno naše delovanje znotraj polja informacij. Gre za oblike alternativnih pristopov, kjer ni mesta za tehnologije, temveč za duhovne in duševne oblike oz. metode samopomoči. Uporabljam me-todo Elektro Light/Ning Healing (Human Matrix), ki odpira vpogled v človeško dušo, dopušča vse možnosti in ni ome-jena, raste ter raziskuje vse človeško delovanje s trendi. Ker je človek na tem planetu individualno bitje, je pomembno nenehno interno konzultiranje, če želimo pri sebi ustvariti nek nov položaj oz. stanje. Da bi dosegli to stanje, je zelo po-membno ustvariti pri sebi nek nov argument. Ideologija te metode je, da vsak posameznik sam ve, kaj je zanj najboljša rešitev. Na podlagi razmišljanja in življenjskih izkušenj je po-udarek na človekovih notranjih občutenjih in doživljanjih, ki naj bodo prežeta z brezpogojno ljubeznijo in sočutjem. Meto-da živi povsem odprto z duhovno znanostjo, zori in preiskuje vse človeško delovanje, saj predstavlja močan trend razisko-valnim človeškim silam in energijam, definira pa se kot duh, duševnost, vera, fenomeni, programi, prepričanja, nadčlove-ška moč in paranormalni pojavi. Uporabljam hipnozo, ki je sestavni del metode. Človeško zavest lahko spravimo v sta-nje (trans), v katerem smo zelo sugestibilni in dovzetni. Tako lahko zavest dvignemo na višjo vibracijsko raven, tam pa je mogoče delo s prepričanji, programi, vzorci, idejo, domišljijo in mislijo ... Če dosežemo dobro oz. optimalno stanje, lahko tudi popravimo vzorce vseh tipov, pomagamo skozi travma-tične izkušnje ter delujemo na osrednji, zavestni in podzavesti ravni, kjer imamo možnost spoznati sebe, svoj kritični faktor, ki nas omejuje, boli ali blokira ... Electro Light/Ning Healing (Human Matrix) je celota vseh nas. Naslednjič bom predsta-vil temo: Bolečina in pot v odpuščanje.Tomaž Žnidaršič

Electro Light/ Ning Healing(Human Matrix)Tomaž Žnidaršič | [email protected] | 051 672 321

KNJIŽNICA JANUAR 2016

Razstava ��Savica Japelj: Za kratek čas, gobelini, od 5. januarja do 29. Januarja 2016

Prireditve ��12. januar 2016 ob 18.00 ŠK Zgodbarnica��19. januar 2016 ob 18.00, Baletna pravljica z mlad. knj. Iz Sežane��26. januar 2016 ob 18.00, predstavitev knjige Jelačin, pogovor vodi Jana Samsa

Celoletni urnik knjižnice: pon 7–14, tor 12–18, sre 10–17, čet zaprto, pet 10–17, sob 8–13


ZGODBA O DVEH VOLKOVIHPoznate tisto indijansko zgodbo o dveh volkovih, ki ju ima vsak od nas v sebi? Eden je bel, drugi črn. Tudi če jo poznate, berite naprej … J

Nekega večera je indijanski poglavar pripovedoval svojemu vnučku o bitki, ki se dogaja v vsakem od nas. »Vnuk moj, ta bitka ves čas poteka med dvema volkovoma znotraj nas. Prvi volk ima črn kožuh. Jezen je, nevoščljiv, pohlepen, ljubosumen, aroganten, zamerljiv, privoščljiv, žalosten, ves čas nekaj obžaluje, se samopomiluje, občuti krivdo, laže, ima občutek manjvrednosti, je navidezno ponosen in egoističen. Drugi volk ima bel kožuh. Ta volk je vesel, ljubeč, miren, usmiljen, prijazen, strpen, dobronameren, sočuten, radodaren, resnicoljuben, ne obsoja, zna se vživljati v druge in zaupa.« Vnuček je malo razmišljal, potem pa vprašal: »In kateri volk zmaga?« Poglavar odvrne: »Tisti, ki ga hraniš.«

Močno sporočilo! Ni kaj dodati. Pa vendar ima lahko ta zgodba drugačen konec. Še boljši … J

Poglavar odvrne: »Oba zmagata. Veš, če bi hranil samo belega volka, bo črni volk prežal za vsakim vogalom. Čakal bo trenutek, ko bom razburjen ali preveč zaposlen s kakšno obveznostjo, in bo takrat napadel belega volka ter mi povzročil velike težave. Ves čas bo jezen in boril se bo za pozornost, ki si jo želi. Če pa malo pozornosti namenim tudi črnemu volku, ker poznam njegovo naravo, če se mu zahvalim za njegovo neomajno moč in mu dam vedeti, da spoštujem njegov značaj, če mu dopustim, da obstaja, in ga ne zanikam in omalovažujem, ne bo več popadljiv. Če mu dam vedeti, da mu bom dovolil, da mi pomaga, ko bom kdaj v velikih težavah in bom potreboval njegovo moč, bo srečen. Srečen pa bo tudi beli volk in tako oba zmagata. In tako vsi zmagamo.« Deček zmeden vpraša:

»Ne razumem, dedek. Kako lahko oba volkova zmagata?« Poglavar nadaljuje: »Veš, sin, črni volk ima veliko lastnosti, ki jih bom morda na svoji poti še potreboval. Neustrašen je, močnega duha in ne bo se uklonil niti za trenutek. Iznajdljiv je, spreten in pretkan, lahko si izmisli najbolj prebrisane strategije, ki so v hudih časih zelo uporabne. Močne in izostrene čute ima, ki jih zna ceniti samo tisti, ki zre skozi oči teme. Če me nekdo napade, mi lahko črni volk služi kot zaveznik.« Poglavar nato iz torbe povleče kosa mesa in ju položi na tla, enega na svojo levo in enega na svojo desno stran. Pokaže na meso in reče: »Tu na moji levi je hrana za belega volka, na desni pa hrana za črnega volka. Če se odločim hraniti oba, se ne bosta več bojevala za mojo pozornost in bom lahko vsakega od njiju uporabil, kot bo potrebno. In ker med njima ne divja vojna, lahko ves čas slišim glas notranje modrosti in se odločim, kateri mi lahko v neki situaciji najbolj pomaga. Če tvoja babica želi pripraviti neko jed, meni pa ne uspe priskrbeti hrane, lahko svojega belega volka zaprosim za očarljivost, da potolažim njenega črnega volka, ki je lačen in jezen. Beli volk zna vedno izbrati prave besede in pomagal mi bo, da bom bolj pozoren na njene potrebe. Če razumeš, da v tebi obstajata dve močni sili, in če obema nakloniš enako mero spoštovanja, bosta obe zmagali in vladal bo mir. Človek, ki ima v sebi mir, ima vse.«

Vsem srečno v letu 2016 in naj vama oba volkova ležita krotko ob nogah!Nives Mahne Čehovin(Vir: internet)

LAPSUS HUMANUM ALI ZADREGA NIKOLI NE POČIVA„Motiti se je človeško“ je priljubljeni rek, ki ga za izgovor uporablja večina ljudi. Upam si trditi, da drobne napake ali zmote pogosto popestrijo naše življenje, ko nanje lahko gledamo objektivno in z re-trospektive. Komu izmed nas se še ni zgodilo, da je v daljavi zagledal znanca oz. je vsaj mislil, da ga je, in to osebo že na daleč pozdravljal? Ko pa je ta oseba prišla bližje, ups! Pomota. Seveda imaš lahko sre-čo in dobiš samo presenečen pogled, v nasprotnem primeru te čaka priznanje, da si se pač zmotil. Ali pa obratna situacija: ko te nekdo navdušeno pozdravlja in se s teboj pogovarja, kot da se poznata že sto let, tebi pa se niti ne sanja, kdo je tvoj sogovorec. Pogoste so tudi t. i. „telefonske pomote“, ko v dobri veri, da si poklical npr. zdravnika, svoje zdravstvene težave razlagaš popolnemu tujcu. Zgodilo se mi je, da sem poklicala nekdanjo sodelavko in ji voščila za sinovo rojstvo. Pa sem se nekje zatipkala in tako voščila osamljeni starki, s katero sem nato še nekaj časa kramljala. Na koncu me je vsa navdušena povabila na kavo. S to napakico sem gospe polepšala dan, pozabila pa sem voščiti sodelavki, ki je počakala do nasle-dnjega dne. Obstajajo pa tudi take pomote, ki te trenutno spravijo v zadrego, kasneje pa bi si jih lahko zavrtel kot kader v dobri komediji. Takih je bilo v mojem življenju kar nekaj. Moj mož bi rekel, da sem pravi mojster za pomote. Ena mojih največjih je iz časov, ko sem bila prvič noseča. Bila sem v zadnjem mesecu nosečnosti in me je mož peljal na ginekološki pregled. Pustil me je pred ambulanto, kjer sva se dogovorila, da se čez dve uri dobiva na avtobusni postaji. Po pregledu sem šla še v knjižnico in ker sem imela dovolj časa, sem se na postaji usedla in začela brati. S kotičkom očesa sem nato ujela, da je na postajo pripeljal bel volkswagen, ravno takšen, kot je bil naš, zato sem se dvignila in sedla v avto. Ker me je knjiga pritegnila, sem samo pozdravila in voznik – še ni bil deležen poljuba. Odprla sem knjigo in brala dalje. Ko po nekaj sekundah avto še ni speljal, sem le dvignila pogled in zagledala popolnoma neznanega moškega, ki je osupel zrl vame. Ko sem mu v zadregi razlagala, da sem se zmotila, je uspel izdaviti le, da je vse v redu, le da je njegova žena silno ljubosumna in da si ne zna predstavljati, kaj bi se zgodilo, če bi v tem trenutku prišla in ga dobila z visoko nosečo žensko. Opravičila sem se in izstopila. In ravno, ko sem se vlekla iz avta, je na postajo pripeljal moj mož, ki je presenečeno ugibal, kaj za vraga njegova žena počne v drugem avtu. Ko sem mu vse razložila, je rekel, da se kaj takega lahko zgodi le meni. Ampak, pred nekaj leti, ko sem čakala sodelavko, ki je imela avto v popravilu, je v avto skočila starejša gospa in rekla: “Gremo!“ Veselo sem odvrnila: “Kam gremo?“ Gospa je odskočila, kot bi jo pi-čila kača, in se začela opravičevati. Komaj sem jo potolažila. Še dolgo tistega dne mi je šlo na smeh, ko sem razmišljala o obeh dogodkih. Najbolj pa mi je bilo nerodno, ko sem nekega dne povabila taščo na pijačo, ker sem bila na seminarju in je pazila na mojo takrat triletno hčerko. In kam drugam v žgočem majskem soncu naj peljem svojo družino in gospo v zrelih letih kot v Snack bar. „Stari“ Snack je imel na eni strani klopi z naslonjalom, na drugi strani pa klopi brez naslonjala. Skratka, sedli smo in naročili. Utrujena sem se udobno naslonila nazaj. Videla sem, da me tašča čudno gleda, pa nisem razumela, zakaj, dokler mi ni trknilo, da sedim na strani, kjer ni naslonjal. Skočila sem na noge in za seboj zagle-dala orjaškega moškega, ki ga očitno sploh ni motilo, da se ena »baba« kar nasloni nanj. Seveda sem se mu opravičila, pa je rekel, da ni nič hudega. Tašča ni ničesar rekla, si je pa verjetno mislila svoje. Naše zmote in napake so lahko nedolžne, zabavne in zanimive, lahko pa so nevarne, usodne in tragične. Če se že motimo, se poskušajmo motiti na način, ki ne škodi nikomur. Malo zadrege je včasih koristno, pa čeprav je ta zadrega krilo, ki se je razparalo do pasu. Če smo zagovorniki mnenja, da v življenju ni naključij, potem lahko verjamemo, da se tudi zmote dogajajo z nekim razlogom, pa kakršenkoli že ta razlog je. Nataša Bodlaj

Minutka za miselKosovelov dom Sežana v sodelovanju z

OI JSKD Sežana organizira

DELAVNICE KREATIVNEGA PISANJA

Delavnice bo vodil Marko Sosič, pisatelj in režiser.

Delavnice bodo potekale enkrat tedensko od vključno 13. januarja 2016

dalje, in sicer bomo izvedli 8 srečanj po 2 šolski uri v Pomladni dvorani

Kosovelovega doma Sežana.

OKVIRNE TEME V PROGRAMU DELAVNICE KREATIVNEGA PISANJA:razumevanje literarnega besedila;

odgovornost pisanja do sebe in drugih; uvajanje k osvobajanju lastnih občutkov; opazovanje zunaj sebe in v sebi; izbira snovi; struktura zgodbe,

novele, romana; pripovedovalci; s čigavimi očmi in besedami

pripovedujemo; vaje za pisanje zgodbe, specifične vaje za mlade pisatelje;

kratka (kriminalna) zgodba; pisanje iz osebne izkušnje; pisanje romana; širina in globina pisanja; prispevek pisanja k

človekovi skupnosti.

Vse navedene teme in vaje bodo obravnavane skozi prizmo uveljavljenih slovenskih in mednarodnih pisateljskih

imen ter skozi osebno človeško in pisateljsko izkušnjo mentorja.

Potrebno orodje: volja po pisanju, obilo belega papirja in pisalo.

Pričetek delavnic: 13. januar 2016 ob 15.45

TERMINI: ob sredah od 15.45 do 17.45Trajanje: 8 srečanj

Cena: 160 EUR/udeleženca (mladi do 30 let 100 EUR).

Plačilo lahko udeleženci izvedejo tudi v dveh obrokih: mesečno 80 EUR

(mladi do 30 let 50 EUR).Delavnico se izvede ob prijavi vsaj

8 udeležencev.Rok za prijavo: 5. januar 2016.

Prijave sprejemamo na el.naslov: [email protected], od koder potem

prejmete nadaljnje informacije.

DECEMBER 2015 | OBČINSKO GLASILO OBČINE HRPELJE - KOZINA | ZA VSAKEGA NEKAJ | 4544 | ZA VSAKEGA NEKAJ | OBČINSKO GLASILO OBČINE HRPELJE - KOZINA | DECEMBER 2015 prihaja na platna in odreKOSOVELOVEGA DOMA SEŽANA

Spletni nakup vstopnic in celoten program: www.kosovelovdom.si

Ponedeljek, 14. december, ob 20.00Mestno gledališče ljubljansko in Gledališče Koper: Colin Teevan – ŠVEJK

Za Gledališki in Briljantni abonma ter izven

Kosovelov dom Sežana objavlja JAVNI POZIV K PRIJAVI RAZSTAV V GALERIJAH KOSOVELOVEGA DOMA SEŽANA ZA SEZONO 2016/17Poziv je namenjen vizualnim umetnikom, likovnim ustvarjalcem in ustanovam, ki svojo dejavnost predstavljajo v obliki razstav. Poziv objavljamo za razstavljanje v dveh razstaviščih: Velika galerija Ivana Varla in Mala galerija Mira Kranjca.Rok za prijavo je 8. februar 2016. Prijave sprejemamo izključno po e-pošti na naslov [email protected]. Obrazec za prijavo – prav tako vse preostale informacije s termini in pogoji razstavljanja – je objavljen na spletni strani Kosovelovega doma Sežana, lahko pa vam na vašo željo celotno besedilo poziva in obrazce tudi pošljemo. Želimo vam lepe praznike in srečno 2016.

DECEMBER JANUAR in FEBRUAR 2016Sreda, 13. januar, ob 20.00

Slovensko mladinsko gledališče: David Mamet – GLENGARRY GLEN ROSS Za Gledališki in Briljantni abonma ter izven

Sobota, 16. januar ob 10.00SREČKINE SOBOTE: predstava TURLUTUTU (LGL) POZOR: predstava bo v Srednji dvorani, število vstopnic bo omejeno.

Sobota, 23. januar, ob 20.00Špas Teater: MOŠKA COPATA

Ponedeljek, 25. januar, ob 20.00Koncert: VOKALNA SKUPINA JAZZVA za Glasbeno-plesni in Briljantni abonma ter izven

Četrtek, 28. januar, ob 20.00komična predstava STARO ZA NOVO (B. Kobal in T. Vodopivec)

Ponedeljek, 8. februar, ob 20.00SNG Nova Gorica: Srečko Kosovel – POSTANI OBCESTNA SVETILKAZa Glasbeno-plesni in Briljantni abonma ter izven

Nedelja, 21. februar, ob 20.00Gledališče Koper in SNG Nova Gorica:

Iztok Mlakar – PAŠJONIzven

Nedelja, 20. december, ob 20.00Kreker in SiTi Teater BTC: MAME

Ponedeljek, 21. december, ob 20.00NOČ KRATKIH FILMOV

Vseslovenski dogodek v Art kino mreži Slovenije, ki ga omogoča Slovenski Filmski Center. Predvajali bomo izbor kratkih filmov za

odrasle z 18. Festivala slovenskega filma 2015. Vstop je prost.

Nedelja, 27. december, ob 20.00NOVOLETNI KONCERTMITTELEUROPE ORCHESTRA – SIMFONIČNI ORKESTER FURLANIJE-JULIJSKE KRAJINEZa Glasbeno-plesni abonma in izven

oglas hrpelje a5.indd 1 23.11.2015 14:15:25

Vstopimo v novo leto na vrhuVabimo vse ljudi dobre volje, ljubitelje lepega in miru, da se nam pridružite pri vstopu

V NOVO LETO 2016 NA ARTVIŽAH, kjer bomo vaščani že petič pripravili kres.

Na mizi bo kaj toplega in vse ostalo, kar se spodobi za ta večer. Ponudbo lahko izboljša vsak obiskovalec in noč naredi še lepšo. V primeru močnega deževja ali močnega vetra prireditev odpade, kar pa se do sedaj še ni zgodilo. Informacije na tel. št.: 041 738 304. Petarde in ostala pirotehnika niso zaželene, saj si sredi

lepega okolja želimo mirnega praznovanja. Artvižci

KOSOVELOV DOM SEŽANA, ŠOLSKI CENTER SREČKA KOSOVELA SEŽANA, KOSOVELA KNJIŽNICA SE-ŽANA ZAVOD ŠTIP - MLADINSKI CENTER PODLAGA, KLUB ŠTUDENTOV SEŽANA, MLADINSKI CENTER POSTOJNA, KNJIŽNICA BENA ZUPANČIČA POSTOJNA, LITERARNO DRUŠTVO ZLATI ČOLN in ZDRUŽE-

NJE KNJIŽEVNIKOV PRIMORSKE

razpisujemo natečaj ZA POEZIJO

ŽVRGULJA POGOJI ZA SODELOVANJENa natečaju lahko sodelujejo prebivalci občin notranjsko-kraške in obalno-kraške regije (in tudi zamejskih). Vsak avtor lahko sodeluje največ s tremi pesmimi. Natečaj bo potekal v dveh starostnih kategorijah: od 15 do vključno 30 let in nad 30 let. Tematika: prosta, po izbiri avtorjaOblika: poezija; upoštevali bomo le še neobjavljene pesmi v slovenskem jezikuDolžina: do 1500 znakov s presledki Avtorstvo: Udeleženci so sami odgovorni za avtorstvo pesmi, ki jih objavljajo. Avtor s tem, ko pošlje literarno delo/pesem na natečaj, dovoljuje njegovo objavo razpisovalcem.Avtor se s prijavo na natečaj strinja, da lahko razpisovalec njihova avtorska dela krajevno in časovno neomejeno re-producira in distribuira. Pravici do reproduciranja in distribuiranja sta prenešeni izključno s pravico do nadaljnjega prenosa.Avtorskega honorarja ne plačamo.

PRIJAVAAvtorji se lahko na natečaj prijavite preko elektronske pošte ali preko navadne pošte do nedelje, 17. januarja 2016.Prispevke je treba poslati na e-naslov: [email protected], zadeva 'Natečaj ŽVRGULJA'.V besedilu elektronskega sporočila naj bodo napisani podatki o avtorju (ime in priimek, naslov, el. pošta, datum rojstva ter telefonska številka), ustrezno poimenovana prijavljena dela pa v digitalni obliki (.pdf, .doc, .txt) v priponki (največ tri dela).Prispevki so lahko poslani tudi prek navadne pošte na naslov Kosovelov dom Sežana, Kosovelova 4 a, 6210 Sežana. Sprejemamo tudi fotokopije čitljivih rokopisov. Podatki o avtorju (ime, priimek, naslov, datum rojstva ter telefonska številka) pa naj bodo na ločenem listu v isti kuverti.Avtorji lahko svoje prispevke oz. rokopise kopirajo tudi v Mladinskem centru Podlaga ali Mladinskem centru Postojna.

NAGRADEStrokovno komisijo bodo sestavljali: Karmen Škrk, Jana Mahorčič, Magdalena Svetina Terčon, Martin Rešeta in Mar-jana Garzarolli pod vodstvom predsednice komisije Magdalene Svetina Terčon. Odločitev komisije bo dokončna in se nanjo ne bo mogoče pritožiti.Izbor desetih pesmi bo razstavljen v galeriji MC Podlaga.Nagrada za najboljše pesmi bo 14-dnevna predstavitev pesmi na poseben način, na javnem mestu v mestih Sežana (predvidoma v parku, v posebej za to izvedenih zvočnih inštalacijah - posneta poezija) in Postojna.Posebej bodo izpostavljeni mladi avtorji, in sicer bo polovica inštalacij na voljo za mlade avtorje (do vključno 30 let).Inštalacije bodo lesene, predvidoma jih bodo izdelali dijaki Srednje lesarske in gozdarske šole Postojna.Najboljše tri pesmi bomo nagradili, in sicer: s predstavitvijo v živo (branjem) v okviru Festivala MLADIFEST (julij 2016), s predstavitvijo v živo (branjem) v okviru Festivala ZMAJ MA MLADE (avgust 2016), praktičnimi nagradami in tiskom odlomkov nagrajenih pesmi na majice.Nagrajenci bodo objavljeni na spletnih straneh razpisovalcev in festivala Mladifest in festivala ZMAJ MA MLADE.

Nadaljnje informacije Za vse dodatne informacije in pomoč pri prijavi pišite na [email protected] lahko informacije tudi prejmete v Mladinskem centru Podlaga ali Mladinskem centru Postojna za kategorijo od 15 do vključno 30 let in v Kosovelovem domu Sežana za kategorijo nad 30 let.


Območna obrtno-podjetniška zbornica Sežana v sodelo-vanju s Kmetijsko svetovalno službo iz Sežane in Občino

Hrpelje - Kozina vabi na brezplačno delavnico

PODJETNIŠTVO - PRILOŽNOST SAMOZAPOSLITVE, KI JE NAMENJENA

MLADIM, POTENCIALNIM PODJETNIKOM IN BREZPOSELNIM

OSEBAM,

v sredo, 16. 12. 2015, ob 9.00 uriv prostorih sejne sobe Občine Hrpelje - Kozina.

Vsebina delavnice:•Predstavitev »Podjetništvo – priložnost samozaposlitve«•Preveritev poslovne ideje•Opredelitev primernih statusnih oblik podjetij•Dopolnilne dejavnosti na kmetiji•Pomoč pri pripravi poslovnega načrta,•Pomoč pri iskanju ustreznih finančnih virov•Predstavitev storitev na VEM točki•Opis postopka registracije podjetij

Čas trajanja delavnice: od 9.00 do 11.00 ure.

Obvezne prijave: Prijavite se preko spletne prijavnice OOZ Sežana najpozneje do ponedeljka, 14. 12. 2015.

Dodatne informacije: Za dodatne informacije pokličite na tel. št. 73 00 060 ali pošljite e-pošto: [email protected].

Delavnica je za udeležence brezplačna. Izvedbo delavnice sofinancira Občina Hrpelje - Kozina.

Vljudno vabljeni!

OBČINA HRPELJE - KOZINA

Dedek Mraz prihaja k nam!Dragi otroci,

pridite v Kulturni dom Hrpelje

v nedeljo, 20. decembra,ko bo k nam prišel na obisk Dedek Mraz!

Čisto vsak izmed vas se bo lahko rokoval z njim in mu povedal, kar si želi!

Zaradi lažje organizacije smo pripravili dve predstavi:

Ob 15.00 - za otroke iz drugih krajev,Ob 17.00 - za otroke iz Hrpelj in Kozine.

Najmlajše otroke, stare do 7 let, bo Dedek Mraz tudi obdaril.

Z njim bosta prišli tudi veseli snežinki, Zorica in Temica, iz Družinskega gledališča Kolenc, ki se prav zdaj odpravljata na Zemljo. Prihajata na novo

leto in pomagati morata Dedku Mrazu, ki ima toliko dela, da kar ne ve, kje se ga drži glava. V zadnjem letu je postala Temica prav nagajiva. Dovolj ji je tega,

da je v novoletnem času samo Dedek Mraz tisti, ki je pri obdarovanju otrok najpomembnejši. Odloči se, da bo letos ona tista, ki bo delila darila, zato na vsak način skuša preprečiti prihod Dedka Mraza. S pomočjo Zorice in vseh otrok pa ob zabavnih dogodivščinah Temica ugotovi, zakaj je pravzaprav

pomembno, da Dedek Mraz opravlja svoje poslanstvo, ona pa še naprej ostane njegova najboljša pomočnica.

Potovalna agencija Kreativne poti d.o.o.

Bazoviška 16a 6240 Kozina

Bon je vnovčlljiv do 30.4.2016 in velja za vse ponudbe Jadran in Mediteran 2016.

Kreativne poti d.o.o. Slovenijahttps://www.facebook.com/potovalnaagencijakreativnepotiwww.kreativnepoti.siTelefon: 05 6209687

PODARJA DARILNE BONE V VREDNOSTI:•30 eur za rezervacije od 500 eur do 800 eur•40 eur za rezervacije od 800 eur do 999 eur in •50 eur nad 1000 eur za rezervacijo najmanj

tedenskih aranžmajev iz ponudbe Jadran 2016 in Mediteran 2016.

NOVO NA KOZINI!

MESEČNI SEJEM,

ki bo obratoval vsakega 18. v mesecu, od 8.00 do 15.00

na Mestnem trgu na Kozini!

Pričnemo 18. decembra!Na voljo bodo:

domači mesni izdelki,bogata ponudba tekstilnih izdelkov,

obutev,suha roba,

domači medin še in še …

Obiščite nas, pričakala in prepričala vas bo bogata ponudba!

Pozor! Sejem bo potekal vsakega 18. v mesecu, ne glede na dan!

VabiloDRUŠTVO

UPOKOJENCEV Hrpelje - Kozina vabi svoje člane

na prednovoletno zabavo

v Hotel Delfin v Izolo, v soboto, 19. decembra!

Cena prevoza in večerje je 20 EUR.Prijavite se pri svojih poverjenikih ali na

telefon 031 632 990 (Nadja) ali 031 373 467 (Mili Rems), najkasneje do 12. 12. 2015.


Zato prijazno vabljeni za Štefanovo v Slivje

na plac!

26. decembra, po maši

VabiloKot lansko leto se je tudi letos Katarina

Cetin dogovorila z g. župnikom Vidom iz Slivja, da bo tudi letos

ŽEGNANJE KONJ V SLIVJU!

ŠTEFANOVO

NA GOLCU!Vabljeni na tradicionalno žegnanje konj na Golc v

soboto, 26.12., po sveti maši!

(ura bo objavljena naknadno na javnih mestih)

OBVESTILO O TEČAJUSTROKOVNE USPOSOBLJENOSTI

ZA OPRAVLJANJE LOKALNEGA TURISTIČNEGA VODENJA

Zavod za šport, turizem in prosti čas Sežana – TIC Sežana,ki je na podlagi ODLOKA O TURISTIČNEM VODENJU NA OBMOČJU OBČIN DIVAČA, HRPELJE - KOZINA, KOMEN, MIREN - KOSTANJEVICA in SEŽANA,

objavljenim v Uradnem listu RS (77/2008), pooblaščen za izvajanje lokalne vodniške službe, bo v začetku naslednjega leta organiziral tečaj strokovne

usposobljenosti za opravljanje lokalnega turističnega vodenja.

Pogoja za prijavo na tečaj strokovne usposobljenosti sta: •� zaključena najmanj peta stopnja strokovne izobrazbe,•� pridobljeno znanje enega tujega jezika za stopnjo najmanj srednje

strokovne izobrazbe.

Uspešno opravljen preizkus znanja, ki bo sledil tečaju strokovne usposobljenosti, je pogoj za vpis v register turističnih vodnikov kraško-brkinskih občin in pridobitev licence z veljavnostjo 3 let, z možnostjo

podaljšanja.

Tečaj bo potekal v februarju 2016. Stroške pridobitve licence krije turistični vodnik sam.Informativne predprijave zbiramo na [email protected], za dodatne informacije pa smo dosegljivi tudi na 05 / 731 01 28.

Vabljeni k vpisu!

Sprehod čez žensko-moške relacije in humoren vpogled v polpreteklo zgodovino.

Vse s kritično distanco in obilno mero smeha! Namenjen je najširši publiki, saj se dotika

občečloveških relacij, odnosov in kolektivnega nezavednega.

Kdor ostane doma, ga obdavčimo kot nepremičnino!

Vabljeni v petek, 22. 1. 2016, v Kulturni dom Hrpelje

na nov VEČER SMEHA, ki vas bo tako nasmejal, da boste dobili

trebušne mišice kot Ronaldo :-)

Vstopnina: 8 EURRezervacije sprejemamo na:

[email protected] ali na 040 422 944

Otroci, vabljeni na predstavo v januarju! Z nami bo

Gospa Pehtrain Gledališče Iz desnega žepka

(Lucija Ćirović in Boštjan Štorman)

sreda, 27.1., ob 17.00 uri!

Živela je vdova, ki je imela dve hčeri. Prva je bila pridna in lepa, druga pa lena in grda. Ampak

vdova je imela leno rajši, ker je bila njena prava hči. Zato je morala

pridna deklica vsak dan opravljati težka hišna opravila in presti,

medtem ko je lena poležavala in se sladkala z marmelado. Nekega

dne pade pridni deklici motek volne v vodnjak. Ko ga želi

potegniti ven, še sama pade vanj in se znajde v svetu Gospe Pehtre. Ta jo je povabi k sebi domov in ji razkrije, kako s pomočjo pernice

izdeluje sneg.

Vokalna

skupina

KARINA Z G O S T I:

v nedeljo, 2277.. 1122.. 22001155 ob 1177hh v cerkvici sv. Jurija

n a d B a č e m p r i M a t e r i j i

DECEMBER 2015 | OBČINSKO GLASILO OBČINE HRPELJE - KOZINA | NAPOVEDNIK | 5150 | ZA VSAKEGA NEKAJ | OBČINSKO GLASILO OBČINE HRPELJE - KOZINA | DECEMBER 2015

RAZNAŠANJE GLASILAObčinsko glasilo raznaša POŠTA SLOVENIJE. V pri-meru, da glasila ne prejmete na dom, se obrnite na pošto na Kozini, v Materiji ali Obrovu in jim sporoči-te, da glasila niste prejeli. Tako vam bodo glasilo lah-ko dostavili naknadno. Glasilo dobite brezplačno tudi v kiosku na Kozini ali na občini. Glasilo je na voljo tudi v elektronski obliki na internetni strani občine: www.hrpelje-kozina.si.Prihodnja, številka januar/februar bo izšla v četrtek, 28. januarja 2016 (uredništvo si pridržuje pravico do spremembe datuma izida glasila). Rok za članke je 15. januar 2016! Uredništvo

KRAJEVNI URAD HRPELJEvsako prvo in tretjo sredo v mesecu, od 8.00 ure do 12.00 ure in od 13.00 ure do 16.30 ureKNJIŽNICA KOZINATel.: (05) 680 30 27, pon: 8.00 - 16.00, tor: 12.00 - 18.00 ,sreda in petek: 10.00 - 17.00, četrtek zaprto, sobota: 8.00 - 13.00, nedelja zaprtoMEDOBČINSKI INŠPEKTORAT IN REDARSTVOTel: (05) 73 10 141 ali po elektronski pošti: [email protected]

POŠTA Kozinaod ponedeljka do petka: 8.00–11.30 in 14.30–18.00, sobota: 8.00–11.00

POŠTA MaterijaPon, tor, čet, pet: 8.00–16.00, sre: 8.00–17.00, sobota: 9.00–11.00

POŠTA ObrovNOV URNIK ZA SOBOTO! Ponedeljek, sreda, petek: 9.00–11.00, torek, četrtek: 15.00–17.00, sobota: 8.00–9.00.

Banka Koperod ponedeljka do petka: 8.30–16.30, sobota: 9.00–12.00Deželna banka Slovenijeod ponedeljka do petka: 8.00–12.00 in 13.00–16.00, sobota: zaprto

ZBIRNI CENTER KOSOVNIH ODPADKOV V HRPELJAH (na začetku obrtne cone):tor: 14.00–17.00, čet: 9.00–13.00, vsako 1. in 3. soboto v mesecu: 9.00–13.00

Dimnikarske storitve Enerdim: 031 662 550

Zdravstvena postaja Hrpelje: (05) 689 04 90 Splošna ambulanta dr. Georgijeva: 05 6890 498Splošna ambulanta dr. Lazić: 05 6890 499Referenčna ambulanta: 05 6890 500Dežurna služba in urgenca: 05 6890 490Lekarna Hrpelje: (05) 680 00 60pon–pet: 8.30–16.00, sob: 9.00–12.00, ned: zaprtoLekarna Divača: (05) 731 17 80pon: 12.30–19.00, tor: 7.30–14.00, sre: 10.00–19.00, čet–pet: 7.30–12.00 Lekarna Sežana: (05) 731 17 70pon –pet: 8.00–19.00, dežurstvo: 19.00–21.00, sob: 9.00–12.00, dežurstvo: 19.00–21.00, ned: dežurstvo: 9.00–11.00 in 19.00–20.00Lekarna Koper na Kidričevi: (05) 611 00 00Dežurstvo: neprekinjenoRedni urnik: pon–pet: 7.30–19.00, sob: 7.30–13.00, nedelja in prazniki: 8.00–12.00Varuh pacientovih pravic: Info: 041 667 501; ponedeljek, torek in četrtek od 18:00 do 20:00 ali e-pošta: [email protected]. Več na: http://www.mz.gov.si/Veterinarska ambulanta Hrpelje: (05) 680 01 99Policija: 113Policijska postaja Kozina: tel.: (05) 618 12 00 ali e-naslov: [email protected]

Gasilci in nujna medicinska pomoč: 112 PRIJAVA NAJDBE ZAPUŠČENE ŽIVALI (brez skrbnika) ALI IZGU-BLJENE ŽIVALI: 051 30 44 35 (Polona) ali 041 71 37 32 (Ada), Zavetišče Horjul PRIJAVA ŽIVALI, KI OGROŽA VARNOST ČLOVEKA ALI PREDSTA-VLJA NEVARNOST V PROMETU: Policija na 113 PRIJAVA NAJDBE MRTVE ŽIVALI: (05) 338 37 01, Veterinarsko higienska služba Nova Gorica, enota Južne Primorske PRIJAVA MUČENJA OZ. NEPRAVILNE OSKRBE ŽIVALI PO VE-LJAVNI ZAKONODAJI: VURS, OU Koper, Trg Brolo 4, 6000 Koper, [email protected], (05) 663 45 00

Naravoslovno-zgodovinska učna pot – informacije za ogled: Vladimir Grželj (031 539 028) in Darij Jelušič (041 282 453)

BREZPLAČNI PREVOZI: [email protected], www.sopotniki.org, 031 831 030

Za najavo prireditve v Občinskem glasilu pošljite elektronsko pošto na naslov: [email protected] ali pokličite na telefon: (05) 6800 150 ali pošljite po pošti na naslov: Občina Hrpelje - Kozina, Hrpelje, Reška c. 14, 6240 Kozina.Info za glasilo: Ester Mihalič, 051 677 017 in [email protected] Info za prireditve in drugo: Občina Hrpelje - Kozina, Ester Mihalič, tel.: (05) 6800 150, e-pošta: [email protected] izdaja: Občina Hrpelje - Kozina, Hrpelje, Reška cesta 14, 6240 Kozi-na. Naklada 2000 izvodov. Odgovorna urednica: Ester Mihalič, Uredniški odbor: Helena Godina, Vlasta Race Boljunčič, Vasja Valenčič, Jadran Šturm, Nives Mahne Čehovin in Nika Križman. Lektorica: Nives Mahne Čehovin.Tisk in oblikovanje: Tiskarna Vek, Koper. Foto: arhiv občine, kar ni posebej navedeno. Število izvodov: 2140 kos.

Prijazno vabljeni na

Božično novoletni

koncert

S pesmijo in plesom prižigamo praznik!V petek, 18. 12. 2015, ob 18.00

v Športni dvorani HrpeljeNastopajo:

Brkinska godba 2000Vokalna skupina Karina

Kvintet UtripPlesno društvo Mavrica

Zala DodičPevski zbor OŠ DBB Hrpelje

MoPZ SlavnikUPZ Dotik

Vabljeni! Vstopnine ni.

MALI OGLASI

Iščemo študente za občasno pomoč v trgovini Vinakras Sežana, 041 794 906

V najem dajemo veliko halo (nekdanjo farmo) v Hrpeljah, 700 kvadratnih metrov: Info: 041 695 583

Voščilnica

Rišem hišo lepe pesmi,rišem jo na srčno stran,rišem s čopičem ljubezni,z barvami pričakovanj.

Rišem fino tanko črto,ki gre prek ovir in zlav pokrajino, vsem odprto,tja, kjer sreča je doma.

Rišem v hiši drobno pticoki ima srebrn glasin oznanja z njim pravicovsemu svetu, za vse nas.

Rišem, rišem, ne dorišem,rišite zato še vi,da skup pridemo do hiše,ki bo dom za vse ljudi.

Tone Pavček

52 | NAPOVEDNIK | OBČINSKO GLASILO OBČINE HRPELJE - KOZINA | DECEMBER 2015

Koledar aktualnih dogodkov v OHKFoto: Nives Mahne Čehovin

Datum in ura Kraj Dogodek Organizator Kontakt

14.12. KD Hrpelje Praznični koncert Glasbene šole Sežana Glasbena šola Sežana glasbena šola

18.12., ob 18h Športna dvorana Hrpelje Božično-novoletni koncert OHK s kulturnimi društvi in osnovno šolo 05 6800 150

20.12., ob 15h in 17h KD Hrpelje Obisk Dedka Mraza OHK 05 6800 150

26.12., ob 11h Slivje Žegnanje konj Katarina Cetin

26.12. Golac Tradicionalno žegnanje konj Golac Bojana 040 290 922

27.12., ob 17h Cerkev sv. Jurija (med Bačem in Gradišico). Božični koncert Karina in gosti [email protected]

31.12. Artviže Silvestrovanje Artviže Ivan Zupančič 041 738 304

12.1., ob 18h Knjižnica Kozina ŠK Zgodbarnica Knjižnica Kozina 05 6803 027

19.1., ob 18h Knjižnica Kozina Baletna pravljica iz mladinske knjižnice iz Sežane Knjižnica Kozina 05 6803 027

22.1., 19.30h KD Hrpelje Stand up komedija z Matjažem Javšnikom OHK [email protected] ali na 040 422 944

26.1., ob 18h Knjižnica Kozina Predstavitev knjige Jelačin Knjižnica Kozina 05 6803 027

27.1., ob 17h KD Hrpelje Predstava za otroke: Gospa Pehtra OHK 05 6803 027

Nia telovadba: v Vaškem domu Hrpelje vsak torek in četrtek ob 19h, v Vaškem domu Rodik vsak torek ob 20.30Qigong: vsak ponedeljek od 18.30-20.00 v Vaškem domu HrpeljeNordijska hoja: Športna dvorana Hrpelje, vsak zadnji petek v mesecu ob 17.uriAerobika: Vaški dom Hrpelje, vsak torek in četrtek, od 18h do 19hZumba: Vaški dom Hrpelje, vsako sredo, od 18h do 19hBrkinski: vsak četrtek ob 19h, v Vaškem domu HrpeljePrijava prireditev: [email protected]

občinsko GLASILO · OBČINA HRPELJE - KOZINA številka 10 letnik XVIII - 2015 občinsko GLASILO...

Documents

Transcript of občinsko GLASILO · OBČINA HRPELJE - KOZINA številka 10 letnik XVIII - 2015 občinsko GLASILO...