3. NAČRT GRADBENIH KONSTRUKCIJ

3.1 NASLOVNA STRAN

INVESTITOR: OBJEKT: VRSTA PROJEKTNE DOKUMENTACIJE: VRSTA GRADNJE: PROJEKTANT: ODGOVORNA OSEBA: PODPIS: …………………………………………… ENOTNI ŽIG PROJEKTIVNEGA PODJETJA: ODGOVORNI PROJEKTANT NAČRTA GRADBENIH KONSTRUKCIJ: IDENTIFIKACIJSKA ŠTEVILKA: PODPIS: ……………………………………………… OSEBNI ŽIG: ODGOVORNI VODJA PROJEKTA: IDENTIFIKACIJSKA ŠTEVILKA: PODPIS: ………………………………… OSEBNI ŽIG: ŠTEVILKA NAČRTA: ŠTEVILKA IZVODA: 1 2 3 4 5 6 7 KRAJ IN DATUM IZDELAVE PROJEKTA :

3.2 KAZALO VSEBINE NAČRTA

3.  NAČRT GRADBENIH KONSTRUKCIJ ........................................................................... 1 

3.1  NASLOVNA STRAN ................................................................................................... 1 3.2  KAZALO VSEBINE NAČRTA ................................................................................... 2 3.3  TEHNIČNO POROČILO ............................................................................................. 3 3.4  STATIČNI IZRAČUN .................................................................................................. 6 3.5  RISBE ........................................................................................................................... 7 

3.3 TEHNIČNO POROČILO

Uvod

Izdelana je tehnična dokumentacija za načrt gradbenih konstrukcij, nivo PGD. Objekt je pravokotne oblike, postavljen v Šenčurju in namenjen skladiščenju, proizvodnji in pisarnam. Dimenzije za statično analizo objekta so: dolžina 48.9 metrov, širina 31.5 metrov in višina 10.2 metra. Stavba je v osrednjem delu dvoetažna, ostali del je enoetažen. Objekt je nepodkleten. Zgornjo konstrukcijo predstavlja jekleni prostorski okvir, ki je togo sidran v temeljne grede. Medetažna konstrukcija je sovprežna betonska plošča, debeline 14 centimetrov. Statična analiza obsega kontrolo nosilnosti in stabilnosti vseh nosilnih elementov konstrukcije. Za določitev potresnega vpliva je narejena elastična modalna analiza s spektri odziva. Notranje sile in pomiki so izračunani z elastično analizo z upoštevanjem vpliva teorije drugega reda in z začetno geometrijsko globalno nepoplnostjo.

Zasnova

Po statični zasnovi je objekt prostorski okvir, delno dvo in delno eno etažni. Vertikalna obtežba v etažah se prenaša preko medetažne betonske plošče na sekundarne sovprežne nosilce in na primarne jeklene nosilce. Primarni nosilci so togo priključeni na stebre. Stebri so togo vpeti v temelje. Temelji so linijski, potekajo v obeh glavnih smereh in tako predstavljajo temeljno gredo. Talna plošča nalega samo na temeljne grede, brez upoštevanja elastične podlage nasutja. Obtežba snega se preko kritine in strešnih leg prenaša v primarne strešne nosilce in naprej preko stebrov v temeljna tla. Obtežbo vetra v ravnini strehe prevzame horizontalno povezje, ki predstavlja poleg tega tudi bočno podporo paličnih strešnih nosilcev. Strešna podkonstrukcija je sestavljena iz strešnih leg, strešnih nosilcev, zateg in horizontalnega povezja. Strešne lege potekajo v vzdolžni smeri objekta in sicer tako, da so členkasto pritrjene na strešne nosilce. V vsakem polju so strešne lege bočno podprte z zategami. Strešni nosilci potekajo v prečni smeri objekta in so togo pritrjeni na stebre. Vsi spoji na montaži so vijačeni. Izbrani so vročevaljani jekleni profili. Medetažna sovprežna betonska plošča je dilatirana v glavnih oseh.

Material Jeklena konstrukcija: Jeklo, primarni stebri S355 JR, nosilci S235 JR

Vijaki, kvalitete 8.8 Sidrni vijaki za temelje, kvalitete 8.8

Medetažna sovprežna plošča in temeljna greda: beton C25/30, armatura S500

Obtežba

Lastna in stalna G = 12.55 kN/m2 ... pritličje

Lastna in stalna G = 6.25 kN/m2 ... I. In II. etaža

Lastna in stalna G = 0.50 kN/m2 ... streha

Koristna obtežba QB = 3.5 kN/m2 kN/m2 .... pisarne Koristna obtežba QE = 7.5 kN/m2 kN/m2 .... skladišče Obtežba s snegom S = 1.21 kN/m2 Obtežba z vetrom, sunek vetra qp = 0.7 kN/m2, III. kategorija izpostavljenosti. Pospešek temeljnih tal 0.25 g. Faktor obnašanja q = 6.5.

Račun notranjih sil in pomikov

Statične količine so izračunane z elastično analizo z upoštevanjem vpliva teorije drugega reda in začetne geometrijske globalne nepopolnosti.

Dimenzioniranje in kontrola pomikov Narejena je kontrola nosilosti prerezov in stabilnosti elementov. Preverjeni so medetažni pomiki in upogibki nosilcev. Konstrukcija je dimenzionirana po metodi varovalke tako, da je zagotovljeno duktilno obnašanje pri potresni obremenitvi.

Sovprežni nosilci Sovprežni nosilci so po statični zasnovi prostoležeči nosilci. Priključujejo se na glavne nosilce. Izbrani so profili IPE 300 v I. in v II. etaži. Uporabijo se Nelson čepi premera 19 mm in višine 120 mm. V delavnici se privarijo na zgornjo pasnico nosilca IPE300 na medosni razdalji 150 mm. Zaradi upogibkov v fazi gradnje je potrebno nadvišanje sovprežnih nosilcev za 10 milimetrov v sredini nosilca. Nadvišanje se izvede v delavnici, pred montažo na objketu. Sovprežni nosilci so v fazi betoniranja začasno podprti in sicer z dvema vertikalnima podporama v posameznem polju. Poleg tega je potrebno pred betonažo zagotoviti bočno podpiranje zgornjega pasu sovprežnega nosilca.

Spoji Spoji, ki se izvedejo na montaži so vijačeni. Momentni spoji primarnih nosilcev na stebre se izvedejo z visokovrednimi vijaki kvalitete 8.8 in so 50 % prednapeti. Vsi kotni zvari so polnonosilni; debelina kotnih zvarov je enaka 60 % debeline najtanjše pločevine v varjenem spoju. Temeljenje Tla so dobro nosilna, izvede se plitko temeljenje s pasovnimi temelji. Geomehanske karakteristike temeljnih tal so podane v geomehanskem poročilu. Reakcije okvirne konstrukcije prevzame v celoti armirano betonska temeljna greda iz betona C25/30. Za temeljna tla je vzet Winklerjev model - greda na elastični podlagi, kjer je zemljina določena z modulom reakcije tal.. Pod temelji se izvede podložni beton kvalitete C12/15, debeline 10 cm. Talna plošča, debeline 20 cm se izvede na utrjeno podlago iz gramoznega tampona. Gramozni tampon je debeline 100 cm se uvalja po plasteh 30 cm. Doseči je potrebno zbitost nasutja 60 MPa. Granulacija nasutja je 0-30 mm.

Uporablejni standardi

SIST EN 1990: Osnove projektiranja SIST EN 1990: Osnove projektiranja

SIST EN 1991: Vplivi na konstrukcije SIST EN 1991-1-1: Prostorninska teža, lastna teža, koristne obtežbe sta SIST EN 1991-1-3: Obtežba snega SIST EN 1991-1-4: Obtežba vetra

SIST EN 1992: Projektiranje betonskih konstrukcij SIST EN 1992-1-1: Splošna pravila in pravila za stavbe SIST EN 1993: Projektiranje jeklenih konstrukcij SIST EN 1993-1-1: Splošna pravila in pravila za stavbe SIST EN 1993-1-8: Projektiranje spojev

SIST EN 1994: Projektiranje sovprežnih konstrukcij iz jekla in betona SIST EN 1994-1-1: Splošna pravila in pravila za stavbe

SIST EN 1997: Geotehnično projektiranje SIST EN 1997-1: Geotehnično projektiranje – Splošna pravila

SIST EN 1998: Projektiranje potresnoodpornih konstrukcij SIST EN 1998-1: Splošna pravila, potresna obtežba in pravila za stavbe

Izdelava in montaža konstrukcij Izdelava in montaža jeklenih nosilnih konstrukcij mora biti izvedena v skladu z določili SIST EN 1090-1. Posebno pozornost je potrebno posvetiti spoštovanju geometrijskih toleranc pri izdelavi in montaži ter zahtevam glede izdelave in kontrole kvalitete izdelanih zvarov. S pravilnim vrstnim redom montaže je potrebno zagotoviti stabilnost konstrukcije v času montaže. Mere v načrtih so nominalne in jih je potrebno natančno določiti glede na dejansko geometrijo konstrukcije. Spremembe na nosilni konstrukciji so dovoljene samo v soglasju z odgovornim projektantom. Konstrukcijo lahko izdela in montira le usposobljeno podjetje. Zagotoviti je potrebno strokovni nadzor nad izvajanjem jeklene konstrukcije. Nadzor mora opraviti strokovnjak za jeklene konstrukcije. Protikorozijska zaščita Za obseg protikorozijske zaščite se dogovorita investitor in dobavitelj jeklene konstrukcije. Predlagamo, da se nanese vsaj minimalna korozijska zaščita v skupni debelini večji od 150 μm (2-3 premazi).

3.4 STATIČNI IZRAČUN

3.5 RISBE