inforegionews

SL

1725

-804

9 NoviceOktober 2008

št. 173

KN-A

B-08

-173

-SL-

C

Podatki iz 321 mest iz vse EU ter nadaljnjih 36 mest iz Turčije, Norveške in Švice skupaj oblikujejo bogat vir primerljivih statistik – uporabljenih je bilo več kot 300 kazalnikov, ki so zajemali področja, kot so okolje, de-mografija, prevoz in vključenost civilne družbe. Da bi zagotovili reprezentativen vzorec v smislu lokacije in velikosti, so bila izbrana mesta iz območja celotne EU in onkraj njenih meja.

Izsledki kažejo, da se številna mesta, zlasti iz srednje in vzhodne Evrope, srečujejo z zmanjšanjem števila pre-bivalcev. Prebivalstvo v 13 izmed 14 romunskih mest se je skrčilo v primerjavi z državnim povprečjem, ki je tudi samo upadlo od leta 1999. Izseljevanje in selitev iz mestnih središč v predmestja delno pojasnjujeta ta pojav. Prebivalstvo v preostalih mestih narašča, saj je mobilnost po vsej Evropski uniji zdaj olajšana.

V smislu zaposlitve lahko statistika za različna območja posameznega mesta, npr. Bratislave, Hamburga ali Aten, včasih pokaže bolj dramatično nesorazmerje, kot je to med mesti in regijami iz območja EU. Da bi se izognili getoizaciji, kohezijska politika pri razvijanju svojih strategij sprejema celostni pristop, ki lahko vzporedno poteka skozi posamezno mesto. Z ukrepi za povečanje zaposlovanja, obnovo javnih stavb in vlaganji v socialne ukrepe, npr. 6,3 milijona EUR iz regionalnih razvojnih skladov, kolikor se bo v obdobju 2007–13 porabilo za četrt Wilhelmsburg v Hamburgu, se želi vdihniti življenje sicer prikrajšanim urbanim območjem.

Novi okoljski podatki kažejo, da čeprav zmorejo nekatera mesta v EU reciklirati približno 80 odstotkov odpadkov - npr. Dresden in Frankfurt na Maini –, jih druga še vedno sežgejo več kot 90 odstotkov. Med 180 mesti iz celotnega območja držav EU-27, ki so posredovale podatke o tej spremenljivki, jih je 67 na seznamu mest, ki za več kot 80 odstotkov svojih odpadkov uporabljajo odprta od-lagališča. Kohezijska politika namerava izboljšati položaj s 6,2 milijarde EUR vredno naložbo za obdobje 2007–13 za projekte, povezane z ravnanjem z odpadki.

Rezultat sodelovanja med udeleženimi mesti, Evropskim statističnim uradom, Eurostatom in Generalnim direk-toratom za regionalno politiko je možnost dostopati do veliko kvantitativnih podatkov, ki jo Audit zagotavlja oblikovalcem politik, zasebnim podjetjem in vsakomur, ki ga zanima kakovost življenja v evropskih mestih. „Do-bra politika se začne s sposobnostjo uporabljati dobre informacije,“ je povedala komisarka Hübnerjeva, ko je sprejela nove podatke.

Vse od pilotne študije leta 1999 Urban Audit z več kot 400 000 posameznimi statistikami zagotavlja statistično analizo. Prvi krog zbiranja podatkov v velikem merilu je bil v obdobju 2003–04. Edinstvenost projekta je v obsegu njegovih glavnih treh razsežnosti: široki izbiri kazalnikov, široki geografski pokritosti in dejstvu, da so se podatki zbirali celo desetletje.

Med 35 mesti, vključenimi v obdobju 2006–07, jih je bilo 26, katerih prebivalstvo presega en milijon. Večina teh mest je

Seminar o zaključku strukturnih skladov iz obdobja 2000–06 v Bruslju

Na seminarju, ki je potekal 15. septembra v Bruslju, je bila poudarjena vloga orga-nov upravljanja ter plačilnih in likvidacij-skih organov pri zaključku strukturnih skladov iz obdobja 2000–06.

http://ec.europa.eu/regional_policy/conferences/closure/index_en.htm

Razpisi za zbiranje predlogov za raziskovalni program Regije znanja

Če sodelujete v raziskavah, ki vključu-jejo transnacionalno sodelovanje med regionalnimi, raziskovalno usmerjenimi grozdi, vas bo zanimal zadnji razpis za zbiranje predlogov v okviru sedmega okvirnega raziskovalnega programa (FP7). Proračunskih sredstev za razpis Regij znanja (RZ) je več kot 16 milijonov EUR, program pa je osredotočen na štiri ključna področja: upravljanje voda, goz-dov, tal in zemljišč ter odpadkov. Zadnji rok za prijave je 27. januar 2009.

http://cordis.europa.eu/fp7/dc/

Evropa v tvoji regiji

Medtem ko se v Bruslju odvija niz dogod-kov, ki zaznamujejo teden odprtih vrat med 6. in 9. oktobrom, je tudi za tiste, ki so predaleč, da bi se jih udeležili, pri-pravljenih nekaj dogodkov blizu doma. Od lokalnih prebivalcev do medijev, 27 nacionalnih predstavnikov in 482 ura-dov Europe Directa pripravlja dogodke, s katerimi bodo predstavili, kaj se do-gaja v EU in zakaj je to pomembno tudi zate.

http://ec.europa.eu/regional_policy/conferences/od2008/mycity.cfm?nmenu=200

Prihodnost kohezijske politike – razprava se nadaljuje

Okrogle mize, delavnice in številni govori najpomembnejših govornikov bodo po-tekali na Konferenci o teritorialni koheziji in prihodnosti kohezijske politike, in sicer 30. in 31. oktobra v Parizu.

http://www.conference-cohesionue2008.fr/

„Pregled stanja“ 321 evropskih mest – objavljeni najnovejši rezultati projekta Predstavitev mest – Urban AuditOd Istanbula do Varšave prihajajo najnovejši podatki o tem, kako ocenjujemo življenje v mestu. Ko je najavila primerjavo informacij, zbranih s projektom Urban Audit v obdobju 2006–07, je Danuta Hübner, komisarka za regionalno politiko, pojasnila, da „Urban Audit ni le orodje, namenjeno evropski kohezijski politiki, temveč bi ga morali uporabljati tudi nosilci odločanja na vseh ravneh za vse politike, ki vplivajo na mesta“.

http://ec.europa.eu/regional_policy/conferences/closure/index_en.htmhttp://ec.europa.eu/regional_policy/conferences/closure/index_en.htmhttp://cordis.europa.eu/fp7/dchttp://ec.europa.eu/regional_policy/conferences/od2008/mycity.cfm?nmenu=200http://ec.europa.eu/regional_policy/conferences/od2008/mycity.cfm?nmenu=200http://ec.europa.eu/regional_policy/conferences/od2008/mycity.cfm?nmenu=200http://www.conference-cohesionue2008.frhttp://www.conference-cohesionue2008.fr

Evropska komisijaGeneralni direktorat za regionalno politiko

Urednik: Raphaël Goulet, Evropska komisija, Generalni direktorat za regionalno politiko, enota B1, faks: +32 2 29-66003. Besedila te publikacije niso obvezujoča za Komisijo.Elektronski naslov Generalnega direktorata za regionalno politiko na spletu je: http://ec.europa.eu/regional_policy/index_en.htmKomisarka Danuta Hübner: http://ec.europa.eu/commission_barroso/hubner/index_sl.htmNaročilo publikacij: regio-info@ec.europa.eu — Ta bilten je objavljen v 22 uradnih jezikih Evropske unije. Natisnjeno na recikliranem papirju.Mnenja v tej publikaciji so mnenja avtorja in ne izražajo nujno stališč Evropske komisije.

Besedilo dokončano 2. oktobra 2008.

Podaljšajte naročnino za publikacije GD REGIODa bi povečali razširjanje z elektronskimi informacijskimi orodji, želi Generalni direktorat za regionalno politiko posodobiti svoj seznam stikov. Prosimo, posodobite svoje podatke na naslovu: http://www.inforegiodoc.eu in nam sporočite, kaj vam je všeč (ali ne) pri naših publikacijah. Več informacij na: regio-info@ec.europa.eu

Stockholmska konferenca je kot del celote okroglih miz, odprtih seminarjev, ciljno naravnanih sestankov in konferenc interesnih skupin dala „dragoceno priložnost slišati mnenja in poglede tistih, ki od znotraj poznajo regijo Baltskega morja“. Konferenca si je zastavila cilj odgovoriti na naslednja vprašanja:

Če bo za vodenje konference potreben nov organizacijski organ, kakšen •organ bi bil primeren?Če bodo partnerji neodvisno vlagali za namene skupnega cilja (usklajeno •financiranje), kako se bo to lahko izvajalo, pregledovalo in spremljalo?Kaj zadržuje boljše usklajevanje in kako lahko to izboljšamo?•Če je izvajanje pravil in zakonov Skupnosti (‚acquis’) problem, kako lahko •to izboljšamo?Kdo so ključni ljudje in organizacije, ki so vključeni?•Kako se lahko spremljajo vodilni projekti?•

Osem držav iz EU, ki skupaj z deli Ruske federacije mejijo na Baltsko morje, se je zbralo na letni konferenci za podregijsko sodelovanje držav Baltskega morja (BSSSC), ki je potekala v Kaunasu v Litvi, 18. in 19. septembra. Temeljno žarišče dogodka „Kako narediti regijo Baltskega morja dostopno in privlačno“ je bilo spodbujanje uravnoteženega razvoja, to pa je problem, ki je od širitve leta 2004 postal še bolj pereč.

V gospodarskem razvoju držav članic EU iz te regije so velike razlike. Območje se srečuje tudi z drugimi velikimi izzivi, kot so demografske spremembe in onesnaževanje morja.

Generalni direktorat za regionalno politiko vodi razvoj strategije, ki upošteva edinstvene značilnosti regije: število držav, ki jo obkrožajo, in njihovo med-sebojno povezano gospodarstvo, nesorazmerje med njihovim razvojem ter okoljska krhkost plitvih, manj slanih baltskih voda.

Strategija EU za regijo Baltskega morja bo Evropskemu svetu predstavljena junija 2009, slonela pa bo na štirih ciljih, s katerimi želi narediti regijo zavarovano in varno, okoljsko trajnostno naravnano, uspešno, dostopno in privlačno. Sprejetje te strategije je določeno kot ena prednostnih nalog švedskega predsedovanja EU v drugi polovici leta 2009.

http://ec.europa.eu/regional_policy/cooperation/baltic/index_en.htm

Kar nekaj konvergenčnih programov, programov za konkurenčnost in progra-mov sodelovanja se financira iz Evropskega sklada za regionalni razvoj (ESRR) v regiji Baltskega morja v obdobju 2007–13.

http://ec.europa.eu/regional_policy/country/prordn/index_en.cfm

http://www.balticseastrategy.se/

Tri kategorije za razpise so: uporabne raziskave, s proračunom, vrednim 1 milijon EUR, ter s poudarkom na podnebnih spremembah in prostorskih vplivih na regionalna in lokalna gospodarstva (ponovna vzpostavitev); znanstvena platforma in orodja, s proračunom, vrednim 100 000 EUR, ki se osredotoča na prostorske kazalnike in indekse (1. faza); ter ciljno usmerjena analiza na podlagi povpraševanja uporabnikov, 1,65 milijona EUR, za naslednjih osem tem:

Primer za aglomeracijske ekonomije v Evropi, •Razvoj otokov – evropski otoki in kohezijska politika, •

Čezmejne policentrične metropolitanske regije, •Uspeh za gospodarstvo konvergenčnih regij, •Možnosti podeželskih regij, •Prostorski scenariji: Nova orodja za lokalno-regionalna ozemlja, •Metoda transnacionalne podpore za evropsko sodelovanje, •Ozemeljska raznovrstnost.•

http://www.espon.eu/mmp/online/website/content/programme/1455/1872/index_EN.html

Ambiciozni posvetovalni postopek podpira strategijo EU za regijo Baltskega morja – stockholmska in kaunaška konferencaPripravljalna dela v zvezi s prvo strategijo EU za regijo Baltskega morja se po obsežnih posvetovanjih, ki so 30. septembra potekala na konferenci interesnih skupin v Stockholmu, nadaljujejo.

ESPON – odprti trije razpisi za zbiranje predlogov Več kot 100 ljudi se je udeležilo informativnega dneva ESPON, ki je potekal 9. septembra v Bruslju, da bi slišali, kako lahko sodelujejo v zadnjem krogu razpisov, ki jih je predstavil program Evropskega omrežja za opazovanje prostorskega razvoja in kohezijo (ESPON). Zadnji rok za odgovore je 15. oktober 2008.

glavnih mest; največje je Istanbul z 9 898 000, ki mu sledita London s 7 429 000 in Pariz (petite couronne) s 6 385 000 prebivalci. Ker 74 odstotkov prebivalstva v EU živi v mestih, je razumevanje tega, kar se v okoljskem, socialnem in gospodarskem smislu dogaja v urbanih področjih, ključno za oblikovalce politik na vseh ravneh.

http://www.urbanaudit.org/

http://ec.europa.eu/regional_policy/themes/urban/audit/index_sl.htm

http://www.inforegiodoc.eumailto:regio-info@ec.europa.euhttp://ec.europa.eu/regional_policy/cooperation/baltic/index_en.htmhttp://ec.europa.eu/regional_policy/country/prordn/index_en.cfmhttp://www.balticseastrategy.sehttp://www.espon.eu/mmp/online/website/content/programme/1455/1872/index_EN.htmlhttp://www.espon.eu/mmp/online/website/content/programme/1455/1872/index_EN.htmlhttp://www.urbanaudit.orghttp://ec.europa.eu/regional_policy/themes/urban/audit/index_sl.htm