Novi upravljal« Prepočasna investicijska...
Transcript of Novi upravljal« Prepočasna investicijska...
G L A S I L O S O C I A L I S T I Č N E Z V E Z E D E L O V N I H L J U D I Z A G O R E N J S K O
L E T O XI I I . , Š T . 63 — C E N A 10 D I N S O B O T A , 28. M A J A 19« «
r A K T U A L N O V P R A Š A N J E
DOBRI O B E T I S 1. ma jem se je uradno
pričela letošnja turistična sezona, vendar bo g lavna sezon a sele pozneje, v j u l i j u i n avgustu. Kakšna so predv idevan ja za letos? Kakšen je ob isk domačih i n inozemsk ih gostov v letošnjih spomladansk ih mesec ih?
D i r ek t o r hotela •» Top l i c e * n a B l e d u , I van V i d i c n a m je n a t i dve vprašanji takole odgovor i l :
»Od začetka j anuar ja do 15. maja letos smo ime l i pre
cej več gostov kot lan i • tem času, po 15. ma ju pa manj kot lan i . . V z r o k za to je ver je tno vreme, k i nam n i na j bol j naklonjeno.
Izgledi za j u n i j , j u l i j i n avgust so precej dobr i . S icer so n a m letos v precejšnji mer i izpadle angleške skup ine , kapaci tete pa smo bolj spros t i l i za ind i v idua lne goste. To zna ime t i slabe posledice, « e bo v r eme slabo, s icer pa si od te spremembe prece j obetamo.
J
Novi u p r a v l j a l « Te dni potekajo zadnje volitve med podjetjem in komuno, o nn-
v delavske svete po naših indu- grajevanju v gospodarstvu m po-sthjskih podjetjih. Predvideva se, da bo v vseh 50 podjetjih, kolikor l'h je v okraju z več kot 30 de-l*vci, izvoljeno v delavske svete l* upravne odbore kakih 2.000 delavcev in delavk. Zraven pa je treba prišteti "se vsa manjša obrt-na> gostinska, trgovska in druga Podjetja izpod 30 članov, kjer celotni kolektiv predstavlja delavci svet in so izvolili le novega predsednika m upravni odbor. Ce °l> tem upoštevamo še številne stalne m občasne komisije samoupravnih organov v podjetnh, potem vidimo, da veliko število 'Zvoljenih samoupravijalcev stopa l' delavske samoupravne organe,
so osnovni temelji našega gospodarskega, komunalnega in družbenega sistema.
Desetletne izkušnje so dokaj bogatile prakso naših samoupravnih organov. Zato stopajo v novo desetletje izvoljeni člani z dokaj Večjo samozavestjo in pripravljenostjo. Tudi kolektivi so ob vo-U L ' 1 ' ' 0 zc^° demokratično toda "krati tudi kritično izbirali iz svoje sredine tiste kandidate, ki s° na konkretnem delu pokazali Zrelost ni sposobnost za gospodttr-!cnie, razumevanje za skupne ko-r'sti kolektiva in skupnosti.
Toda pri vseh teh dobri!) lastnostih, ki jih imajo novo izvoljeni c'<*ni samoupravnih organov, so Hm vendarle nujno potrebna, še Praktična navodila, orientacija in splošno znanje o pomenu in na-c 'n « poslovanja organov delavske-8« upravljanja. Šele ta>ka splošna 'n'družbena orientacija jim lahke °dpre pot, da bodo svoje ideje % lr*enu volivcev, sc pravi kolekti-v*, znali tudi uresničevati v prak-tlCriem delu. Zato so marsikje že 0r$fifrizirali ustrezne seminarje. O to« smo poročali iz Škofje Loke, ' f r so pred kratkim posvetili po-
S(ben plenum ObSS prav delav-**fW* samoupravljanju m uspo-
dobno. Seminar bo celodneven in sicer 9., 10. in 11. junija. V jeseni nameravajo organizirati podobne seminarje še za vodstva v manjših industrijskih podjetjih, za vodstva trgovske, obrtne in gostinske stroke ter seminar za vodstva organizacij v kolektivih državnih ustanov.
Tako skušajo dati izvoljenim organom in hkrati tudi sindikalnim in drugim vodstvom v kolektivih čimveč družbene širine za pravilno utrjevanje demokratičnih odnosov v podjetjih in še posebno ta uveljavljanje delavskega samo-
Z občnega zbora Gostinske zbornice
P r e p o č a s n a investicijska dejavnost Sistem nagrajevanja po delovnem učinku se uveljavlja -Vzgoja kadrov: nič več po starem
Pomemben napredek • gost instvu T l anskem letn, s ka t e r im p a spričo razn ih poman jk l j i v os t i še vedno ne moremo b i t i popo lnoma zadovo l jn i — to je b i l a ena g l a v n i h ugotov i tev n a ob čnem zboru Gos t inske zbornice za okra j K r a n j , k i je b i l v četrtek, dne 26. ma ja . Razen delegatov so se ga udeležili t ud i neka t e r i gostje, med n j i m i zas topnik republiške Gost inske zborn ice tov. R e n -ko , p redsedn ik okra jnega l judskega odbora K r a n j V i n k o Ha fner , predsednik radovljiške občine J a k a Eržen i n drug i .
upravljanja. - K . M .
Ze l o živahna je b i l a r a z p r a v a o inves t i c i j sk i de javnost i , o k a te r i je govor i l o več delegatov. P e r s p e k t i v n i p l an gospodarske
ga razvo ja ok ra j a K r a n j n a m reč p redv ideva , da bo do leta 1961 vloženih v r ekons t rukc i j e , modern izac i j e i n novogradnje
eno m i l i j a rdo 305 mi l i j onov d in , vzgoje je najprimernejši, pa t u po vloženih inves t i c i j sk ih s r ed - d i najbol j učinkovit, s t v i h v l e t ih 1957, 1958 in 1959 i T a j n i k Goren j ske turistične pa je b i lo i n v e s t i r a n i h v t u r i - ' z v e ze Božo Černe je govo r i l o zem i n gost instvo 612,110.000i uspeh ih lansko le tne i n tud i že d inar jev , k a r preds tav l j a le 46*.letošnje turistične sezone s po -odstotkov p redv idevan j pet let-^ sebn im pouda rkom na gost instvu nega p lana . V z r o k za tako p r e - ^ ' i n o poman jk l j i v o s t ih , k i se po-počasno inves t i c i j sko de javnos t ' ! j av l j a j o t u i n k i b i j i h b i lo je med d r u g i m tud i v tem, d a l m o č odp rav i t i samo z ma lo več gost inska podjet ja v času, k o j e ' d o b r e vol je i n pr i zadevnos t i , b i l r a zp i san zvezn i natečaj, n i — ; ' O nagra j evan ju po učinku i n so i m e l a p r i p r a v l j e n i h i n v e s t i - - ' o u v e l j a v l j an ju s a m o u p r a v n i h c i j s k i h e laboratov, zda j , k o ' . o r g a n o v v gos t insk ih gospodar-imajo p r i p r a v l j ene elaborate, ! s k i h o rgan i zac i j ah je govor i l a pa n i zveznega natečaja. S t em ( . p r eds tavn i ca hote la J e l o v i c a v zvez i je V i n k o H a f n e r po—;'-Bled. P o u d a r i l a je, da se je n a -u d a r i l , d a je v r a z p r a v a h opa- '/gra jevanje po učinku v l a n -z i t i precejšen napredek, k e r vse ,Vskem le tu že močno uve l j a v i l o bol j računamo na las tna s r e d - » 3 — 85 odstotkov gos t insk ih go-stva, k e r se vse bol j u v e l j a v - n s p o d a r s k i h organ izac i j s o c i a l i -l j a stališče, da se za investicije9stičnega sektor ja je tak način v gos t ins tvu angažirajo l o k a l - ^ n a g r a j e v a n j a l an i že uvedlo . Z a na sredstva , v manjši m e r i pat'^ de lavske svete je poveda la , da sredstva splošnega i n v e s t i c i j - l * s o s i cer p o k a z a l i že večjo z re škega sk lada . V e n d a r l o k a l n a ^ lost, da pa stanje še zdaleč n i sredstva za vse potrebe ne za - J : zadovo l j i vo , da so še vedno bol j doščajo. Gos t inska podjet ja sa-'», a l i manj g l asova ln i s tro j , m a b i s i mora l a z las tno mulac i j o zagotov i t i s redstva za';* enostavno r ep rodukc i j o — s " spremembo v režimu ustvar ja-^ j n ja dohodkov , v inves t i c i j sk ih ; ./ s k l a d i h občin i n okra ja pa b o ' ' pot rebno zagotov i t i večja s r e d - t s t v a za razširjeno r e p r o d u k c i j o * v gost instvu.
V i n k o Ha fne r je v r a z p r a v i ' ; še pouda r i l , da mora jo b i t i i n - Ž * * ^ " * * P ° v s e J ° b ? m i - * a
vest ic i je p r edv s em rentab i lne , j * a m r o - » s t m <? a n T i t a . k a r se da cenene i n preračuna- J 2 5 - maja je b i la po mestu pa-ne predvsem na podaljšanje s e - $ r a d a . m l a ^ . i n d r u / ; b f n i * orga-zone. R a z e n tega pa men i , d a ? n i z a c i j M l a d i n a t rz iske občine
• je posla la brzo javko tovarišu
Praznovanje Dneva mladosti
V T R Ž I Č U . . . V Tržiču so D a n mladost i po-
<h častili zelo veličastno. V o k v i r u ,{? praznovanja so ime l i ves teden
gost inc i i n turistični d e l a v c i ! invest ic i j e pogosto jeml je jo ze-1 lo ozko: modern i zac i j a g o r en j - ' : n jegovem 68. ro js tnem dnevu .
T i t u , s katero m u je čestitala O D
V^riju izvoljenih članov v teh ~%anih. Delavska univerza v
ranl» je na iniciativo ObSS or-^afuzirala poseben trodnevni U*?-' k i ^° z a Pn'dsedniJee de-
vskih svetov, upravnih odborov ft" [i^iktlnih podružnic večjih pJ'djetij. ]\/a seminarju bodo pre-tav,atel)i tolmačili nekatere W*j-^znejše probleme o delavskem
am°upravljan;u sploh, o odnosih
V o k v i r u proslav Dneva mladost i so v sredo. 25. maja . v B o h i n j u slovesno odpr l i promet čez nov most preko Save. Most so pričeli gradit ! lansko jesen. S lovesnost i , kater i so med d r u g i m pr isostvoval i t u d i : sekretar za promet L R S Bo j an Po lak , predsednik O L O K r a n j V i n k o Hafner , p redsednik O b L O B l e d Jože K a p u s , je začel predsednik Občinskega l judskega odbora B o h i n j tov. Lo j ze Logar . Po krajšem nagovoru, v kateremu Je po jasn i l pomen dograditve novega mostu za bohinjsko gospodarstvo, je b i l kratek k u l t u r n i program. Za tem je ob navdušenem p loskan ju več kot petstoglavc množice domačinov tov. V i n k o Ha fne r prerezal vrv ico i n s tem slovesno odpr l nov most i n cestne odseke, k i so b i l i dograjeni po le? mosta. T a k o j zatem so zape l ja l i preko mosta številni motor is t i , člani avto-moto društva B o h i n j , av tomobi l i s t i i n drug i . — Z n o v i m mostom, ka te remu se bo letos pridružil še podoben most v Sotesk i , bo B o h i n j s svo j im i n a r a v n i m i lepotami in bogastvom še dostopnejši številnim domačim i n t u j i m gostom. — N a s l i k i : P redsedn ik O L O
V i n k o Ha fner reže v r v i co na novem mostu
Plenum ObSS v Škofji Loki
V manjš ih kolektivih gre t e ž e Uveljavljanje delavskega samoupravljanja In demokratičnega delovanja družbenih organizacij
posla n-
^nogo s tvar i še rešujejo v U j e t j i h m i m o samoupravn ih 0 rRan«v, de lavc i so premalo se-*nanjeni z gospodarjenjem p ' " l l , ' i j . h . odborniki i n C 1 , k i so j i h i z vo l i l i p ro i z va ja l c i , ^ r n a l o zahajajo med vo l i vce , ^ v o i z v o l j e n i m članom delavc i h svetov je treba dati s m e r n i -C p za delo i n j i m organ i z i ra t i U s t r e z n e seminarje.
r t J k e in podobne ugotovitve tole na plenumu Obttnakega
Mkalnega sveta v Sko f j i L " p ' k i je b i l v torek, 24. maja. ? * *Prav l j aU so o de lavskem samoupravl janju. Osnovo za to f
razpravo je b i l a posebna anketa, k i so jo izvedl i v pet ih večj i h ko l ek t i v i h občine, i n sicer v G o r e n j s k i p r ed i ln i c i , Mo to r ju , J e l o v i c i , Seširju in v ko l ek t i vu Odeja.
Osnovne ugotovi tve se res n i so bistveno raz l ikova l e od d r u g ih anket v K r a n j u , na Jesen i cah in drugod. Pokazalo se je isto: obveščanje o delu samoupravn ih organov in o problem ih podjetje N vedno zajema le del ko l ek t i va in podobno. Z a n i m i v i pa so nekater i posebni odgovori, Na primer to, da je n odstotkov anke t i ran ih i z jav i lo .
da so pr i n j ih možne represal i je prot i t i s temu, k i bi se zamer i l uprav i , 52 odstotkov anke t i r an ih je i z jav i lo , da de lavc i nimajo nobenega v p l i v a pr i razde l jevanju dohodka i td. , i td .
Podatk i o z i roma poročilo na p l enumu je dalo pobudo, da so navzoči spregovor i l i o mnog ih težavah pr i uve l j av l j an ju samoupravn ih organov i n demokra t i zaci j i v ko l ek t i v i h . Ugo tav l j a l i so. da BO samoupravn i o rgan i v večjih ko l ek t i v i h dokaj močnejši in samostojnejši kot v ma l i h podjet j ih. Tud i anketa , k i je zajela samo večje ko lekt i ve , bi po-
Zudnfe vesti D O M A . .
„ &EOGRAD, 27. P r e d n i k
m a ja — repub l ike Jos ip
' 1 ' t o je prejel danes še <W • I ) r / ° i » v n i h čestitk k
• ro j l tnem dnevu, med d ru -tudi
* -U l i l . od i r i k e g a kra l ja
f w ? ? G R A D , 27. maja -•, za l judsko zdravstvo rj»e ljudske v',. s dopoldni
k 11! > .< in<- st,, obravnava la
i
V.
^ zakonskih predlogov, ki k a r i n i n u dnevnem r<<hi p r i -I h . i M a z ' , S ( ^ a n j a Zvezne
J u a « k o skupščine, k i bo v * * * e t k u luikija,
N O V I S A D . 27. maja — Več kot 300 kme t i j sk ih EadTUg r Vo j vod in i bo letos zajelo v kooprrae i j sko pro izvodnjo n»d pol mi l i j ona hektarov /e ml j r OSlroma Okoli 70•/• vseh kme t i j sk ih pr ide lkov . Tak širok obseg kooperac i j skr proizvodnje so zadrugam omogo-r i l a osnovna sredstva v vrednosti oko l i 50 m i l i j a rd d inar jev. Kooperac i jska proizvodnja je v zadnj ih Ireh let ih sploh pokazala izredne uspe he predvsem v povečanju pride lka koril&e, pšenice in slad korne pese, pa tudi cene pr i delkov iz te pro i zvodnja niso višje kot one /. v e l i k i h SOOl a l is t ienib kmet i j sk ih posestev.
. . . IN P O S V E T U
A N K A R A , 27. maja — Po Tan jugov ih poročilih *o opo l noči med četrtkom in petkom turške pomorske, kopenske in letalske vojaške si le prevze le oblast v svoje r«*ke. Po poročilih iz A n k a r e se je to Zgodile brez si le. Vo j ska j r prevzela oblast le začasno, ker BameraVaJjO v najkrajšem
času razpisat i vo l i tve v ustavodajno skupščino.
A D D I S A B L B A , 27. maja — V A d d i s Aheb i .so včeraj odpr l i i ndus t r i j sko razstavo Sovjetske zveze. O t v o r i t v i je pr isostvova l tudi Ha i l e So-lasie.
kaza la še slabšo s l iko , če b i jo izved l i v manjših podjet j ih .
Eden i zmed zelo g rob ih p r i merov, kako posamezne uprave podjet ja skušajo p r i razn ih vprašanjih uve l j av l j a t i svoje zamis l i tud i m i m o samouprav n ih organov, so na p l e n u m u na -\e 11 i gost insko podjetje K r o n a . Bivši d i rektor tega podjet ja je mars ikatere s tvar i reševal ka r z občinskimi organi . Tako so m u tudi plačo določili k a r na občin i . N a k u p osebnega av tomob i la , kar je predlaga l d i rektor , je delavsk i svet odk l on i l . Toda d i rektor je tudi to prav tako i zpo-s lova l k a r preko občine. P o dobne težave neprav i lnega upoštevanja samoupravn ih organov so na p l enumu omen ja l i tud i za podjetje M a r m o r Hotav l j e i n za nekatere druge manjše k o l e k t i ve.
Eden od g lavn ih zaključkov p l enuma je b i l , da je treba na dal jevat i z vses t ransk im i zobraževanjem vodi lnega osebja v podjet j ih in še posebno članov samoupravn ih organov. Tako j po sedanj ih vo l i t vah bodo sk r bel i za ustrezne seminar je o družbeni in politični v log i del a v s k i h svetov i n o s is temu dela teh organov. Na seminar je bodo povab i l i vse novo izvo l jene člane de lavsk ih svetov. V jeseni pa bodo p r i r ed i l i daljše seminar je
. za člane de l a vsk ih svetov in J upravnih odborov. - l . c.
ske ceste, k i bo prej a l i s le j . m o r a l a p r i t i na vrs to , i n p r i - ' prave na e l ek t r i f i ka c i j o gorenjske železnice (po dosedan j i h p r i p r a v a h sodeč bo to r e a l i z i r ano že v t reh let ih) — to dvoje bo za gorenjsko gos t in stvo i n tu r i z em brez d v o m a s i l a pomembna inves t i c i j a , k i bo odp r l a nove možnosti nada l jn jega porasta i n ra zvo j a gost inskega in turističnega prometa p r i nas.
O vzgo j i kad rov v gost instvu so g o v o r i l i zas topnik republiške Gos t inske zborn ice tov. Renko , predsedn ik O L O V i n k o Ha fne r , d i r e k t o r Gos t inske va jenske šole n a B l e d u i n d r u g i . P r e d vsem so p o u d a r i l i , d a moramo vzgo j i va jencev posvečati več pozornost i i n da je treba Dričeti s sodobnejšimi o b l i k a m i vzgoje. Izkušnje kažejo, da je vzgoja k v a l i f i c i r a n i h de lavcev za dela v strežbi, k u h i n j i i n h o i p l s k i službi najboljša in na jp r ime r nejša, boljša kot v va j ensk 'h šolah. N a ta način izučeni g *• s t i n sk i de lavc i bodo os ta l i * gost instvu, k e r so v času spozna l i že vse dobre i n slabe s t r an i tega pok l i ca . V ra zp rav i so pred laga l i , naj b i v posamezn ih pod je t j ih posebne ko mis i j e ugotov i le , kaj posamezn i de l a vc i morajo zna t i , kaj j i m m a n j k a , kaj v podje t ju sami l ahko nared i jo za i zpopo ln i tev i n zakaj j i h morajo poslat i v šolo. T a k i n d i v i d u a l n i način
. . . I X C E R K L J A H
Cerk l j e , 28. maja . J u t r i bo v C e r k l j a h prazno
vanje Dneva mlados t i , k i ga pr iprav l j a jo šole i z L jub l j ane . P reddvora , Šenčurja i n Cerke l j pod nas lovom »Sport i n pesem nas družita«. Spored bo obsegal športna tekmovan ja i n koncert pevsk ih zborov ter fo lk lore . Predv ideva jo , da bo nastopi lo okrog 800 p ion i r j ev i n mlad incev . Nas top i l bo tud i h a r m o n i k a r s k i zbor, k i ga vod i profesor J a n k o Gregorc .
-sk. S P R E J E M N A J B O L J Š I H
Š P O R T N I K O V
K r a n j , 27. ma ja — Danes popoldne ob 17. u r i je predsednik občinskega l judskega odbora K r a n j tov. F r a n c P u h a r spre j e l ob D n e v u mlados t i na jbo l j še športnike k ran j ske občine. Z n j i m i se je da l j časa zadržal v razgovoru , k j e r so športniki govo r i l i o svo j ih uspeh ih doma i n v t u j i n i .
D A N M L A D O S T I V B O H I N J U N a predvečer D n e v a m l a
dost i so t a b o r n i k i iz Boh in j ske B i s t r i c e z a k u r i l i t abo rn i ogenj, istočasno p a so po laga l i taborniški i zp i t ter prisego. Številni m l a d ; t a b o r n i k i so zatem i z v ed l i pester k u l t u r n i p rog ram, k i je b i l namen jen v počastitev D n e v a mladost i .
Seja ObLO Železniki Železniki, 27. ma ja Danes popo ldne ob 15. u r i je
b i l a v »Vrtu« v Železnikih 28. skupna seja občinskega l j u d skega odbora Železniki. — N a d n e v n e m redu je b i l a med d r u g im p rob l ema t i ka nagra jevanja i n zapos lovanja v gospodarsk ih organ izac i jah , nadal je gospodar jenje i n doseganje družbenega načrta gospodarsk ih o rga nizac i j v p r v e m četrtletju letos. P o s k u p n i sej i pa sta b i l i na dnevnem redu še ločeni sej i občinskega zbora i n zbora p ro i z va ja lcev . N a n j i h so r a z p r a v l j a l i in sk l epa l i o r a zme j i t v i pašnikov i n gozdov na območju občine Železniki, nadal je so govo r i l i o odgod i t v i plačila anuitet čevljarne Ra l i t o v e c ob
činskemu s tanovan j skemu s k l a d u za leto 1960 in o odob r i t v i poso j i la » M L I P « Cešnjica iz občinskega inves t i c i j skega s k l a da.
0 nalogah V. kongresa O k r a j n i odbor S Z D L v K r a
n j u je s k l i c a l poseben p l enum Okra jnega odbora SZDL , , k i bo v ponedel jek, dne 30. maja . N a p l e n u m u bodo r a z p r a v l j a l i o organ i zac i j sk ih i n političnih n a logah, k i j i h je nakaza l nedavn i V . kongres S Z D L Jugos lav i j e . Po l eg članov p l enuma so k tej ra zp rav i povab l j ena tud i vsa občinska vodstva S Z D L , p r e d s t a v n i k i o k r a j n i h političnih or ganizaci j i n l j u d s k i pos lanc i .
G O R E N J S K E I I T U A ( I U |f B A I E V S O B O T A , 28. M A J A 1»W
• *• n M j i n ^ K A J c v
blejske turistične informacije
Turistično društvo n a B l e d u ton ih , v s lovenskem, angleškem, j c za letošnjo sezono i zda lo f rancoskem, i t a l i j anskem i n »Blejske turistične informacije« nemškem j e z i k u . Ob jav l j a ne -v 17.000 i z vod ih . M a l a , toda po - katere osnovne podatke o t r ebna turistična p u b l i k a c i j a , je B l e d u s k r a t k i m z g o d o v i n s k i m
r
»»t iskana v različnih b a r v n i h
I 1
S L A N A J I M N I ŠKODILA
N a G o r e n j s k e m so b i l i kme tova l c i v bo jazn i , da bo letošnja spomladanska s l ana , k i je b i l a k a r štiri noči zaporedoma, uničila sadno drevje, p redvsem češnje i n s l ive , k i so bi le tedaj v razcve tu . K sreči pa j i m slana n i škod i l a . P l o d o v i češenj so v sak dan debelejši. P o dosedanj ih i zg l ed ih bo sadna l e t ina letos še k a r dobra .
Z a n i m i v o je , da so o reh i , k i s« domala povsem pozebl i , še enkra t pogna l i i n n a p r a v i l i cvetove. Upa jmo , da do ob i ran ja sadja ne bo kake elementarne nesreče. - * n .
L E P A T E L O V A D N A P R I R E D I T E V N A B L E D U
N a b l e j skem igrišču T V D P a r t i z a n je b i l a m i n u l i torek v a n j s k i b lok - dvojček, za potre-
op isom, h k r a t i pa prinaša n a j potrebnejše in f o rmac i j e o p r o m e t n i h zvezah z B l e d o m . P o sebno dobrodošli bodo v s a k e m u o b i s k o v a l c u B l e d a nasve t i o možnostih i z l e tov v bližnjo o k o l i co z op i s om turističnih z a n i m i vost i B l e d a i n okol ice . T u d i nekatere najpotrebnejše podatke o možnostih r a z v e d r i l a , zabave i n športa ter razne d ruge k o r is tne in fo rmac i j e bo o b i s k o v a lec B l e d a l a h k o našel v In fo r mac i j ah . Le - t e seznanjajo o b i skova lce tud i s ce l o tn im ko l e da r j em p r i r ed i t e v i n posebej z n e k a t e r i m i podrobnos tmi o j e senskem f e s t i va lu jazz glasb« n a B l e d u . j b
Gradnja hitro napreduje
Z a p rosve tn im domom na zemljišču S L P v V o k l e m so letos spomlad i pričeli g rad i t i stano-
N A Š R A Z G O V O R N A Š R A Z G O V O R
V s a k d a n 250 za j t rkov
v .
K d o ne pozna mlečne restavrac i je v K r a n j u ? I n kdo ne ve , da je p rema jhna za K r a n j ? Sta lno je gneča v nje j , p redvsem zdaj, ko je • šolah še pouk, pa tud i s icer ob iskova lcev ne man jka .
O b i s k a l i smo pr idno poslo-vodk in jo , 46-letno B E R T O DŽIDIC, k i je na t em delovnem mes tu že dobra t r i leta, i n j i zas tav i l i vprašanje, k o l i ko prodajo v sak dan zaj trkov , jogurtov , m l e k a , riža, s i ra i td . , i t d . — kdo b i n a
štel vso to pestro i zb i ro j ed i l i n b r e za lkoho ln ih osvežujočih pijač!? Tako l e n a m je odgovor i l a :
»•Vsak dan prede lamo za mlečna j ed i l a 180 do 200 l i trov m l e k a In 15 do 20 l i t r ov smetane. Do 7. ure z jutra j prodamo vsak dan povprečno oko l i 250 za j t rkov . Da l j e prodamo n a dan povprečno 250 pudingov , 150 porc i j sadnega riža, 50 do 100 porc i j toplega riža, 400 do 600 jogurtov , do 100 m a l i n o v i h i n čokoladnih
jogurtov i td . V s a k dan spe-čemo še od 200 do 250 pa la čink. Ocvr tega s i r a prodamo dnevno od 70 do 150 porc i j , l imonad , oranžad i n d rug ih osvežujočih b re za lkoho ln ih pijač pa od 150 do 250.«
»Ko l iko l j u d i pa povprečno na dan obišče mlečno restavracijo?«
»Od 1400 do 1500! P r ome ta pa imamo vsak dan za 70 do 80.000 din.«
»Pa še tegale ne pozabite napisati!« je nazadnje r ek l a
B e r t a Džidič. »Priznanje za take uspehe zasluži vse osebje restavraci je , v p r v i v r s t i k u h i n j s k o osebje, k i s i p r i zadeva, da i m a vsak dan sveža j ed i l a . Pozab i t i pa ne smemo tud i strežnega osebja i n blagajničark, k i so se od decembra l an i tako povezale med seboj, da pr ide jo pomagat povsod, k jer je to potrebno, tud i v kuhinjo.«
Tako dela osebje v najbolj ob i skanem l o k a l u v K r a n j u . To samo kaže, kako p rav bi b i lo , da bi tud i v k r a j i h , kjer mlečnih restavrac i j še n i , razmišljali o us tanav l j an ju podobnih obratov.
Reklamne tabele za utrjevanje turistov
Dosedanje izkušnje v turistič- sp loh ne vedo zanj . To so največ nem p rome tu so pokazale , d a tur i s t i , k i potujejo k mor ju . T u -ve l i ko število mo to r i z i r an ih go- ristično društvo n a B l e d u je z a -stov, k i pr iha ja jo i z tu j ine po tegadelj poskrbe lo za posebne naši cesti I. r eda iz K r a n j s k e r ek l amne table v ve l i kos t i 2 X 3 gore, B l e d a sp loh ne obiščejo, metre, k i j i h bodo namest i l i ob T o p a i z preprostega raz loga, k e r cest i K r a n j s k a gora do odcepa
ceste pro t i B l e d u v Lescah i n
pred D n e v o m mlados t i v e l i k a man i f es tac i j a športa m l a d i h . — Več ko t 400 m l a d i h te lovadcev se j e n a telovadišču pred štev i l n i m občinstvom preds tav i l o z različnimi p r o s t i m i v a j a m i i n t e l o vadn im i točkami, jugos lov a n s k i m i p les i , T i t o v i m ko l om ter z i g r a m i , z v a j a m i n a orod ju i n z a t l e t s k i m i t e k m a m i . Občinstvo je mlade i zva ja lce , » j ihovo spretnost, lepoto gibov, prekipevajočo mlados t i n vešči-» o posamezn ikov na o r o d j u z zadovo l j s t vom i n mestoma z navdušenjem pozdrav l j a l o .
Uspe l o te lovadno p r i r ed i t e v je z m l a d i m i t e lovadc i , člani T V D P a r i z a n B l e d p r i p r a v i l i n vod i l načelnik A l b i n Završnik. Sode lova la pa je tud i godba na p i h a l a J L A iz L jub l j ane . Ce l o ten nastop m l a d i h je po t eka l sproščeno, p r o g r a m pa je b i l zelo pester i n zan im i v .
be tamkajšnjega prosvetnega kad ra . D e l a zelo h i t ro napredujejo, tako da računajo, da bo b lok vse l j i v že drugo leto. S tem bo tud i rešen p rob l em stanovanj učiteljev v tem k r a j u . - a n
S K O R A J V S A K T E D E N E N A P O R A V N A V A
K J E R J E N A J B O L J P O T R E B N O - N I
Ob vseh cestah I. i n II. reda so na Go r en j skem že ured i l i « v " tobusna postajališča, k i pa s« seveda ponekod lepše, drugod pa slabše ure jena. Važno pa je, da
„ „ „ „ napre j p ro t i L j u b l j a n i T«» v e l i k e <" s o Postajališča že ured i l i povsod,
VEČJI P O U D A R E K T U R I Z M U table s p a n o r a m o - B l e d a bodo t ^ U Z ^ c č ^ ^ M * JT ™' " « » N a z adn j i se j i O b L O K a m n i k 2 H r a * d a , J a h *e ™Pre j opo- si ga j e zada la ta organ izac i ja ^ e b ^ promeU najbol j
j e p r edsedn ik sveta za b l a govn i * ~ - — o ganizacaja t r e b n 0 i P r e d g o s t i l n o M a r i n š e k
promet i n t u r i z e m , tov. Stane Simič, poda l izčrpno poročilo
teoretičen i n praktičen pouk. P o uspešno op rav l j en ih i z p i t i h pred komis i j o bodo pre j e l i d ip lome i n značke. Društvo pr i ja te l j ev m l a dine je za najboljše naloge o prometu p r ip rav i l o p r imerne nagra de, d i j a k i obeh o sm ih razredov pa se bodo po uspešno oprav l j en i preizkušnji s ko lesom, l ahko učil i vožnje z mopedom.
» S P R I R O D O K N O V E M U Č L O V E K U «
V Sko f j i L o k i de la taborniška
o r a z vo ju t u r i z m a v kamniški občini. P o u d a r i l je, d a v l j u b l j anskem o k r a j u za letos i n p r i -
P o r a v n a l n i svet na B l e d u hodnje leto p r i p a d a prednost i m a z- različnimi o b r a v n a v a m i i n p o r a v n a v a m i po lne r oke del a . Samo v letošnjem l e tu od j a n u a r j a dal je je n a p o r a v n a l n i h se jah o b r a v n a v a l 65 sporn i h zadev. V večini p r i m e r o v so r a zn i spo r i m e d p r i z a d e t i m i s t r a n k a m i ugodno rešeni že s pos redovan j em po ravna lnega sveta, le redke nerešene zadeve m o r a napre j reševati sodišče. O d p r i j a v l j e n i h s p o r n i h v p r a šanj je b i l o v letošnjem l e tu nad 70 odstotkov ugodno rešen i h .
turističnih inves t i c i j kamniški občini, v enda r s reds tva p r i t e ka jo počasneje ko t to zahte
zarjale potujoče tur is te na leto- j e : S pr i rodo k n o v e m u človeku! v N a k l e m avtobus i , k i pr iha ja j 0
višče B l e d . Rek l amne table B l e - Člani - t abo rn i k i so star i 7 do 50 -IZ x r z i g a a i j b le jske smer i p r « t !
da i n posamezn ih b l e j sk ih hote- let i n so razde l j en i v vode i n K r a n j u , ob desni n imajo k''e P«"'~ lov bodo v k r a t k e m pos tav i l i ob s icer po s tarost i ; t eh vodov je 11, stat i , temveč mora i o prečkat' naši g l avn i cest i . — jb . obstaja pa še k l u b starejših čla- c e s t o ko pr ipe l je jo i n ko odpe-
nov. V taborniško organizac i jo l j c j o > Z n a n o p a j e d ^ j e p r » v
je vključena tud i G o r s k a straža, t o d v e d n o v e l i k p r o m P t , zlasti še k; i m a n a m e n čuvati zaščitene v l e t n i sezoni . Razen tega je t»m rast l ine . križišče i n železniška postaja te r
T a b o r n i k i iz Škofje L o k e se precejšnja v zpe t ina čez želez" 1"
M L A D I P L A N I N C I I Z G O R I J V K R M I
K a k i h tr isto m l a d i h p lan incev i n od ras l i h tovarišev, članov P l a n inskega društva iz G o r i j p r i
vajo potrebe. Zagotov l j eno je, B l e d u , je m i n u l o nedel jo odšlo m e d l e t o m udeležujejo vseh mo - ški nadvoz. P r a v zaradi tega « b " da bo p r v a etapa žičnice n a na pohod v K r m o . Spreml ja l o 8 ° ^ m i z l e tov v znane i n nežna- staja v e l i k a možnost nesreč i°
j i h je trideset kolesar jev. U s t a - n e kra je . Udeležujejo se r a z n i h zato je to l i ko bol j obsojanja v i l i so se v D o m u p lan incev v ž P ° r t m h tekmovan j , p a t u d i p r i v r edna neodgovornost t is t ih . Spodn j i K r m i , k j e r so i m e l i t e k u ° b ž i c i o kup i r ane L j u b l j a - so že pred po l leta začeli slovesnost s k u l t u r n i m sporedom n e i n P 1" 1 T i t o v i štafeti so sode-
P r e d pričetkom turistične sezone nanjo podobo Radov l j i ce
z T S « nagl ico urejuje jo tud i zu -(Foto: M a r j a n Šimenc)
V e l i k o p l an ino že letos dogra j ena , ver je tno p a bo p r i m a n j kova l o sredstev za gradnjo t u rističnih objektov , p r edvsem hote la . Občinski odbor je spre je l sk l ep , d a se v s i dohodk i iz gost instva izločijo za inves t i c i j e v gost instvu.
B L I 2 E P R O M E T N E M U VOZLIŠČU
Mehanično de l avn i co v K a m n i k u bodo i z G r a b n a , k i je n a robu mesta, p r emes t i l i na p r o metno vozlišče na Zapr i c e , v dosedanje prostore podjet ja S loven i ja -ceste . K e r bodo na odseku med obema t r a n s f o r m a to r j ema z g rad i l i sodobno b e n c insko črpalko, bodo vs i p ro me tn i s e r v i s i združeni na enem mestu.
BOLJŠA C E S T A
Cesto Radomlje-Domžale m i m o Količevega so začeli te d n i širiti i n p r i p r a v l j a t i za as fa l t i ranje . U r a v n a l i so tud i d va o v i n k a in z g r ad i l i novo ces t i šče. P o cesti je živahen promet , po njej p a vzdržujejo tud i av to busno zvezo. — Z a r a d i os t r ih o v i n k o v i n ozkega cestišča je b i l a v tobusn i p romet poz im i nemogoč.
l ova l i . V . R.
ki z
ure jan j em postajališča, a - i e ™° danes še vedno ostalo le pr i t % ~ četkih. - o "
i n športnimi t ekmovan j i . M l a d i p l a n i n c i so ob tej priložnosti raz v i l i svoj p l a n i n s k i prapor. Z b r a n i m p l a n i n c e m je spregovor i l i n čestital ob D n e v u mladost i do l go le tn i predsednik društva i n zaslužni p lan inec tovariš K l i n a r .
Teden dni prej so p r i r e d i l i po-doben izlet na Talež m l a d i p l a - ^ ^ ^ s d a ^ p r o d i m i c i , v n n d a r J * lUnc i z B l eda . Skupa j z n j i m ! so n o v e ^ R a o t r o f c t u ć i ^ T r a t i i z lese na p l a n i n i na R i b n e m pove- ^ g J ^ T o d a ^ ^ y ^ t a k o d a v I z se l i l i tud i v o j ak i belske g a r n i - ^ J J * tud i letos n i noben ih k e m t u d i te učilnice ne bodo Z 1 ^ e * znakov, da bodo z gradnjo zače- mogle zadost i t i potrebam. Z A V A R N O VOŽNJO S K O L E S I l i . Novo šolo i z l e ta v leto bolj
K o l e s a r s k a akc i j a je v b l e j sk i potrebujejo. Sedanja osnovna občini zaje la v krožke nad 600 šola v Sko f j i L o k i , k i i m a v 33 učencev — p ion i r j ev , to je več kot odde lk ih 1.200 otrok, je vsako l e -polov ico vseh šoloobveznih otrok, to bolj po lna , t ako d a j e pouk To obsežno akci jo sta o r gan i z i - za rad i poman jkan ja učilnic v ra la Svet za šolstvo in komis i j a p r v i h i n d r u g i h ra z r ed ih k a r v za promet p r i O b L O , z v e l i k i m treh i zmenah . T o pa v s ekako r n i
v sk l adu z re f o rmo šolstva in sodobnim poukom. N a T r u t i i m a jo otroc i svo je učne prostore v
razumevan j em pa je pr i delu pomagalo tud i učiteljstvo. V ko l e sa r sk ih krožkih so ime l i p i on i r j i
1 s ID
Zvedeli smo . . . © N a Jesen i cah je v o k v i r u © V m i n u l e m tednu je prišla I X . jeseniškega m lad inskega fe- v D o m s l ep ih n a O k r o g l o p r i s t i v a l a odp r t a razs tava m l a d i h N a k l e m p r v a s k u p i n a 45 s lep ih
po vsej ver je tnost i odred i lo og led na l i cu mesta po geometru, k i bo določil mejo.
VPRAŠANJE - Z a n i m a vas, kdo bo plačal stroške pravde , k i bodo nasta l i s tožbo.
O D G O V O R - V sk l adu z Z a k o n o m o p ravdnem pos topku (Uradn i l ist F L R J št. 4/57) t rp i pravdne stroške s t ranka , k i i z gubi pravdo, v p r i m e r u da je pa
VPRAŠANJE - A l i v a m l a h ko nov i l as tn ik , ka t e r i b i k u p i l hišo, odpove stanovanje.
O D G O V O R - V s k l a d u s 145. členom /..ikona o s tanovan jsk ih r a zmer j i h (Uradn i l is t F L R J štev i l k a 16/59, 47/59) v a m lahko nov i l as tn ik odpove stanovanje le, če v a m preje p r esk rb i drugo p r i merno stanovanje.
P . M . S E B E N J E VPRAŠANJE - Stanujete p r i
bra tu in ne plačujete stanovanja. Dosedaj dobite nadomest i lo za povečano stanar ino v bon ih i n vas z an ima a l i je to prav i lno .
ODGOVOR - V sk l adu z 2. členom Uredbe o izplačevanju nadomest i tve za povečano s tanar ino (Uradn i l ist F L R J št. 48/59) v a m pr ipada , ker stanujete p r i bratu nadomest i lo za povečano s tanar ino v denar ju i n ne v bon i h .
E . A . M E D V O D E VPRAŠANJE - 2e dal j časa
vodi te spor s sosedom zaradi meje. Spor je b i l ob ravnavan že pred p o r a v n a l n i m svetom. K e r niste dosegl i soglasja, ste b i l i napoteni n a redno sodišče. M e j a teče po l metra s t ran od j a bo lka i n je sporni predmet , ka te rega je sosed poseka l i n v a m povzročil škodo.
ODGOVOR - V tožbi, k i jo boste vložili, boste zahteva l i p r a - da mora las tn ik družinske sta-v i lno določitev meje. Sodišče bo novan jske hiše v državljanski
last i plačevati določen odstotek s tanar ine na poseben tekoči r a čun p r i K B . da se zavaruje p l a čilo stroškov za poprav i l o i n vzdrževanje hiše. Ta odstotek ne sme presegati 50 odstotkov na j emn ine .
B . F. T R Z I C Vprašanje — Ste poročeni in
imate dve let i starega o t roka , ker sta oba z možem zaposlena vas
to ž bencin u zah tevku ugodeno le zan ima a l i bi lahko de la la sk ra j -delno, se p ravdn i stroški del i jo . ^ a m de lovn i čas.
R N I F S F 1 V U F O D G O V O R - V sk ladu s 67. n . m. j r ^ r . ^ l L L členom Zakona o de lovn ih raz-Vprasan je - Ste vdova in uži-
fotoamater jev z Jesen ic , J a v o r -n i k a , Hrušice i n B l e j s k e Do brave . M l a d i fotoamater j i r a z stav l ja jo nekaj 100 svo j ih n a j boljših d e l .
£) L e sno - i nd us t r i j s ko podjetje P r e d d v o r ima 58 zapos l en ih de lavcev . Podjet je je i n v e s t i r a l o v osnovna sreds tva od leta 1954 do 1959 29,763.000 d in , m e d tem k o so r a z n i m društvom, o r gan i z a c i j am in us tanovam d a l i 2,553.000 d in . 4 2 e da l j časa uravnava jo v Mengšu prostor p r i odcepu ceste pro t i Mos t am. Ces tn i t r i ko t bodo o m e j i l i z b e t o n s k i m i r ob n i k i , odcep p ro t i M o s t a m pa razširili. 9 V tovarni t i skanega blaga •»Tiskanina« v K r a n j u bodo v tem i n p r ihodn j em l e tu o d k u p i l i 100 stanovanj za svoje d e -
i/. različnih kra j ev naše države. N a l e t ovan ju bodo os ta l i t r i t edne. Te pa bodo zamenja le nove skup ine , k i se bodo, k a k o r prejšnja leta, ra zv rs t i l e p reko sezone.
Odlašati tore i ne kaže več! V. R-
„povej, kaj veš" -na Bledu
Z a zaključek praznovanja M lados t i je m l a d i n s k i občinski komi t e p r i p r a v i l poučno pr i re d i tev »Pove j , ka j veš«. N a sP°" redu bo danes. 28. maja , zvečer v K a z i n i na B l e d u . E k i p e mlad i h ak t i vov i n posamezn ik i bodo odgovar ja l i na vprašanja 0
tovarišu T i t u , o n jegovem delu, o T i t u kot osebnost i in revoluc i o n a r j u i td . , dal je o gospodars t vu domače občine, o športu na B l e d u in podobno. Za n a j b o l j ^ odgovore so že p r i p rav l j ene nagrade. Podobno pr i red i tev J ' občinski komi t e mlad ine na B l e d u p r i p r a v i l že l a n i ob tem času. j b
vate družinsko poko jn ino , s t anu- i m : l m a t l v de l ovnem razmer ju m e r j i h (Uradn i I. F L R J št. 53 57) l aver ; po perspektivnem p lanu
jete v hiši, k i je last s i n a pokoj nega moža (pastorek). Nadomest i lo dobivate v bon ih , zan ima vas a l i je to prav .
O D G O V O R — V s k l a d u z 2. členom Uredbe o izplačevanju nadomest i l za povečano s tanar i no (Ur. l ist F L R J št. 18/59) v am pr ipada nadomest i lo v bon ih , ker se pastorek smatra za ožjega d r u žinskega člana.
V p r a š a n j e — Z a n i m a vas po kakšnem ključu se de l i bruto k a s i r a n a na jemnina, i n
fiC n ima nobenega v bližini, k i bi mogel negovat i o t roka , prav ico do zaposl i tve 1 ure na dan tud i po preteku 6 o/i roma 8 mesecev po porodu i n traja skrajšani de lovn i čas dok le r otrok ne dopo ln i treh let, i n pre jema ta čas plačo za dejansko oprav l j eno delo.
F. B . J E S E N I C E Vprašanje — Sto v bolniškem
staležu in vas zan ima kako se odmer i vršina oskrbn ine .
ODGOVOR - V s k l a d u s 23. členom / a k on a o zdravs tvenem
kolikšen odstotek jc določen za zavarovan ju de lavcev in ushiž-VZdrževanje h;se. beneev (Urad . l ist F L R J št. 51/54)
O D G O V O R - V sk l adu z 101. se nadomest i lo plače (oskrbnina) členom Zakona o s tanovan jsk ih odmer i na podlagi povprečja plač razmer j ih (Uradn i 1. F L R J 16/59) s s t a ln im i dodatk i za delo v red-lahko predpiše pr i s to jn i O b L O , nem de lovnem času. k i so b i la
izplačana v zadnj ih treh mesecih pred mesecem obole lost i .
p a p redv ideva jo še gradnjo samskega doma za 160 oseb in še n a k u p oko l i 500 družinskih s tanovan j . 4D V k ino f i ka e i j i naše države težimo za tem, da b i dosegl i povprečje 3000 p r eb i va l c e v n a 1 k inematogra f . T a odstotek je za zdaj dosežen samo v i n d u s t r i j skem središču na G o r e n j skem, v K r a n j u . Po številu k i nematog ra f sk ih sedežev pa je okra j K r a n j na p r v e m mestu , saj pr ide en sedež na 15 p r e b i va l cev . <TN Z a r a d i potreb pr i u r e j a n j u
p a r k o v i n nasadov v K a m n i k u so m o r a l i ods t r an i t i v e l i k i b u n ker , k i je z a k r i v a l vhod do z a klonišča pod M a l i m gradom. S tem so dob i l i več pros to ra za ured i t ev p a r k a p r i Samčevem predo ru .
Kam v nedeljo? K R A N J — Danes ob 16. do ob 18. u r i bo v T V D P a r t i -
22. ure in j u t r i 29. maja od zan m l a d i n s k i ples. — J u t r i 8. do 12. u r e bo v S i n d i k a l - ob 8. u r i z jutra j bo parada ,nem d o m u t u r n i r k o m b i n i - v počastitev Dneva mlado-•ranih ek ip S loven i j e . Danes, teti, ob 10. u r i pa prvenstve -p rav tako s pričetkom ob 16. na košarkarska tekma med •uri pa bo v S a v s k e m logu T V D Posto jna in T V D Skof-•ko.šarkarska t ekma med K K J a L o k a . — O b 18. u r i pa bo T r i g l a v III i n K K Skor ja v T V D P a r t i z a n nedel jski L o k a , ob 18. u r i pa med K K •mlad insk i ples. T r i g l a v II i n K K R a d o v l j i - K R I Z E — T V D par t i z an ca. - V nedel jo bo v dopo l - K r i ž e p r i r e d i l o v o k v i r U
D n e v a mlados t i te lovadno ' A K A D E M I J O , in s icer v BJj* *Udjo ob 18. u r i na prostem-A k a d e m i j i bosta s led i la j u do in boks, zatem pa bo se .nastop f o l k l o r n i h s rbsk ih , 'makedonsk ih in s lovensk ih narodn ih plesov.
B L E D — Danes ob 20. u r i bo v K a z i n i na B l e d u nastop Jjfeftp m l a d i n s k i h ak t i vov i " posamezn ikov , k i so P o d
pokrov i t e l j s t vom mlad inske -Seren«, svečana otvor i tev pa g . , ©belntkega komi te ja p r i -'bo v nedel jo, dne 29. maja v r n v i \ \ poučno pr i r ed i t ev -
k lansk ih u r a h na teniškem igrišču ob Golniški cest i dvoboj med T r i g l a v o m in B r a n i k o m . Istega dne ob 10. u r i pa bo v Prešernovem gledališču v K r a n j u kome -•dija v treh de jan j ih L jube zen in l o ga r i tm i .
K R A N J — Danes in j u t r i \bo republiško prvens tvo v va jah na o rod ju . T e k m o v a -h j e bo na igrišču pred osnovno šolo »France P r e -
ob 8. u r i .
J E Z E R S K O — V nedel jo, s pričetkom ob 9. u r i , bo smučarsko p i on i r sko p r v e n stvo.
S K O P J A L O K A — Danes
•»Povej, ka j znaš«.
/.i i n J u t r i ob 9. u r i svečana parada v počastitev •Dneva mladost i . Ob 20. U*> bo v D o m u k u l t u r e s lovesna akademi ja.
J
G O R E N J S K E N O T R A N J A P O L I T I K A IN G O S P O D A R S T V O
Zapisek z zbora volivcev O nagrajevanju v naših tekstilnih podjetjih
on is pa le Se zmeraj so m o ž n o s t i >- tremi leti*, je začel eden izmed iiW
Te dni potekajo v kranjski ob- tremi leti*, je začel eden izmed **ni zelo živahni zbori volivcev, volivcev, nato pa nadaljeval »ob-f torek zvečer je bil v Stražisču. ljubljeno pa, da se bodo gradnje Dvorana Svobode je bila nabito lotili že leta 1958.* — Drugi je polna, ko je delovni predsednik z dodal: »Nekdaj, ko je bilo v Stra-m*jhno zamudo otvoril zborova- žišču štirikrat manj prebivalcev,
smo imeli 16 prodajaln, danes pa imamo le štiri.*
nje.
za dviganje delovne storilnosti in s tem tudi zaslužkov Nekatere izkušnje v tovarni IBI v Kranju
P i s a l i smo že o zaslužkih tek- vsako možnost n a svo j em delov- ko , na pr imer , t ekmuje j o v en i tud i izkoriščanje strojev. S ko -Odbornik, ki ga je poslal ObLO s t i l n ih de lavcev, k i že nekaj let n e m mestu , da je k a r najbol j s k u p i n i samo tka lke , k i so že riščenjem stro jev je ve zan v e l i k
med volivce je stvar pojasnil: f i e m kažejo na druge ko l ek t i v e poh i t e l na de lu , d a j e čimbolj doslej presegale n o r m o za izdatek za amort izac i jo , k i ga več kot. 5 %. P r a v t ako t ekmu je - plačuje ko l ek t i v kot celota i n ee jo skupa j samo t i s te de lavke , zato mora upoštevati n a de lov-k i so n a p r i m e r dosegale norme n e m mestu .
»Kolikor vem, so projekti za po- kot n a izraz i te kršilce p r a v i l , izkoriščal stro j . trošniški center že izdelani. Po- mora l e i n socialističnega načela,
v Odbornik je nato v imenu Občinskega ljudskega odbora odgo-Vor\l na predloge volivcev s Pjtfšnjega zbora. Odgovore je brtl drugega za drugim, za v*a mm k
potrošniških centrov sem že videl povprečni p r e j emk i višji od pre -širom po Sloveniji in mar bi na- j emkov v t eks t i l n ih podjet j ih . črti tistih za potrošniški center v Toda v g lavnem zarad i višje de - ™ Stražisču ne bili dobri? Za nove l ovne s tor i lnost i , k i seveda n i načrte bomo zapravili toliko de- pos led ica večje p r idnos t i de lav -narja, da bi za istega že imeli pol c e v , a m p a k pos led ica boljše sredstev za potrošniški center.* opreme, mehanizac i je .
Razprava o tem je potekala T u d i v t o va rn i bombažnih i z -trebnih najmanj 25 svetlobnih \e- precej časa, volivci pa so sprejeli d e lkov (IBI) v K r a n j u , kot so les. Odgovor na predlog je bil, s^eP m predlagali ObLO, naj o poveda l i , se precej govor i m e d fa jih bo letos lahko le 7 nape- tel zadevi ukrepa kar najhitreje d e l a vc i o t e m prob l emu. 2 e ne -mriih ostalo pa prihodnje leto. — m da je z gradnjo treba začeti še k a J l e t s e m s o ° t e m vprašanju Takrat se ie ovlasil Anže. za ka- let0$> da bi potrošniški center r a zp rav l j a l i na de l avskem sve tu
otvorili vsaj prihodnje leto. n a u p r a v n e m odboru i n n a d r u -_ g ih sestankih v podjet ju. Danes tud i n j ihov zaslužek. Ob p n b l i z -
j e t a zadeva precej znana v s a -Tako je potekal zbor volivcev k e m u de lavcu . V in tenz i vnos t i
v StražiŠču, kraju,- ki se je v de la , v t i s tem k a r l a h k o dajo od h o d e k okrog lo 180 m i l i j onov d i -S«ve vse dvometr\krnPnnWP'\7,n za<dnjih letih povsem spremenil iz sebe de lavc i za povečanje sto- n a r J e v namesto 143 l a m , k a r po-Mke, za nas p\trn nili najmanjše V a S l v Austrijsko naseVje, ki pa r i l nos t i , n i več pričakovati b i - m m i povečanje p re j emkov za svetilke." nima spričo tolikšnega porasta s t v en ih uspehov. Tehnične i n i z -
7 prebivalcev vrsto potrebnih ob- kus tvene norme, ako rd i i td . , so f , drugega kota dvorane se je jektov, ki so tako velikemu naselju skoz i le ta i n leta razg iba l i s le-
Z*vrnitve večine prejšnjih predlo gov.
Začelo se je pri razsvetljavi cest s*ozi Stražišče. Posebna komisija /e Ze pred skoraj tremi leti izdelala predlog, da je v naselju po
se je oglasil Anže, za k a terega pravijo, da ves mesec ne S°vori toliko, kot je v torek zve-c*r. Tako-le je začel: »Kje smo m.lf. V kranjski občini ali je Stra-Zisce nekaj za sebe? Na oni strani
le med 90 do 95 %. T a k o so raz de l jen i d e l a vc i samo po povprečnem zadn j em tromeseč nem
celot i povečal brut to , j * , . 0
uspehu v 10 razheruh s k u p i n . S t e m so našli t ekmova l c e i n zmagova lce tudi med manj izkušenimi, man j sposobn imi , k i se s i cer n i k d a r ne b i spust i l i v tekmovan je z izkušenimi de lav-
jet ja pa za 226%. Z boljšo teh nično ured i t v i j o bo v saka pre-d i l k a i zde la la 1965. le ta povprečno 11.119 k g pre je namesto dosedanj ih 7533 kg , k a r pomen i povečanje za 47,6 %. P r a v tako bo t k a l k a po predv iden i r ekon s t r u k c i j i t ovarne i zde la la le tno 15.702 k vad ra tna met ra t kan in , namesto 10.903 l a m . Ob takem nap r edku se bo povečal seveda
T a k e i n podobne izkušnje, težave i n perspekt i ve ima jo v tovarn i IB I . -1. c.
V Tržiču se s p r o b l e m i p r a -ci . Čeprav še n i končnih re - vočasnega obveščanja de lavceT zultatov, se vendar v i d i , d a ve - bav i jo p r edvsem manjša pod -čina tekmova lk , z l as t i v nižjih jet ja , k j e r n i t i člani d e l a v s k i h skup inah , znatno dv i ga s to r i l nost. M i n i m a l e n pa je uspeh p r i višjih kategor i jah, k a r dokazuje , d a t a m p r i in tenz i t e t i d e l a res
_ n i več i ska t i rezerv. Seveda so no i s t em številu de lavcev bodo „ . . . i n č e 14. • T ™ „ i • A ~ zmagova lke tega t ekmovan ja r a -v 1965. l e tu i m e l i za osebni do- «• , , J
v . zen večjega zaslužka ob večjem de lovnem uspehu nagrajene še s posebnimi nag radami do 2000 d inar j ev mesečno.
V t ova rn i že od l a n i p r i p r a v -E N A K I Z E N A K I M
nekdo oglasil in nadaljeval: »Stranišče, ki ima danes že menda okoli 7.000 prebivalcev, ima največ delavcev kranjskih tovarn. Zakaj bi morali ti ponoči, ko gredo z dela, • temi ošlatavati, da bi našli svo-)* vrata?" In oglasil se je spet tretji: »Predlagam, da nočemo nobene žarnice, če ne moremo dobiti vseh petindvajset.* V dvorani 5 0 vsi zaploskali, vsi kot eden, vmes pa se je še nekdo oglasil: 'Tri leta smo prosili, zdaj pa že menda lahko zahtevamo!*
Volivci so še o številnih zade-v*b razpravljali tako živahno. Člani stanovanjske skupnosti so predvsem dokazovali veliko potrebo po izgradnji treh manjših otroških igrišč ' za nova naselja Ti-skanine, Save in pri Šempetru; 5Pet so obširno razpravljali o kanalizaciji. — Ker te v Stražisču ni, se volivci vse bolj bojijo mo-rfbitnih bolezni. Razgovarjali so ° potrebah, ki jih ima šola; prometu skozi Stražišče, kjer jc sedaj Preusmerjen ves vpreženi promet. O vsem tem in številnih manjših Problemih so sprejeli vrsto skle-P°v, sklenili pa so tudi, naj SZDL na njihovem terenu sestavi gradini odbor za gradnjo otroškega vrtca in gradbeni odbor za dokončno ureditev 'Stadiona Mladosti.
Posebno poglavje je bilo, ko so Volivci spet načeli vprašanje po-trosniškega centra za Stražišče. 'lovora o tem je bilo že pred
potrebni.
r B. F.
svetov i n u p r a v n i h odborov n i so seznan jen i s p rob l em i , k i j i k potem obravnava jo n a sejah. — V s e k a k o r bo t r eba p r e k i n i t i s prakso , d a dobi jo člani samou p r a v n i h organov le v a b i l a aa seje, b rez obrazložitve dnevnega reda. B r e z predhodne p r i p rave seje n iso take, ko t b i mora l e b i t i i n večkrat se zgod i , da n a sej i de lavskega sveta
l ja jo no v način nagra jevanja po spre jmejo sk l ep , k i b i ga po T a k e so g lavne možnosti za s t va rnem de lovnem uspehu, t r e n u t n e m p r e m i s l e k u vsekakor
hernega de lavca , da je po i ska l povečanje p roduk t i vnos t i i n s T k a l k a , k i je n a p r i m e r de la l a z a v r n i l i . Člani de lavskega svet em t u d i zaslužkov. I n vendar no o s m i h statvah, b i m o r a l a do- t a i n up ravnega odbo ra se t u d i so tako imenovane rezerve tud i b i t i še enkrat več kot t is ta , k i je ne znajo pogovor i t i s sode lavc i
34
G o s p o d a r s k e v t s l i
Pričakujejo ugoden pr ide lek vseh k u l t u r v M a k e d o n i j i . V se ku l tu r e v Pova rda r ju letos zelo dobro uspevajo, zaradi česar s t r okovn jak i p r i čakujejo mnogo boljši pr idelek kot l an i . Žita na tem območju že zor i jo , tako da se bo žetev pričela že pr ihodn j i teden. Letos bo prvič to območje pr ide la lo dovol j žita za lastne potrebe i n doseglo celo tržni presežek v višini okrog 5 m i l i j onov k i l og ramov pšenice. P r a v tako bodo l e tos povečani tud i donosi vr t n in , k i bodo na razpolago za trg 20 dni prej kot druga leta.
Generator za H E Sp l i t — med največjimi na svetu. Z a grebško podjetje »Rade K o n -čar« je pred k r a t k i m pričelo izde lovat i svoj doslej največj i generator, k i je h k r a t i t u di med največjimi generatorj i na svetu. To je p r v i generator za H E Sp l i t , katerega premer znaša 8,8 m , višina 9,5 m, teža 592 ton, i n s t a l i r a na moč pa 180.000 k W a l i 14fi tisoč kon j sk ih s i l .
N o v a ležišča l i gn i ta . V T a m n a v i v L R S r b i j i so od-
50 m, k a r bo omogočalo celo organizac i jo več dnevn ih ko pov. Raz i skave so ugotovi le , da je na površini 200 kvadra t n i h k i l ome t rov sloj l i gn i t a tako ve l ik , da cenijo te zaloge na približno 3 mi l i j a rde ton.
De la p r i g rad i t v i prekopa Donava — T isa — Donava . Po prog ramu letošnjih del p r i grad i tv i p rekopa Donava — Tisa — Donava bo treba do konca leta i zkopa t i okrog 14 mi l i j onov kub . metrov zemlje, razen tega pa končati okrog 37 razn ih objektov, K i so j i h pričeli g rad i t i že prejšnja leta. K e r so dela v letošnj ih p r v i h mesec ih zelo ugodno napredova la , l ahko pričakujemo, da bo ta prog ram v celot i i zpo ln j en oz i roma celo presežen.
# P E T TISOČ T O N 2EB -L J E V Z A I Z V O Z . To va rna železnih i n j ek l en ih i zde lkov »2E-ČE« v K a r l o v c u se je uve l j av i l a že na mnog ih t u j i h t rg ih . Letos bo i zvoz i l a v Z D A , B u r m o , Indi jo i n M a roko i n še v nekatere druge države Bližnjega i n Da l jnega vzhoda približno 5000 ton razn i h žebljev i n raznega okov ja. N a d dve t r e t j i n i teh i zde l kov bo odšlo v Z D A . N j i h o v a
k r i l i v e l i ke zaloge l i gn i ta , k i vrednost bo presegla m i l i j a r -leži v g lob in i koma j 12 do do dev i zn ih d inar jev .
s a m e m k o l e k t i v u , m e d delavc i . T o se j e .pokazalo ob posebnem t ekmovan ju , k i so ga uved l i i n k i zasluži pozornost. T c k -
ime la le štiri statve. V e n d a r to ni šlo v t em razmer ju . R a z l i k a je b i la m i n i m a l n a , nes t imu la t i v na. K o t sedaj predv ideva jo , se
movan je so namreč o rgan i z i r a l i b o to v po načelu: enak i z e n a k i m . T a - Seveda
popolnost i upoštevalo, bodo h k r a t i upoštevali
o tem, ka j bodo n a sej i g o vo r i l i i n kakšno mnenje na j zastopajo. — T a k o večkrat pr ide d « tega, da de l avc i upravičeno dvomi j o o p r a v e m s m i s l u delavskega samouprav l j an ja .
M A R L J I V I P I O N I R J I $ Osnovna šola v G a b r k u
nad Škofjo L o k o je nižje orga-
d i gospodarske organizac i je . P r edvsem se je razširila t rgov i na, za katero že grad imo nov«
ce lo 6 k m daleč v šolo po ze lo trebe pa so v Po l j anah še večje, g rd ih poteh s hr ibov , žrtvu- T a k o bi samo za uredi tev letne-je jo tud i t o l i ko prostega časa, ga kopališča i n regulac i je Sore
n i z i r ana . N a njej poučuje samo d a pomagajo tamkajšnji k m e t i j - potrebova l i na jman j 3 mi l i j one uprav i t e l j šole. K o t vse šole v s k i zadrug i p r i de lu na po l ju , d inar jev . k r a n j s k e m ok ra ju so se t u d i on i T a k o so nasad i l i 1 ha črnega r i - P r a v tako p a so v zadnjem vključili v v e l i k o enoletno ak - beza. času dosegle v e l i k napredek t u -c i jo p i on i r j e v zadružnikov. Za to so s i p i on i r j i i zde l a l i p rogram, D E N A R Z A U R E D I T E V k i je p r ime r en n j i h o v e m u oko- P O L J A N l j u . L epo so s i u r e d i l i dvorišče P O L J A N E — V Po l j anah sodobno trgovsko poslopje. K m a -ob šoli, nasad i l i l epotno g r m i - smo po i ska l i p redsedn ika t a m - Iu pa bodo končali z gradnjo čevje ob šolskem pos lop ju , r a - kajšnjega kra jevnega odbora i n u p r a v n i h prostorov za k m e t i j -zen tega pa redno s k r b i j o za m u pos tav i l i vprašanje: » V kakš- sko zadrugo, k i je prejšnje od -čim lepši i zg led spomen ika t a l - ne namene boste po rab i l i s red- s top i la »Motor ju« iz Škofje L o -cev v G a b r k u . Z a z i m s k i čas pa stva. k i v a m j i h je d a l Občin- ke . Z a 4. j u l i j pa pr ip rav l j amo so že sedaj p r i p r a v i l i precej s k i l j u d s k i odbor v Sko f j i Lo~ odkr i t j e veličastnega spomen ika ptičjih k r m i l n i h hišic. k i? « Tovariš predsedn ik n a m je p a d l i m v NOB. «
© V s a de javnost v tej vas i c i tako le odgovor i l : »Denar, k i smo se v r t i oko l i šole. T u ima j o m l a - ga dob i l i od občinskega l j u d - R A Z G I B A N O POL IT IČNO
skega odbora, bomo v g l avnem porab i l i za uredi tev Po l j an . P o p r a v i l i bomo kra jevne pot i , i n s icer Po l j ane—Hotav l j c , Dobje — B r d o v s k u p n i dolžini 17 do
J
d i l jud je te lovadno igrišče i n zelo okusno dvo rano za razne k u l t u r n e pr i r ed i t ve i n predavan ja , k i j i h organ i z i ra osnovna organizac i ja S Z D L v G a b r k u . P i o n i r j i te šole so zelo m a r l j i v i . K l j u b temu, da imajo nekater i
D E L O #) Z l R I — V Z i r e h s m o n a j
prej po i ska l i p redsedn ika O b činskega odbora Socialistična zveze Evgena Bogataja. T u d i on
P r o s t o r i , p r o s t o r i Začetne težave stanovanjskih skupnosti
Stanovanjske skupnos t i našega °kraja so bi le ustanov l jene v n o v e m b r u l an i i n l ahko t rd imo , d a še niso prešle faze o rgan i za cijskega utr jevanja . De jansko d ° lujejo danes s tanovanjske s k u p n o s t i le v občinah K r a n j , "zenice i n Tržič, med t em kd B6 v osta l ih občinah bore z začetn imi težavai mi akc
mu, /. na josnovnr j s i -Problemi, kot so politična
fo rmi ran je i n J s tanovan jsk ih skupnos t i ,
l ( '.ia in vp l i van je na l jud i , k i n a J bi pospešili razvo • l *b ''kje tudi nezainteresiranost odpornih organov.
0 ana l i z i r amo odgovore, k i 8 m » Jih dob i l *tan< od posameznih j , • ' < n ' a n j s k i h skupnos t i , potem
<o za območje Goren j ske ugo-° ; ; i m " naslednje :
V ;, < ) V s o d tam, k je r so stano-
^•mjsko »skupnosti že ustanov l je -<̂ .. S o se osnovne organizac i je rr . i r n o ^ n O zavzele p r i usta-
v ' j a n j u i,.h organov. Ponekod v o k v i m osnovne organizac i je
y. . *-< že mnogo pred ustanov i t -s , a n o v a n j s k i h skupnost i for-
p t " ' l l i i n i c i a t i vne odbore, k i so
u s t - > l a v l j ; j , i V 8 e Potrebno za UoJJJ^vitev stanovanjske skup -
' Ponekod pa Je pomoč d e k i ' V n i h ( ) r R a n i z a t , ' i 1 ) 1 1 : 1 b o l J it\ ' r a t i v n u m m u n J konkre tna stj l : ) ' l l > s tanovanjske skupno-
9k ' " '" i in« , ime H bi, ° r a J povsod so se osnovne
organizaci je S Z D L organ i zac i j sko pr i lagod i l e s tanovan jsk im skupnos t im i n le r edk i so p r i mer i , da se ne ujemajo z obsegom s tanovan jsk ih skupnost i
Odnos i med o s n o v n i m i organ i zac i j ami Zveze komun is tov in organ i zac i j ami S Z D L so v večini dobr i . N i pa utr jeno sodelovanje med s tanovan j sk im i skupnostmi i n d rug im i o rgan i zac i j a m i kot so Zveze ženskih društev, Društva pr i ja te l jev mlad ine , L judsko mlad ino , L judsko tehniko in d rug im i . To bo potrebno z last i zaradi smotrne vzgoje in zapos lovanja otrok v prostem času. Potrebno bo tudi čim večjfl sodelovanje z zbor i vo l ivcev .
Občinski l judsk i odbor i i n n j i hov i organi vsekakor pomagajo s tanovan jsk im skupnos t im. V e n dar je ta pomoč čestokrat prepočasna in včasih celo zav i ra delo s tanovanjsk ih skupnost i . Organ i , k i so na občinah postav l jen i Kato, da pomagajo reševati probleme stanovanjske skupnost i , so večkrat prešibki i n preobremenjen i z d rug im i zadevami , tako, da pomoč s tanovan jsk im skupnos t im ni učinkovita. Zato se p reds tavn ik i s tanovan jsk ih skupnost i ponekod obračajo na gospodarske oddelke, drugod na tajništva a l i na organ za stanovan jske zadeve. Ponekod obremenjuje jo s prob l emi s tanovanj ske skupnost i kar predsednike
občin. Zd i se nam, da obstaja p r i nekater ih organih na občinah neka bojazen, da stanovanjske skupnost i ne bi posegale v določene kompetence občine i n so zato p r i ra zprav l j an ju o problem i h s tanovan jsk ih skupnost i zelo p r e v i dn i .
N a občinskih l j u d s k i h odbor ih i n sploh p r i u p r a v n i h organ ih obstoja mnenje , da se stanovan jske skupnost i preveč zanašajo na mater ia lno pomoč s s t rani občin (dotacije) i n da same vse premalo naredi jo , da b i si ustvar i l e samostojno ekonomsko osnovo. M o r d a ta t rd i tev de loma drži, ampak le za nekatere stanovanjske skupnos t i . Večina s tanovanjsk ih skupnos t i n i m a ni t i najosnovnejših prostorov za razv i jan je svoje dejavnost i in j i m je na vsak način potrebna pomoč organov občine.
P r i sode lovanju občinskih l j udsk ih odborov i s tanovanj s k i m i skupnos tmi se pojavl ja jo prob lemi v tem, da občine niso sposobne us tvar i t i osnovn ih pogojev za delo .stanovanjskih s k u p nosti . T u niso osnovn i prob lem finančna sredstva za admin i s t r a t i vno poslovanje, ampak so osnovni prob lem prostor i za poslovanje i n prostor i , k jer b i se lahko razv i j a l i razn i se rv i s i , otroško ustanove, p i o n i r s k i krožk i i td .
Vods t va podjet i j i n gospodars k i h organ izac i j , de lavsk i sveti i n s ind ika lne organizac i j e so do sedaj pokaza l i zelo ma lo z an i m a n j a za stanovanjske skupnosti . Praktično še n ik j e r n i p r i šlo do konkre tnega sodelovanja. M n e n j a smo, da bo z razvo jem socialno kad ro v sk ih odsekov v gospodarsk ih organ izac i jah tud i interes gospodarsk ih organizac i j za razvoj s tanovan jsk ih skupno st i oživel. Konkretnejši p r imer takega sodelovanja se je pokaza l le p r i s tanovan jsk i skupnost i Vodovodn i stolp v K r a n j u , k jer je tovarna gumi j e v ih i zde lkov »Sava « prevze la patronat nad Domom igre i n dela »Kekec « . T u je ustvar jena dobra povezava med D I D i n de l a v sk im svetom tovarne. Tova rna tud i m a ter ia lno podp i ra to otroško ustanovo.
Podjet ja urejajo družbeno prehrano v svojem o k v i r u in niso še prišla do spoznanja, da b i b i lo takšne ustanove kor is tno ustanav l ja t i na območju s tanovanj sk ih skupnost i . D r u g i h ustanov i n obratov, k i bi razbremenjevala gospodinjstvo i n predvsem zaposlene žene, gospodarske organizaci je niso ured i l e i n takšne obrate urejujejo stanovanjske skupnost i same. Ure j ene so že nekatere pra ln ice i n l ika ln i ce , serv is i za pomoč v gospodinj s tvu in podobno.
Teh obratov, ure j en ih v o k v i ru s tanovan jsk ih skupnos t i se dokaj poslužujejo p reb i va l c i stanovan j sk ih skupnos t i . P r i pombe na n j ihovo delo pa so različne. Nekatere pra ln ice n imajo k v a l i f i c i ran ih per ic , k i b i znale p r a -
18 k m . Razen tega pa bomo re- nam j e začel tako le pr ipovedo-gu l i r a l i strugo Ločilnice. P o - v a t i :
» V zadnjem času smo v naši občini p redvsem še bol j u t r d i l i število članstva. P r i d o b i l i smo še 87 nov ih članov, tako da j i h i m a m o sedaj skupaj 2000 od 2400 vo l i vcev . N a zadnjem plo-n u m u , k i smo ga i m e l i p re tek l i teden, smo s k l e n i l i , da bomo še bol j poživili delo vseh komis i j p r i občinskem odboru S Z D L . Nekatere komis i j e smo zaradi lažjega de la združili z i s t im i ko m i s i j a m i p r i Občinskem s i n d i ka lnem svetu.«
»Katera pa je po vašem mne n j u najboljša organizac i ja S Z D L v občini?«
»Vse so precej dobre, tako da o najboljši skoraj ne morem govor i t i . M o r d a ma lo izstopa od osta l ih osnovna organizac i ja S Z D L v B r e k o v c i h , k j e r so včlanjeni res v s i v o l i v c i n a tem področju. N j ihovo delo pa je zelo enotno.«
»Zanima nas še, k a k o pa ste se p r i p r a v i l i n a študij g rad iva
v i lno i n rac ionalno ravnat i s stro j i . To seveda povzroča slabo oprano per i lo i td . Zato bo potrebno organ iz i ra t i posebne seminar j e s praktičnim de lom. L e redkokje so podjet ja p r i speva la finančna sredstva za ustanov i tev takšnih obratov a l i serv isov i n so za takšno dejavnost v glavnem skrbe l i le občinski l j u d s k i odbor i .
Skora j nobena stanovanjska skupnost še n ima urejene finančne službe, tako, da še n i znano ko l iko bodo znašala sredstva, k i se zbirajo od 3 % stanovan jsk ih na j emnin . Po predv idevan j ih bodo ta sredstva m i n i m a l n a i n na noben način ne bodo zados tova la za p rav i l en razvo j stanovan jsk ih skupnost i . Dotac i je O b L O pa so tud i zelo različne (na Jesen icah je v saka stanovan j ska skupnost dob i la 100.000 d inar jev , v ^ K r a n j u ^ okrog 350.000 v kongresa S Z D I J ?
»Sedaj bomo i zde la l i p rogram, v j esenskem in z imskem času pa bomo začeli gradivo sistematično študirati. S tud i j bo ob-
dinar jev itd.). Državljani sami so p r i speva l i v posamezn ih s tanovan j sk ih skupnost ih samo s pros tovo l jn im delom, n ik j e r pa ni uveden samopr ispevek stanovanjske skupnost i .
Za zaključek naj zadostuje
vezen za vse člane.« »Kakšne so vaše težave?« »Večja težava je v tem, da
samo to: komis i j e za družbeno imamo precej l j ud i , predvsem uprav l jan je p r i Občinskih odbo- žena, k i iščejo zaposl i tev. T a r i h S Z D L bodo mora le konkre t neje razprav l j a t i o s tanovanj s k i h skupnos t ih i n se s predstavn i k i s tanovanjsk ih skupnost i večkrat posvetovat i , j i m pomagati reševati p rob l emat iko i n
prob l em pa smo rešili tako, da smo us tanov i l i nekatera nova podjet ja, že obstoječa pa smo povečali.
E n a g l avn ih nalog socialistične zveze je, da bomo mora l i v
j i m prenašati izkušnje d rug ih žirovski občini poživiti tud i de-stanovanjsk ih skupnost i . Te ko - lo turističnega društva i n pa te-mis i je naj b i postale k o o r d i n a - lesnovzgojno dejavnost, k i jo c i j sk i o rgan s tanovan j sk ih skup - praktično sedaj sploh ni,« je za-nost i . ključil tovariš E V G E N B O G A -
I, M . T A J . M . 2.
G O R E N J S K
O S Y £ S C £ y A L £ C
m a l i o g l a s i
P R O D A M
P r o d a m Vespo. Cena 100.000 d in . Praše. 20, K r a n j 1978
P r o d a m vprežni voz zaprav-ljivček, 4-sedežni, t apec i ran z usnjem, ko lesa s po lno gumo, i z redno dobro ohran j en — i n vprežne sani — 3-sedežne. Obo-j<? p r i m e r n o za iz le te v turistične namene. Vprašati p i smeno a l i us tmeno : M i h o r k o , V r h o v n i kova 18, L jub l j ana 1996
Prodam vprežno kos i ln i co z žetveno napravo . Zabn i ca 10
1997 P r o d a m 1 m 3 l ep ih p lohov —
s u h i h . Šmartno 22, C e r k l j e 1998 P r o d a m moško ko lo — P u c h
Ca l i f o rn i a . Suha 14 1999 Poceni prodam 2 ha dobro z a
raščenega gozda in neka j n j i v v K . o. Predosl je . Nas l o v o og l . odde lku 2000
P r o d a m zaz id l j i vo parce lo za otinovno šolo P r imskovo . Informac i j e K r a n j , Jeze rska c. 44
2001 P r o d a m samsko sobno poh i
štvo, d i v a n i n otroško poste l j i co. A n k a Terčelj, S t r i ta r j eva 8, K r a n j 2002
P r o d a m vr tno travo n a M l a k i pr i K r a n j u . Nas l ov v og lasnem odde lku 2003
P rodam mlado, 8 in po l meseca brejo k ravo . Prebačevo 41 2004
P r o d a m žensko športno i t a l i j ansko kolo . dobro ohranjeno. — S i f r e r F r anc , Zabn i ca 55 2005
P r o d a m ročno blagajno, ne-zgor l j i vo , električni števec, s ta ra okna in vrata . Nas lov v ogl . odde lku 2006
P r o d a m t r a vn ik 3000 m 2 b l i zu poHtaje Medvode . Nas lov v og l . o d d e l k u 2007
P r o d a m enostanovanjsko hišo. Nas lov v og l . odd. 2008
P r o d a m p lemenskega vo la . — Se nično 10. Križe 2009
P r o d a m p lemenskega vo la — k / k e g a 450 kg i n v zamem v na j e m t ravn ik v oko l i c i K r a n j a . — Nas lov v ogl . odd. 2010
P r o d a m dobro ohranjeno kos i ln ico - F a h r - . Ok rog l o 11, N a k l o 2011
P r o d a m tretjič brejo p l emenske k ravo , boh in jske pasme. R i b n i k a r Jože, Sebenje 48 2030
P r o d a m zapravljivček i n nov po l j sk i voz nos i lnost i 1.000 kg . Aljančič A n t o n , K o v o r 84 2031
P r o d a m kravo , dobro m l eka r i ^ eo s t re t j im teličkom. Za log 43, P. Ce rk l j e 2032
P r o d a m stan. hišo b l i z u železniške postaje. Nas lov v og lasnem o d d e l k u 2033
Ugodno prodam moped, še skoraj nov. P r e v z a m e m tud i ček. Og led motor ja vsak dan od 15. ure dalje. Nas lov v og lasnem odde lku 2034
P r o d a m lepo novo spa ln ico , orehove imi tac i j e , za 86.000 d in , komodo za 12.000, 1 okno z dvo j n i m zap i ran j em na roleto 120X X l20 za 15.000 i n okno z d v o j n i m zap i ran j em 120X120 za 12.000 d in . M i za r s t vo B r a t u n , Cirče št. 10, K r a n j -2035
Motorno ko lo J a w o 125 cem prodam zarad i bo lezni . Šenčur številka 202. Ogled vsak dan popoldne 2036
K U P I M
K u p i m dobro ohran j en lahek kmečki voz, težak do 260 kg . — Eržen Jože, Zabukov j e 2, Desn i ca 2012
K u p i m novejšo hišo — enostanovan jsko a l i še nedograjeno v K r a n j u a l i bližnji oko l i c i . Ponudbe pos la t i v og lasn i oddelek pod »Enostanovanjska — vse l j i -v a « 2013
K u p i m gumi V O E 16 col , l ahko j e tud i m a l o rab l j en . Ponudbe oddat i v og lasni odde lek pod »Nu jno- 2014
Enosohno malo stanovanje v K r a n j u k u p i m . Možna zamenjava sobe v L j u b l j a n i . Nas l ov v og lasnem odde lku 2015
K u p i m stanovanjsko hišo z v r tom, takoj vse l j i vo , v mes tu a l i bližnji o k o l i c i K r a n j a . Ponudbe oddat i v og lasni odde lek pod »Takoj plačam« 2016
K u p i m posnemaln ik za mleko . Cešnjovk 21, Ce rk l j e 2017
K u p i m o rab l j en , dobro ohra njen p i sa ln i s t ro j . Ponudbe z navedbo cene je sporočiti na O k r a j n i , l j udsk i odbor L judske tehnike K r a n j , Koroška cesta 6
1992 K u p i m bukova d r v a a l i gol i .
Ponudbe oddat i v oglasni oddelek 2037
I Z G U B L J E N O
I zgub i la sem prev leko sedeža p r i motor ju na pot i od Nak l ega do Labor , dne 1. maja. Napro-
1/sla je 4. in 5. kn j i ga iz Večerne zb i rke z a n i m i v i h memoarov »Za zap r t im i vrati«
» Z A U P N I D N E V N I K G R O F A C I A N A « v dveh de l ih .
S številnimi d o k u m e n t a r n i m i fotograf i jami opreml jeno ceneno knj igo dobite v vseh k n j i g a r n a h , podružnicah časopisov, t ra f i kah , k i o s k i h ter p r i ko lpor te r j ih .
Naročite pa jo lahko tudi neposredno pr i up rav i V e čera Mar i bo r , Gosposvetska 23. — Cena kn j i g je 400 din.
šam najdi te l ja , naj j o odda v og lasni oddelek 1994
Jop ico sem i zgub i la v ponedel jek od K r a n j a do B r n i k o v po nov i cesti . Poštenega na jd i te l ja naprošam, naj jo pro t i nagrad i odda na naslov v og lasnem od d e l k u 1995
R A Z N O Obveščam cenjene stranke, da
bo de lavn i ca zaprta od 1. do 15. jun i j a 1960 zarad i zdrav l j en ja . Rangus Blaž, z latar, K r a n j 1983
Spre jmem več nekva l i f i c i r a n ih delavcev. B idovc M i r a n , z i d a r s k i mojster. Hras t je 2, K r a n j
1985 L M S Podbrez je , Dup l j e , p r i r e
d i v nedel jo, 29. maja 1960, ob 15.30 u r i v k u l t u r n e m d o m u — plesni venček. Vab l j en i . Odbor .
2018 Sp r e jmem takoj ko larskega
pomočnika a l i pomožnega de lavca za izdelavo športne opreme. F ranc K u r n i k , Tupaliče 11 — Preddvo r 2019
Več snažilk potrebuje Sredn ja tehniška teks t i lna šola v K r a n ju . — P r i m s k o v o . J a v i t i se v tajništvu šole v dopo ldanskem času • 2020
Paradižnikove i n papr ikove sad ike (flance). k a k o r tud i vse ostale dobite n a ekonomi j i v Podbrez jah 2021
Iščem past i r ja za p lan ino . M a r k u n Janez , B a b n i vrt 5, G o l n i k 2022
V z a m e m v najem t r a vn ik za košnjo. Nas lov v og lasnem odde lku 2023
Iščem krojaškega va jenca a l i va jenko. H r a n a in stanovanje v hiši. Osta lo po dogovoru. Nas lov v og lasnem o d d e l k u 2024
K r a j e v n i odbor K o k r i c a išče hišnika za Zadružni dom na K o k r i c i . Dvosobno stanovanje preskrb l j eno z zamenjavo. Os ta lo po dogovoru. Ponudbe poslat i na naslov v og lasnem odde lku
2025 46 - l e tna žena, prosta, z l as tn im
domom, l jub i te l j i ca p l an in , išče družabnika za iz lete i n dom. Možna ženitev. Zaželjena s i m pat i ja s p r i k u p n o zunanjost jo , v isoko postavo od 40 do 50 let starost i . Inozemci niso i z k l j u čeni. Resne ponudbe pošljite na »Glas G o r e n j s k e - pod »Planinska roža« 2026
Iščem žensko za dnevno va r stvo 3 mesece starega o t roka . Po nudbe oddati v og lasni oddelek pod »Upokojenka« 2027
V s e m ob i skova l cem Rob lekove-ga doma na Begunjščici naročamo, da bo dom stalno odprt za tekočo sezijo od 1. j un i j a dalje. P l a n i n , društvo Radov l j i ca 2028
V službo spre jmemo kovaškega pomočnika — mlajšo moč. Za s t a novanje preskrb l jeno . Plača po dogovoru 2029
va ob 20. u r i , 29. maja pa ob 16.. 18. i n 20. u r i . Mat ine ja 29. ma ja ob 10. u r i a mer . glasb, f i l m — Z G O D B A O G L E N N U M I L L E R -J U
L j u b n o : 23. i n 29. maja angl . b a r v n i f i lm J U N A K I S E R V O D G O Z D A
K r o p a : 28. maja i t a l . f i l m — S T R E H A , 29. ma ja češki barv. f i lm P O K O R N O J A V L J A M — ( S V E J K II)
Tržič: 28. i n 29. maja ameriški b a r v n i f i l m V I T E Z I O K R O G L E M I Z E
K r a n j »Storž ič« : 2 8 m a j a a m e r . C S f i l m H R A B R I I N D R Z N I — predstave ob 16., 18. i n 20. u r i . Ma t in e j a istega f i l m a ob 10. u r i . P r e m i e r a jugos lovanskega f i lma D E V E T I K R O G ob 22. u r i . 29. maja i ta l . barv . f i l m B E A T R I -C E C E N C I , predstav i ob 13. in 21. u r i . amer. C S f i lm H R A B R I I N D R Z N I p a predstave ob 15., 17. i n 19. u r i .
L e t n i k ino » P A R T I Z A N « : 29. maja premiera jugoslov. f i lma D E V E T I K R O G . Preds tava ob 20. u r i
Stražišče » S V O B O D A « : 28. maja p remie ra jugos lov . f i l m a D E V E T I K R O G , predstava ob 18. i n 20. u r i . 29. ma ja amer. C S f i l m H R A B R I I N D R Z N I — predstave ob 10. i n 20. u r i , jug . f i l m D E V E T I K R O G pa p red s tav i ob 16. i n 18. u r i
N a k l o : 28. maja ameriški C S f i l m H R A B R I I N D R Z N I , predstava ob 19. u r i . 29. ma ja amer. b a r v n i f i l m B O D I M O SREČNI, preds tav i ob 17. i n 19. u r i
C e r k l j e — K r v a v e c : 28. maja ang l . barv . f i l m ŠPANSK I V R T N A R , preds tava ob 20. u r i , 29. maja pa predstava ob 17. in 19.30
Škofja L o k a : 28. i n 29. maja ameriški b a r v n i f i l m Z L A T O V P R A G O Z D U
Po l jane » S O R A « : 28. i n 29. maja amer. ba r vn i f i l m P R I N C S T U D E N T
D u p l i c a : 28. i n 29. ma ja franc. jugos l . f i l m P A Z I S E , L A T U R
K a m n i k : 28. in 29. maja i t a l . f i lm S IROMAŠNI . A L E P I
D R U 2 I N S K I P O M E N K I
Česa možu ne smeš reci?
g l e d a l i š č e
PREŠERNOVO GLEDALIŠČE K R A N J
pr i r ed i , dne 29. ma ja ob 16. u r i L O G A R I T M I IN L J U B E Z E N — izven, dne 31. maja ob 16. u r i P R O S T I D A N , predstava v Izol i v o k v i r u r ev i j e d r a m s k i h s k u p i n v K o p r u .
t r ž n i p r e g l e d
k i n o
» § P J J m — tovarna pe r i l a , p l e ten in in rokav i c , K R A N J — razpisuje nas lednja učna mesta
12 učnih mest za plet i l je — pogoj : dovršena osemle tka 5 učnih mest za šivilje moškega per i l a - pogoj : 7 razredov osnovne šole
3 učna mesta za šivilje r okav i c — pogoj: 7 razredov osnovne šole 1 učno mesto ta f ino inehan ika — pogoj : dovršena osemletka
Prošnje za spre j em v uk spre jema persona ln i oddelek vključno do 30. j u n i j a 1960.
Jesenice » R A D I O « : 28. in 29. maja amer. ba r vn i v is tav . f i lm P O N O S IN S T R A S T
Jesenice » P L A V Z « : 28. in 29. m. ' ja amer. barv. f i lm P O V A B I L O N A P L E S
B l e d : 28. in 29. maja i t a l i j an sko- f ranc . ba r vn i f i lm P O S L E D N J I R A F . 28. maja predstav i ob 18. i n 20 30, 29. maja pa ob 10.. 15.. 18. i n 20.30 u r i
Radov l j i c a : 28. m 29. maj<, angl zabavni barvn i f i lm D R . B R E Z D E L A , 28. maja preds-ta-
T o r a m a gumijevih izdelkov
\£J S o U K t - K r a n j
sprejme večje število nekvalificiranih delavcev za priučile v gumar je v,
starost od 20 do 35 let, z lastnim stanovanjem v Kran ju ali bližnji okolici .
Prošnje je treba oddati v k a d r o v s k i oddelek podjetja.
Plača po tarifnem prav i ln iku , in sicer od 52 do 71 dinarjev.
V K R A N J U
Fižol 70 do 80 d i n . smetana 250 d i n , moka . ajdova 60 do 70 d i n , ješprenj 65 do 70 d i n , ka.ša 70 do 85 d i n , k r m a za kokoši 35 do 40 d i n , koruza 40 d in , proso 40 do 50 d i n , oves 25 d i n , k r h l j i 40 do 50 d i n , so la tka 35 do 5U d i n za l i ter , korenček 50 d i n , sir , skuta 100 do 120 d i n , surovo maslo 480 do 560 d i n , čebula 60 do 100 d i n . k r o m p i r 15 do 16 d in , k i s l o zelje 60 d i n , s ladko zel je 100 d i n , solata 100 d i n , češnje 140 d in , jagode, gozdne 400 d i n . jagode, vr tne 350 d i n za kg . jajca 18 do 19 d i n , kokoš 550 do 750 d in . Ocean 5 do 10 d i n , k l o base 89 do 100 d i n . por 5 do 10 d i n za kos, špinača 20 do 25 d i n , radič 20 d i n za mer ico , zelena 10 d in , petiMšilj 10 d i n za šopek.
V S K O F J I L O K I
Jabolka 90 do lOO d i n . fižol 90 do 130 d i n . k i s l o zelje 60 do 70 d i n , med 340 do 380 d i n za kg , jajca 17 d o 19 d i n , por 5 do 20 d i n , hren 5 do 20 d i n , sirček 15 d i n za k o s , špinača 25 d i n , solata - r x r i v k a 25 do 30 d i n . radič 25 d i n za mer ico , smetana '-!<) d in za jemalka , rdeča redkev 10 d i n šopek, .suhi k i h l j i 60 d in , m l e k o 30 d i n za l i ter .
n e s r e č e
V K C P R E V I D N O S T I !
N a as fa l tn i cesti K a m n i k — D u p l i c a je človek mnogokra t v nevarnos t i . N e p r e v i d n i ko ledarj i namreč iz s t r ansk ih u l i c pre več b r e z sk rbno zavoz i jo na asfa l tno cestišče. T a k o je 19-letna de l a vka iz nepreg ledne s t ranske u l ice zavoz i l a n a r a v nost pod kolesa av tomob i l a . S težkimi poškodbami so jo p re pe l ja l i v bolnišnico, k jer se t r u d i j o , da b i j i rešili življenje. — N a isti cesti je motor is t podr l starejšo žensko, k i je n e p r e v i d no prečkala cesto. P r i g radn j i ceste bi mo ru l i paz i t i , da b i b i l vsaj na eni s t ran i hodn ik za pešce, saj cesta poteka skoz i s t rn jeno nasel je.
Navod i l o je, ka jpada, a m e r i kansko i n mišljeno bolj za šalo kot zares:
1. N i k o l i ne r e c i : »Kakšna sem videti?« S tem samo za pravljaš čas. Ce kaj n i v redu, te bo mož že sam opozo r i l ; če je vse v r edu , tega ne zapaz i .
2. Ce p r a v i : »Včasih se m i zd i , da je m a m a prismuknjena,« n i k o l i ne odgovo r i : »Seveda je, to sem že zdavnaj opazila,« z a kaj s tem si se pokopa la . R e c i rajši: »Sirota! S t a ra je i n sa motna ; m o r a l a b i jo večkrat obiskati.«
3. N i k o l i m u ne p r a v i , da s i u t ru jena . U t r u j e n je on ; t i pa si s i s labo ra zde l i l a čas.
4. N i k o l i ne r e c i : »Mirin mež je nemogoč; le k a k o ga p re naša?« S t em si napad la mo škega; znano pa je, da so za k o n s k i h težav zmerom k r i v e ženske.
5. Ne p r a v i m u o svo j ih s ta r i h l jubezn ih , n i t i o svo j ih no-
Tako S3 naš lali bolnik Vse matere — in tud i mnog i
očetje — dobro vedo, da je z o t r okom najteže takra t , ko je prebo l e l k a k o hujšo bolezen. — Počuti se že zdrav , z d r a v n i k pa j e staršem strogo naročil, da vsaj še nekaj d n i ne sme v s t a t i . K a k o m u skrajšati te dni?
V postel j ico den imo bolničku narobe povezn jen stolček, k i ga pokr i j emo z večjo b laz ino a l i pern ico . K o se bo o t rok malo u t r u d i l , se bo nas l on i l na tako p r i dv i gn j eno ležišče in se o d počil. Tako bo na po l sede l a h ko p r e b i r a l a l i p reg l edova l knj ige . S t a r e m u sto lu prižagaj-mo noge tako, da dob imo prav n i zko miz ico , k i jo postav imo pred o t roka , d a bo na njej r i sa l .
Največ p reg lav i c pa nam bo otrok de la l s tem, da želi vsak čas imet i drugo igračko. S a m si bo l ahko postregel , če na steno namest imo preprogo z v e l i k i m i žepi; vanje s h r a n i m o vse otrokove igrače, da s i j i h i zb i r a po m i l i vo l j i . K e r j i h bo l ahko sam tud i s h r a n i l , nam bo o d vze l tud i to delo.
Z nekaj t ruda in prav malo i zda tk i l ahko torej o t r o k u zelo olajšamo dolge dneve , ko ga je bolezen oropa la prostost i in zdrav ja .
v i h občudovalcih. S tem ne boš v zpodbud i l a njegovega l jubosumja , temveč njegovo samozavest. •
6. N i k o l i ne začenjaj stavka z »Nikar se ne t r u d i , bom že sama« in tud i ne z »Al i se ne boš zgan i l . . .?« V obeh pr imer i h boš mora l a vse sama oprav i t i .
7. Ne razprav l j a j o ceni ali k v a l i t e t i n jegov ih oblačil. N jegova ob leka je nu jno potrebna; tvoje so golo razmetavanje .
8. Ne zahteva j , da te poučuje o športu, da b i l a h k o sledi la n j e gov im pogovorom. Dok ler te ne začne učiti, se m u nit i ne sanja k a k o neizobraženo ženo si je i z b ra l .
9. N i k o l i ga ne vprašaj, če se je dobro naspa l , k a d a r presmr-či opero a l i koncer t . Moški pr i t a k i h priložnosti ne spe; oni se samo koncent r i ra jo .
10. N i k o l i m u ne p r a v i svoj ih sanj . P o n a v a d i so strašne. Mo ža l ahko sprav i j o na vsakovrs t ne ideje?
P R E H I T R A VOŽNJA Dne 25. ma ja se je p r i pe t i l a
p rometna nesreča v bližini Šenčurja. Ob 19. u r i sta trčili p rometn i v o z i l i — osebni avtom o b i l S-11854, k i ga je u p r a v l ja l A l o j z G r k m a n , Suhadol je št. 31 p r i K o m e n d i in mopedist F r a n c Podpeskar . gcstilničar iz M i l j 15. L e - t a je dob i l težje telesne poškodbe, tako da so ga m o r a l i p repe l j a t i v l jub l j ansko bolnišnico. Nesrečo je z a k r i v i l v o zn ik osebnega av tomob i l a , ker je p r eh i t r o vo z i l .
Z O P E T NEPREVIDNOST
I/, ceste I. reda K r a n j — B l e l zavi je ov inek pro t i Struževem v K r a n j u . Ob 19.20 u r i je prišlo do prometne nesreče med vozn i k o m osebnega av tomob i l a S-9078 F e r d i n a n d o m A d o h o m iz L jub l j ane in n e p r e v i d n i m 18-l e tn im ko lesar jem A n d r e j e m Benčakom iz K r a n j a . Na avtom o b i l u je b i lo za 40.000 d in i k o -de, te lesnih poškodb pa k sreči n i b i lo .
g i b a n j e p r e b i v a l s t v a
V K R A N J U
Poročili so se: Miholič L a d i slav in A lbreht Mar i j a , oba delavca : Pranič Peter, ing. kemi je i n Renčelj Breda , natm-sčenka; Bogataj V in r cne , mizar in P i r i h Cve tka , nameščenka; Zupanič
NASVETI • Te rpent inovo o l je je go
spod in jam znano sredstvo. N jegov i h lap i so eksp loz i vn i , zato ga m o r a m o uporabl jat i ze lo paz l j i vo . J e odlično top i l o za s tare madeže od asfalta, ko lomaza , l aka . P r i čiščenju s t e rpent inov im ol jem nastanejo o k o l i čistega mesta s icer t emni robov i , k i pa se z l ahka odst ran i jo z benc inom.
• P le teno pohištvo umivamo z m i ln i co , k i smo j i dodal i ma lo sa lm i j aka . Sode ne uporabl jamo. N a r a v n o pleteno pohištvo postane svetlejše, če ga požveplamo.
• Vrednopt. k u h a n i h j ed i se tem bolj zmanjšuje, čim dalj stoje na top lem štedilniku. T a k o ob n i z k i temperatur i propada v i t am in C, začno pa se razv i ja t i tu id škodljive g l i v i ce , k i j ed razkraja jo . Bolje j e k u h a n o jed postav i t i na h ladno i n jo pogreti šele dk preden j o damo na mizo. Moderna znanost o h ran i je p°" po lnoma postav i la na glavo l judsko mnenje , da je sedemkrat pogreto k i s l o zel je naj-boljše.
Jože, čevljar in E r za r Maric«-prešivaika; Rebern ik Peter, delavec i n Uranič An ton i j a , delav-k a : Medvešek A n t o n , krojač W Stefe Mar i j a , trg. pomočnica; vT dic V incenc , nameščenec in S t e m Frančiška, de l avka ; Sku-mavc A l eksander , strojevodja i 0
Marinšek S tan i s lava , fr izerka-Rod i l e so: Zevn ik Pav la "
dekl ico , J e ra l a S tan is lava — d e ' k l i co . B e v k Mar j e ta - deklico-Jelovčan L j u b a - dečka. B a » c
A n t o n i j a — dek l ico . K o k a l j P a v ' la — dečka, T v r d y An ton i j a -~ dek l i co . Poljanšek Terez i ja deftka, Močnik Mar i j a — dečka. G a r t n a r M a r i j a — dekl ico , P° " točnik M a t i l d a - dek l ico , Stanovn ik A l o j z i j a — dečka, K e r n
M a r i j a - dečka, K u n c u Valent i na — dečka, Z o r m a n Mar t ina . dečka, Jagod ic Jožefa — dekl ic " -Sa jov ic Frančiška - dečka, k i lo /ar F rancka — dekl ico , D f t * " nič M a r i j a — dek l i co , Je ra l a Terezi ja - dek l ico , Istinič Mar i ja •* dekl ico . Be ton S tan is lava - d c c [ ka , Zupan V e r a - dekl ico , P 1 ^ ' lOVtČ Zai jorkn deklico DoVWj Jožefa - dečka. Dergant B ° w
— dečka.
V T R Z I C U
Rod i l i so se: Su l i ga r Dali« Poročili so se: H r i ba r A n " " 1 -
m i za r in Tome A n a , uslužbenk a ; Z idoven F ranc , žagar 1
Pre tner Ivana, tovarniška d , > l a J . ka . M a l i Ra jmund . t o v a r n : ^ 1
delavec in M<iive.šek Mart ina-tovar, de l avka , Oba jd in M a ' J r z idar Ln Bdcek M a r i j a . predi lk*-Radon Mat i j a , s t ro jn i k l j u c a V j * čar i n B a l ter S tan is lava . pn>* ka .
U m r l i so: M a r k u n Mar i j a , spodbi ja i/. Tržiča. Zalete l AJ d re j , m i za r iz Tržiča
r
| G O R E N J S K E U d a j a C P »Gorenjski tisk« -
Ure ju j e uredniški odbor
G L A V N I U R E D N I K : S l a v k o Bezn ik l«d : uredništva 475, uprave 397 - Tekoči račun pr i K o m u na ln i bank i v K r a n j u 6 0 7 - 7 0 - 1 - 1 3 5 - Izhaja ob ponede l j k i * »redah in sobotah - Le tna naroč. 900 d in , mesečna 75 d in
v i
g o r e n j s k e ;
K U L T U R N I R A Z G L E D I
D E S E T L E T ŠTUDIJSKE Že sam nas lov pove, d a gre KNJIŽNICE aa z b i r ko p r v i h del s l i ka r j e v e -
Pred deset imi le t i je b i l a na R» umetniškega razvo ja , k i ob-Titov ro jstni dan ustanov l jena v s e « a 1 9 s l i k -Kranju ok ra jna S tud i j ska knjiž- P r e b i v a l c i Sor ice bodo s to aica. K l j u b r a zn im težavam se J * lepo razv i ja la i n z ras la v nezgrešlj ivo ku l tu rno ustanovo za splošno i n s trokovno izobraževal e delovnega človeka. Bogastvo knjižnice je zbrano v 38.000 k n j i -5»h, rev i jah i n časopisih. Števil-» i obiskovalc i , k i pr ihaja jo sko-ro iz vseh k ra j ev Goren j ske , so • i lani i zposodi l i 22.000 zvezkov, pitalnica, k i je ves dan odpr ta , J e stalno po lna bralcev. V p r i hodnje pa čakajo knjižnico še T e « j e naloge: da v sk l opu na novo organiz irane knjižnične mreže •»očneje i n ak t i vno poseže v družbeno dogajanje, da zadovo l j i N t rebam po znanstven i , s t rokov-"Jl 1 >n dokumentac i j sk i k n j i g i . — Proslava obletnice je pomakn je na v o k v i r tedna knj ige , k i bo T
z b i r k o p rav gotovo pos tav i l i s vo j emu r o j a k u - s l i k a r j u lep spomenik , k i bo v n j ihov k r a j p r i v a b i l številne l jub i te l j e umetnos t i io domače ter tuj« tur is te .
S L I K A R P O L D E MIHEL IČ S P E T R A Z S T A V L J A
Te d n i je v k r a n j s k e m M e s t n e m m u z e j u razs tava olj i n ak va r e l o v s l i k a r j a Po lde ta M i h e -liča, k i se je Kranjčanom v i s t i h p ros t o r ih že n e k a j k r a t p reds ta -vtil. — Razs tava bo odp r t a do 30. maja.
B L E J C A N I : »SE V E C T A K Š N I H PR IREDITEV«
P r e d dnev i je b le jska Svoboda easu gorenjskega se jma. T a k r a t skupaj z Glasbeno šolo p r i r ed i l a
izšla tud i posebna j u b i l e j n a v k ino dvo ran i n a B l e d u m l a d i n -»rošura. s k i koncert . Nastop i lo je nad 20
gojencev (k lav i r , v i o l i n a i n har -40 L E T P E V O V O D J A monika ) . P r i i z va jan ju kompoz i -
v četrtek, 26. ma ja je k a m n i - ci j sve tovn ih i n domačih k l a s i -* k o pevsko društvo L i r a na k o n - k o v J e b l e J s k a m l ad ina pokaza la °ertu v v e l i k i dvoran i ku l tu rnega doma v K a m n i k u izva ja lo spo-r e d Pesmi, s k a t e r i m i je nedav-n ° gostovalo na Koroškem. Ob •JU p r i l i k i je pevovod ja L i r e ^ k l L VREMŠAK praznova l 40-^tnico voden ja pevskega zbora. K o je l e ta 1920 zbole l dotedanj i p e vovod ja F rance Štele, je njegovo mesto prevze l komaj 20
izredno pr izadevnost i n precej smis la za umetniško glasbo. M e d najmlajšimi se je za k l a v i r j e m z last i i zkaza la J e l k a Završnik, p r i starejših p a K a t i Korošec, medtem ko je poslušalce posebno navdušil m lad i v i o l in i s t D a r k o Do l i na r , p rav tako pa tud i F r a n c i Pod jed z M o n t i j e v i m C a r d a -šem. — Konce r t je v v e l i ko za-
T O N E S V E T I N J I L O V C E V A H C I Rise Milan Batista
l e t n i C i r i l Vremšak. P o d njego- dovol jstvo vseh p r i so tn ih lepo V l m vodstvom je b i l zbor L i r e , u s P e l - k a r P a J e P redvsem zas lu-^jstarejše s lovensko pevsko § a p r i zadevn ih g lasbenih peda-dfuštvo, vedno med najboljšimi g ° g ° v -2°ori. C i r i l Vremšak pa se je s 8 v o j i m 40-letnim de lom na po l ju Pevske ku l tu r e u v r s t i l med zaslužne kamniške k u l t u r n e delavce.
Z B I R K A G R O H A R J E V D 3 M L A D O S T N I H D E L
.\ nedeljo, 29. maja , bo v So -r i c i odpr ta »Zbirka G r o h a r j c -v * mlados tn ih del«. Z b i r k o je U r e d i l škofjeloški M u z e j , s k u
184. Koča je b i la skoraj gotova, ko je po
stezi p r i m a h a l Nek . K o se je pokaza l i zza g rma je z a u k a l : »Ju-hu-hu! A u f b iks , fantje ! Ares tant gre ! « V o l k u n je z a tu l i l , Boštjan pa m u je skočil naspro t i : »Zdrav bodi , s tar i junak!« Ob j e l ga je , da so m u kost i pokale . Po t em sta se g ledala i n se smeja la . P r v e moževe besede so b i l e : »-Prekleti Vence l j hudičevi, tega bova pa m idva , Boštjan, poiskala!« Začel je škripat i z zobmi ter belo zav i j a t i oči. »No , pa pust imo to gr into , samo da l i ko f a n i sem z a m u d i l . Od j u t r i sem p r i teb i v službi, Boštjan.«
185. K « so ozelenele gore, je odšel Boštjan
s čredo v p lan ino . Nekega večera je prišel na p lan ino kmet Suhado lc i n Boštjan je zas lu t i l , da ga je pr ines lo nekaj posebnega. Sed la sta k ognju. »Boštjan, zvedel sem, kdo je u b i l tvojega očeta i n kje leži,« je k a r naravnost de ja l še ves zasopel . »Kako, h i t ro govori,« se je v z n e m i r i l Boštjan. »Čakaj, počasi t i bom povedal . »Goldschmied ga je ustrelil.« »Kdo je povedal?« »Lovec Dimež, ko je u m i r a l . V r g l a sta ga v grapo pod Osolnikom.«
U b i l ga bom,« je p r i b i l Boštjan s st isn j en im i zobmi .
186. Cez nekaj dn i so ob sončnem vzhodu
štirje možje u t i r a l i pot skoz i zaraslo k a meni to p lanjavo pod steno Oso jn ika . V o d i l j i h je Boštjan. Z a n j i m so šli še čred-n i k Ma t i j a , Janez i n Nek , oprtani z v r v m i i n obloženi s smo lna t im i bak l am i . N a robu brezna so obsta l i . P r eko j ame sta b i l i podr t i dve debe l i dreves i . N e k je odluščil debelo skalo i n jo spus t i l v brezno. Iz podzeml ja je doigo vot lo odmevalo . »Ta j a m a je pa brez dna,« je de ja l Nek . »Spustil se bom vanjo,« je k l j u b temu odločil Boštjan. Nave za l se je na v r v i i n v z e l bak le . Možje so ma ja l i z g lavami .
S O D E L A V C A R E V I J E M L A D A P O T A N A B O H I N J S K I B E L I
M i n i l o je že nekaj dn i , odkar sta na k l u b s k e m večeru Svobode na B o h i n j s k i B e l i razen domačih rec i tator jev sodelovala tud i sode lavca rev i je M l a d a pota V a l e n t i n Cundrič i n I v an Planinšec. Večer je poteke l v pr i j e tnem razpoloženju. — Med t em ko so i m e l i v k l u b u pred tem že večer
Narava jim ni prizanesla Ob katastrofi je izgubilo življenje nad 1000 ljudi - ranjenih
pa je bilo 15.000
f a j z n j i m p a bo zanjo skrbe l o l jubezenske poezije, bodo v kra t k i kulturnoumetniško d r u - k e m p r i r e d i l i še večer s lovenske s t v « »Ivan Grohar« iz Sor i ce . socialne l i r i k e .
N i s m o še pozab i l i hude k a t a strofe ob pot resu v A g a d i r j u i n spet se je zgod i la nova . T o k r a t p re tek lo soboto i n nedel jo v južnem Čilu, k jer je b i lo več hujših potresov.
P o najnovejših n e u r a d n i h poda tk ih je življenje i zgub i l o nad 1000 l j u d i , oko l i 15.000 p a je b i lo r an j en ih . Najhujši potres je b i l v p o k r a j i n i Concepc ion . Z a to v t em mestu, kot tud i v d r u g ih p r i zade t ih k r a j i h v l ada
zmeda, z las t i hudo so p r i zade t i metrov . Po zadn j ih cen i t vah so k r a j i n a oba l i , k j e r je po pot resu p r i d r l a voda, p o d i r a l a h i še i n j i h odnašala s seboj.
Najhujšo nesrečo j e doživela l u k a S a v e d r a v k r a j i n i Cauten , k i jo je povsem za l i l o mor je . Mesto Y u m b e l , 130 k m od C o n -cepiona, j e skora j popo lnoma razrušeno. Mesto B a l d i v i a pa so z a l i l i v a l o v i i n povzročili ve l i k o škodo.
P rav i j o , da področje, k i ga je zajel potres, obsega o k o l i 23.000
m o r s k i v a l o v i n a J a p o n s k e m z r a v n a l i z zeml jo nad 4500 hiš, pop lav l j en ih je b i l o nad 33.00Q hiš, medtem ko se je več kot 1000 ribiških čolnov potopi lo . — Po zadn j ih vesteh ok rog 20.000 Japoncev , k i so osta l i brez s t rehe i n najnujnejših potrebščin, tava okrog i n išče zavetišča.
I Z D E L A V A D I A M A N T O V Ameriški f i z i k i so dosegl i p r i
k v a d r a t n i h m i l j . Opustošenje temperatur i 3000 stopinj Ce l z i j a
RUDNIŠKA NESREČA V ČSR
Češkoslovaška časopisna agenci ja je sporočila, da je bi la v ponedel jek v e l i k a nesreča v p remogovn iku H l u b i -na p r i Os t rav i . Nas ta la je eksploz i ja metana, k j e r je b i lo ub i t i h 54 rudar jev .
A L U M I N I J A S T E P O D M O R N I C E
V nek i ameriški lad jede l n i c i bodo k m a l u pos tav i l i ko bi l ico za a lumin i jas to podmorn ico , s katero se bo mogoče potopi t i do g lobine pet tisoč metrov. V njej bo prostora za 3 člane posadke i n 1700 k g ins t rumentov .
r i Obsežni gradnj i zlasti p r i m a n j k u j e nekater ih i zde lkov gradbene indus t r i j e : opeke, železa. W«kla i td. V k ran j sk i občini so /e lan i dode l i l i znatne invest ic i je za rekonst rukc i jo opekarn . Zato S ( > »Pekarne modernizirajo, naba zijajo novo opremo in povečujejo svoje zmog l j i vost i . Ob tem pa n i 0 r a mars ika te r i zastareli odde lek odstopi t i mesto sodobnejšemu. M e d temi je tud i star i d i m n i k •Pekarne CeSnjevk, k i ga v id i te na s l i k i . Naš fotoreporter M a r j a n Šimenc ga je u je l na ce lu lo idn i
a k v njegovih zadn j ih t r e n u t k i h obstoja. De lavc i so ga najpre j i zpmlkopa l i na eni s t ran i i n ga ^ d p r l i z lesom. Potem pa so les zažgali in d i m n i k se je z v e l i k i m truščem zgrud i l na t la
je tako, kot b i ga povzročila a tomska bomba. Za to so l e ta la i n ladje že začela dovažati pomoč ponesrečencem. Se i zmo lo ške postaje p a so v zadnjem času zabeležile spet nove potrese. Poročajo tud i , da so pot res i povzročili usedanje zeml je z nekega h r i b a v Po t i quadu , p r i čemer je b i lo u b i t i h 31 l j u d i . Po t res i v Čilu so povzročili nenorma lno p l imo n a v zhodn i oba l i F i l i p i n o v o z i r oma na j večjega otoka L u z o n . V e l i k a n s k i m o r s k i v a l o v i so pr i zade j a l i v e l i k o škodo i n i z z va l i pre p l ah med p r eb i va l c i . Mor j e sc je d v i g n i l o več kot za en meter. N a r a v n i m s i l a m je p r e p u ščeno nad m i l i j o n l j ud i . B r e z strehe j c ostalo k a k i h 100.000 l j ud i . Pomoč, k i jo dovažajo z l e ta l i i n l ad j am i pa ne more k r i t i potreb.
T u d i na Japonskem, n a H a va j ih in O k i n a v i je našlo smr t v m o r s k i h v a l o v i h na jmanj 350 l j u d i . V i s o k a p l i m a i n v a l o v a nje s ta za je la t u d i pacifiške obale Z D A , F i l i p i n o v , A v s t r a l i je, Nove Ze land i j e i n Ta jske . V a l o v i so b i l i v i s ok i tud i do 10
pr i t i sk 100.000 a tm, p r i t emperatu r i 5000 stopinj Ce l z i j a pa 150 tisoč atm. Teh v i s ok ih p r i t i skov se med d rug im poslužujejo pr i i zde lav i d iamantov.
»Točno — ves svet se lahko zgleduje nad na j in im sodelovanjem. Dežnik i m a m jaz , t i pa par ga-loš.«
ŽRTVE A V T O M O B I L S K E D I R K E
M e d av tomobi l sko d i rko , k i je b i l a v nedeljo v A i x - l e s - B a i n s u se je p r ipe t i l a nesreča, k i je terj a l a 7 smr tn ih žrtev. Nesreča je nasta la , ko se je pod r l most, ko je čez njega v o z i l nek i dirkač. Razen 7 m r t v i h je b i lo še 30 ra n jen ih . N a mostu je bi lo 50 l j u d i .
T E H N I K A
2e nekaj tednov na zahodno-nemškem trgu močno narašča povpraševanje po pralnih strojih. Kupujejo jih predvsem kmetje, ki so pogruntali, da je mogoče v pralnem stroju izdelovati — surovo maslo.
E L E K T R O N S K I P L A V Ž
V nek i zahodnonemški t o va rn i , nedaleč od F r a n k f u r t a , je začel obratovat i p r v i e l ek t ronsk i plavž. Namen j en je za tal jenje rud iz ka t e r ih dobivamo vo l f r am, mo l ibden , tanta l i td . , k i imajo zelo v isoko tališče.
^ In čemu naj bi se potem grof H a r o l d ba l seči po škarjah, kta 0r st r lže lase neznatnemu svo ln idn jaku, če pa najvišji za-«Jtnj k
S ' "Mvi( Pravice meč«' cerkvene prelate v VHavo? Sedaj ve l ja
- l l s poti kamen, oh katerega so se spot ika l i zvesti služab-k l ftaftetne!
Obr ^ / < n i i | H r o ' Herman, in piši!., se je crof /, živahno kretn jo m l k o sk rbn iku .
jo v t o M > J«' pa za h ip /teknil V naslanjač in /apr l OČI. 1'otcm
$ttti '"• Obrnjen proti o s k r b n i k u , nared i l z. roko kretn jo kakor s < ) d b o ' n i k ' k ' 1 , k ; , / l , ' ( ' v Pfpad. In grof H a r o l d je na r ekova l
Hr ta i * Podlagi prebrane obtožnice iu zaslišanja verodosto jn ih s * i n 1 , 1 n a Podlagi obtoženčevega obnašanja med sodno razpravo
• M i l o Ugotovi l i popolnp k r i v i l o svol>odn.jaka Hr i ba r j a ,
' ' • ' u i l ' > r ' ' ° ' e * a m ' ' K n , f Ha ro l d , obsojamo obtoženca na trajno t\\lu
H> V s « 'h svoboščin ter / izročitvijo kopnega p isma npreje-" V s o njegovo nepremično posest v našo last.
do s* S v ° i ( > žaljivo obnašanje prot i sodnemu dvoru pa naj k o r n . r * * * J u r i j a posedi v s to lpu, da se bo v pr ihodnje zna l po-
obnašati do svojega gospoda.« > r O f i o BAJIAI I — ~ I *.AAm U ^ l l
ti
-j, 0 1 i«' sedel iu si oddahn i l , isti i " ' ' " r i l ) a r i<" sedel na trdo klop, k i mu jo je b i l p r i p r a v i l
L f n u t i<- »'»'I družino.
Sp( ^ '' brej ne bomo pozab i l i nan j . - je o sk rbn ik z a m r m r a l pret l -.„y ^° zapisoval zadnj i stavek.
Je znamenje, da ga spre jemamo med svoje podlo/tie. - IS Z'1'̂ '..iV < > L ; , a s ' 1 S"rO'< Zloben smehl ja j mu je pr i teli besedah ^ak/ " a ustnicah, — - m u bomo odfetrtgll njegove dolge lase • rM »e « « »mejo nositi samo d u h o v n i k i in / l ah tn i k i . Naša l juba
raja pa naj izvrši ta uka/!-<
H e r m a n je potegni l iz žepa škarje in j i h položil na pult pred Fra jo . M r z l o je zapelo nabrušeno j ek lo .
Groiična je nežno p r i j e l a svojega l jub l j enca in ga postav i la na stojalce. »Potrpi, ljubček, takoj bom gotova!« mu je r ek la i n vze la škarje.
Sedaj se pa le vese l i , pogoltni i a l e r ! Nič več t i ne bo treba prestav l jat i mejnikov! K a r cel rovt boš dob i l i n živina se t i bo pomnožila Vredno je b i lo p r i teči!
In t i , Repar , smej se! V era j si postal oče: to l iko , da si šr uje l o t roka s poroko. In F r i d a bo vodor i tna žena. Nič naj te ne s k r b i ! Največjo Hr iba r j e vo nj ivo boš dob i l v na jem, da boš lahko p r i r ed i l svojo napol tujo zalego! —
N a zadnja vrata je nekdo po t rka l . Tako t rka jo samo na l a n vska vrata , kadar v pozn ih nočeh kličejo gospoda k u m i r a je r i m a l i pa p r i padar ju , če se je kdo na smrt po lomi l .
Straža Je odpr la . »Gospod grof so mi r ek l i , da so m i n j ihova vra ta vedno od
p r l a , - je b i lo v dvorano slišati jasen fantovsk i g l ' s . Vs i so se o z r l i . H r i b a r se ie stresel in sk l on i l glavo. »Kdo j e? « j c vprašal grof. - Z u n a j stoji m lad fant. P r a v i , da mu je ime Janez i n da se
piše K r e s n i k . K vam bi rad, mi los tn i gospod,« je povedal stražar. »Spusti ga noter!., je ukaza l grof. Jane/. K e r s n i k je vstop i l . Odločnost je z r l a iz. njegovega ko
raka . 1/, od mraza zardelega obraza mu je s i j a la neustrašenost.
K o r a k , dva pred pu l tom se je us tav i l . Z lahko kretnjo je snel kučmo iz bele jagnječine in po šegi v i tezov nared i l pok lon .
S ive grofove oči so se srečale z dvema soncema. K a k o naj bi b i ! človek nejevol jen, če stopi predenj tak fant, k o l je b i l K r e s n i k ?
K a j bi r a d , Jane/ K i e n i k , na tem kra ju in o t tako pozni u r i ! - je vprašal grof. Pr i jaznost ga je prevze la .
»Ne /umerite, m i l os tn i gospod!« je spregovor i l K r e s n i k in spet nared i l pok lon , da hi ga zanj lahko zav ida l vsak dvor jan . • Nekoč ste m i r e k l i , da so m i vaša vrata vedno odprta. In nocoj
sem prišel. P a n isem po t rka l zavol jo sebe, pač pa p r i ha j am pro s i l za človeka, o ka te rem sem v a m b i l takrat aekcl , da b i rad ostal p r i n jem za vse življenje.«
»Za tegale?« je sodnik pokaza l na obsojenca. Čelo se m u je zmračilo i n poves i l j c oči. T rudno je položil roko na pul t . Z a m i s l i l se je.
T rda bo, je zaskrbe lo ovčarja. Priče sovražne i n sodn ik nič prijaznejši. V gr lu ga je s t isn i lo i n bi lo m u je, d a b i za joka l . P a je s t i sn i l zobe in požrl grenkobo. No, pred t emi l j u d m i že ne bo razkazova l svojega srca ! K o l i k o noči je v so lzah prebedel v svoj i čumnati! B e l j senci podobna je hod i la M i n a naoko l i , h lapcema ni bi lo do ,ša'e in dek l i nista več p t l i .
Ze prej je hotel do grofa, pa m u je U r h ub ran i l . Kovač Lenar t m u je danes vse povedal . Popo ldne je b i l p r i n jem. U r h mu je naročil, naj gre. Zvečer da bo sodna obravnava , je r eke l , i n naj gleda, da ujame p rav i čas.
K o se je bi lo s temni lo , se je i z m u z n i l iz hiše i n jo za vasjo m a h n i l na grad.
A l i pa je u je l p rav i čas? Gro fov obraz je podoben hud i u r i , iz E r a j i n i h oči se pob l i skava sovraštvo, iz H e r m a n o v i h odseva zloba. Priče tam pod o k n o m , skoz i katero z i j a tema k a k o r lačen vo lk , se m u posmuhuje jo in H r i b a r sam — se zd i — bi raje v i de l , da bi ga ne bi lo .
Grolična je stopi la izza pul ta . Zk , žk! so zapele lačne škarje. »Počakaj za h ip , Fraja!« je u k a z a l oče, k a k o r da se je prav
kar z bud i l iz težkih sanj .
»Mar n is i r eke l , naj v z amem škarje?« m u je oporeka la hči. Užaljenosl i n upornost sta b i l i v teh besedah.
Oče je preslišal ugovor in j i z očmi n a m i g n i l , naj se vrne in sede.
••Al i n i , vaša milost , obsodba nad obtožencem H r i b a r j e m pra v i lno sk len jena in zapisana?« je osk rbn ik skušal podpret i F ra jo .
»Še n isem podpisal,« je tehtno r eke l grof i n se o b r n i l h K r e s -n i k u . »No . in kakšna bo tvoja prošnja, fant?« N a l i c i h mu je
sedel nasmeh.
r RTV LJUBLJANA
Poročila poslušajte vsak dan ob 5.05, 6., 13., 15., 17., 22., 23. in 24. ur i ter radijski dnevnik ob 19.30 uri. Ob nedeljah pa ob 6.05, 7., 13., 15., 22. in 24. uri ter radijski dnevnik ob 19.30 uri.
N E D E L J A , 29. ma ja
6.30 Popevke za nede l j sko ju t ro
7.30 R a d i j s k i ko l edar i n p r i r ed i t ve dneva
7.35 P i h a l n a godba v r i t m u 8.00 M l a d i n s k a r ad i j ska
i g ra
8.50 Iz a l b u m a otroških n a rodn ih pesmi
9.05 Z g lasbo v n o v i teden 9.45 Neka j sk l adb za
violončelo
10.00 Se pomni t e tovariši . . . 10.30 Z b o r i i n samospev i i z
beležnice D a n i l a Bučarja
11.00 Zabavna mat ine j a 11.30 Odločil s e m s e za
i n d u s t r i j o . . . 12.00 Naši poslušalci čestitajo
i n pozdrav l ja jo — I 13.30 Z a našo vas 13.45 Konce r t p r i vas doma 14.15 Naši poslušalci čestitajo
i n pozdrav l ja jo — II 15.30 V sve tu operete 16.00 H u m o r e s k a tega tedna 16.20 P o nevesto . . . 16.35 G l a sben i p i k n i k 17.00 Šestdeset m i n u t športa
i n g lasbe 18.00 Rad i j ska i g ra 20.05 Izberi te me lod i jo tedna 21.00 M o j s t r i pevc i
nurnberški 22.15 Zaplešite z n a m i 23.10 S popevkami čez
kont inen te
23.40 Me lod i j e za l a h k o noč P O N E D E L J E K , 30. ma ja
5.00 Dob ro j u t r o
8.40 Po j e ženski zbor »France Prešeren-iz K r a n j a
9.00 Naš podl is tek
9.20 Z a vsakogar nekaj iz a rh i va zabavne glasbe
10.10 K n e z Igor
10.35 O d valčka do cha -cha -cha
11.00 Igra v i o l i n i s t A l i De rme l j
11.30 Odda ja za ot roke
12.00 Petnajst m i n u t z Vaškim kv in t e t om
12.15 K m e t i j s k i nasveta — C v e t k o K o p i t a r : K u l t u r no prosve tno de lo n a vas i
12.25 Španija v p l esu i n pesmi
12.40 Jesensk i ognj i , štirje o rkes t ra ln i pastel i
13.30 Kmečke godbe
13.50 Pesmii brez besed
14.05 Goda l a za zabavo
14.20 Z a n i m i v o s t i i z znanost i in t ehn ike
14.35 Naši poslušalci čestitajo i n pozdrav l ja jo
15.40 Naši popo tn ik i na tu j em
16.00 V svetu ope rn ih melod i j
17.10 Srečno vožnjo (šoferjem na pot)
18.00 Rad i j ska un i v e r za — Mesta V.
18.15 Pesem in p le« z B a l k a n a
18.30 Športni t.Minik
20.00 Por t r e t i z Brodvvuva
20.45 K u l t u r n a t r i buna
21 00 Konce r t Komornega orkestra R T V Zagrob
P l e sn i z v ok i iz s tudia 14
23 10
23.35 Ameriške popevke
T O R E K , 31. maja
5.00 Dob ro j u t r o 8.05 J u t r a n j i solistični
spored 8.30 R a d i bi vas zabava l i
8.35 Rad i j ska šola za srednjo s topn jo
9.2.5 Pe ta s im fon i j a 10.10 Izber i te me lod i j o tedna 11.00 Koncer t p iha lnega o r
kes t ra J L A
RADIJSKI IN TELEVIZIJSKI SPORED
o d n e d e l j e , 2 9 . m a j a 1 9 6 0
d o s o b o t e , 4 . j u n i j a 1 9 6 0
11.20 A r i j e iz i t a l i j a n s k i h oper
12.00 Pozdrav z gora 12.15 K m e t i j s k i nasveta —
F r a n c k a K a f o l : Zadružne prede lova ln i ce sadja
12.25 M a l a su i t a za v i o l o 12.50 T r i o A v g u s t a S tanka 13.30 Popu la rne s l ovenske
sk ladbe i g ra M a r i b o r s k i i n s t r u m e n t a l n i ansambe l
13.50 Po je S l o v ensk i oktet 14.05 Rad i j ska šola za višjo
stopnjo 14.35 Drugo de janje
opere M a n o n 15.40 L i s t i i z domače
književnosti 16.00 I zbra l i smo za vas 17.10 Razgovor z v o l i v c i 17.20 K o n c e r t za k l a v i r i n or
kester št. 5 17.55 Neka j l a h k e g lasbe 18.00 Iz z b o r n i k a spominov 18.20 Kotiček za mlade l j u b i
te l je g lasbe 18.45 Razgovor i o mednarod
n i h vprašanjih 20.00 Po j e K o m o r n i zbor R T V
L j u b l j a n a 21.30 Mouvemen t
S y m p h o n i q u e — orke ster L ondonske f i lha rmon i j e
21.41 K v i n t e t Jožeta Kampiča 22.15 Z a b a v n i kok ta j l 23.10 Nočni k o m o r n i
koncert
S R E D A , 1. j u n i j a
5.00 Dobro j u t r o 8.05 M l a d i ta l en t i Sredn je
g lasbene šole v L j u b l j an i p red mikro fon* >m
8.30 Iz d e l S tevana Brističa 9.00 J e z i k o v n i pogovor i 9.15 A l i v a m ugaja?
10.10 V i o l i n i s t D a v i d O j -Strah i n p i an i s tka Ve ra Rep kova igrata
10.40 Vese la godala
11.00 Neka j p r i l j u b l j e n i h ope rn ih dvospevov
11.30 Odda ja za c i c ibane
12.00 Narodne za g las i n k l a v i r v p r i r edb i C i r i l a Preg l ja
12.15 K m e t i j s k i nasve t i — Jože K r e g a r : V r t v j u n i j u
12.25 P i san i z v o k i z Dravske -ga po l ja
12.45 K l a v i r v r i t m u
13.30 Z b o r R T V Beograd p v. B o r i v o j a S i rn ica
13.50 V o z n i c a — Orkes t e r S l o venske f i lha rmon i j e
14.05 Rad i j ska šola za s r ed njo stopnjo
14.35 Od popevke do popevke 15.40 NOVOSI na knjižni
po l i c i
16.00 Konce r t po željah 17.10 Sestanek ob pet ih 17.30 Z a b a v n i po tpur i 18.00 K u l t u r n a k r o n i k a 18.20 Iz s lovenske solistične
g lasbe od N o v i h ako r dov d o danes
18 45 Domače ak tua lnos t i 20.oo Nov i posnetk i o rkes t ra
Raphaele 20.20 O p e r a : R igo le t to 22.15 Z a b a v a l vas bo l jub
l j ansk i jazz ansambe l 22.40 I ta l i jansko p o p e v k . -
23.10 Iz s o d o b n a u glast>eni*gu sveta
ČETRTEK. 2. j u n i j a
5.00 Dobro j u t r o !
8 05 Iz f i lmov i n g lasbenih rev i j
8.35 Ma jhen koncert z zbor i G a l l u s o v i h sodobnikov
8 55 Rad i j ska šola za višjo stopnjo
9.25 G lasbene s l i kan i ce 10.10 Konce r tna s imfon i j a
za sedem ins t rumentov in o rkes ter v F - d u r u
10.40 Pet m i n u t za novo pesmico
11.00 Z v o k i za zabavo 11.35 Samospev i L . Lebiča, B .
B je l inskega . M . Vodop i v ca
12.00 Poslušajmo p i h a l n i orkester L M
12.15 K m e t i j s k i nasve t i — E m i l Gabrovšek: N o v i predp is i gozdnega reda
12.25 A n s a m b e l s k i i n zborovsk i p r i z o r i i z popu la rn ih oper
13.30 Narodne i n ponarodele v p r i r edb i V l a d a Go loba
13.50 Pet pevcev — pet popevk
14.05 I van Zaje : Romantična uve r tu ra
14.20 Spor t i n športniki 14.35 Naši p<xslušalci čestitajo
in pozdrav l ja jo 15.40 S knjižnega trga 16.00 P o l u re s sk lada te l j em
G a b r i e l o m F a u r e j e m 16.30 P l e sn i z vok i v e l i k i h
mest 17.10 Usmer jan j e v v i soko
šolske pok l i ce 17.30 Z a b a v n i o rkes t r i —
znane me lod i j e 18.00 Turistična oddaja 18.15 Spoznava jmo nase
umetn ike 18.45 Rad i j ska un i ve r za 20.00 Četrtkov večer domačih
pesmi i n napevov 20.45 Z a b a v n i o rkes ter R T V
L jub l j ana 21.00 Ena js to le to službe
Janeza T rd ine 21.40 K o m o r n i in te rmezzo 22.15 P o sve tu jazza 23.10 Orkes te r S l o venske f i l
ha rmon i j e d i r i g i r a S a m o H u b a d
P E T E K , 3. j u n i j a
5.00 Dobro j u t r o !
8.05 Ju t ran j e g lasbeno popotovanje
9.00 Naš pod l i s tek
9.20 M a l i z abavn i ansamb l i
9.40 Kotiček za mlade l j u b i te l je g lasbe
10.10 A r i j e iz f rancosk ih i n i t a l i j ansk ih oper poje Jase L u c c i o n i
10.35 S popevkami po E v r o p i
11.00 Otroški p r i z o r i za k l a v i r
11.30 Družina i n d o m
11.45 P r i ženskem kvar t e tu k l u b a koroških študentov
12.00 Po je Ivo Robič
12.15 K m e t i j s k i musveti — Ing. M i r k o Pe t e rne l : Novosadsk i se jem i n napredek živinoreje
12.25 A n s a m b e l Srečka Dražila
12.40 Zabavn i orkester Stanlev B l a c k
13 30 T r i oporne uve r tu re
13.45 S k r i n j i c a z me lod i j ami
14.05 Rad i j ska šola za nižjo stopnjo
14.35 S lovenske sk l adbe igra v io l in is t K a r l o Rupe l
15.40 Iz svetovne književnosti
16.00 Pe tkov koncert ob štirih
17.10 Razgovor z vo l i v c i
17.20 Lepe melod i je
17.40 Naši v od i l n i ama te r sk i zbor i
18.00 Človek in zdrav je
18.15 V e d r i z vok i
18.30 Iz naših ko l ek t i v o v
20.00 A r m a n d o T rovu j o l i ; Nočni pre lud i j
20.15 Tedensk i zunan jepo l i tični preg led
M M
21.15
Skladateljske silhuete iz včerajšnjega sveta
Oddaja o mor ju in pomorščakih
22.15 Nočni opern i koncert 23 m V plesnem r i t m u
z ansamb lom Moj m i r a Šepeta
28.91 V o k a l n a ansamb la The H i Ixxs in The four Kreshmen
S O B O T A , 1. j u n i j a
5.00 Dobro j u t r o ! 8.05 Zabavna ru le ta 8.55 Rad i j ska šola za nižjo
s topnjo
9.25 K l a v i r s k e sk ladbe po narodn ih nape v i h
10.10 R i t m i L a t i n s k e A m e r i k e
10.40 Z b o r i V i l k a U k m a r j a
11.00 K o m o r n i koncert za k l a v i r i n orkester
11.30 P i o n i r s k i t edn ik
11.50 Tončka M a r o l t o v a : Z e n k a m i v goste gre i n Ples s pogačo
12.00 Z a b a v n i orkester R T V Beograd
12.15 K m e t i j s k i nasvet i — dr . Janez Babnič: Šepavost kon j
12.25 Domači napev i i zpod zelenega Pohor ja
12.45 P o s t r u n a h i n t i p k a h
13.30 Naši m l a d i opern i pevk i M i l e n a Pertot i n Z l a ta Gašperšič p red m i kro fonom
14.05 A n s a m b e l i n pevc i M i l a n a Stanteta
14.20 Z a n i m i v o s t i i z znanost i i n t ehn ike
15.40 N a p l a tnu smo v ide l i
16.00 K o m o r n i zbor R T V L jub l j ana poje ameriške pesmi
16.15 Venček domačih
16.30 Zvočni ka le jdoskop
17.10 Usmer jan je v v i soko šolske pok l i c e
17.15 G lasbena križanka št. X X V .
18.00 J e z i k o v n i pogovor i
18.15 Z a b a v n i o rkes ter We rne r M u l l e r
18.45 O k n o v svet
20. Spoznava jmo svet i n domov ino !
21.15 Za pr i j e ten konec tedna
22.15 Oddaja za naše izsel jence
23.10 V p lesu do polnoči
Televizijski spored N E D E L J A , 29. ma ja
10.30 Zgodbe i z ser i je T V f i lmov o Lassde
11.00 K m e t i j s k a oddaja 20.00 T V dnevn ik 20.30 K u l t u r n a panorama 21.50 Sedem d n i — z a n i m i v i
dogodk i doma i n po svetu
P O N E D E L J E K ,
30. maja
18.00 Oddaja za dom i n družino
18.30 Po l j udno- znanstvena oddaja
20.00 T V tednik 20.20 Tedensk i športni
pregled 21.00 Te l ev i z i j a O f i l m u
T O R E K , 31. maja
20.50 PronOS Sporeda i t a l i j an ske T V
S R E D A . 1. j u n i j a
1H.(M) P i on i r sk i mozaik
18.45 Telesna kultura In Sport 20.00 T V d n e v n i k 20.20 A k t u a l n a tema 20.40 M i r k o Zupančič: - R o m
bino, žalostni k l o v n -— d r a m a
21.50 Nenavadn i l o v — d o k u mentarn i f i lm
ČETRTEK. 2. j u n i j a
20.00 Prenos iz gledališča Beograd
P E T E K . S, j un i j a
20.50 Prenos i ta l i j anske te lev iz i jske postaje
S O B O T A . 1. j un i j a
18.00 Kekec , prenos mlad inske igre
19.20 T V posta 20.00 T V dnevn ik 20.20 T V rek lame 20.30 A v i o n , zabavno glasbe
na oddaja
T E L E S N A K U L T U R A
S O B O T N I R A Z G O V O R
Po 7 letih spet prvak Državno prvenstvo v keg l jan ju ,
k i je bi lo končano v nedeljo v Beogradu , je bi lo tako kot l an i zelo uspešno za Slovence, k i so tud i to pot osvo j i l i prvo mesto med ek i pam i in posamezn ik i . E k i p n i poka l so ponovno osvo j i l i kegljači k ran jskega T r i g l a va , med posamezn ik i pa je lanskega državnega p r v a k a Marinčka iz Ce l j a zamen ja l Kranjčan V L A D O M A R T E L A N C .
Tako j po v r n i t v i z državnega prvens tva smo ga po i ska l i na kegljišču T r i g l a va , da smo m u čestitali k uspehu in ga povab i l i na kratek razgovor.
» A l i j e to Vaš p r v i naslov d r žavnega prvaka?«
»•Ne, prvo mesto n a državnem prvens tvu sem osvo j i l pred 7 let i , prav tako v Beogradu.«
» Po rezu l ta t ih letošnjega d r žavnega prvenstva sodeč beograjsko kegljišče J L A n i na jbo l j še.«
»Res je, steze so zarad i s labega asfal ta i n desk dokaj težke. T u d i sam sem p r v i dan v e k i p nem t ekmovan ju dosegel slabši rezultat , k e r sem meta l le bol j za t ren ing . Tak ra t nam je bi lo
prvo mesto m e d ek ipami namreč že zagotovljeno.-«
- K a k o dolgo že kegl jate?" »Od leta 1951. P r e j pa s e «
ig ra l nogomet i n goj i l tudi atletiko.«
»Znano je, da je kegljanje šport v ka t e r em se uspešno udej-stvujejo tudi starejši športniki, zato nas zanimajo vaši načrti za prihodnost.«
»Dokler bom le mogel , boffl čini uspešneje zastopal barve T r i g l a v a i n državne reprezentance, prav tako pa bom naslednje leto b ran i l naslov državnega VT~ vaka.«
T U R N I R Z A K O M B I N I R A N E E K I P E
J u t r i bo v K r a n j u p r v i na miznoteniški t u r n i r k o m b i n i ran ih ek ip , k i se ga bodo razen domačih članov T r i g l ava udeležili še i g ra l c i na miznega tenisa »Ljubljana«, ravenskega »Fužinarja«. M l a dosti i z K r a n j a in»Odreda« i z L jub l j ane . Značilnost tega ek ipnega t ekmovan ja , k i ga je za prehodn i poka l o rgan i z i r a l N T K »Tr ig lav « , je v tem, d a za vsako ek ipo n a stopajo tr i je moški in dve ženski t ekmova lk i . To zan i m ivo tekmovanje bodo s k u šali sčasoma uve l j av i t i po vsej S l oven i j i i n tud i na tekmovan j ih v državnem m e r i l u .
»Kako bi v i sestavi l i državno kegljaško reprezentanco?«
»Smoljanovič, G r o m , Steržaj. Stare, K o b a l i n Bune ta meni" 1 -da najbol j zaslužijo mesto v
državni reprezentanci . M i s l i 1 1 0
pa, da sem tem reprezentančni tud i j az enakovreden.«
# Tega mnen ja smo tudi mi, A ver jetno pa j e V lado celo
boljši od osta l ih , ka r je ž« večkrat dokaza l z osvojitvijo najboljših mest, hkrati p a je uspešno zastopal barve T r i g l a va i n Jugoslavije doma in v tu j in i .
L . Stružnik
3 to m 9
#
V K r a n j , dne 28. ma ja — Danes
i n j u t r i bo v K r a n j u republiško prvens tvo v va jah n a orod ju , k i ga bo v sode lovan ju T V D P a r t i z a n K r a n j o r gan i z i r a l a re publiška zveza P a r t i z a n za S l o veni jo . N a tem prvens t va , k i bo pred osemle tko S i m o n a J e n k a i n F r a n c e t a Prešerna, bodo n a stopi le okra jne moške i n ženske vrste ter posamezn ik i od
Iz nižjega do višjega razreda 8 v r s t
n S -
bo
Goren j ske bo nastopi lo s 64 t ekmova l c i . B o r b a z a
slov republiškega p r v a k a precej z a n i m i v a z last i med s tami L jub l j ane , K r a n j a , M*tl
bora in Ce l j a , Kranjčanom pa se obeta spet lepa športna P r I
redi tev .
T E K M O V A N J E V POČAST I T E V D N E V A M L A D O S T I
V počastitev D n e v a mladost i je občinski komi t e L M S K r a n j o r g a n i z i r a l t ekmovan je med e k i p a m i k r a n j s k i h šol, ga rn i zo na K r a n j , vaških in tovarniških ak t i vov . E k i p e so se srečale v odbo jk i , r okome tu in s t re l j an ju . Končni v r s t n i red pa je b i l n a s l edn j i : 1. G u m a r s k a šola, 2. J L A , 3. G i m n a z i j a i td .
A T L E T S K I M I T I N G N A J E S E N I C A H
V o k v i r u IX . mlad inskega I t tva la je b i l v sredo, 25. nW»| pod Mežakljo at le tsk i i ™ 1 ' " * . ^ Udeležilo se ga je preko t ekmova lcev . Re zu l t a t i pa ' : b i l i nas l edn j i : 100 m : Raz ing e ^ L a d o 11,7; 1000 m : M a r j a n P*** p ro tn i k 2:45,7; štafeta 4 * ^ . ^ J G i m n a z i j a I. 47,2; da l j i na : V 1 . do Raz inge r 6,43; višina: F r a " Novak 170 c m ; k rog l a : v l a
Raz inger 12,85 m.
LJUDJE IN DOGODKI
Iskanje ravnotežja c t c k l i četrtek Jc odpotova l iz v i , naj obsodi polet letala
aše države be lg i j sk i zunan j i nad sov je tsk im ozemljem. . l in is ter P i e r re VVignv. V naši predvsem med nesta ln imi ržavi je b i l 5 dn i na uradnem sveta čutiti močno tendenc« ^
Pre tek l i četrtek Js odpotoval i/, v i , naj obsodi polet letala " v . (
nas mi državi V « . « • • . • , M. I M U N HI , , , m, n ^S*-
ob isku . Ob isk belg i jskega m i n i - pomir j en ju in i/.glajevanjn ^ stra je samo ponoven doka/, dob- » n m i n M « ^.»rtini/i se." r i l i odnosov med našima dvema državama, k i so se začeli r a z v i j a t i k m a l u po drug i svetovni voj-
H k r a t i je ta dogodek nova spodbuda / • nadal jno krepi tev odnosov, tako gospodarsk ih , kot k u l t u r n i h in d rug ih , med Be l g i jo in Jugos lav i j o .
Ob isk je tud i opozor i l , da bi vsak zastoj v mednarodnem z b l i ževanju /uradi neuspele koni t
sprot i j . Na četrtkovi " \ , .wo Varnos tn i svet zavrnil s ( , V l ! , ^ k i l
resolucijo In za lo bo SovJc*_ zveza sprožila vso zadevo » nera ln i skupščini O Z N . K a ' * / . se v tej razprav i obe strank ' kakor ne bosta /.edinih 1 , 1 j t , torej ni osnova za obnevU* p i ( t r g an ih vezi po konferen* '-
A f e r a i ameriškim letalom je /nova sprožila n t Jap« 1 1* v a l protestov prot i jap«n ( ) .„ju r. i, i n , u.ip, i r » u i m - vui proicsvuv Jirun J " r * j\
renče »na vrhu«, lahko mnogo ameriškemu paktu. Ves t«'i « „ škodljiveje v p l i v a l na nada l jn j i bi le tok i jske ul ice polne dem . (
razvo j dogodkov kot neuspeh strantov. V četrtek popoldi sam. Zato. kot je rečeno v /a ključnem sporočilu o ob i sku , se bosta Jugos lav i ju in Belgija iS v/trajnejc pr i zadeva l i i ska t i nova pota in gradi t i nove temelje za trdnejše mednarodno sodelovanje.
Po neuspelem pariškem sestan
demonstr i ra lo preko 150.000 i J ^ Vse kaže. da je Kiši jeva * ^ na zelo t rh l i h nogah. K , ' 0 ' ' * ' b j s k lO vest i , da ho odpovedan
BI*«* ameriškega predsednika hovverja na Japonskem. ^ „j
Tudi v Turčiji se pololM s* j,-usta l i l . Po z i d nji b vesten
J
a u • p i l l l M l I H i m i i . M i r m s r . s i » n - U S l t t l l l . I"4» Z a O l l J U " "*||"yoJsM k u je svetovna javnost /c neka- prevzela kontro lo V de/eb ^ „ ko ujela ravnotežje. Ka/.prave o ter are t i ra la cehi prc i l scdm ' ^ M >
k r i v d i i n k r i v c u se počasi u m i - pub l ike l tay .ua in di"U"•«* .. ^ l i kajo bolj k ons t ruk t i vnemu raz državne funkcionar je , ' ' ^ j , , de' niišljanju o tem, kako preprečiti godki so plod večtcdens _nii*"1'** drsenje navzdol . Tudi na sestan- monstrac i j p r id i režimu ^ . ^ d « ' k i h Varnostnega s v e t i , k i ta/ Menderesa in splošnega prav l j a te dn i o \o\ ietski /ulit,- vo l j s l va v de/eb.