[email protected] DIGITALIZACIJA NA...
Transcript of [email protected] DIGITALIZACIJA NA...
[email protected] nneeddeellnnoo VVRREEMMEE
22 B r o j 1002
Nikol~e Mickoski
U{te mnogu odamna lu|etosfatile deka ne `iveat ve~-no. Sfatile deka po niv doa-|aat mnogu novi generacii.Sfatile i deka treba da go
ostavat toa {to go nau~ile za da mo-`at novite generacii da prodol`atonamu kade {to tie zastanale. Zatoamorale da najdat nekoj medium prekukoj }e komunicira so niv. Toj mediumse menuval so tekot na godinite, a de-nes takov medium se kompjuterite.
Porazvienite i posvesnite zemjisfatija deka podatocite koi ne sedigitalizirani se osudeni na pro-past. Po~naa da gi digitaliziraatsvoite zapisi {to gi imaat na harti-ja. Eden od najgolemite proekti zadigitalizacija e proektot {to gosproveduva internet-prebaruva~ot„Gugl“. So ovoj proekt }e se digita-lizira ogromen del od kni`evniotfond na 5 golemi svetski bibliote-ki: Mi~igen, Stenford, Harvard, Ok-sford i Javnata biblioteka na Wu-jork. So toa lu|eto }e dobijat pristapdo ogromno koli~estvo informacii.Iako proektot momentalno e vo za-stoj poradi toa {to nekoi avtori sme-taat deka se kr{at nivnite avtorskiprava i baraat finansiska satisfak-cija od Gugl, sepak pretstavuva ogro-men ~ekor kon celta – ogromna digi-talna baza na podatoci.
Za `al, Makedonija kako da nespa|a vo grupata na zemji {to se sves-ni deka hartijata kako medium zaprenos i skladirawe na informaciipoleka go gubi primatot i e osudenana propast. Dosega vo Makedonija sa-mo mal del od bogatoto kulturnonasledstvo koe generaciite pred nasni go ostavile na hartija za nie daim go preneseme na novite pokolenijae digitaliziran i javno dostapen. Anie seto toa nasledstvo sme go osta-vile na policite i vo vizbite na bib-liotekite i sme go zaboravile. Iako~esto umeeme da se pofalime dekaBla`e Koneski, Slavko Janevski idrugi se pisateli so vizija i silnapoetska mo}, malkumina vo svetot }en* razberat zo{to se gordeeme soovie pisateli zatoa {to malkuminaimale mo`nost da se zapoznaat sonivnoto kni`evno tvore{tvo. A zo-{to? Zatoa {to hartienata kniga naKoneski ili Janeski ne uspeala dastigne do ~itatelite vo Afrika,Azija ili Amerika. A zamislete sida bea digitalizirani!
Digitalizacijata na informaci-ite ima ogromen broj na prednosti.Digitaliziranite informacii mo-`at da se indeksiraat i da se preba-ruvaat. Mo`e da se kreira ednaogromna baza na znaewe koja mo`e dase koristi od site. Isto taka, digita-liziraweto na podatocite pretstavu-
va golema prednost za site onie {tone sakaat nivniot trud da bide osta-ven nekade na nekoi polici za da so-bira prav. Ogromen broj na nau~nitrudovi, doktorski i magisterski di-sertacii i istra`uvawa se ostavenii zaboraveni. Makedonskiot jazikmo`ebi ne e poznat za lu|eto vo sve-tot, no sekako e poznat za Makedon-cite koi `iveat vo Makedonija i vodijasporata. Site tie znaewa }e bi-dat dostapni na uvid na site zainte-resirani, kako i na kriti~ki osvrti idopolnuvawa od ~itatelite. Imetona avtorot nema da bide zaboraveno inegoviot trud }e bide ocenet sporedzaslugite, {to zna~i deka nema dabide pro~itan od edna mala grupa nalu|e i potoa ostaven na zaboravot.
Internetot kako globalna mre`ane znae za granici. Sekoe digitali-zirano delo mo`e da dopre do ogro-men broj ~itateli {to }e go pro~ita-at i }e go ocenat. Trudot na avtorotnema da bide zaluden. Negovata po-raka }e dopre do onie {to sakaat daja ~ujat bez da bide cenzurirana odnekoi na koi toa ne im odgovara. Oso-beno ako tie dela se licencirani podlicencite Kriejtiv komons (CreativeCommons) }e mo`at da se preveduva-at i da se promoviraat.
Vo Makedonija ve}e se pojavijamediumi i e-spisanija {to sakaat daja promoviraat kulturata na Inter-net bez za toa da baraat pari od ~i-tatelite, kako {to se Blesok, Agora idrugi. Qubitelite na „pi{aniot“zbor ne mora da odat vo najbliskatatrafika ili kni`arnica za da gi ku-pat i da gi pro~itaat. Dovolno e sa-mo od nivnite domovi ili rabotnimesta da se priklu~at na Internet ida ja vpi{at veb-adresata na oviespisanija. Mo`at da pro~itaat {totvori sve`ata krv vo na{a kni`ev-nost, da ostavat komentar, da bidatkonstruktivni kriti~ari {to }e mupomognat na avtorot da bide u{te po-dobar, u{te pokreativen, u{te povo-len za novi dela.
Ama... piratstvoto!
Avtorskite prava vo Makedonijase regulirani so Zakonot za avtorskii srodni prava, a so nego, spored~len 1, „...se ureduva pravoto na
avtorite nad nivnite dela od obla-sta na kni`evnosta, naukata i umet-nosta i pravata na izveduva~ite, nafonogramskite, filmskite i scen-skite producenti, na radio- i televi-ziskite organizacii, na izdava~itei drugite lica utvrdeni so ovoj za-kon, kako i na podgotvuva~ite na ba-zi na podatoci, nad nivnite izvedbii predmeti na srodnite prava, kako iostvaruvaweto i za{titata na avtor-skoto pravo i srodnite prava.“
Ovoj zakon vo praktika ~esto nefunkcionira. Brojot na sudski po-stapki spored nego e minimalen voodnos na brojot na sekojdnevni prekr-{uvawa. Kaznite se pari~ni i zapravni lica se dvi`at od 60.000 do300.000 denari (~len 168). Vo golembroj slu~ai, zarabotuva~kata na pre-kr{itelite e mnogukratno pogolemaod najvisokata pari~na kazna.
Eve nekolku primeri na prekr{u-vawe na avtorski prava:
Tekst – knigi od stranski avto-ri se preveduvani na makedonski bezpismeno odobrenie, seminarski rabo-ti, napisi vo vesnici, prilozi vodrugi mediumi.
Muzika – simnuvaweto muzikaod internet go koristat skoro sitemakedonski prodavnici za muzi~kiCDa. Golem del od muzikata se sni-ma na CDa bez da se plati nadomestna avtorite.
Filmovi – i toa ~esto so na-malen kvalitet vo sporedba so origi-nalite. Koga posleden pat ste iznaj-mile film na DVD koj bil so odli-~en kvalitet na slika i zvuk i bez si-lueti {to vi vletuvaat vo sekoj vtorkadar?
Radiodifuzija – prezemeniprilozi vmetnati vo emisii, pa i re-emituvawe na celi kanali bez dozvo-la preku kabelski mre`i.
Dali mo`e ne{to da se napraviza da se eliminira kr{eweto naavtorskite prava? Da, mo`e, no spro-veduvaweto na zakonot odi mnogu te-{ko, zaradi slabite kapaciteti nadr`avnite organi i inspekciskislu`bi, bavnoto sudstvo i sl.
Od druga strana, {to e so avtori-te koi od razli~ni pri~ini sakaat dadozvolat upotreba na nivnite delaza nekoi nameni koi se pokrieni so
Zakonot za avtorski prava. Na pri-mer, onie koi vo promotivni celi sa-kaat da im ovozmo`at na qubitelitena muzikata da go simnat nivniotnajnov singl na svojot kompjuter. Do-kolku nemaat „na pismeno“ dekaavtorot im dozvolil, takvite lu|e defakto imaat status na osomni~enikriminalci.
Sajber-guruto Marsel Mars(http://ki.ber.kom.uni.st) smeta dekamotivacijata za tvore{tvo mo`e dapoteknuva od: „Prvo, ednostavna po-treba da se tvori – kreativnost. Vto-ro, priznanie i kredibilitet - jakne-we na egoto. Treto, `elba za op{tes-tveni promeni, aktivizam, promenina odnosite na mo} pome|u proizvo-ditelite i potro{uva~ite, avangard-na umetnost, politika. I ~etvrto –pari. Denes dominantna perspektivae ~etvrtata, a zakonite i propisite sepostaveni kako ostanatite da ne po-stojat.“
Vistinskoto pra{awe {to trebada se postavi e „Dali mo`e ne{to dase napravi za da se namali prekr{u-vaweto na avtorskite prava?“. Odgo-vorot bi bil „Da, mo`e, da se vove-dat poslobodni licenci – licenciteKriejtiv komons“. Licenci {to }e imdadat pogolema sloboda i na avtori-te i na korisnicite. I {to e najva`-no, tie mo`at i da se vovedat i da sepo~ituvaat.
Kriejtiv komons
Terminot „Kriejtiv komons“ seodnesuva na nekolku licenci objave-ni na 12 dekemvri 2002 godina odKriejtiv komons, neprofitna korpo-racija so sedi{te vo SAD. Nivna na-mena e zgolemuvawe na dostapnostana sodr`ini {to nivnite avtori sa-kaat da gi spodelat so svetot, kako ina sodr`ini {to se vo javna sopstve-nost.
DIGITALIZACIJA NA KULTURNOTO NASLEDSTVO
Dosega vo Makedonija samo mal del od bogatoto kulturno nasledstvo {to gene-raciite pred nas ni go ostavile na hartija za nie da im go preneseme na no-
vite pokolenija e digitaliziran i javno dostapen. A nie seto toa nasledstvosme go ostavile na policite i vo vizbite na bibliotekite i sme go zaboravile.
Iako ~esto umeeme da se pofalime deka Bla`e Koneski, Slavko Janevski i drugise pisateli so vizija i silna poetska mo}, malkumina vo svetot }e n* razberat zo-{to se gordeeme so ovie pisateli zatoa {to malkumina imale mo`nost dase zapoznaat so nivnoto kni`evno tvore{tvo. A zo{to? Zatoa {to hartie-nata kniga na Koneski ili Janeski ne uspeala da stigne do ~itatelite vo
Afrika, Azija ili Amerika. A zamislete si da bea digitalizirani!
Spodelete ja
KKRREEAATTIIVVNNOOSSTTAA!!KKRREEAATTIIVVNNOOSSTTAA!!
Lorens Lesig
www.vreme.com.mknneeddeellnnoo VVRREEMMEE
23N e d e l a , 4.3.2007
Debatata okolu kontrolata nakreativnosta premnogu ~esto odivo ekstremni nasoki. Na ednastrana e vizijata za celosna kon-trola, svet vo koj sekoja poslednaupotreba na edno delo e regulira-na i vo koj „site prava se zadr`a-ni“ (a potoa i nekoi) pretstavuvanorma. Od druga strana e vizijataza anarhija, svet vo koj avtoriteu`ivaat {iroki slobodi, no sepakse podlo`ni na eksploatacija.Balansot, kompromisot i posred-ni{tvoto, nekoga{ dvi`e~kite si-li na sistemot za avtorski pravakoj{to ednakvo gi cene{e inova-cijata i za{titata, stanaa zagro-zeni vidovi.
Kriejtiv komons raboti za dagi voskresne. Kriejtiv komons gikoristi privatnite prava za dakreira javni dobra: kreativni de-la besplatno dostapni za oprede-lena namena. Kako i kaj dvi`ewa-ta za sloboden softver i otvorenkod, celite na Kriejtiv komons sekooperativni i naso~eni kon zaed-nicata, no nivnite sredstva se vo-lonterski i slobodoqubivi. Kri-ejtiv komons rabotat za da im po-nudat na avtorite svet so najdo-broto od dvete strani tie da mo-`at da gi za{titat svoite delaistovremeno pottiknuvaj}i odre-deni nivni upotrebi – da navedatdeka „nekoi prava se zadr`ani“.
Osnova~ot na Kriejtiv ko-mons, profesorot od Harvard iStenford Lorens Lesig, objasnu-va: „Koja bilo licenca od Kriej-tiv komons se temeli na zakonotza avtorski prava. Ako avtorotsaka negovata kniga da se distri-buira besplatno preku Internet,taa s* u{te so za{titeni avtorskiprava, samo se dozvoleni oprede-leni vidovi upotreba - besplatno.Ako nekoj gi prekr{i uslovite nalicencata, toga{ taa li~nost gokr{i i zakonot za avtorski pravai vrz takviot prekr{itel mo`e dase primenat istite merki koi go{titat i, na primer, Majkrosoftkoga nekoj gi piratizira nivniteprodukti.“
Edna edinstvena cel gi obe-dinuva tekovnite i idnite proe-kti na Kriejtiv komons: da se na-pravi nivo na razumni, fleksi-bilni avtorski prava nasproti re-striktivnite podrazbrani prava.
Izbirawe licenca
Ako avtorot go licencira svo-eto delo pod Kriejtiv komons toane zna~i deka toj se otka`uva odsvoite avtorski prava. Toa zna~ideka avtorot dava nekoi od svoiteprava na javnosta, no pod odrede-ni uslovi. Site licenci Kriejtivkomons baraat korisnikot da od-dade priznanie na na~in baran odavtorot ili sertifikatorot.
Navedi izvor. Avtorot imdozvoluva na drugi da go kopira-at, prika`uvaat iizveduvaat nego-voto delo za ko-e{to toj gi po-seduva avtor-skite prava, ka-ko i da pravatadaptirani dela
bazirani vrz nego, no samo akooddadat priznanie na na~in ba-ran od avtorot.
Primer: Ana objavuva foto-grafija pod licencata Navediizvor zatoa {to saka svetot da gikoristi nejzinite sliki ako i bi-de oddadeno priznanie. Goran janao|a nejzinata fotografija on-lajn i saka da ja stavi na naslov-nata strana od svojot veb-sajt. Go-ran ja stava slikata na Ana nasvojot veb-sajt i jasno naveduvadeka Ana e avtor na slikata.
Grupata na osnovni licenciKriejtiv komons mu dozvoluva nakorisnikot i da me{a i da spore-duva uslovi od opciite navedenipodolu. Vo grupata na osnovni li-cenci Kriejtiv komons spa|aat{est licenci Kriejtiv komons odkoi korisnikot mo`e da izbira.
Nekomercijalno. Avtorot im dozvo-
luva na drugi da gokopiraat, distribu-iraat, prika`uvaati izveduvaat nego-voto delo, i adap-tiranite dela bazi-rani vrz nego, no samovo nekomercijalni celi.
Primer: Aleksandar objavuvasvoja fotografija na negoviotveb-sajt pod licencata Nekomer-cijalno. Hajrie ja pe~ati foto-grafijata na Aleksandar. Hajriene smee da ja prodava ispe~atena-ta fotografija bez dozvola odAleksandar.
Bez adaptirani dela. Avto-rot im dozvoluva nadrugi da kopiraat,distribuiraat, pri-ka`uvaat i izvedu-vaat samo verodo-stojni kopii od de-loto, a ne adapti-rani dela baziranivrz nego.
Primer: Lidija ja licencirasnimkata od nejzinata pesna podlicencata Bez adaptirani dela.Petar bi sakal da „ise~e“ del odnejzinata pesna i da go vmetne vosvojata i da napravi sosema novapesna. Petar ne smee da go napra-vi toa bez dozvola od Lidija.
Spodeli pod isti uslovi.Avtorot im dozvoluva na drugida distribuiraat adaptiranidela samo pod licenca identi~-
na na onaa pod koja e licencira-no negovoto delo.
Primer: Slikata na Irfanobjavena onlajn e licenciranapod uslovi Nekomerci-jalno i Spodeli podisti uslovi. Mari-ja e umetnik-ama-ter i se zanima-va so kola`i.Taa ja vmetnuvaslikata na Irfanvo eden od nejzini-te kola`i. LicencataSpodeli pod isti uslovi nalagaMarija da go licencira svojot ko-la` pod licencite Nekomerci-jalno i Spodeli pod isti uslovi.Taa treba da mu go ponudi svoetodelo na svetot pod istite uslovi{to Irfan i gi dal nea.
Ili: Jovan pi{uva tekst zaKriejtiv komons (jovansblog.do-broutro.com/post/847). Na Nikolamu se dopa|a naslovot i go iskori-
stuva za svoj tekst na istata te-ma, oddavaj}i mu priznaniena Jovan so ovoj pasos.
Kombiniraweto na uslo-vite od gorenavedenite li-cenci nudi {esnaeset mo`-
ni kombinacii, od koi edina-eset se validni licenci Kriej-
tiv komons. ^etiri od pette ne-va`e~ki kombinacii vklu~uvaatodredbi od licencite Spodelipod isti uslovi i Bez adaptiranidela, koi me|usebno se isklu~u-vaat.
Sekoja licenca od licenciteKriejtiv komons e dostapna vo triformati:
Komons did (Commons Deed)
Ednostavno, lesno raz-birlivo rezime na licenca-ta, zaedno so relevantnite
ikoni koi jasno im uka`uvaatna drugite potencijalni koris-
nici na deloto spored koi usloviavtorot go licencira istoto i koiprava gi imaat tie spored licen-cata.
Praven kod
Praven tekst namenet na li-cencata za avtorot da bide sigu-ren deka licencata }e bide priz-naena na sud. Sodr`i detalenopis na prava i obvrski.
Digitalen kod
Prevod na licencata na jazikrazbirliv za ma{inite koj{toavtorot mo`e da go dodade na di-gitalnite na deloto. Kodot se na-o|a vo digitalniot izvor i im po-maga na prebaruva~ite i na drugiaplikacii da go identifikuvaatavtorskoto delo spored usloviteza koristewe.
Procesot na licencirawe de-la spored licencite Kriejtiv ko-mons e mnogu ednostaven. Avtorottreba samo da go poseti veb-saj-tot na Kriejtiv komons (www.cre-ativecommons.org), da go izberetipot na licenca i }e dobie kodkoj treba da go postavi vo digi-talnata kopija na deloto i naveb-sajtot na koj toa delo e obja-veno.
Kriejtiv komons vo Makedonija
Vo maj 2005 godina Fonda-cijata Metamorfozis ja orga-nizira{e konferencijata„Avtorskite prava vo digital-nata era“ na koja m-r Maja Bo-gataj, praven ekspert od Slove-nija, gi pretstavi licenciteKriejtiv komons. Vo tekot na2006 g. Metamorfozis vo sora-botka so makedonski pravnieksperti, organizacijata zakulturni politiki Kontrapunkti korporacijata Kriejtiv ko-mons go po~na procesot na lo-kalizirawe na licencite Kri-ejtiv komons.
Tekstot na licencite e pris-posoben na makedonskiot pravensistem i po odobruvaweto na na-crt-tekstot od Kriejtiv komons}e po~ne javna debata. Ve}e napo~etokot na letoto licenciteKriejtiv komons }e im bidat do-stapni na makedonskite avtori,prisposobeni na specifikite namakedonskoto zakonodavstvo ina lokalnite jazici.
Tomislav Medak e rakovoditel na teori-skata i izdava~kata programa na Multime-dijalniot institut od Zagreb (www.mi2.hr)koj raboti na zastapuvawe na slobodniotsoftver i slobodnata kultura. G. Medak evoda~ na hrvatskata lokalizacija na Kriej-tiv komons i ~len na Upravniot odbor na me-|unarodnata organizacija za slobodni inte-lektualni dobra ajKomons (www.iCom-mons.org).
Koj s$ gi koristi licencite Kriejtiv ko-mons vo Hrvatska i vo kolkava merka?
Licencite vo Hrvatska formalno posto-jat od januari 2005 godina, no proizvodstvo-to na kultura i umetnost kako slobodni iotvoreni sodr`ini po~na pred da se osnovaKriejtiv komons vo 2002. U{te od 2001 go-dina, inspirirani so javnata licenca GNU imodelot na kolaborativno proizvodstvo naslobodniot softver, go pokrenavme izdava~-kiot proekt za slobodni digitalni sodr`iniEGOBOO.bits (www.egoboobits.net). Na negose sobra cela edna generacija elektronskimuzi~ari aktivni vo na{iot klub MAMA ipostigna zna~ajni uspesi, pa koga Kriejtivkomons po~na da gi lokalizira licencite nanacionalni nivoa, re{ivme i nie da go sto-rime toa.
EGOBOObits e golem po~eten korisnik nalicencite Kriejtiv komons - na negoviotveb-sajt mo`e da se najdat preku 100 ~asamuzika i video. Vo me|uvreme i drugi samo-stojni avtori po~naa da gi koristat licen-cite, glavno muzi~ari i aktivisti, no i dru-gi izdava~ki proekti kako Netlabel Mote-paradiso (netlabel.monteparadiso.org). Najgo-lemi korisnici na licencite se internetportalite kako Kontrapunkt (www.kontra-punkt.hr) i najgolemiot hrvatski blog-por-tal Blog.hr (www.blog.hr) so preku 100.000blogovi.
Koi se najgolemite pr e~ki za razvojotna slobodnata kultura vo Hrvatska?
Pre~ka e relativno nerazvienata digi-talna kultura. No primarna pre~ka e ispre-vrteniot sistem na vrednosti koj nametnuvadeka edinstven motiv za tvorewe se parite iuspehot na pazarot, a ne priznanieto i sora-botkata.
Poentata na informaciskoto op{testvoe site da imaat pristap do digitalnite ala-tki za proizvodstvo i globalnite mre`i zadistribucija na tvore{tvoto. Porano ovieraboti mo`ele da gi ponudat samo golemiteindustrii, a denes golemite mediumski kor-poracii se pretvoreni vo glaven protivnikna {ireweto na kreativnosta.
Koj e najdobriot na~in za r e{avawe naovie problemi?
Mislam deka tehnolo{kiot razvoj i „ne-poslu{nosta“ na korisnicite }e go re{at tojproblem za nas. So dovolno vreme i malkuoptimizam. Sekako i so na{iot trud da pot-tikneme sozdavawe alternativi vo kultura-ta preku sorabotka i spodeluvawe vo tvore{-tvoto. F.S.
Tomislav Medak,Kriejtiv komons,
Hrvatska
INTERVJU
[email protected] nneeddeellnnoo VVRREEMMEE
22 B r o j 1016
Internetot im obezbedina istra`uva~ite da giobjavat rezultatite odsvoite istra`uvawa dabidat dostapni za site
vo sekoe vreme. Ova se odnesuvana napisi vo spisanija, bez raz-lika dali nivnata biblioteka epretplatena na spisanieto vokoe{to se objaveni napisite,kako i na drugi rezultati odistra`uvawa kako {to se kon-ferenciski dokumenti, teziili izve{tai od istra`uvawa.Ova e poznato kako otvoren pri-stap.
Istra`uva~ite gi objavuva-at svoite rezultati za da vos-postavat svoi stavovi za istra-`uvaweto i da im ovozmo`atna drugi istra`uva~i da gra-dat vrz niv. Vo slu~ajot so na-pisi vo spisanija, samo najboga-tite institucii mo`at da sidozvolat razumen del od siteobjaveni akademski spisanija izatoa istra`uvaweto i prista-pot do takvi napisi ne bil se-koga{ lesen za pove}eto istra-`uva~i. Otvoreniot pristap gopromenuva seto ova.
[to e otvoren pristap?Literaturata za istra`uva-
we so otvoren pristap e sosta-vena od slobodni kopii na re-cenzirani napisi i konferen-ciski dokumenti postaveni nainternet, kako i tehni~ki izve-{tai, tezi i rabotni dokumenti.Naj~esto ne postojat ograni~u-vawa so licencirawe na nivna-ta upotreba od strana na ~ita-telite. Spored toa tie mo`atslobodno da se koristat zaistra`uvawa, predavawa i dru-gi potrebi.
[to ne e otvoreniot pristap?Postojat razni nedorazbi-
rawa okolu otvoreniot pristap.Otvoreniot pristap ne e samo-stojno izdava{tvo, nitu na~inda se zaobikolat recenziite ipublikaciite, nitu e nekoj vidvtoroklasno, evtino izdava{-tvo. Ednostavno, otvoreniotpristap e sredstvo so koe{to
rezultatite od istra`uvawatase slobodno dostapni preku in-ternet za celata istra`uva~kazaednica.
Kako se obezbeduva otvoren pristap?Otvoreniot pristap mo`e da
se obezbedi na razni na~ini.Istra`uva~ot mo`e da stavikopija od sekoj napis vo arhivaso otvoren pristap ili skladi-{te na dokumenti, ili mo`e daobjavuva napisi vo spisanija sootvoren pristap. Isto taka,istra`uva~ot mo`e da stavikopija od sekoj napis na svoj
veb-sajt ili na veb-sajtot na in-stitucijata. Trite na~ini zaotvoren pristap obezbeduvaatmnogu pogolem pristap do napi-site otkolku istite da se skri-eni vo spisanija za koi{to tre-ba da se plati pretplata. Prvi-te dva na~ini pretstavuvaatmnogu posistematiziran i poor-ganiziran pristap otkolku tre-tiot i gi maksimiziraat {ansi-te drugite istra`uva~i da gilociraat i da gi pro~itaat na-pisite.
Arhivite ili skladi{tatana dokumenti so otvoren pri-stap se digitalni kolekcii naistra`uva~ki napisi {to se po-staveni od nivnite avtori. Voslu~ajot so napisite vo spisa-nija, toa mo`e da bide naprave-no ili prethodno (pred pe~ate-we) ili po objavuvaweto (po pe-~atewe). Ovoj na~in e poznatkako „samostojno arhivirawe“.Ovie skladi{ta na dokumentigi prika`uvaat metapodatoci-te za sekoj napis (naslov, avtori drugi bibliografski detali)vo format koj odgovara na Pro-tokolot na inicijativata zaotvoren pristap za sobirawemetapodatoci (Open ArchivesInitiative Protocol for MetadataHarvesting) – OAIPMH.
Za da pristapite do sodr`i-nata na ovie arhivi mo`e da gokoristite prebaruva~ot
„Gugl“ili eden od specijalizi-ranite prebaruva~i za popre-cizno i poefikasno prebaruva-we. Specijaliziranite preba-ruva~i sistematski ja sobiraatsodr`inata na arhivite nizsvetot, pravej}i baza na poda-toci od tekovnoto globalnoprebaruvawe. Skladi{tata nadokumenti so otvoren pristapmo`at da bidat multidiscip-linarni i da se locirani nauniverziteti ili drugi istra-`uva~ki institucii, ili mo`at
Alma Svan
BESPLATNI DIGITALNI SODR@INI PREKU INTERNET
{ANSA ZA MAKEDONSKATA
Makedonski elektronskibiblioteki (MeB) e konzorci-um na biblioteki i srodni in-stitucii osnovan vo 2003 go-dina, so vizija za sozdavawemakedonska mre`a na e-bib-lioteki vo koordinirana pro-mocija na sloboden pristapdo informacii za sekogo.
Vo MeB mo`e da se za~le-nat biblioteki od site vido-vi: univerzitetski, istra`u-va~ki, medicinski, narodni,gradski, specijalizirani...kako i nau~no-istra`uva~kiinstitucii, nevladini orga-
nizacii koi nudat javen pri-stap do informacii od obla-sta na kulturata i obrazova-nieto, vladini biblioteki islu`bi so informativna iliistra`uva~ka funkcija.
MeB e povrzan so svetska-ta mre`a eIFL (eifl.net),formirana na inicijativa naInstitutot otvoreno op{tes-tvo vo 1999 godina, vo koja~lenuvaat nad 2.200 biblio-teki od 50 zemji i preku kojase obezbeduva pristap do bazina podatoci od nau~nite spi-sanija.
BioMed Central, najgo-lemiot izdava~ na spisa-nija so otvoren pristapwww.biomedcentral.com
Za Javnata bibliotekaza nauka poglednetewww.plos.org
Za najnova verzija naspisok na spisanija sootvoren pristap poglednetewww.doaj.org
Peticijata za garanti-ran javen pristap do rezul-tatite od istra`uvawa koibile finansirani so pariod gra|anite (www.ec-peti-tion.eu) ima za cel da gi os-tvari preporakite na Studi-jata za ekonomskata i teh-ni~ka evolucija na pazari-te na nau~ni publikacii voEvropa, objavena od Evrop-skata komisija vo januari2006 godina:
Da se vospostavievropska primeneta politi-ka na evropsko nivo so kojasite nau~ni trudovi koiproizleguvaat od istra`u-vawa finansirani odEvropskata komisija poopredelen vremenski periodda se napravat dostapnipreku arhivi so otvoren pri-stap,
Evropskata komisija,zaedno so zemjite-~lenki naEU i so evropskite istra`u-va~ki i akademski asocija-cii da ispita kako da sesprovedat takvite primenetipolitiki i otvoreni arhivi.
Senatorot Xon Kornin(cornyn.senate.gov), republi-kanec od Teksas, objavil dekaovaa godina }e ja obnovi bor-bata za donesuvawe na zako-not za javen pristap preku in-ternet do podatocite odistra`uvawa koi se finansi-rani od sojuzniot buxet. Zako-not (Federal Research Public
Access Act) bara takviteistra`uvawa da bidat do-stapni besplatno vo rok od{est meseci po objavuvaweto.
„Ako dano~nite obvrznicipla}aat za proekti finansi-rani od sojuznata vlada, to-ga{ tie zaslu`uvaat i pristapdo ona za {to platile“ – izja-vil za „Vajerd“ portparolot
na senatorot. „Ovie istra`u-vawa se sprovedeni so pari odgra|anite i od istra`uva~ivo javni institucii. No ne se{iroko dostapni.“
Kornin go predlaga zako-not zaedno so demokratot Xo-zef Liberman, so namera dabide staven na glasawe vo te-kot na ovaa godina.
Makedonski elektronskibiblioteki
Inicijativa za otvoren pristap vo SAD
w3.nubsk.edu.mk
OTVORENPRISTAPOTVORENPRISTAP
Spisanijaso otvoren
pristap
Inicijativa za otvoren pristap na nivo na EU
www.vreme.com.mknneeddeellnnoo VVRREEMMEE
25N e d e l a , 18.3.2007
NAUKA:Otvoren pristap pretsta-vuva besplatna dostap-
nost na digitalni sodr-`ini preku Internet. Naj-poznata i najlesno izved-
liva forma na otvorenpristap e objavuvawe re-
cenzirani nau~ni trudoviod akademski spisanijabez o~ekuvawe avtoritedopolnitelno da bidat
plateni za toa.
JISC nudi resursi iistra`uva novi mehanizmiza delewe pristap do in-stitucionalni resursi:
www.jisc.ac.ukProektot TARDis
istra`uva novi modeli nagradewe efikasni institu-
cionalni arhivi: tardis.eprints.org
OAIster ovozmo`uvaprebaruvawe digitalni ar-hivi www.oaister.org
Proektot [ERPA raz-viva arhivi so otvorenpristap vo golem broj uni-
verziteti na koi imaistra`uvawa:
www.sherpa.ac.ukMerodavna lista na
skladi{ta na dokumenti sootvoren pristap www.open-doar.org
Berlinska deklara-
cija za otvoren pristap doznaewe od prirodnite i op-{testvenite nauki
www.oa.mpg.deBritanskata akade-
mija na nauki i umetnosti– Royal Society
www.royalsoc.ac.uk
da bidat centralizirani i sa-mo za edna oblast, kako {to seonie koi{to pokrivaat oprede-leni oblasti od fizikata ilisrodni disciplini, nare~eniarHiv (arXiv). Vo po~etokot na2005 godina postoeja skoro 40arhivi so otvoren pristap voVelika Britanija, a golem brojuniverziteti i istra`uva~kiinstitucii planiraa da napra-vat svoi. Spisokot na arhivi sootvoren pristap vo Velika Bri-tanija go odr`uva Eprints.orgod Univerzitetot vo Sautemp-ton. Ako va{ata institucija ne-ma arhiva, na ovoj sajt mo`atda se najdat detalni informa-cii za toa kako da se napravi.Samostojnoto arhivirawe e me-|unarodno dvi`ewe {to brzo serazviva, a nekoi finansieriplaniraat centralni arhivikoi{to bi gi sodr`ele napisitena korisnicite na nivnitegrantovi.
Ako ste zagri`eni deka iz-dava~ite na spisanija bi mo`e-le da imaat restrikcii naavtorskite prava koi{to bi ve
spre~ile samostojno da gi ar-hivirate va{ite napisi, toa ne-ma da se slu~i vo najgolemiotbroj slu~ai. Tekovnite politi-ki na izdava~ite za samostoj-noto arhivirawe i avtorskiteprava detalno se opi{ani naveb-sajtot na proektot [ERPAvo Univerzitetot vo Notingem.
Spisanijata so otvoren pri-stap se recenzirani spisanijado ~ii{to napisi sekoj mo`ebesplatno da pristapi preku in-
ternet. ^esto tie mo`at da seizdadat i vo pe~atena verzija.Nekoi, glavno onie koi{to seobjaveni od univerzitetska ka-tedra ili so zna~itelna fi-nansiska pomo{, ne napla}aatnitu za avtorot, nitu za strani-cite. Drugi, pak, napla}aat zaobjavuvawe na napisot, sporedtradicionalniot model kade{to bibliotekite pla}aat zapristap do sodr`inata na spi-sanieto preku pretplata. Ovaasuma mo`e da bide platena odavtorot(ite), no naj~esto e fi-nansirana od grant za istra`u-vawe ili institucionalni fon-dovi. Va{ata institucija mo-`ebi ve}e odlu~ila da pla}aza da se objavuvaat napisi sootvoren pristap, ili mo`ebiva{eto telo za finansiska po-
mo{ go prifatilo pla}awetokade del od svojata politika.Spisokot na tela za finansi-ska pomo{ koi{to izri~no do-deluvaat fondovi za ovaa na-mena se nao|a na veb-sajtot naBioMed Central. BioMed Cen-tral e poznat izdava~ so otvo-ren pristap {to izdava nad 100spisanija. Drug primer za spi-sanija so otvoren pristap sespisanijata na Javnata biblio-teka na naukite (Public Libraryof Science), „PLoS Medicina“i „PLoS Biologija“.
Ako avtorot se nao|a vo te-{ka finansiska sostojba, Bio-Med Central, Javnata biblio-teka na naukite i drugi izdava-~i na spisanija so otvoren pri-stap ne napla}aat za objavuva-we. Sumite {to gi napla}aatspisanijata so otvoren pristapzna~itelno se razlikuvaat, nosamo za ilustracija, BioMedCentral napla}a 482 evra zanapis vo pove}eto negovi spisa-nija, dodeka Javnata bibliote-ka na naukite napla}a 1.168evra. Vo 2004 godina JISC(JISC) sklu~i dogovor so Bio-Med Central vo imeto na bri-tanskite institucii da ne imnapla}aat na avtorite za obja-vuvawe vo okolu 90 biomedi-cinski spisanija.
Druga forma na otvorenpristap mo`e da se najde vo
„hibridnite“ spisanija. Toa sepublikacii {to dozvoluvaatnapisot objaven na internet dabide pristapen za site besplat-no dokolku avtorot se soglasida plati za publikacijata.Primer za hibridno spisanie eZapisi na Nacionalnata akade-mija na naukite, koe{to dozvo-luva napisot da bide so otvo-ren pristap za suma od 760evra.
Zo{to avtorite treba da obezbedat otvoren pristap do nivnite dela?
Postojat s* pove}e dokazi{to poka`uvaat deka istra`u-va~kite napisi {to se samo-stojno arhivirani se mnogu po-~esto citirani od onie koi nese samostojno arhivirani. Vopove}eto oblasti postoi naj-malku dvojno zgolemuvawe nastapkata na citiranost. Istotaka, istra`uva~kiot krug, vokoj{to deloto e objaveno, ~i-tano, citirano i unapredenood drugi istra`uva~i, e podo-bren i zabrzan ako rezultati-te se dostapni vrz baza naotvoren pristap. Pretpostavu-vam deka i vie pretpo~itateda mo`ete lesno i bez nikakviograni~uvawa da pristapitedo site napisi {to treba da gipro~itate i da gi iskoristiteza va{eto istra`uvawe.
Avtorkata, D-r Alma Svanod „Klu~ni perspektivi“
(www.keyperspectives.co.uk)e britanska specijalistka pozoologija. Poseduva dolgogo-di{no iskustvo od sferite na
istra`uvawe na rakot i nanau~noto izdava{tvo. Tekstot
so dozvola na avtorkata eadaptiran i pro{iren od
strana na Fondacijata Meta-morfozis (www.metamorpho-sis.org.mk) koja ja pokrenuva
inicijativata za slobodenpristap vo Makedonija
Irina Ku~ma, koordina-torka na Programata za in-formacii pri Me|unarodna-ta renesansna fondacija odKiev, vo ekskluzivna izjava,veli:
Otvoreniot pristap naistra`uva~ite im ovozmo`u-va pogolema vidlivost i po-~esto nivno citirawe odstrana na drugi nau~nici iistra`uva~i. Istovremeno na~itatelite im ovozmo`uvanavremen i brz pristap donajnovite izdanija za koi netreba da se plati dva pati:edna{ koga istra`uvaweto sefinansira od dr`avni pari,a vtoriot pat koga pla}ameza pristap.
Ukrainskiot parlament japoddr`uva inicijativata zaotvoren pristap za delatafinansirani od dr`avniotbuxet, dopolnitelno otvore-niot pristap e klu~en i mnoguva`en del na nacionalnatastrategija za razvoj na in-
formati~koto op{testvo. Ka-ko rezultat na ovaa inicija-tiva, golem broj ukrainskinau~nici od biomedicinatabea pokaneti da u~estvuvaatvo golem broj me|unarodniistra`uva~ki proekti.
Mereno spored brojot nacitirawa vo nau~ni trudo-vi, spisanieto PLoS Bio-logija ve}e postignuva po-golemo vlijanie od tradi-cionalnite nau~ni spisa-nija. Izvor: “Vajerd”, juni2006.
Spisanie Faktor na vlijanie (Impact Factor) Pretplata
PLoS Biology 13.87 besplatnoFederation of American Societies for Experimental Biology (FASEB) Journal 6.82 798 $BioEssays 6.43 1.199 $Philosophical Transactions of the Royal Society B: Biological Sciences 4.12 2.668 $
Ukrainskiot parlament go poddr`uva
otvoreniot pristap
FAKTORINA
VLIJANIE
IZVORI NA INFORMACIIIZVORI NA INFORMACIIIZVORI NA INFORMACIIIZVORI NA INFORMACII
www.jisc.ac.uk