NAČRT ZAŠČITE IN REŠEVANJA OB POŽARIH V NARAVNEM...
Transcript of NAČRT ZAŠČITE IN REŠEVANJA OB POŽARIH V NARAVNEM...
1
NAČRT ZAŠČITE IN REŠEVANJA
OB POŽARIH V NARAVNEM OKOLJU
Številka načrta: 842- 1 /2008
Verzija 1.3
ORGAN DATUM PODPIS
ODGOVORNE OSEBE
IZDELAL Občinska uprava, zunanji svetovalec
Julij 2011 Damjan BARUT
ODOBRIL Poveljnik CZ
Albert GODNIČ
SPREJEL Župan
Igor KOLENC
SKRBNIK Občinska uprava, zunanji svetovalec
Damjan BARUT
Načrt zaščite in reševanja ob velikih požarih v naravi
2
V S E B I N A
1 ZNAČILNOSTI NESREČE 3 1.1 Značilnosti požarov 3
1.2 Požarno najbolj ogrožena območja 4
1.3 Učinki požarov na ljudi, zgradbe in okolje 4
1.4 Verjetnost nastanka verižne nesreče 4
2 OBSEG NAČRTOVANJA 5 2.1 Ravni načrtovanja 5
2.2 Možne posledice požara 5
3 KONCEPT ZAŠČITE, REŠEVANJA IN POMOČI 6 3.1 Podmene 6
3.2 Zamisel izvedbe zaščite, reševanja in pomoči 7
3.3 Uporaba načrta 8
4 SILE IN SREDSTVA TER RAZPOLOŽLJIVI VIRI 9 4.1 Izvajalci nalog zaščite, reševanja in pomoči 9
4.2 Materialno-tehnična sredstva za izvajanje načrta 10
4.3 Finančna sredstva za izvajanje načrta 10
4.4 Stroški intervencije 11
5 OPAZOVANJE, OBVEŠČANJE IN ALARMIRANJE 12 5.1 Zbiranje, obdelava in posredovanje podatkov 12
5.2 Obveščanje in alarmiranje ogroženih ljudi ter izvajalcev nalog 13
6 AKTIVIRANJE SIL IN SREDSTEV 17 6.1 Aktiviranje sil in sredstev 17
6.2 Pomoč v silah in sredstvih 18
7 UPRAVLJANJE IN VODENJE 20 7.1 Pristojnosti in naloge organov upravljanja in vodenja 20
7.2 Pristojnosti in naloge drugih izvajalcev načrta zaščite in reševanja 20
7.3 Finančna pooblastila 22
7.4 Organizacija zvez 22
8 UKREPI IN NALOGE ZAŠČITE, REŠEVANJA IN POMOČI 23 8.1 Zaščitni ukrepi 23
8.2 Naloge zaščite, reševanja in pomoči 25
9 OSEBNA IN VZAJEMNA ZAŠČITA 27
10 RAZLAGA POJMOV IN OKRAJŠAV 28
11 DODATKI IN PRILOGE K NAČRTU 29
3
1 ZNAČILNOSTI NESREČE Občinski Načrt zaščite in reševanja ob požaru v naravi ali naravnem okolju je izdelan v skladu
z Zakonom o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami (URL 51/06 UPB1), Uredbo o
vsebini in izdelavi načrtov zaščite in reševanja (URL 3/02, 17/02, 17/06 in 76/08) in
Državnim načrtom zaščite in reševanja ob velikem požaru v naravnem okolju, verzija 2.0
(Vlada RS, št. 84200-1/2007/6 z dne 7.6.2007) ter predvsem na podlagi ocene ogroženosti
pred požarom na območju občine Izola.
1.1 Značilnosti požarov
Zavod za gozdove Slovenije, Območna enota Sežana, je v svojem načrtu varstva gozdov pred
požarom določil, da se območje izolske občine glede požarne ogroženosti uvršča v enotni
sistem in je ocenil ogroženost na zelo veliko. Izola ima cca. 55 % teritorija v naravnem okolju
s pretežno submediteranskim gozdom.
Tipi gozdov na območju občine Izola so:
- borov gozd: pretežno (nad 10 m3/ha)
- hrastov gozd: cca. 10 m3 / ha
- bukov gozd: med 0,1 do 10 m3/ha (na vzhodnem delu občine – Baredi)
Zavod za gozdove Slovenije obravnava to cono skupno s krajevno enoto Koper. Na območju
občine Izola z razliko od Mestne občine Koper ni ogroženosti zaradi železnice, ki ima
speljano progo prav na najbolj ogroženem delu submediteranskega gozda. Vendar je
gravitacijsko operativno območje povezano.
Poznamo naslednje vrste gozdnih požarov:
Podtalni požar se redko pojavlja. O njem govorimo vedno, ko se iz kateregakoli vzroka
vžgejo organske snovi pod površino tal. Zaradi pomanjkanja kisika se širi počasi, toda
zelo trdovratno, težko ga je zaustaviti. Neodvisen je od hitrosti in smeri vetra. Navadno
se pojavi kot posledica neuspele dokončne pogasitve kakšne druge vrste požara, ko
snovi v tleh še naprej tlijo, ali pa npr. ob udaru strele med nevihto, ko je vrhnja plast tal
namočena, pod njo pa se vname suhi humusni del. Vedno predstavlja nevarnost za
prehod v talni ali vršni požar, saj ga zelo težko opazimo in dokončno zatremo.
Talni požar je najpogostejša vrsta požara. Navadno se vsi požari v gozdu začnejo kot
talni požar. O njem govorimo, ko se vžgejo snovi na površini tal, npr. surovi humus,
suho listje ali iglice, suhe veje, trava. Širi se relativno hitro na vse strani, odvisno
predvsem od hitrosti in smeri vetra. Odvisno od trenutnih klimatskih pogojev lahko
4
dosega zelo velike temperature, od česar je odvisna poškodovanost sestojev. Na
poškodovanost vpliva tudi drevesna vrsta (predvsem debelina lubja) in razvojna faza.
Vršni požar je najnevarnejši. Navadno se razvije iz talnega požara in se vedno širi v
kombinaciji z njim. O vršnem požaru govorimo, ko požar preide v krošnje. Ta pojav je
pogostejši v mlajših sestojih, kjer imajo drevesa suhe ali žive veje do tal, pri vrstah z
obilico smole in eteričnih olj (iglavci) in v sestojih, kjer je veliko lahko gorljivega
polnilnega sloja. Ne gori les ampak v glavnem le iglice. Požar se zelo hitro širi,
predvsem v odvisnosti od vetra in vedno samo v smeri vetra. Veter lahko prenese
goreče veje, storže in podobno več sto metrov naprej, kjer se znova razvije talni ali vršni
požar, ki tako zelo hitro osvaja nove površine. Zaradi te značilnosti ga je zelo težko in
nevarno gasiti. Zelo redko nastane v starejših razvojnih fazah, vedno pa pusti za seboj
popolnoma uničene površine.
Najverjetnejši vzroki požarov naravi se v zadnjem času kažejo zaradi:
- pogosta sušna obdobja,
- vse večja poraščenost kmetijskih in gozdnih površin zaradi opustitve njihove obdelave
in izkoriščanja,
- malomarnost kmetovalcev ob čiščenju polj,
- vse več izletnikov v naravi in drugi vzroki (iskre, strele, cigaretni ogorki idr.) ob veliki
vetrovnosti pogojujejo veliko požarno ogroženost naravnega okolja in gozdov na
območju občine.
- Na območju naše občine ni železnice tako, da je požar zaradi iskrenja zavor (kot v
primeru sosednje Mestne občine Koper) neobstoječ
5
- Možni so tudi samovžigi in požari zaradi naravnih pojavov (strele, podtalno gorenje na
deponijah), ki pa so relativno malo verjetni in statistično gledano povzročajo reletivno
majhno škodo.
Najbolj so ogroženi pretežno gozdnati predeli občine na južnem delu občine (obalno-
kraško šavrinsko območje).
Spodnja slika prikazuje področja v Sloveniji, kjer so najbolj ogroženi gozdovi. Največja
ogroženost je prav v oblano-kraški regiji zaradi obilice igličastega gozda.
Slika 1: Prikaz požarno ogroženih gozdnih območij v Sloveniji.
Na sliki je razvidno, da so najbolj ogroženi gozdovi, kjer se nahajajo predvsem iglasti (bor)
gozdovi v osi: Jagodje – Montecalvo-Malija-Korte. V tej osi je opredeljen tudi varovalni gozd
v skupni površini cca. 3.000 m2 kot prikazuje spodnja slika:
6
Slika 2: varovalni gozdovi v RS
Pri posredovanju ob požarih v naravi pa je največkrat potrebno zagotoviti večje število
gasilcev, ker so ti požari površinsko zelo razprostranjeni.
1.2 Požarno najbolj ogrožena območja
Požarno bolj ogroženi predeli občine so v hribovitem, slabo dostopnem in s požarno vodo
slabo pokritem območju.
1.3 Učinki požarov na ljudi, zgradbe in okolje
Učinki požarov na ljudi, zgradbe in okolje so pogojeni z obsegom in vrsto požara. V
naravnem okolju velikih nevarnosti za posameznike ni, nevarnost pa pomeni možnost prenosa
požara v urbano okolje ter katastrofalni požari na velikih površinah – požari, ki zajamejo več
kot 100 ha površine. Tu so vidne predvsem posledice na ekološkem sistemu naravnega okolja
ter kvarnih vplivih pogorelih površin na klimo v zaledju občine. Povzročijo pa lahko tudi
večjo škodo na trajnih kmetijskih nasadih.
1.4 Verjetnost nastanka verižne nesreče
V naravnem okolju se lahko kot posledice požara pojavijo motnje v cestnem prometu ter
prekinitve električne oskrbe in telefonskih povezav.
7
V občini Izola je nastanek verižne nesreče zaradi požara v naravi majhen saj so naselja
urbano urejena in v 90 % ni hiš v samem gozdnem območju oz. ni možnost, da se gozdni
požar na principu vršnega požara razširi bodisi na ostrešje hiše ali gospodarsko
poslopje. Razlog za to je relativno visoka urbanizacija vseh naselij v občini. Iz tega
razloga izključujemo tveganje za hiše in objekte, kjer so nastanjeni občani kot je
značilno za kraško območje Slovenije. Večja možnost pa je izpada elektro-energetskega
omrežja zaradi prenosa požara na ponekod še lesene drogove. Izključena je možnost
večjih izpadov, saj se v novogradnji (ki je pretežni del gradnje v naravnem okolju
občine – definicija tega in obseg je določen v Odloku o varstvu pred požarom v občini
Izola) uporablja podzemne vode za vso komunalno infrastrukturo. Nekaj manjših delov
naselij pa lahko za kratek čas (obseg enega do treh dni) ostane brez eletro-energetskih
povezav, vendar je situacija obvladljiva z nadomestnimi viri energije (elektro agregati
CZ in gasilcev). Prav tako v naravnem okolju občine ni virov nevarnih snovi (le-te so v
industrijski coni mesta) tako, da je izključena možnost verižne nesreče v tem kontekstu.
O-1/0 Ocena ogroženosti pred naravnimi in drugimi nesrečami
1.5 Sklepne ugotovitve
Najvišja stopnja ogroženosti pred požarom v naravnem okolju ter predstavljaja stalno
nevarnost požarov v občini. Zato uvrščamo požare v naravi med najbolj nevarne
nesreče za ljudi in okolje v naši občini, vendar ne na prvem mestu (to mesto pripada
požarom v strnejnem naselju starega mestnega jedra).
Posledice na ljudeh, živalih in okolju, pa so odvisne od vrste in lokacije požara. Zelo velik
požar v naravnem okolju, predvsem na neobdelanih površinah bi utegnil biti katastrofalen
predvsem za premoženje (gozdno gospodarstvo). Ker je v občini vedno več površin
intenzivnih nasadov in kmetijstva, je le malo področij, ker se lahko pripeti tak katastrofalen
požar, pa še ta zaradi konfiguracije terena ne bi presegal 100 – 200 ha. Tak požar pa kljub
temu ni zanemarljiva zadeva in zahteva napore prav vseh resursov občine, če ne že zunanje
pomoči, glede na stanje operativne pripravljenosti.
Načrtovanje ukrepov proti požarom, pa ne zajema samo način gašenja, pripravljenost
gasilskih operativnih enot, ampak tudi in predvsem aktivna in pasivna preventiva za katero so
lokalne skupnosti, pa tudi podjetja dolžna skrbet že po samem zakonu.
V primeru tovrstnih nesreč, je potrebno čimprej pristopiti k izvajanju zaščitnih ukrepov.
Ukrepanje mora biti hitro, učinkovito, strokovno in podprto z ustrezno specializirano gasilsko
in reševalno opremo.
Da bi temu zadostili, je potrebno takoj pristopiti k ustreznim strokovno tehničnim in
materialnim pripravam intervencijskih sil.
Iz teh razlogov je potrebno izvajati stalni nadzor (predvsem akterjev po Odloku o varstvu pred
požarom občine) naravnega okolja in spremljati tako agro kot metereološke razmere v danem
8
letnem obdobju, predvsem v času meseca marca in od junija do septembra kot so statistično
najbolj sušna obdobja v letu.
Veliko ali zelo veliko požarno ogroženost naravnega okolja lahko skladno z razvojem razmer
v naravi oziroma na podlagi poročil Agencije RS za okolje razglasi URSZR ali Župan. ReCO
o razglasitvi, ki jo objavi URSZR in velja za območje OI, obvesti odgovorno osebo na OI in
OGE ter državne organe, organizacije, podjetja in zavode po svojih načrtih.
9
2 OBSEG NAČRTOVANJA
2.1 Ravni načrtovanja
Načrt zaščite in reševanja ob velikih požarih v naravi se izdela na državni, regijski in lokalni
ravni. Temeljni načrt je državni in se podrobneje razčleni na ravni regije.
V skladu z 2.1 točko temeljnega načrta (državnega) se v občinskem načrtu določi način
obveščanja in alarmiranja prebivalcev, razpoložljive logistične zmogljivosti, ukrepe za
zagotavljanje nujne medicinske pomoči poškodovanim reševalcem in gasilcem, zaščitne
ukrepe (predvsem evakuacija) in naloge in izvajanje osebne in vzajemne zaščite.
2.2 Možne posledice požara, ki iz tega izhajajo
Obstaja zelo velika verjetnost za požar v naravnem okolju, posebno v sušnih obdobjih, ko se
navkljub prepovedi kurjenja v naravnem okolju in kontroli izvajanja te prepovedi stalno
pojavljajo požari. Kot najbolj kritično je potrebno izpostaviti permanentno pojavljanje
požarov ob kontroliranem kurjenju, ki uide iz kontrole. Veliko požarov se pojavi v jeseni in
zgodaj spomladi, kot neodgovorno ravnanje posameznikov pri čiščenju njiv in kurjenju
odpadkov. Ko narava ozeleni se nevarnost zmanjša in je verjetnost pojavljanja požarov v
naravnem okolju zanemarljiva.
Požari ogrožajo ljudi, domače in gozdne živali, nasade, gozdove in stavbe, ki jih zajamejo.
Škoda na kmetijskih površinah in biološka škoda zaradi požganega in degradiranega gozda ter
drugega okolja, posredno je prisotna tudi druga škoda zaradi manjkajoče zaščitne funkcije
gozdnega in drugega rastlinja.
2.3. Temeljna načela načrtovanja
(1) Splošna načela varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami določa zakon o varstvu pred
naravnimi in drugimi nesrečami
(2) Načelo obveznega izvajanja odločitev. Vodenje zaščite in reševanja temelji na obveznem
izvajanju odločitev organov, pristojnih za vodenje Civilne zaščite, in drugih sil za zaščito,
reševanje in pomoč.
(3) Načelo zakonitosti. Nihče ni dolžan in ne sme izvajati odločitve, če je očitno, da bi s tem
storil kaznivo dejanje ali kršil mednarodno humanitarno pravo.
(4) Načelo varstva reševalcev in drugega osebja. Osebe, ki rešujejo morajo nositi osnovno
osebno zaščitno opremo ter opremo, ki jih varuje pred ekstremnimi vremenskimi vplivi kot so
močan dež (neurje), močan veter, hud mraz, sneg ipd. Reševalci in druge osebe lahko rešujejo
le, če imajo zagotovljene vse pogoje za varno opravljanje zaščite in reševanja. Reševalci so
lahko izpostavljeni nevarnosti za njihovo varnost razen, če bi s tem obvarovali življenje in
zdravje večjega števila ljudi ali preprečili razvoj dogodkov s katastrofalnimi posledicami.
10
3 KONCEPT ZAŠČITE, REŠEVANJA IN POMOČI
3.1 Podmene
Občinski načrt oz. dokumenti, ki iz njega izhajajo veljajo tako za ukrepanje ob majhnem,
srednje velikem ali velikem katastrofalnem požaru (ki v naši občini lahko zajame do največ
200 ha/ požarišče).
Varstvo pred požarom v naravnem okolju v okviru svojih pravic in dolžnosti oziroma
pristojnosti zagotavljajo ZGS, kot del javne gozdarske službe, občine in državni organi,
lastniki in koncesionarji v gozdovih, prebivalci prostovoljno organizirani v raznih društvih in
drugih nevladnih organizacijah, ki se ukvarjajo z zaščito in reševanjem, javne reševalne
službe, podjetja, zavodi in druge organizacije, katerih dejavnost je pomembna za zaščito,
reševanje.
Ob požaru v naravnem okolju je za operativno vodenje aktivnosti gašenja požara odgovoren
vodja intervencije (z operativnim vodstvom) iz vrst gasilcev, ki sodeluje pri gašenju požara.
Za izvajanje drugih nalog zaščite, reševanja in pomoči in koordinacijo pomoči (logistična
oskrba, pomoč SV, NUS, evakuacija) ter usklajeno usmerjanje in izvajanje intervencije pa so
odgovorni poveljniki CZ občin, regij oziroma poveljnik CZ RS.
Organi, pristojni za izdelavo načrtov zaščite in reševanja zagotovijo, da so prebivalci, ki živijo
na območjih ogroženih zaradi požara v naravnem okolju pravočasno in objektivno obveščeni
o nevarnostih nastanka požara v naravnem okolju, možnih posledicah, načrtih in ukrepih za
zmanjšanje in odpravo posledic požara v naravnem okolju ter o ravnanju prebivalcev ob
pojavu požara v naravnem okolju. Postopek obveščanje je določen v M-3 Dokumentih o
obveščanju ter Operativnem gasilskem načrtu in je v osnovi opisan tudi v tem načrtu v
poglavju: Obveščanje.
Takoj ob nastanku (prijavi) požara se začne postopati po operativnem gasilskem načrtu.
Načrt zaščite in reševanja ob velikih požarih v naravi
11
3.2 Zamisel izvedbe zaščite, reševanja in pomoči
Odziv na požar v naravnem okolju je odvisen od velikosti in pričakovanih posledic požara v
naravnem okolju. Glede na velikost in potrebne sile za obvladovanje požara v naravnem
okolju ločimo:
MAJHEN POŽAR – Praviloma je to požar do 50 ha površine. Požar gasijo razpoložljive
gasilske enote v občinah po potrebi v sodelovanju z drugimi silami za zaščito, reševanje in
pomoč.
SREDNJE VELIK POŽAR - Praviloma je to požar nad 50 do 100 ha površine. Požar
gasijo razpoložljive gasilske enote v občinah v sodelovanju z drugimi silami za zaščito,
reševanje in pomoč.
12
VELIK POŽAR - Praviloma je to požar, ki zajame od 100 do 600 ha površine ali dva ali
več istočasnih požarov, ki zajemajo 50 do 100 ha površine in so pri gašenju požara že
uporabljene vse razpoložljive lokalne gasilske enote. Glede na razmere, oceno vodje
intervencije in napoved razvoja dogodkov, trajanje požara, se lahko v gašenje velikega
požara vključijo tudi gasilske enote in druge sile za zaščito, reševanje in pomoč iz drugih
regij.
ZELO VELIK POŽAR - Praviloma je to požar, ki zajame nad 600 ha površine. Požar
gasijo gasilske enote iz več regij v sodelovanju z drugimi silami za zaščito, reševanje in
pomoč.
3.3 Uporaba načrta
Podrobno organizacijo, obveščanje in aktiviranje ter delovanje gasilskih enot ob požaru na
območju občine Izola določa operativni gasilski načrt.
Načrt zaščite in reševanja ob požaru se prične ob informaciji o dogodku, ki se glede na
informacije s terena in vodje intervencije ustrezno odloči (skladno z diagrami odločitve v
poglavju alarmiranja). V manjših obsegih požara se aktivirajo le gasilci skladno z določili
Operativnega načrt in Dokumentov o obveščanju, alarmiranju.
Odločitev o aktiviranju dodatnih sil in sredstev kot jih predvideva Operativni gasilski načrt,
predlaga vodja intervencije, sprejme pa poveljnik Civilne zaščite ali Župan, v kolikor sta
tako poveljnik kot namestnik poveljnika Civilne zaščite onemogočena odločati.
Načrt zaščite in reševanja ob velikih požarih v naravi
13
4 SILE IN SREDSTVA TER RAZPOLOŽLJIVI VIRI
4.1 Izvajalci nalog zaščite, reševanja in pomoči
Redne službe, ki izvajajo naloge zaščite, reševanja in pomoči ob požarih so predvsem:
Gasilska javna služba
Javna zdravstvena služba
Policija
Op-N Operativni gasilski načrt (Op-N)
ND Načrti dejavnosti (ZD Izola, PU Koper)
Občinske sile za zaščite, reševanja in pomoči ob požarih so predvsem:
Gospodarske družbe, zavodi in druge organizacije določene za opravljanje operativnih
nalog zaščite, reševanja in pomoči:
JP Komunala Izola d.o.o. za gradbeno-tehnično reševanje;
Gasilska javna služba za prečrpavanje in prevoz ter strokovna pomoč ob nesrečah z
nevarnimi snovmi;
Smrekar TT – za opravljanje logističnih nalog prevoza in premikanja ovir,
Gasilska javna služba za dezinfekcijo, dezinsekcijo in deratizacijo;
Rdeči križ in gasilska javna služba za pomoč ogroženim in prizadetim prebivalcem;
Društva in druge nevladne organizacije določene za opravljanje nalog zaščite, reševanja
in pomoči:
Rdeči križ OOZRK Izola – za psihosocialno pomoč in oskrbo ljudi
Društvo tabornikov – rod Jadranskih stražarjev Izola za postavitev začasnih
prebivališč in za oskrbo – logistiko
Radio klub Izola za izvajanje nujnih komunikacij v izrednih razmerah
enote za oskrbo ogroženih in prizadetih prebivalcev (pooblaščena podjetja po sklepu
župana Gostinska šola, in taborniki).
Enote in službe Civilne zaščite organizirane za opravljanje nalog zaščite, reševanja in
pomoči:
župan kot glavni odgovorni za izvajanje in vodenje sistema ZiR,
poveljnik CZ ter štab Civilne zaščite Izola
enote za prvo pomoč ( 2 ekipi, če se ne organizira preko OO RK Izola);
služba za podporo in logistični center v sestavi tabornikov in pooblaščenih podjetij
poverjeniki po krajevnih skupnosti,
služba za upravljanje z zaklonišči.
O-1 Organigram sistema zaščite, reševanja in pomoči
R-2/1 Občinski štab CZ
R-2/5 Poverjeniki za CZ
R-2/3 Enote za prvo pomoč CZ
R-2/2 Tehnično reševalne enote CZ – JP Komunala Izola
R-2/7 Službe za zaklonišča CZ
R-2/6 Služba za podporo CZ in logistični center
14
R- 1 Prostovoljne sile (gasilci R-1/1, OO RK R-1/2, taborniki R-1/3, jamarji R-1/4,
R- 3 Poklicne sile (Komunalno podjetje R-3/1, ZD Izola R-3/2, SGTŠ Izola R-
3/4,pogodbeniki. R-3/5,
4.2 Materialno-tehnična sredstva za izvajanje načrta
Izvajalci nalog zaščite, reševanja in pomoči uporabljajo za izvajanje nalog iz svoje pristojnosti
lastno opremo in opremo, ki jo imajo za te namene v uporabi. Za izvajanje nalog zaščite,
reševanja in pomoči se lahko uporabi oprema in sredstva v občinskih skladiščih civilne
zaščite.
Sredstva pomoči (živila, pitna voda, zdravila,..), ki so namenjena brezplačni razdelitvi
ogroženemu prebivalstvu se zagotovi na podlagi seznamov opreme in sredstev gospodarskih
družb, javnih zavodov in drugih organizacij.
SP-13 Skupni pregled materialno tehničnih sredstev in opreme struktur civilne zaščite OI
SP-14 Pregled skladišč zaščitne in reševalne opreme in drugih materialnih sredstev za
zaščito, reševanje in pomoč
SP-15 Navodilo za izvzem zaščitne in reševalne opreme in drugih materialnih sredstev za
zaščito, reševanje in pomoč iz skladišč
SP-16 Pregled podjetij, zavodov, organizacij ali društev in odgovornih oseb za aktiviranje
operativnih sestavov in materialno tehničnih sredstev za izvajanje nalog zaščite in reševanja
SP-16/1 Seznam sredstev in opreme s katero razpolagajo podjetja zavodi, organizacije in jo
je možno uporabiti za potrebe zaščite in reševanja
4.3 Finančna sredstva za izvajanje načrta
Finančna sredstva potrebna za izvajanje načrta se zagotavljajo skladno z letnim ali
srednjeročnim načrtom varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami (program dela). Sredstva
so zagotovljena v okviru proračuna OI na funkcionalnih namenih "Zaščita in reševanje" in
"Gasilstvo" ter "Proračunska rezerva".
Načrtujejo se sredstva predvsem za:
stroške operativnega delovanja,
stroške usposabljanj, preverjanj in vaj,
stroške nakupa in vzdrževanja opreme in
stroške naročanja interventnih storitev.
Dodatna sredstva za financiranje izdatkov za odpravo posledic nesreč, do zagotovitve
osnovnih pogojev za življenje, se v skladu s predpisanim postopkom zagotovi iz sredstev
proračunske rezerve.
15
Stroške za izvajanje dejavnosti organov državne uprave in dejavnosti javnih služb krijejo
organizacije same iz sredstev za izvajanje omenjenih dejavnosti. Iz sredstev za izvajanje tega
načrta se krijejo le dejanski stroški za sodelovanje pri opravljanju nalog, ki presegajo njihovo
redno dejavnost.
O -1/2 Letni ali srednjeročni načrt varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami
4.4 Stroški intervencije
Stroške zaščite, reševanja in pomoči, ki izhajajo iz tega načrta, krije OI iz občinskega
proračuna, sredstev proračunske rezerve in dodatnih sredstev, ki jih za to odobri Občinski
svet.
Načrt zaščite in reševanja ob velikih požarih v naravi
- 16 -
5 OPAZOVANJE, OBVEŠČANJE IN ALARMIRANJE
5.1 Zbiranje, obdelava in posredovanje podatkov ter opazovanje razmer v
naravnem okolju
Opazovanje razmer v naravnem okolju se izvaja skladno z Uredbo Vlade o varstvu pred
požarom v naravnem okolju in Odloka o varstvu pred požarom na območju občine Izola.
Za spremljanje razmer je potrebno ločiti dve okoliščini:
A) razmere, ko ni razglašena požarna ogroženost naravnega okolja:
Opazovanje se vrši preko vseh državljanov, preko redne dejavnosti javne gasilske službe in
drugih služb v sistemu (strokovne službe občine – štab CZ) in drugi.
B) razmere, ko je razglašena požarna ogroženost naravnega okolja
Opazovanje se vrši na podlagi Razglasa o požarni ogroženosti in Sklepa o izvajanju požarnih
stražna območju občine Izola, kjer je še določeno, da opazovanje vršijo:
Gasilske enote v okviru požarnih straž
Štab Civilne zaščite
Občinska inšpekcija in
Letalski center Portorož (po posredovanju Uprave RS za zaščito in reševanje)
ter
Druge službe, določene v Razglasu velike ali zelo velike požarne ogroženosti
naravnega okolja (razglas URSZR).
Za konstantno opazovanje se po nalogu poveljnika CZ vključijo tudi druge enote in službe,
ki so navedene v tem načrtu kot sodelujoče pri aktivnostih. Le-ti morajo ob informaciji oz.
opozorilu ali drugem pomembnem izrednem in nenapovedanem dogodku nemudoma obvestiti
center za obveščanje (112) ter pooblaščenca za ZiR na občini, poveljnika CZ.
Pooblaščenec za ZiR je dolžan zbirati informacije in jih posredovati centru za obveščanje
(112) zaradi centralnega evidentiranja in na podlagi Navodila o obveščanju v naravnih in
drugih nesrečah.
Navodila o obveščanju javnosti, za opozarjanje in alarmiranje so obdelani in definirani v M-3
Dokumentih o obveščanju, opozarjanju in alarmiranju.
Op-N P-12 Razglas požarne ogroženosti naravnega okolja
Op-N P-13 Obvestilo gasilskim organizacijam o razglasu velike požarne ogroženosti
naravnega okolja
Op-N P-14 Poziv prebivalcem za ravnanje ob razglasu velike požarne ogroženosti naravnega
okolja
Op-N P-15 Navodila prebivalcem za ravnanje pred, med in po požaru
Op-N P-16 Preklic razglasa požarne ogroženosti
Op-N P-17 Obvestilo gasilskim organizacijam o preklicu izvajanja ukrepov varstva pred
požarom ob razglasu velike požarne ogroženosti naravnega okolja
Op-N Operativni gasilski načrt
- 17 -
Opazovanje in
spremljanje
razmer v okolju
(naravnem,
naselju, industriji)
Obveščanje pristojnih
organov
Ugotovitev ali gre
za večjo nesrečo
Obveščanje javnosti,
opozarjanje,
alarmiranje
Spremljanje
dogajanja
Dokumentacija
Postopek
Duagram poteka
aktivnosti
Izvajalec
- odgovoren
NE
DA
- občani
- Štab CZ
- služ ba ZiR občine
- druge služ be po N-2
- izvajalci po Op-N
štab CZ
služ ba ZiR občineOdredba poveljnika
o izvajanju načrta
(D - V)
M - 3
(Poglavje 2.1)ReCO
M - 3
(Poglavja: 3.0., 4.0. in
5.0.)
D - VI
poveljnik CZ
ReCO
Območni informacijski
center (PP - V)
gasilci
mediji
N-3
Informativni bilteni
Zapisniki opazovanja okolja
(Predefinirani obrazci)
Štab CZ
služ ba ZiR občine
druge služ be po N-2
- načela zakona o VNDN
- Sklep o izvajanju
pož arnih straž - ko je
sprejet Razglas URSZR
- 18 -
5.2 Obveščanje in alarmiranje ogroženih ljudi ter izvajalcev nalog
5.2.1 Obveščanje pristojnih organov, organizacij in služb
ReCO o nesreči obvešča organe, organizacije, podjetja in zavode po svojih načrtih.
ReCO obvesti v primeru večje nesreče ali na zahtevo vodje intervencije:
• službe po prilogi SP-3 in
• odgovorno osebo OI po prilogi SP-3.
Praviloma obvestilo prejme vodja oziroma zaposleni v OI. Če se je nesreča razvila do te meje,
da ogroža prebivalce in širše območje OI – velika požar v naravnem okolju, odgovorni na
OI obvesti o razmerah :
Poveljnika CZ,
Župana,
Direktorja občinske uprave.
SP-3/2 Pregled odgovornih oseb Občine Izola, ki se jih obvešča ob izrednih dogodkih –
VELIK POŽAR V NARAVNEM OKOLJU
5.2.2 Opozarjanje na preteče nevarnosti
O pretečih nevarnostih in v primeru, ko je treba nujno evakuirati prebivalce iz ogroženega
območja ali zgradbe, o opozarjanju in obveščanju ogroženih in prizadetih prebivalcev odloča
vodja intervencije ali PCZ.
Izvajanje opozarjanja in obveščanja :
Način obveščanja Izvajalec Opomba
preko zvočnikov na intervencijskih
vozilih
gasilci, policija
preko megafonov iz gasilskih vozil gasilci
s trkanjem in zvonjenjem na
stanovanjih
gasilci
obvestila preko elektronskih medijev ReCO,
gasilci
Zahtevo ReCO posreduje vodja
intervencije
Ob večjem požaru, ko se v izvajanje zaščite, reševanja in pomoči vključijo občinski organi je
za opozarjanje in obveščanje odgovorna OI. Občinski organi, ki vodijo in izvajajo zaščito,
reševanje in pomoč (župan, poveljnik CZ), v ta namen vzpostavijo neposreden stik in redno
komuniciranje s prebivalci, da bi dosegli ustrezno zaupanje in odzivanje na njihove odločitve.
S tem namenom občina ogroženim prebivalcem redno posreduje informacije, ki jih prilagaja
konkretni situaciji, in sicer:
o razmerah na prizadetem območju,
o nevarnostih za ljudi, premoženje in okolje,
o tem, kaj se dogaja s poškodovanimi,
kako dolgo bo trajal težaven položaj,
- 19 -
kakšno pomoč lahko pričakujejo in kdaj bo prispela,
način izvajanja osebne in vzajemne zaščite,
kako naj sodelujejo z občinskimi organi in organi reševanja pri odpravljanju posledic,
kje lahko dobijo dodatne informacije,
in o drugem.
Te informacije občina posreduje preko javnih medijev in na druge, krajevno običajne načine.
Za dodatne informacije lahko objavi posebno telefonsko številko svetovalne službe.
Pred posredovanjem obvestil javnosti morajo posamezni državni organi in službe medsebojno
uskladiti sporočila. Ob nesreči se za takojšnje posredovanje nujnih sporočil in navodil
občinskih organov za javnost, uporabijo elektronski mediji. Vsa sporočila in navodila
občanom se posredujejo tudi vsem ostalim medijem.
Op-N P-15 Navodila prebivalcem za ravnanje pred, med in po požaru
5.2.3 Navodilo o alarmiranju
Znaka za alarmiranje se uporablja v sledečih primerih:
znak za opozorilo (svarilo) na nevarnost se lahko uporabi za napoved bližajoče se
nevarnosti nesreče;
znak za preplah oziroma neposredno nevarnost se lahko uporabi ob nevarnosti, ki
neposredno ogroža življenje ali zdravje ljudi in živali ter premoženje in kulturno dediščino
v posameznem naselju ali na širšem poseljenem območju (če se ogenj približuje naselju)
znak za prenehanje nevarnosti se obvezno uporabi po prenehanju nevarnosti, zaradi
katere je bil dan znak za preplah oziroma neposredno nevarnost.
Uporabo znakov za alarmiranje lahko ukažejo :
- vodja intervencije,
- poveljnik CZ,
- Uprava RS za zaščito in reševanje, Izpostava Koper.
Pristojni svoj ukaz prenesejo ReCO. V ukazu določijo :
- kateri znak za alarmiranje naj uporabi,
- razlog za uporabo znaka za alarmiranje,
- navodilo za ravnanje prebivalcev.
ReCO mora takoj po uporabi znaka za alarmiranje posredovati obvestilo javnim medijem o
nevarnosti ter in napotkih za ravnanje prebivalcev na ogroženem območju.
Izjemoma, če razmere tako narekujejo, poveljnik Civilne zaščite sam izvede alarmiranje (iz
gasilskih domov saj sirene še niso povezane v enoten sistem alarmiranja), o čemer obvestijo
ReCO. ReCO v takem primeru postopa kot po prejemu zahteve za alarmiranje.
Po prenehanju nevarnosti je tisti, ki je izdal zahtevo za uporabo znaka za alarmiranje, dolžan
ReCO:
- izdati zahtevo za uporabo znaka ''prenehanje nevarnosti'',
- izdelati navodilo za nadaljnje ravnanje prebivalcev.
ReCO je posreduje navodilo v objavo javnim medijem po svojem načrtu.
SP-18 Organizacija sistema javnega alarmiranja
SP-18/1 Pregled lokacij siren občinskega sistema javnega alarmiranja
- 20 -
6 AKTIVIRANJE SIL IN SREDSTEV
6.1. Aktiviranje gasilskih enot in drugih enot
Pri aktiviranju sil in odrejanju uporabe ustreznih sredstev je potrebno slediti načelu postopne
uporabe. To praktično pomeni, da mora biti organiziranost in stanje pripravljenosti v skladu s
tem načelom ter na razpoložljivost enot glede na njihovo vrsto. V nadaljevanju bomo
razčlenili enote glede na organiziranost (poklicne enote, javne službe, prostovoljne, Civilna
zaščita).
Po odločitvi, da se aktivira Načrt ZiR so zahtevani maksimalni časi za aktiviranje in
pričetek interveniranja naslednji:
Poklicne enote (JZ GB Koper, PHE, ZDI): 5 – 10 minut po pozivu (čas se šteje kot
merilo tudi izven Načrta ZiR oz. ob manjših nesrečah)
Prostovoljne enote:
PGD-ji: enota za hitre intervencije od 30 do 45 minut, ostala enote od 1,5 do
2,5 ure
prostovoljni sestavi v sistemu ZiR – potapljači, radioamaterji, taborniki: 1,5
do 2,5 ure
pogodbeni izvajalci:
enote in službe iz javnih zavodov ali podjetij, katerih ustanovitelj je Občina
Izola: 0,5 do 1,0 ure
ostale pogodbene organizacije: 1,5 do 2,5 ure
enote in službe Civilne zaščite: od 6 – 12 ur (odvisno od hitrosti in razpoložljivosti
kurirske službe oz. mobilizacije)
Zgoraj omenjene čase morajo izvajalci upoštevati pri svojih načrtih dejavnosti in dela v
izrednih razmerah; temu primerno morajo zagotavljati dosegljivost odgovornih oseb.
V nadaljevanju bo prikazan algoritem postopka aktiviranja sil (sredstev in opreme teh enot) v
okviru razpoložljivih sil za občino Izola. Ker bi bilo brezpredmetno in nesmotrno definirati
zaščito, reševanje in pomoč s silami in sredstvi, ki bi jih rabili (odvisno od objektivnosti
ocene potrebnih sil), se organizacija in konstrukcija načrta naslanja na trenutno stanje. Vsaka
nova organizacija enot, izboljšanje stanja glede na izkušnje in analize, so predmet ažuriranja
in izboljšanja tega načrta.
- 21 -
Diagram 2: Presoja vrste nesreče (pojem nesreča se v diagramu pojmuje za večji požar v
naravnem okolju)
Sprejem obvestila o
nesreči
Presoja vrste nesreče
in ocena neposredne
ogrož enosti
21
Dokumentacija
Postopek
Duagram poteka
aktivnosti
Izvajalec
- odgovoren
Srednja in večja nesreča
Informativni bilten
Sklep odgovornih
poveljnik oz.
nam. poveljnika CZ
druga pooblaščena oseba
občine
ž upan
Manjša nesreča
Diagram 3: Aktiviranje in delovanje ob majhni nesreči
Pozivanje občinskih
enot ZPR (gasilcev in
drugih)
Odločanje o
aktiviraju sil ZRP
Presoja vrste nesreče
in ocena neposredne
ogrož enosti
1
Manjša nesreča
Dokumentacija
Postopek
Duagram poteka
aktivnosti
Izvajalec
- odgovoren
- Poveljnik CZ
(nam. poveljnika CZ)
- Vodja intervencije
- standardni postopek po
Operativnem gasilskem načrtu
Op - n
- ReCO
- dež urni operativec izvajalca
NE
DA
- 22 -
Diagram 4: Aktiviranje in delovanje ob srednjem in večjem požaru v naravnem okolju
2
Odločanje o
aktiviraju sil ZRP
Presoja vrste
nesreče in
ocena
neposredne
ogrož enosti
Pozivanje občinskih
enot ZPR
Določitev lokacij
delovanja, prioriteta po
stopnji ogrož enosti
Zaščitni ukrepi za
ublaž itev posledic
nesreče
Oskrba enot ZRP
Spremljanje
delovanja
Srednji in večji pož ar
Dokumentacija
Postopek
Duagram poteka
aktivnosti
Izvajalec
- odgovoren
NE
DA
- Predefinirano sporočilo
(Zbirka predef. sporočil))
- Odredba o aktiviranju
sil ZRP (D - I)
- Odločitev vodje izvajalcev
po služ beni dolž nosti
(arhiv izvajalca)
- Poveljnik CZ
(nam. poveljnika CZ)
- Vodja intervencije
- ReCO
- dež urni operativec izvajalca
- pisna ali ustna odredba - vodje intervencije
- poveljnik (ali namestnik) CZ
- vodje intervencije
- poveljnik (ali namestnik) CZ
- pooblaščene osebe po nalogu
ž upana oz. poveljnika CZ
- pisna ali ustna odredba
- delovni nalog (za pogodbene
izvajalce)
- izraž ene potrebe
(potrjene v pisni obliki)
- dnevnik izvajalca
- potrdila o prejetih
informcaijah o aktiviranju
- dnevnik za delovanje CZ
(M-1 4.0 Priloge)
- vodja intervencije
- poveljnik (ali namestnik) CZ
- 23 -
SP-0 Načrt izvajanja mobilizacije in aktiviranja organov vodenja in sil za zaščito, reševanje
in pomoč
R-2/1 Občinski štab CZ
R-2/5 Poverjeniki za CZ
R-1, 2, 3 Seznam občinskih sil za zaščito, reševanje in pomoč
SP-19 Seznam odgovornih oseb občinskih organov, ki se vključujejo v izvajanje nalog
zaščite, reševanja in pomoči
SP-19/1 Seznam članov občinske komisije za ocenitev škode, nastale ob naravnih in drugih
nesrečah
SP-19/2 Seznam članov občinske komisije za ocenjevanje poškodovanosti in uporabnosti
gradbenih objektov
PO-1 Vzorec odredbe za aktiviranje sil za zaščito in reševanje in pomoč
PO-2 Vzorec delovnega naloga
Op-N-Priloge Pregled cistern za prevoz vode
SP-20 Skupni pregled MTS in opreme civilne zaščite
Op-N-Priloge Pregled avtomobilskih lestev za gašenje in reševanje iz visokih zgradb
SP ZU-16 Pregled podjetij, zavodov in drugih organizacij
SP ZU-16/1 Pregled sredstev in opreme
Pregled sil za zaščito, reševanje in pomoč v globalu je razviden v Dokumentih o mobilizaciji
in aktiviranju sil za zaščito, reševanje in pomoč (M – 1).
Enote, ki se lahko uporabijo v večji vremenski ujmi so:
poklicne enote ZiR(JZ – Gasilska brigada Koper)
javne službe po pogodbi o izvajanju nalog ZiR,
gospodarske družbe po pogodbi o izvajanju nalog ZiR,
prostovoljne sile za ZiR,
policija (prisotna po uradni dolžnosti zagotavljanja varovanja – poglavje 8.8. tega
načrta),
regijske enote po potrebi,
državne enote po potrebi,
Slovenska vojska po potrebi.
Enote, ki so označene z mastnim tiskom so razpoložljive enote v občini. O aktiviranju le-teh
se odloča na nivoju občine. Za ostale enote je potrebe poseben zahtevek za pomoč.
1. gasilske enote iz širše regije in iz drugih predelov se poziva v skladu z
Operativnim gasilskim načrtom občine Izola 2. prisotnost drugih javne službe in organizacije zahteva poveljnik ali namestnik
CZ po dogovoru z županom in v skladu z medsebojnimi dogovori občin in
podjetij.
- 24 -
6.2. Zagotavljanje materialnih sredstev pomoči za ZiR
Materialna sredstva pomoči za ZiR so v kontekstu tega načrta delimo na:
6.2. 1 Materialno TEHNIČNA sredstva (MTS)
osebna zaščitna oprema za izvajalce ZRP (MTS1)
manjkajoča osebna zaščitna oprema za izvajalce ZRP (MTS2)
specialna oprema (specifična za posamezno vrsto nesreče) (MTS3)
6.2. 2. Druga HUMANITARNA-materialna sredstva (HMS)
pomoč v hrani, pitni vodi, obleki, obutvi ipd. (HMS1),
pomoč v sredstvih za začasno nastanitev in oskrbo ljudi, ki so ostali brez
prenočišča oz. stanovanja (HMS2)
financiranje ukrepov in nalog pri zagotavljanju osnovnih pogojev za življenje
(HMS3) – finančna pomoč
druga humanitarna sredstva pomoči (HMS4).
V nadaljevanju je prikazan algoritem dogodkov pri ugotavljanju oz. presojanju potreb,
načinov zahtevka in fizična distribucija materialno tehničnih in humanitarnih – materialnih
sredstev.
Humanitarna – nematerialna sredstva pomoči so posebna kategorija pomoči, ki se
udejanja v obliki prve psihološke in socialne pomoči in socialnih sredstev pomoči prizadetim
(HNMS1). Način operativnega udejanjanja te vrste pomoči bo prikazan v poglavju 8.9.
- 25 -
Diagram 6: Zagotavljanje MTS
6.1.1
Ugotavljanje potreb
po MTS
6.1.2
ODLOČANJE O
MATERIALNI
POMOČI
6.1.3
AKTIVIRANJE POTREBNIH
SREDSTEV
6.1.4
PRIPRAVA IN PREVOZ
SREDSTEV NA PRIZADETO
OBMOČJE
6.1.5
RAZPOREDITEV SREDSTEV
MED UPORABNIKE
6.1.6
SPREMLJANJE
UPORABE
SREDSTEV
___________________________________________
___________________________________________
____
___
DOKUMENTACIJA
POTEK
DIAGRAM POTEKA
AKTIVNOSTI
PRIMARNA
ODGOVORNOST
6.1. Zagotavljanje materialno tehničnih s reds tev (MTS)
NE
- Pove ljnik oz. nam.
CZ Izola
- vodja inte rvacije
DA - Pove ljnik oz. nam.
CZ Izola
- Pove ljnik oz. nam.
CZ Izola
- enota za oskrbo -
logis tiko
- PGD- ji
- Pove ljnik oz. nam.
CZ Izola
- enota za oskrbo -
logis tiko
- PGD- ji
- Pove ljnik oz. nam.
CZ Izola
- enota za oskrbo -
logis tiko
- PGD- ji
- Pove ljnik oz. nam.
CZ Izola
- vodja inte rvencije
Podatki s te rena
(zb irni s e znam)
Odredba pove ljnika
oz . nam. CZ Izo la
M - 2 (Priloge )
M - 4.1 (P - 1, 22)
(MTS1, MTS2, MTS3)
Podatki s te rena
(okv irna ocena)
De lovni nalog
izdajnica - reverz
Opomba:
6.1.3: Poveljnik oz. nam. poveljnika CZ ugotovijo katera vrsta MTS je potrebna oz. dodatno potrebna.
Na osnovi tega se odločijo ali enostavno uporabijo imajočo opremo po M-4.1 (P-1) ali zaprosijo
pogodbenega izvajalca za oskrbo z MTS in aktivirajo opremo po M-4.1 (P-22). Paziti je potrebno na
trenutne potrebe na terenu (razlikovati med MTS1, 2 in 3) ter finančna pooblastila in Proračunske
zmožnosti. V kolikor slednja ne dovoljujejo večjih izdatkov, zaprositi za državno oz. regijsko
pomoč.
- 26 -
Diagram 7: Zagotavljanje državne pomoči MTS - DrP
DrP 1
PRESOJA
POTREB PO DRŽ-
AVNI POMOČI
DrP 2
ODLOČANJE O
DRŽ AVNI POMOČI
DrP 3
POSREDOVANJE PROŠNJE
ZA DRŽ AVNO POMOČ
DrP .4
SPREJEMANJE DRŽAVNE
POMOČI
DrP .5
RAZDELJEVANJE DRŽ AVNE
POMOČI
DrP .6
ZAGOTAVLJANJE POGOJEV
ZA DELO DRŽAVNIH SIL NA
PRIZADETEM OBMOČJU
DrP.7
UREJANJE ZADEV
V ZVEZI Z
DRŽ AVNO
POMOČJO
___________________________________________
___________________________________________
____
___
DOKUMENTACIJA
POTEK
DIAGRAM POTEKA
AKTIVNOSTI
PRIMARNA
ODGOVORNOST
Državna oz . regijs ka pomoč pri MTS (DrP)
NE DA
-Pove ljnik oz. nam.
CZ Izola
- župan/ja
Ž upan(ja) Izole ali
pove ljnik CZ Izola
-Pove ljnik oz. nam.
CZ Izola
- kabine t župana
-OŠ CZ Izola
- enote za oskrbo in
logis tiko
- druge enote po
ukazu pove ljnika CZ
-OŠ CZ Izola
- enote za oskrbo in
logis tiko
- druge enote po
ukazu pove ljnika CZ
-OŠ CZ Izola
- enote za oskrbo in
logis tiko
- druge enote po
ukazu pove ljnika CZ
- pove ljnik oz.nam.
CZ Izola
- kabine t župana
- S ekre tariat za
finance in splošne
M - 2 (Priloge )
M - 4.1 (P - 23)
Odredba - de lovni nalog
pove ljnika CZ Izo la
Načrt de la kabine ta in
Sekre tariata M-7
- 27 -
Državna pomoč lahko glede na potrebe obsega (skupna oznaka DrP):
storitve strokovnjakov, reševalnih enot in služb,
uporabo zaščitne in reševalne opreme – državni MTS ter
sredstev pomoči (živila, pitna voda, obleka, obutev, zdravila in druga sredstva,
ki so namenjena brezplačni razdelitvi ogroženemu prebivalstvu kot pomoč za
lajšanje posledic nesreče) – državni HMS.
Za omenjeno državno pomoč lahko zaprosi Župan/nja ali poveljnik CZ. Državno pomoč
usklajuje Štab CZ Občine Izola.
Posamezni strokovnjaki, reševalne enote in službe ter materialna pomoč v okviru
državne pomoči, imajo zbirališča oz. centre:
a) Strokovnjaki
· upravna stavba Občine Izola, Sončno nabrežje 8.
b) Reševalne enote, službe
· dvorišče PGD Izola, Brkinska ulica 15 (dvorišče in orodišče PGD Korte – ko gre za
dostavo na podeželje in gasilski dom na Maliji – ko gre za podeželje)
· dvorišče skladišča – zaklonišča CZ (Drevored 1. maja 11/a) – operativni center OŠCZ
c) Materialna pomoč
· dvorišče skladišča – zaklonišča CZ (Drevored 1. maja 11/a) – operativni center OŠCZ
· deponija Redečega križa (JP Komunala Izola)
· dvorišče in orodišče PGD Korte – ko gre za dostavo na podeželje in
· gasilski dom na Maliji – ko gre za podeželje.
V teh centrih se neposredno zbira pomoč, ki bi prihajala v občino po cestah in morju. Za
organizacijo in delovanje teh centrov je zadolžen štab CZ Občine Izola in občinska služba za
podporo, oskrbo in logistiko (CZ in taborniki »RJS« Izola, terenski delavci občinske uprave –
DOU)
Za sprejemanje pomoči, ki bi v Občino Izola prihajala s helikopterji, so določeni
heliodromi:
· nogometni stadion Izola (za vse vrste helikopterjev),
· heliodrom ob Splošni bolnišnici Izola
· peščeno parkirišče ob Cankarjevem drevoredu (ob Ladjedelnici).
Za sprejemanje ter napotitev, oziroma dostavo sredstev pomoči v občinske zbirne centre ali
neposredno na prizadeto območje, je zadolžen OŠCZ, enote za logistiko in druge enote po
nalogu poveljnika oz.nam. CZ Izola.
- 28 -
Druga humanitarna sredstva (HMS) se zbirajo in posredujejo po naslednjem algoritmu:
Diagram 8: Zagotavljanje HMS
6.2.1
Ugotavljanje potreb
po HMS
6.2.2
ODLOČANJE O
HUMANITARNI
POMOČI
6.2.3
AKTIVIRANJE POTREBNIH
SLUŽB za zagotavljanje
us tre zne vrs te HMS
HMS1
HMS2
HMS3
HMS4
___________________________________________
___________________________________________
____
___
DOKUMENTACIJA
POTEK
DIAGRAM POTEKA
AKTIVNOSTI
PRIMARNA
ODGOVORNOST
6.2. Zagotavljanje drugih humanitarnih materialnih pomoči (HMS)
NE
- Pove ljnik oz. nam.
CZ Izola
- vodja inte rvacije
DA - Pove ljnik oz. nam.
CZ Izola
- Pove ljnik oz. nam.
CZ Izola
Podatki s te rena
(zb irni s e znam)
Odredba pove ljnika
oz . nam. CZ Izo la
M - 2 (Priloge )
M - 4.1 (P - 7, 9, 11, 12,
23))
(HMS1, HMS2, HMS3,
HMS4)
De lovni nalog
izdajnica HMS1
- 29 -
HMS1
(hrana, pitna
voda, obleka,
obutev)
6.2.4
PRIPRAVA
SREDSTEV NA
PRIZADETO
OBMOČJE
6.2.5
RAZPOREDITEV
SREDSTEV MED
UPORABNIKE
HMS2
(sreds tva za
začasno
nas tanitev)
HMS3
(finančna pomoč
- za oskrbo
ogroženih)
HMS4
(druga hum.
sreds tva)
6.2.4
PRIPRAVA
SREDSTEV NA
PRIZADETO
OBMOČJE
6.2.5
RAZPOREDITEV
SREDSTEV MED
UPORABNIKE
6.2.5
RAZPOREDITEV
SREDSTEV MED
UPORABNIKE
6.2.4
PRIPRAVA
SREDSTEV NA
PRIZADETO
OBMOČJE
6.2.4
PRIPRAVA
SREDSTEV NA
PRIZADETO
OBMOČJE
6.2.6
SPREMLJANJE
UPORABE
SREDSTEV
6.2.5
RAZPOREDITEV
SREDSTEV MED
UPORABNIKE
.
- Poveljnik oz. nam.
CZ Izola
- enota za oskrbo -
logis tiko
- PGD- ji
- Poveljnik oz. nam.
CZ Izola
- enota za oskrbo -
logis tiko
- Poveljnik oz. nam.
CZ Izola
- enota za oskrbo -
logis tiko
- Poveljnik oz. nam.
CZ Izola
- enota za oskrbo -
logis tiko
- PGD- ji
- Poveljnik oz. nam.
CZ Izola
- S ekretariat za finance M-7
- Poveljnik CZ oz.
nam.
- S ekretariat za
finance M-7
- Poveljnik oz. nam.
CZ Izola
- enota za oskrbo -
logis tiko
- Poveljnik oz. nam.
CZ Izola
- enota za oskrbo -
logis tiko
- PGD- ji
Oceni pove lkjnik CZ
Oceni pove lkjnik CZ
Oceni župan
Oceni pove lkjnik CZ
- Pove ljnik oz. nam.
CZ Izola
- vodja inte rvencije
- 30 -
Finančno pomoč se posebej določi tudi v posebni proračunski postavki (prorač. rezerva),
katere skrbnik je vodja Sekretariata za finance (podrobnosti so določene v načrtu dejavnosti
občinske uprave – M-7).
M – 2
(Priloge) · Obrazec za pregled sil za zaščito, reševanje in pomoč ter
M – 4.1:
P-1: Spisek opreme in sredstev za izvajanja zaščitnih ukrepov
P-7: Pregled evakuacijskih sprejemališč
P-9: Pregled lokacij za postavitev zasilnih bivališč
P-11: Pregled nastanitvenih zmogljivosti
P-22:Pregled materialnih sredstev na zalogi pri pogodbenih izvajalcih
P-23: Načrt delovanja in organiziranja občinskega sprejem. logističnega centra
M-7 Načrt dela občinske uprave
Priloga:
Zbirka
predefiniranih
sporočil
Obrazec delovnega naloga – izdajnice za MTS in HMS
Obrazec zbirnega poročila potreb po MTS in HMS
Variabilni
register
Pregled MTS, ki je shranjena v regijskem skladišču CZ
- 31 -
7 UPRAVLJANJE IN VODENJE
7.1 Organi in njihove naloge
Vodenje sil za ZRP je urejeno že v Zakonu o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami. Po
tem zakonu se varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami organizira in izvaja kot enoten
sistem na lokalni, regionalni in državni ravni.« (po državnih načrtih 2004). Ta načrt se
posveča lokalnem nivoju in se ne dotika drugih višjih. Prav tako se omejuje na službe, zavode
in organizacije, ki so bodisi lastniško ali pogodbeno vezane na Občino Izola.
Posamezni občinski organi, službe, zavodi in pogodbene organizacije imajo ob nesreči – večji
požar v naravnem okolju, predvsem naslednje naloge:
7.1.1 Občinski svet Občine Izola:
· na predlog Županje odloča o zagotavljanju sredstev in o drugih vprašanjih odpravljanja
posledic nesreče iz svoje pristojnosti.
7.1 2. Župan:
· vodi zaščito, reševanje in pomoč ter odpravljanje posledic,
· ureja državno pomoč,
· odloča o uporabi sredstev proračuna Občine Izola za pokrivanje stroškov zaščitnih in
reševalnih akcij,
· odloča o uporabi sredstev proračuna Občine Izola za pomoč prizadetim območjem, pri
zagotavljanju osnovnih pogojev za življenje,
· sprejme oceno škode na predlog komisije za ocenjevanje škode nastale ob naravnih in
drugih nesrečah,
· zagotavlja finančna sredstva za obnovo pripravljenosti,
· druge naloge v skladu s Statutom občine, ki določajo ukrepanje ob kriznih situacijah.
7.1 3. Poveljnik, namestnik poveljnika CZ Občine Izola:
· vodi operativno-strokovno dejavnost Civilne zaščite in drugih sil za zaščito, reševanje in
pomoč iz občinske pristojnosti,
· usklajuje operativne ukrepe in dejavnosti uradov in drugih občinskih služb in organov,
· spremlja in razglaša nevarnosti,
· operativno ureja pomoč države in drugih organizacij v silah in sredstvih za zaščito,
reševanje in pomoč,
· obvešča Županjo o posledicah in stanju na prizadetem območju ter daje mnenja in predloge
v zvezi z zaščito, reševanjem, pomočjo ter odpravljanjem posledic nesreče,
· vodi pripravo končnega poročila o nesreči ter ga predlaga v sprejem Županji.
- 32 -
· organizira komunikacijski sistem za delovanje občinskih sil za zaščito, reševanje in pomoč,
· spremlja stanje, določa prednosti in usmerja aktivnosti pri oskrbi z zdravili in sanitetnim
materialom.
· usmerja ukrepe za vzpostavitev vodo-oskrbe,
· koordinira aktivnosti pri uporabi gostinsko-turističnih objektov in zmogljivosti za začasno
nastanitev in oskrbo ogroženih prebivalcev,
· organizira dajanje prve medicinske pomoči, ter oskrbo poškodovanih in obolelih,
· obveščata javnost ter prednostne uporabnike prometnih storitev o zaporah, omejitvah in
drugih spremembah v cestnem prometu,
· sodelujeta pri organiziranju prevozov za potrebe humanitarne in druge pomoči ter obnove
na prizadetem območju,
Poveljnik in namestnik se za izvedbo določenih gornjih nalog poslužujeta strokovne pomoči
in svetovanja članov ŠTABA Civilne zaščite občine Izola!
7.1 4. Občina Izola - občinska uprava (M-7):
7.1 4.1. Kabinet župana/nje:
· zagotavlja pogoje za delo Štaba CZ Občine Izola,
· organizira delo, oziroma zagotavlja pogoje za delo komisije za ugotavljanje škode nastale
na nepremičninah ob naravnih in drugih nesrečah in državne komisije za ocenjevanje
škode,
· zagotavlja logistično podporo pri delovanju občinskih sil,
· sodeluje pri organizaciji obiskov, oziroma ogledov prizadetih območij s strani državnih in
drugih predstavnikov.
· usmerja aktivnosti za obnovo kmetijske dejavnosti.
· koordinira vključevanje podjetij drobnega gospodarstva v obnovo oziroma odpravljanje
posledic nesreče,
· v sodelovanju z OŠCZ ugotovi stanje zalog hrane in drugih življenjsko pomembnih
potrebščin v proizvodnih organizacijah in trgovski mreži v občini,
· čim prej vzpostavi redno oskrbo s hrano in drugimi življenjsko pomembnimi
potrebščinami na prizadetem območju,
· pripravi predloge Županji za ureditev preskrbe z uporabo občinskih blagovnih rezerv,
· pripravi predloge in zagotovi kritične izdelke široke potrošnje,
· spremlja in uravnava dogajanja v občini, da prepreči kritično zmanjšanje zalog življenjsko
pomembnih artiklov,
· sodeluje pri pripravi sanacijskih programov,
· pospešuje proizvodnjo in dobavo montažnih stanovanjskih objektov na prizadeto območje,
- 33 -
· v sodelovanju z OŠCZ usmerja proizvodnjo živil, ki so pomembna za preskrbo prebivalcev
na prizadetem območju,
· pripravlja protokol pri javnem poročanju in obveščanju javnosti o posledicah nesreče in
ogroženosti.
7.1 4.2. Urad za družbene dejavnosti:
· ugotovi posledice nesreče v šolah, vrtcih ter drugih ustanovah iz pristojnosti urada, ter
predlaga oziroma izvaja ukrepe za čimprejšnjo normalizacijo delovnih in življenjskih
razmer,
· sodeluje pri izvajanju evakuacije, nastanitve in oskrbe ogroženih skupin prebivalcev,
· dopolni oblike in vrste pomoči ogroženim skupinam prebivalcev,
· izdela oceno posledic in ogroženosti naravnih in kulturnih spomenikov na prizadetem
območju,
· usmerja aktivnosti za zaščito in reševanje kulturne dediščine, določi ustrezne lokacije,
zagotavlja delovno silo, materialna sredstva ter rešitve za zavarovanje kulturne dediščine,
· izdela program celovite obnove poškodovanih kulturnih spomenikov,
· izdela program ukrepov za eventualno pokopavanje, izkopavanje umrlih oseb v nesreči,
· koordinira sodelovanje s Centrom za socialno delo.
7.1 4.3. Sekretariat za finance, računovodstvo in splošne zadeve:
· na predlog poveljnika oz. namestnika CZ določi prednosti pri uporabi sredstev proračuna
Občine Izola,
· pripravi predloge ukrepov za zagotovitev oziroma prerazporeditev možnega obsega
finančnih sredstev za odpravo posledic nesreče,
· izdela oceno možnosti dodelitve dodatnih namenskih finančnih sredstev iz proračuna
Občine Izola prizadetim subjektom,
· izdela oceno virov finančnih sredstev za dodeljevanje ugodnejših kreditov za odpravo
posledic nesreče,
· preuči možnosti olajšav občinskih dajatev subjektom, ki jih je prizadela nesreča,
· oceni možnosti najemanja kreditov za odpravo posledic nesreče na infrastrukturnih
objektih,
· pomaga Kabinetu župana pri njegovih opravilih splošno-občega značaja.
7.1 4.4 Občinska inšpekcija:
· nudi pomoč organov za notranje zadeve ter tudi sama lahko izdaja začasne odredbe pri
varovanju ljudi in premoženja ter vzdrževanju javnega reda in mira na prizadetem
območju,
· nudi pomoč organov za notranje zadeve pri urejanju zadev, ki so vezane na mirujoči
promet, v skladu s stanjem prometne infrastrukture ter prednostnimi prevozi,
- 34 -
· neposredno lahko izreka mandatne kazni morebitnim kršiteljem javnega in komunalnega
reda v primeru nesreče,
· opravlja druge nadzorne naloge, ki jih ima po odloku,
· opravlja naloge nujne kurirske službe za štab CZ,
· nudi pomoč enoti za logistiko, podporo in oskrbo s prevozi.
7.1.4.5. Urad za okolje, prostor, gospodarstvo in nepremičnine
· določi ukrepe za ravnanje z nevarnimi snovmi, zlasti za njihovo varno odstranjevanje,
· ureja zadeve v zvezi s posegi v prostor in sanacijo objektov,
· določi lokacije začasnih bivališč v skladu s prostorskimi zmožnostmi
· določi prednostni vrstni red del pri obnovi in graditvi objektov,
· ugotovi posledice nesreče na nepremičninah iz pristojnosti urada,
· določi prednostni vrstni red del pri obnovi in graditvi objektov,
· sodeluje ter nudi strokovno pomoč drugim uradom in službam pri pripravi sanacijskih
programov,
· določi lokacije odlagališč ruševin in začasnih odlagališč posebnih odpadkov,
· izdelata oceno stanja prometnih in komunikacijskih objektov in naprav,
· izdelata načrt prometne ureditve na prizadetem območju ter vzpostavlja prometni režim v
cestnem prometu glede na razmere ter prednosti,
· sodelujeta pri zagotavljanju gradbene in druge mehanizacije za odstranjevanje ovir na
cestiščih ter ureja obvozne poti,
· usmerja sanacijo oziroma odpravljanje posledic nesreče na elektroenergetskih in drugih
objektih, ki so v pristojnosti urada,
· izdelata program sanacije poškodovanih prometnih in telekomunikacijskih objektov in
naprav ter zagotovi sredstva za njihovo uresničevanje,
· ugotovi posledice nesreče na komunalni infrastrukturi ter oceni možnosti koriščenja
poslovnih prostorov in stanovanj, ki so v lasti občine,
· izdela plan uporabe neprofitnih in socialnih stanovanj za tiste občane, ki so stanovanje
zaradi nesreče izgubili.
7. 1 5. Javno podjetje Komunala Izola d.o.o.
· organizacija izvaja v vseh nesrečah (v skladu z zmožnosti) naloge določene v 3. členu
Pogodbe o izvajanju nalog zaščite in reševanja in če se tako odloči: poveljnik oz.
namestnik CZ ter župan/nja (podrobno oz. operativni protokol je določen v poglavju 8.
zaščita, reševanje in pomoč.
- 35 -
7. 1 6. Manta club Izola
· organizacija izvaja v vseh nesrečah (v skladu z zmožnosti) naloge določene v 3. členu
Pogodbe o izvajanju nalog zaščite in reševanja in če se tako odloči: poveljnik oz.
namestnik CZ ter župan/nja (podrobno oz. operativni protokol je določen v poglavju 8.
zaščita, reševanje in pomoč.
7.1 6. Radio klub Izola
· organizacija izvaja v vseh nesrečah (v skladu z zmožnosti) naloge določene v 3. členu
Pogodbe o izvajanju nalog zaščite in reševanja in če se tako odloči: poveljnik oz.
namestnik CZ ter župan/nja (podrobno oz. operativni protokol je določen v poglavju 8.
zaščita, reševanje in pomoč.
7. 1 7. Enota tabornikov »RJS« Izola
· organizacija izvaja v vseh nesrečah (v skladu z zmožnosti) naloge določene v 3. členu
Pogodbe o izvajanju nalog zaščite in reševanja in če se tako odloči: poveljnik oz.
namestnik CZ ter župan/nja (podrobno oz. operativni protokol je določen v poglavju 8.
zaščita, reševanje in pomoč.
7. 1 8. Javno zavod – Center za kulturo, šport in prireditve
· organizacija izvaja v vseh nesrečah (v skladu z zmožnosti) naloge določene v 3. členu
Pogodbe o izvajanju nalog zaščite in reševanja in če se tako odloči: poveljnik oz.
namestnik CZ ter župan/nja (podrobno oz. operativni protokol je določen v poglavju 8.
zaščita, reševanje in pomoč.
7.1 9. pogodbene organizacije za dobavo MTS
· organizacija izvaja v vseh nesrečah (v skladu z zmožnosti) naloge določene v 3. členu
Pogodbe o izvajanju nalog zaščite in reševanja in če se tako odloči: poveljnik oz.
namestnik CZ ter župan/nja (podrobno oz. operativni protokol je določen v poglavju 8.
zaščita, reševanje in pomoč.
7.1 10. pogodbene organizacije za druge javne ustanove
· organizacije izvaja v vseh nesrečah (v skladu z zmožnosti) naloge določene v Pogodbi o
izvajanju nalog zaščite in reševanja in če se tako odloči: poveljnik oz. namestnik CZ ter
župan/nja (podrobno oz. operativni protokol je določen v poglavju 8. zaščita, reševanje in
pomoč.
- 36 -
7.2 Operativno vodenje
Operativno vodenje sistema zaščite in reševanja je shematsko prikazano na naslednji sliki.
OBČINS KA
UPRAVA
Ž UPAN(JA)
POVELJNIK CZ
OBČINS KI Š TAB
CZ
OBČINS KE
ENOTE ZA
ZAŠ ČITO IN
REŠ EVANJE
S EKTORS KI
POVELJNIK CZ
S EKTORS KI
Š TAB CZ
S EKTORS KE
ENOTE ZA
ZAŠ ČITO IN
REŠ EVANJE
Dejavnosti za zaščito, reševanje in pomoč na območju občine operativno vodi poveljnik
Civilne zaščite oz. namestnik poveljnika občine s pomočjo štaba Civilne zaščite občine. (Poveljnik Civilne zaščite regije in poveljnik Civilne zaščite RS spremljata stanje in izvajanje zaščite, reševanja
in pomoči na prizadetem območju, ter na zahtevo poveljnika Civilne zaščite občine organizirata potrebno pomoč
v silah in sredstvih za zaščito, reševanje in pomoč)
Če je nesreča prizadela več občin v regiji, dejavnosti za zaščito, reševanje in pomoč skupnega
pomena, organizira in vodi poveljnik Civilne zaščite regije.
1. Štab Civilne zaščite Občine Izola ob nesreči – večje požar v naravem okolju
organizira svoje delo na osnovni lokaciji, ki je v upravni stavbi Občine Izola, v okviru
strokovne službe za ZiR. Če delo na tej lokaciji zaradi poškodovanosti objekta,
poškodovanih komunikacij ali zaradi drugih razlogov ni mogoče, se Štab preseli na
rezervno lokacijo v zaklonišče - Drevored 1. maja 11/a..
- 37 -
2. Štab Civilne zaščite Občine Izola ob nesreči z nesreči – večji požar v naravnem
okolju organizira naslednje delovne procese:
· operativno načrtovanje,
· organiziranje in izvajanje reševalnih intervencij iz občinske pristojnosti,
· zagotavljanje logistične podpore občinskim silam za zaščito, reševanje in pomoč, ter
· opravljanje administrativnih in finančnih zadev.
Pri tem sodelujejo člani štaba, delavci občinske uprave (v skladu z določili M-7), ter drugi
strokovnjaki, ki jih vključi v delo poveljnik OŠCZ. Poveljnik lahko za izvedbo posameznih
nalog ustanovi ustrezne delovne skupine ali druga začasna delovna telesa.
3. Štab CZ Občine Izola mora ob nesreči – večji požar v naravnem okolju, čim prej
vzpostaviti pregled nad stanjem na prizadetem območju, oceniti predvideni razvoj
situacije, zagotoviti takojšnje ukrepanje z zagotovitvijo nujne pomoči.
Nato pa se osredotočiti na izdelavo strategije ukrepanja za zagotovitev osnovnih pogojev za
življenje, ki zajema določitev prednostnih nalog, človeške in materialne vire, operativne
rešitve izvedbe zahtevnejših nalog, ter nosilce koordinacije.
Poveljnik CZ Občine Izola za operativno izvajanje posameznih nalog določi vodje intervencij,
katerim so neposredno podrejene vse sile, ki sodelujejo pri izvajanju teh nalog na terenu.
Logistično podporo tem silam, ki obsega zagotavljanje zvez, opreme, materialov, transporta,
informacijske podpore, prehrane, zdravstvenega in drugega varstva, zagotavlja štab CZ s
službo za podporo.
Posledice nesreče je treba čimprej ustrezno dokumentirati. Pri tem se po možnosti opravi tudi
filmski in fotografski zapis (lahko izvaja tudi občinska uprava). Prav tako je treba
dokumentirati tudi vse odločitve poveljnika OŠCZ in drugih organov. S pomočjo
razpoložljive tehnologije se arhivsko gradivo shrani več-nivojsko (klasična papirnata oblika,
elektronski in digitalni nosilci, druge multi-medijske opcije).
- 38 -
4
AKTIVIRANJE SIL IN
SREDSTEVZA ZiR
5
ORGANIZACIJA
ZAŠČITE, REŠEVANJA
IN POMOČI
6
SPREMLJANJE
RAZMER IN
AKTIVNOSTI
1
IZBIRANJE PODATKOV
O POSLEDICAH IN PO
POTREBI OGLED
PRIZAD. OBMOČJA
2
OCENITEV STANJA IN
PREDVIDEVANJE RAZVOJA
RAZMER
3
ODLOČANJE O
UKREPIH
7
OBVEŠČANJE O
STANJU IN
UKREPIH
___________________________________________
___________________________________________
____
___
DOKUMENTACIJA
POTEK
DIAGRAM POTEKA
AKTIVNOSTI
PRIMARNA
ODGOVORNOST
UKREPANJE ORGANOV CZ OB NESREČI
OŠ CZ Izola
S ektorski š tab
Poverjeniki za CZ
Š tabi CZ
-Ž upan(ja) Izole
-Pove ljnik OŠ CZ Izola
-Pove ljnik CZ sektorja
-Pove ljnik CZ
-S lužbe po M-7
-Š tabi CZ občine Izola
-Organi in s lužbe M-7
-Drugi organi po nalogu
pove ljnik CZ in župana
-Š tabi CZ
-organi, ki jih določi
pove ljnik CZ ali župan
Pove ljniki CZ
- 39 -
7.3 Organizacija zvez
Pri operativnem vodenju dejavnosti za zaščito, reševanje in pomoč se uporabljajo:
radijske zveze v sistemu zaščite in reševanja (ZA-RE) – M-6,
javne žične in brezžične zveze (telefon, telefax, telex, mobitel, mobitel GSM) – M-3,
informacijsko-komunikacijsko omrežje INTERNET - spletna stran občine (odgovorna
oseba občine za skrbništvom je omenjena oz. določena v M-7:
1. http://www.izola.si/Portal/izolaslo.nsf/f1?OpenFrameset – LINK: občinska uprava –
LINK: zaščita, reševanje in pomoč
2. http://www.izola.si/Portal/izolaslo.nsf/f1?OpenFrameset – LINK: sporočila za javnost
zveze radioamaterjev (Radio klub Izola),
kurirske zveze (enote CZ in občinska inšpekcija).
Sistem radijskih zvez ZA-RE, ki ga uporablja Civilna zašita, ter reševalne službe, temelji na
uporabi določenega števila semidupleksnih kanalov, ter vseh možnih simpleksnih kanalov
(detajlno je razdelano v Dokumentih za vodenje aktivnosti, približno po spodnji shemi št. 1:
Štab CZ RS ReŠCZ
Vpoklicane enote CZ URSZR-
Izpostava
Koper
Organizac
-ije
pomembn
e za ZiR
vključene
v sistem
Regijski center za
obveščanje
Gasilci
OŠCZ
Po potrebi se uporablja radijske zveze radioamaterjev (Radio klub Izola – PP-XII/2).
M - 3
(Priloge)
Imenik uporabnikov telefonskih zvez, radijskih postaj, pozivnikov ter
elektronske pošte na področju zaščite in reševanja
M-6 Radijski imenik sistema ZA-RE
M-7 Načrt dela občinske uprave
PP-XII/2 Seznam odgovornih enote Radio kluba Izola
- 40 -
8 UKREPI IN NALOGE ZAŠČITE, REŠEVANJA IN POMOČI
Ukrepi zaščite in reševanja
8.1. Prostorsko gradbeno-tehnični in drugi ukrepi ter njihovi nosilci
Izvajanje in vsebina gradbenih, prostorskih ter drugih tehničnih ukrepih je obdelana v
dokumentih, ki so zajeti v posebnih mapah – prilogah tega načrta (splošnih dokumentih) z
oznako 4. Dokumenti o zaščitnih ukrepih. Omenjeni dokumenti imajo še slednji določene
obvezne priloge, ki so označene z oznakami ZU, kar pomeni na kratko Zaščitni Ukrepi.
Izvajanje teh ukrepov v primeru večjega požara v naravi lahko obsega:
Tabela 1: Predvideni gradbeno-tehnični ukrepi v primeru večjega požara
Zap.
štev.
UKREP IZVAJALCI SODELUJE
Izvajanje ukrepa v primeru poplave - plime
1. Najprej je potrebno izvršiti
alarmiranje prebivalstva s sirenami
(če je tako bolj primerno in če gre
za ekstremni pojav) oz. z javnimi
mediji (tudi preko ReCO),
aktivirati tehnično reševalne enote
OŠCZ ali za podobne naloge
določene pogodbene organizacije,
da rešujejo opremo,
sklicati komisijo za oceno škode-
občinsko in regijsko (ki mora
označiti poškodbe objektov po
stopnjah uporabnosti), o
izvrševanju ukrepov obveščati
županjo in ReCO,
JZ GB Koper, občinske
gasilske enote, JP
Komunala,
OŠCZ Izola-enote za
tehnično reševanje,
ReCO in OCO
Pri izvajanju gradbenih –tehničnih ukrepov se s tem načrtom določa še:
Pregled posebno ogroženih naselij in objektov (M – 4.1.)
Pregled pomembnih infrastrukturnih objektov (M – 4.1.)
Pregled deponij za ruševine in lokacij pokopališč (M – 4.1.)
Pregled podjetij, zavodov in drugih organizacij pomembnih za ZiR (M – 4.1.)
M – 4 : Poglavje
8.0 (8.1 – 8.5)
4. Dokumenti o zaščitnih ukrepih: 8.0. IZVAJANJE PROSTORSKIH,
URBANISTIČNIH, GRADBENIH IN DRUGIH TEHNIČNIH
ZAŠČITNIH UKREPOV
M – 4.1. (P – 15, P – 16, P – 17, P – 18)
PRILOGE K DOKUMENTOM O ZAŠČITNIH UKREPIH: priloge kot
po seznamu
- 41 -
8.2. Evakuacija in njeni nosilci
Evakuacija je zaščitni ukrep, ki se izvaja v primeru neposredne grožnje za zdravje in življenja
ljudi in živali na določenem zaokroženem območju. S tem načrtom ni predvidena evakuacija
v primeru vojaške agresije oz. potrebe po kompletni izpraznitvi mesta oz. občine.
Podrobni načrt evakuacije in Navodilo za izvajanje evakuacije so podrobno zajeti v 4.
Dokumenti o zaščitnih ukrepih, v poglavju o evakuaciji, ki zajema še:
Pregled območij iz katerih se načrtuje evakuacija (M – 4.1.)
Pregled evakuacijskih zbirališč (M – 4.1.)
Pregled evakuacijskih sprejemališč (M – 4.1.)
Pregled vozil za izvajanje evakuacije (M – 4.1.)
Pregled lokacij za postavitev zasilnih bivališč (M – 4.1.)
Pregled evakuacijskih poti (M – 4.1.)
Karta občine z pomembnimi podatki za evakuacijo (M – 4.1.)
Načrt delovanja in organizacije občinskega sprejemnega – logističnega centra (M –
4.1.)
- 42 -
1
JAVNA OBJAVA
LOKACIJ
EVAKUACIJSKIH
ZBIRALIŠČ
2
ZAGOTOVITEV
PREVOZOV ZA IZVEDBO
EVAKUACIJE LJUDI IN
Ž IVALI
3
POMOČ IN RAZPOREJANJE
OGROŽ ENIH KATEGORIJ
PREBIVALSTVA
5
SPREMLJANJE
POTEKA EVAKUACIJE
DO EVAKUACIJSKIH
SPREJEMALIŠČ
4
ORGANIZACIJA
PREVOZOV Z JAVNIMI
IN OS. VOZILI
EVAKUACIJA___________________________________________
___________________________________________
____
___DOKUMENTACIJA
POTEK
DIAGRAM POTEKA
AKTIVNOSTI
PRIMARNA
ODGOVORNOST
-Član OŠ CZ, odgovoren
za informiranje
-kabine t župana
-OŠ CZ Izola
-enota za logis tiko
-pogodbeni prevozniki
-Poverjeniki za CZ
-CS D Izola - de litev na
kategorije
-OŠ CZ Izola
-enota za logis tiko
Član OŠ CZ odgovoren za
evakuiranje (drugi člani
š taba)
Sporoč ilo za javnos t
(Prede finirana
s poroč ila)
M-4.1 (P-6)
M - 4.1 (P - 8)
Ev idenca pos ebno
ogroženih kategorij
prebivals tva (po
kategoriz . CSD-ja)
Prebivalce se ob nesreči – večji požar v naravem okolju, ki ogroža oziroma bi lahko ogrozila
njihova življenja in zdravje, evakuirajo z območja, ki ga je prizadela nesreča. Večjo pozornost
je potrebno posvetiti posebnim skupinam prebivalcem, zlasti starejšim ljudem, bolnikom ter
drugim ljudem, ki niso sposobni skrbeti sami zase (zavodi in ustanove, ki oskrbujejo take
občane, morajo v svojih načrtih predvideti možnosti evakuiranja v koordinaciji s
kapacitetami OŠCZ Izola ter le-temu posredovati rešitve).
Pregled posebno ogroženih kategorij prebivalcev ter predloge za »kategorizacijo« teh
kategorij pripravi Center za socialno delo Izola, ki po strokovni plati opredeli tudi
psihosocialne ukrepe za ravnanje s temi kategorijami. Pomoč jim lahko zagotavljajo tudi
strokovne službe Urada za družbene dejavnosti.
- 43 -
Če je le mogoče, je treba skladno s potrebami in načeli, urediti nastanitvene zmogljivosti, čim
bližje domovom evakuiranih občanov.
V izrednem primeru načrtovanja in izvedbe evakuacije starega mestnega jedra je potrebno
upoštevati dejstvo, da se lahko izvede le celotna in ne samo delna evakuacija. To, pa
predvsem zaradi psihoze, ki bi zajela prebivalce ob objavi takega ukrepa in njen hiter prenos
na celotno mesto zaradi strnjenosti naselja. Za primer reševanja psihičnih težav občanov, je
potrebno zagotoviti psihološko pomoč (več v nadaljevanju – poglavje 8).
M – 4.1. (P – 6)
PRILOGE K DOKUMENTOM O ZAŠČITNIH UKREPIH: Pregled
začasnih zbirališč prebivalcev ob umiku iz zgradb
M – 4.1. (P – 8)
PRILOGE K DOKUMENTOM O ZAŠČITNIH UKREPIH: Pregled
prevoznih sredstev za prevoz oseb
Priloga:
Zbirka
predefiniranih
sporočil
Sporočila za javnost – za medije in ReCO o začasnih zbirališč
Variabilni
register
Evidenca posebno ogroženih kategorij prebivalstva (CSD Izola) in psihosocialni
ukrepi ravnanja
8.3. Sprejem in oskrba ogroženega prebivalstva ter njeni nosilci
Sprejem in oskrba občanov sta logično nadaljevanje evakuacije in podobnih ukrepov, ki
privedejo do potrebe po sprejemu in oskrbi ljudi, ki so bili »izseljeni« iz svojih domov in
doživljajo šok zaradi tega.
Organizacija izvajanja ukrepa (operativnega poteka) nastanitve in preskrbe je podrobno
razdelana v 4. Dokumenti o zaščitnih ukrepih. Poglavje o sprejemu in oskrbi zajema še:
Pregled obstoječih nastanitvenih zmogljivosti (M – 4.1.)
Pregled lokacij za postavitev zasilnih bivališč (M – 4.1.)
Evidenca organizacij, ki bi zagotavljale preskrbo (M – 4.1.)
Načrt delovanja in organizacije občinskega sprejemnega – logističnega centra (M –
4.1.).
8.4. Zaščita kulturne dediščine in njeni nosilci
Zaščita kulturne dediščine je izredno pomemben ukrep zaščite, saj se tako ohranja kulturne in
naravne znamenitosti občine, katerih uničenje bi pomenilo uničenje identitete občanov in hud
socialno-psihološki šok, nenazadnje tudi izguba znanja o zgodovinskem »poreklu« določene
ustanove, znamenitosti, narodnosti in prebivalstva nasploh.
Iz teh razlogov ter dejstva, da lahko ob nesreči – večji požar v naravem okolju nastane tudi
večja škoda na omenjeni kulturni dediščini, so v tem Načrtu predvideni ukrepi in izvajalci le-
teh.
- 44 -
Podrobno zaščito kulturne dediščine obravnava dobro dodelano poglavje 7 v 4. Dokumenti o
zaščitnih ukrepih, ki na podlagi Predlogov postopkov in ukrepov za reševanje in zaščito
pomembnejših kulturnih spomenikov v primeru naravnih in drugih nesreč ter v primeru vojne,
izdelanih s strani zavoda za naravno in kulturno dediščino – Piran, določa ukrepe glede na
vrsto nesreče.
Poleg splošnih ukrepov zajema omenjeno poglavje še:
Organizacija izvajanja ukrepa zaščite kulturnih dobrin
Pregled območij, objektov in predmetov za zaščito (M-4.1).
Spodnja shema prikazuje algoritem poteka aktivnosti za zaščito kulturne dediščine:
1
PREGLED
STANJA
KULTURNE
DEDIŠČINE
2
DOKUMENTIRANJE
POŠKODB
3
ODLOČANJ E O
TAKOJ ŠNJ I ZAŠČ. IN
SANAC. UKREPIH
4
TAKOJ ŠNJ A ZAŠČITNA
DELA (VAROVANJ E,
PODPIRANJ E, EVAKUACIJ A,
ITD)
5
NUJNA
KONZERVATORSKA
DELA
ZAŠČITA KULTURNE DEDIŠČINE___________________________________________
___________________________________________
____
___
DOKUMENTACIJA
POTEK
DIAGRAM POTEKA
AKTIVNOSTI
PRIMARNA
ODGOVORNOST
-š tab CZ
-Ustanove s področja vars tva
kulturne dediščine
Ustanove s področja vars tva
kulturne dediščine
-š tab CZ
-Pris tojne us tanove s področja
vars tva kulturne dediščine
S trokovne konzervatorske
s lužbe
M - 4 (7.1)
M - 4.1 (P - 14)
M - 4 (7.1)
M - 4.1 (P - 14)
M - 4 (7.1, 7.2)
- 45 -
Vse reševalne službe morajo biti seznanjene s tem, kje se nahaja kulturna dediščina, kako jo je treba
varovati in do kakšnih posledic lahko pride ob nepravilni uporabi raznih tehničnih, gasilnih in drugih
sredstev, pri izvajanju nalog zaščite in reševanja.
Zato je nujno, v kolikor je prišlo do poškodb kulturne dediščine, da se enotam in službam za zaščito,
reševanje in pomoč že takoj nesreči priključijo ustrezni strokovnjaki oziroma komisije za varstvo
kulturne dediščine. Stavbno kulturno dediščino je treba čim prej zavarovati tudi pred vremenskimi
vplivi, premično pa premestiti v ustrezne objekte, kjer se lahko izvedejo tudi najnujnejša
konzervatorska dela.
M – 4 (Poglavje 7)
Zaščita kulturne dediščine (z načrtom in predlogi MZVNKD Piran)
M – 4.1. (P – 14)
PRILOGE K DOKUMENTOM O ZAŠČITNIH UKREPIH: Pregled območij,
objektov in predmetov za zaščito je prikazan v evidenci - obrazec ZU-9
Naloge zaščite, reševanja in pomoči
8.5. Prva – nujna pomoč (a: medicinska, b: identifikacija mrtvih in kadavrov, c:
veterinarska pomoč)
a: medicinska
Medicinska prva pomoč se izvaja ne glede na stopnjo nesreče oz. na odločitev po aktiviranju
tega Načrta ali ne. Pri prvi medicinski pomoči ob nesrečah majhnega do srednjega obsega oz.
do takega obsega, ko so oskrbo zmožne še dajati poklicne strukture (PHE, dežurni zdravniki v
ZD), ni potrebno dodajati drugih enot. Enote prve pomoči CZ se mobilizirajo le ob nesrečah,
ki bi presegale vsa predvidevanja po Oceni ogroženosti za vodne in vremenske ujme. Le
takrat pride v poštev t.i. laična pomoč enot CZ.
V okviru prve medicinske pomoči ob nesreči – večji požar v naravem okolju se izvajajo vsi
potrebni ukrepi za ohranitev življenja in varovanje zdravja ljudi na prizadetem območju ob
zagotovitvi varnosti za reševalce.
To so predvsem:
prva zdravstvena pomoč, ki jo daje medicinsko osebje bodisi na terenu ali pa v
ustreznih zdravstvenih ustanovah,
nujna specialistična zdravstvena pomoč, ki jo zagotavljajo splošne in specialne
bolnišnice,
izvajanje higienskih in protiepidemičnih ukrepov, ki jih izvajajo različne službe pod
nadzorstvom zdravstvenega inšpektorata in pristojnih zavodov za zdravstveno
varstvo,
oskrba z zdravili, sanitetnim materialom in opremo, ter
identifikacija mrtvih (podrobno identificirano v b: oz. naslednjem podpoglavju)
Delovanje zdravstvene službe ob naravnih in drugih nesrečah ureja pravilnik Ministrstva za
zdravstvo o delu zdravstvene službe ob naravnih in drugih nesrečah ter navodilo Ministrstva
za zdravstvo o delu zdravstva ob naravnih in drugih nesrečah.
- 46 -
Spodnja shema prikazuje algoritem poteka aktivnosti medicinske
pomoči:
1
PRIJAVA
POŠKODBE,
BOLEZNI
2
PRVA POMOČ
3
NAPOTITEV V
ZDRAVSTVENO
USTANOVO
4
ZDRAVNIŠKI PREGLED,
PRVA ZDRAVNIŠKA
POMOČ
5
TRIAŽA
6
ZDRAVNIŠKI PREGLED,
PRVA SPECIALISTIČNA
POMOČ
7.1.7
NAPOTITEV NA
NADALJNE
ZDRAVLJENJ E
1
PRVA MEDICINSKA POMOČ___________________________________________
___________________________________________
____
___
DOKUMENTACIJA
POTEK
DIAGRAM POTEKA
AKTIVNOSTI
PRIMARNA
ODGOVORNOST
DA
NE
DA
-Re še valci (PHE, ZD)*
-Ekipe prve pomoči
(laična)**
-Zdravs tve ni dom Izola
- S BI
S plošna bolnišnica Izola
(S BI)
DA
PP - VII
D - III
Karton poš kodov anc a
Napotnic a za nadaljne
zdrav lje nje
-Zdravs tve ni dom Izola
-S BI
S plošna bolnišnica Izola
(S BI)
Obv e s tilo zabe le že no
na Re CO
-Re še valci (PHE, ZD)*
-Ekipe prve pomoči
(laična)**
- 47 -
* se aktivirajo ob vseh stopnjah nesreč, kjer so poškodovanci
** se aktivirajo le ob Načrtu ZiR, po nalogu poveljnika CZ in ko gre za velike nesreče
1
8
SPREJEM V USTREZNI
ZDRAVSTVENI
USTANOVIBolnišnice
(KC Ljubljana)
Zdrav s tv e na
dokume ntac ija
PP - VII Seznam občinskih enot CZ in PMP
D - III Pregled zdravstvenih ustanov in ustanov z možnostjo zdravstvene oskrbe v
Občini Izola
b: identifikacija mrtvih in kadavrov
V vsaki nesreči so lahko poškodovani in žrtve. Žrtve so lahko med prebivalci in med živali.
Človeška trupla in živalski kadavri predstavljajo higienski in epidemiološki problem, ki ga je
potrebno v zelo kratkem času rešiti oz. potrebno je trupla in kadavre čimprej odpeljati v zato
primerne prostore – lokacije, kjer se izvajajo obdukcije oz. kjer se pokopljejo.
Pri manjših nesrečah se trupel manj in je identifikacija rutinska oz. jo lahko pogrebna služba,
s pomočjo sodne medicine in ustreznih policijskih služb, izvede brez dodatne pomoči.
Pri srednje večjih ali večjih nesrečah je potrebno aktivirati dodatne enote. Ker občina ne
razpolaga z Enoto za identifikacijo mrtvih, se bo identifikacija večjega števila mrtvih (oz.
koordinacija rokovanja s trupli in kadavri) izvedla s pomočjo zunanje pomoči – prošnja za
pomoč regijskih oz. državnih enot (Inštitut za sodno medicino pri medicinski fakulteti). Poveljnik CZ, namestnik ali župan lahko za pomoč zaprosijo tudi Zavod za zdravstveno
varstvo Koper, za pomoč pri ukrepih ravnanja s trupli.
Kot začasno deponijo kadavrov in trupel (večje število) se določi: komunalna deponija JP
Komunala Izola. Zaradi varnosti in, če se tako odloči poveljnik CZ oz. namestnik, se bodisi
trupla in kadavri kremirajo. V kolikor ni drugih zadržkov, je za to nalogo zadolžena
pogrebna služba JP Komunala Izola. V kolikor bi bile težave s prevozom ali
preobremenjenost najbližjega krematorija, se uničenje trupel in kadavrov (iz higienskih in
zdravstveno-varstvenih razlogov) izvede na komunalni deponiji z zažigom. Pogrebni službi
se za ta ukrep priskrbi ustrezno zaščitno opremo (obrazne maske s filtri, ustrezna
obleka iz PVC-ja, gumijasti škornji (4 kpl) – oprema RBK enote).
Spodnja shema prikazuje algoritem poteka aktivnosti predvidene identifikacije mrtvih:
- 48 -
1
ZBIRANJE IN
PREVOZ TRUPEL
PONESREČENIH
2
ZBIRANJE PODATKOV O
POGREŠANIH
3
IDENTIFIKACIJ A
MRTVIH
4
OBVEŠČANJE SVOJCEV
5
OBVEŠČANJE
JAVNOSTI O
SMRTNIH Ž RTVAH
IDENTIFIKACIJA MRTVIH (TUDI KADAVROV ŽIVALI)___________________________________________
___________________________________________
____
___
DOKUMENTACIJA
POTEK
DIAGRAM POTEKA
AKTIVNOSTI
PRIMARNA
ODGOVORNOST
DA
NE
Reševalne ekipe
Pogrebne s lužbe -
JP Komunala
OORK Izola
MNZ (PP Izola)
- policijske s lužbe
-Ekipa za identifikacijo
mrtvih (državne enote -
IS M med. fakulte te )
- policija
-š tab CZ
-pove ljnik CZ
-š tab CZ Izola
Evidenca mrtv ih in
njihov ih predme tov
(prede finirani
obrazc i)
Evidenca pogreš anih
(prede finirani obrazc i)
Obves tila s vo jcem
Obves tila za javno
objavo (prede finirana
obves tila)
V primeru, da ukrep zažiganja ne pride v poštev, se komunalna deponija uporablja tudi za
množični pokop (le v primeru večjega števila mrtvih oz. ko gre za nesreče velikega obsega).
V vseh drugih primerih (manjše nesreče), se trupla mrtvih prepusti svojcem (razen v primeru,
da bi strokovnjak sodne medicine, zaradi higienskih in epidemioloških razlogov odredil drug
ukrep v skladu s predpisi o zdravstvenem varstvu v takih primerih).
POSEBNI
DODATKI
O-1 (digitalna oblika)
Evidenca in digitalne slike organizacij in podjetij, ki v svojem delovnem procesu
uporabljajo nevarne snovi (izvlečki Ocen ogroženosti teh organizacij) – prostorski
podatki o deponiji JP Komunala Izola
- 49 -
c: veterinarska pomoč
Prva veterinarska pomoč ob kateri-koli nesreči obsega:
zbiranje podatkov o poškodovanih in poginulih živalih na celotnem prizadetem
območju,
dajanje prve veterinarske pomoči poškodovanim in obolelim živalim,
zasilni zakol poškodovanih živali,
odstranjevanje živalskih kadavrov (opredeljeno v poglavju b: identifikacija mrtvih in
kadavrov),
izvajanje drugih higienskih in protiepidemijskih ukrepov.
Naloge prve veterinarske pomoči izvajajo veterinarji, veterinarji-higieniki, oziroma
veterinarski zavod Koper.
D - III/1 A: Pregled veterinasrkih ustanov in ambulant v občini oz. v bližini Občine
Izola
B. pregled pooblaščenih mesarjev (po evidenci Veterinarskega inšpektorata)
Spodnja shema prikazuje algoritem poteka aktivnosti predvideno veterinarsko pomoč:
- 50 -
1
ZBIRANJE
PODATKOV O
POSLEDICAH
2
ZAKOL POŠKODOVANIH
Ž IVALI V SILI
3
(VETERINARSKA)
OCENA ZDRAVSTVENE
SITUACIJE
4
ODLOČANJE O
PREVENTIVNIH IN
DRUGIH UKREPIH
5
ODSTRANJEVANJE IN
POKOP Ž IVALSKIH
KADAVROV TER DRUGI
SANACIJSKI UKREPI
6
POOSTREN NADZOR
NAD Ž IVILI Ž
IVALSKEGA IZVORA
7
SPREMLJANJE
EPIDIMIOLOŠKE
SITUACIJE
PRVA VETERINARSKA POMOČ___________________________________________
___________________________________________
____
___
DOKUMENTACIJA
POTEK
DIAGRAM POTEKA
AKTIVNOSTI
PRIMARNA
ODGOVORNOST
-Š tab CZ
-policija
-drugi po nalogu
pove ljnika CZ (občinska
inšpe kcija)
Pooblašče ni me sarji
Ve te rinarski zavod ali
ve te rinarske ambulante
Ve te rinarski zavod
JP Komunala Izola
Ve te rinarski zavod in
inšpe kcija
-Ve te rinarska inšpe kcija
-Ve te rinarski zavod
-š tab CZ
D - III/1
D - III/1
- 51 -
8.6. Zagotavljanje varnosti in njeni nosilci
Zagotavljanje varnosti na območju, ki ga je prizadela nesreča, obsega:
urejanje prometa,
zavarovanje kontaminiranih območij, območij poškodovanih objektov in reševalnih
akcij ter zagotavljanje javne in premoženjske varnosti.
Te naloge opravljajo Policija ter druge službe organov za notranje zadeve in Občinska
inšpekcija (M-7).
Spodnja shema prikazuje algoritem poteka aktivnosti za zagotavljanje varnosti ob nesrečah:
- 52 -
1
IZELAVA NAČRTA
PROMETNE
UREDITVE
2
OBVEŠČANJE O ZAPORAH
CEST IN DRUGIH
PROMETNIH UREDITVAH
3
UREJANJE PROMETA MED
IZVAJANJEM NALOG ZiR
4
ZAVAROVANJE
PRIZADETEGA OBMOČJA
IN DELOVIŠČ
7.5.5
ZAGOTAVLJANJE
JAVNE VARNOSTI
7.5.6
OBVEŠČANJE O
VARNOSTNIH
RAZMERAH
ZAGOTAVLJANJE VARNOSTI___________________________________________
___________________________________________
____
___
DOKUMENTACIJA
POSTOPEK
DIAGRAM POTEKA
AKTIVNOSTI
PRIMARNA
ODGOVORNOST
- Občinska inšpekcija
- S ve tovalec za prome t
- PP Izola
-PP Izola
-Občinska inšpekcija
-š tab CZ
-PP Izola
-Občinska inšpekcija
- PP Izola (primarno)
- Občinska inšpekcija
(nudi pomoč)
- š tab CZ (nudi pomoč)
PP Izola
-OKC Koper
-ReCO Koper
-S LC in OCO Izola
M-7 (načrt Obč .
inš pekc ije )
M-4.1 (P-23)
- 53 -
8.7. Zagotavljanje prve psihološke in socialne pomoči prizadetim (HNMS1)
V poglavju 6 in in 8. Evakuacija in oskrba smo omenili prvo psihološko pomoč prebivalcem,
ki jih zaradi nesreče večjega obsega prizadene večja škoda. Slednja je lahko materialna in s
tem v neki meri nadomestljiva. Še večja škoda, pa lahko nastane na psihi občanov. Pri tem je
pomembno ločiti več kategorij socialno ogroženih:
a: otroci, mladostniki
b: mlajše odrasle osebe, odrasle osebe
c: starejše osebe
Izmed teh treh kategorij lahko za vsako še določimo dve podkategoriji: 1. občani, ki so
sposobni skrbeti zase in 2. občani, ki niso sposobni poskrbeti zase.
Za vse te kategorije je potrebno razdelati najprimernejše ukrepe za strokovno pomoč, da si
lahko ob izgubi družine, bližnjih, pa tudi osnovnih življenjskih pogojev, opomorejo. V ta
namen, se s pomočjo strokovnjakov psihologov, kliničnih psihologov in socialnih delavcev
CSD Izola, duhovnikov vseh veroizpovedi, izdela priročne zgibanke prve psihološke pomoči
(ki se preživelim oz. prizadetim ob nesreči deli).
V primeru večje nesreče (ko se aktivira ta Načrt) se ob štabu CZ formira ekipo za prvo
psihološko pomoč (EPSP), ki ima v svoji sestavi:
psihoterapevta
socialnega delavca
duhovnika (za vsako veroizpoved po eden)1
EPSP je direktno za operativno delovanje odgovorna poveljniku oz. namestniku pov. CZ.
Način dela ekipe se izvaja v skladu z dognanji stroke in z potrebami po pomoči.
Način dela z otroci in mladostniki določijo strokovnjaki – socialni delavci iz CSD Izola. PO
potrebi se za to kategorijo občanov ustanovi posebna ekipa EPSP.
Koordinacijo dela EPSP vodi poveljnik CZ oz. od njega pooblaščena oseba. (lahko tudi
delavec CSD).
Po potrebi se lahko tudi za psihološko pomoč (predvsem razdeljevanje zgibank, za pomoč
starejšim in obolelim) se aktivira posebne skupine za samopomoč občanom, ki so pomemben
dejavnik pri osebni in vzajemni pomoči (več v poglavju 9).
Variabilni
register
Evidenca posebno ogroženih kategorij prebivalstva (CSD Izola) in psihosocialni
ukrepi ravnanja
POSEBNI
DODATKI
Načrt delovanja skupin za samopomoč
Načrt delovanja EPSP in Centra za socialno delo za psihološko pomoč
1 Duhovnike se pozove glede na znane veroizpovedi v kraju (najbolje z javnim naznanilom).
- 54 -
8.9. Gašenje in reševanje
Gašenje se izvaja v skladu z taksativno določenim protokolom v OPERATIVNEM
GASILSKEM NAČRTU OBČINE IZOLA.
N-2-Op-n Operativni gasilski načrt Občine Izola
Izvleček operativnega načrta: Obveščanje in aktiviranje gasilskih enot je razdeljeno na več nivojev in dovoljuje nivojska prepletanja glede na
zahtevnosti nalog, ki jih morajo opraviti interventne enote. ReCO Koper po prejemu obvestila o dogodku
samostojno izvede le prvi nivo aktiviranja, vse nadaljne pa na zahtevo vodje intervencije. Ključno vlogo pri
izvajanju načrta ima vodja intervencije, ki nosi odgovornost za pravilno in pravočasno vključevanje enot.
Obveščanje in aktiviranje gasilskih enot se praviloma izvaja glede na požarni okoliš kjer je posamezna nesreča
nastala oziroma glede na vrsto nesreče.
Aktiviranje gasilcev se izvaja preko sistema tihega pozivanja (pozivniki). Uporaba znaka za javno alarmiranje za
aktiviranje gasilcev je izjemoma dovoljeno, če je prišlo do večjega požara ali druge nesreče.
8.9.1 Načrt aktiviranja gasilskih enot
Prvi nivo
V primeru dogodka, pri katerem je potrebno posredovanje gasilskih enot, ReCO Koper po prejetem obvestilu o
dogodku, izvede aktiviranje skladno z vsebino dogodka:
ob požarih na objektih in v naravnem okolju aktivira:
1. prostovoljno gasilsko enoto zadolženo za požarni okoliš v katerem je dogodek nastal;
ob tehničnih nesrečah, nesrečah v prometu in nesrečah z nevarnimi snovmi in vseh drugih dogodkih
aktivira:
1. osrednjo oz.
2. JZ GB Koper.
Pri določitvi prostovoljne gasilske enote, ki je zadolžena za požarni okoliš, se uporablja priloge:
P-7 Razdelitev naselij po požarnih okoliših
P-8 Seznam naselij in zadolžene gasilske organizacije
Pri aktiviranju vodij pa priloge:
P-1 Pregled odgovornih oseb in poveljniškega kadra OGE oz. GBK
P-3 Pregled odgovornih oseb in poveljniškega kadra PGD
Za aktiviranje vodstvenega kadra se praviloma uporabljajo pozivniki in telefonska obvestila članom PGD,
zadolženim za aktiviranje gasilske enote.
Po prejemu zahteve za aktiviranje se mora vodja enote nemudoma, po radijski zvezi ali telefonsko, javiti ReCO
Koper in potrditi sprejem ter dobiti informacijo o dogodku.
Po vsakem izvozu enote se poveljniki (vodje) enot javijo ReCO Koper s kratko informacijo o številčnosti moštva
in vrsti opreme, prva enota po prispetju na mesto dogodka pa o vrsti in obsegu nesreče.
Drugi nivo
Drugi nivo aktiviranja izvaja operativec v ReCO Koper na zahtevo vodje intervencije, zajema pa aktiviranja
posameznih sosednjih enot glede na potrebe in opremljenost enot.
Aktiviranje enot se izvede po postopku in na način opredeljenim v prvem nivoju.
Po prejemu zahteve za aktiviranje se mora vodja enote nemudoma, po radijski zvezi ali telefonsko, javiti ReCO
Koper in potrditi sprejem ter dobiti informacijo o dogodku.
O aktiviranju sosednjih gasilskih enot se obvesti poveljnika GZ Izola.
- 55 -
Tretji nivo
Tretji nivo pozivanja izvaja operativec v ReCO Koper na zahtevo vodje intervencije zajema vse enote v občini
glede na potrebe in opremljenost enot ter aktiviranje poveljnika GZ Izola.
Aktiviranje enot se izvede po postopku in na način opredeljenim v prvem nivoju, poveljnika GZ Izola pa s
pozivnikom ali telefonsko.
Po prejemu poziva se mora vodja enote nemudoma, po radijski zvezi ali telefonsko, javiti ReCO Koper in
potrditi sprejem ter dobiti informacijo o dogodku.
Četrti nivo
Zajema pomoč gasilskih enot iz sosednjih občin v notranjski- kraški regiji. Aktiviranje izvrši operativec v ReCO
Ljubljana na zahtevo vodje intervencije.
Zahtevo za pomoč PGD iz sosednjih občinskih gasilskih zvez (Piran, Koper) se posreduje pristojnim osebam za
aktiviranje gasilskih enot.
Ob angažiranju enot iz sosednjih občin oz. občinskih gasilskih zvez ReCO obvesti pristojne poveljnike GZ in
gasilskega poveljnika regije. O aktiviranju gasilskih enot sosednjih občin praviloma odloči gasilski poveljnik
notranjske gasilske regije. O angažiranju enot sosednjih občin in gasilskih zvez se obvesti regijskega poveljnika
CZ.
Peti nivo
Zajema pomoč gasilskih enot izven obalno-kraške regije na zahtevo vodje intervencije.
Zahtevo za aktiviranje posreduje dežurni operativec ReCO Koper, preko pristojnih ReCO (ReCO Postojna,
ReCO Nova Gorica, ReCO Ljubljana,...).
Ob angažiranju enot iz sosednjih regij ReCO obvesti pristojne gasilske poveljnike regij in poveljnika GZ
Slovenije. O aktiviranju gasilskih enot drugih regij praviloma odloči pristojni gasilski poveljnik regije. O
angažiranju enot sosednjih regij se obvesti regijskega poveljnika CZ in poveljnika CZ RS.
Šesti nivo
Zajema pomoč gasilskih enot iz sosednjih držav za katero, na zahtevo vodje intervencije, zaprosi Župan
oziroma poveljnik Civilne zaščite občine Izola.
- 56 -
8.9.2 Aktiviranje gasilskih enot glede na vrsto dogodka
Slika : Shema aktiviranja gasilskih enot pri požaru na objektih in v naravnerm okolju
Obvestilo o
dogodku
VI. NIVO
GE sosednjih
držav
poklicna enota
JZ GB Koper
enota PGD, kjer
je požar nastal
sosednje enote PGD
enote PGD
v občinipoveljnik
OGZ Koper
ReCo - 112 I. NIVO
III. NIVO
II. NIVO
na zahtevo
vodje intervencije
na zahtevo
vodje intervencije
na zahtevo
vodje intervencije
IV. NIVO
V. NIVO
GE sosednjih občin
obalne regije
GE izven obalne
regije regije
gasilski poveljnik
regije
pristojni gasilski
poveljnik regije in
poveljnik GZ Slovenije
na zahtevo
vodje intervencije
na zahtevo
vodje intervencije
zaprosi župan ali
poveljnik CZ
obveščanje
obveščanje
poveljnik
OGZ Koper
obveščanje
GE sosednjih
občin regije
GE izven
območja regije
Poveljnik
GZ Izola
Poveljnik
GZ Izola
- 57 -
8.9.3 Gasilsko ukrepanje ob nesrečah
Koncept ukrepanja gasilskih enot ob nesrečah
1
Nesreča
2
Obveščanje in
aktiviranje
5
Izvajanje ZU in
nalog ZRP
11
Spremljanje
stanja
13
Ponovna
pripravljenost
3
Ocena stanja
7
Dodatno
aktiviranje
in obveščanje
12
Poročanje o
intervenciji
6
Dodatno
obveščanje in
aktiviranje ?
NE 4
Potreba po
ukrepanju ?
DA
NE DA
10
Konec
intervencije ?
DA
NE
8
Potreba po
odpravi
posledic ?
9
Odprava
posledic
DA
NE
- 58 -
Aktivnost Opis Izvajalci
1 Nesreča Obvestilo o nesreči prejmejo 112, 113 ali gasilci. ReCO
OKC
OGE
PGD
2 Obveščanje in
aktiviranje
ReCO o nesreči obvesti krajevno PGD (skladno z
načrtom alarmiranja gasilskih enot) ter OKC.
ReCO
O aktiviranju GE OGE odloči poveljnik . OGE
O aktiviranju GE PGD odloči pristojni vodja PGD
(poveljnik, namestnik poveljnika, predsednik).
PGD
O izvozu gasilske enote obvesti ReCO. vodja gasilske enote oz.
dežurni gasilec
3 Ocena stanja Vodja gasilske enote, ki prva pride na mesto
nesreče je vodja intervencije. Po prihodu enote
OGE prevzame vodenje gasilske intervencije vodja
te enote, če se ne sporazumeta drugače (ali pa
poklicni vodja iz GBK
OGE
PGD
GBK
Vodja GE oz. vodja intervencije, oceni stanje na
mestu nesreče in o stanju obvesti ReCO.
OGE
PGD
4 Potreba po
ukrepanju?
Ocena stanja in odločitev o ukrepanju. vodja gasilske intervencije
5 Izvajanje zaščitnih
ukrepov in nalog
zaščite, reševanja in
pomoči
Organiziranje in koordiniranje gašenja, reševanja in
potrebnih zaščitnih ukrepov. Sprotno obvešča
ReCO o posledicah, aktivnostih ter uspešnosti
intervencije.
vodja gasilske intervencije
Odločitev o morebitnem alarmiranju ogroženih
prebivalcev in evakuaciji.
Če se je zaradi velikega obsega nesreče aktiviral
PCZ vodi vodja intervencije intervencijo v skladu z
njegovimi usmeritvami.
6 Potreba po
dodatnem obveščanju
in aktiviranju?
Ocena ali je potrebno dodatno obveščanje in
aktiviranje.
vodja gasilske intervencije
7 Dodatno obveščanje
in aktiviranje
Vodja intervencije preko ReCO odredi aktiviranje
dodatnih gasilskih enot in aktiviranje drugih služb
za izvajanje zaščitnih ukrepov iz svoje pristojnosti.
ReCO
Če gre za večji požar v naravnem okolju, požar na
pomembnih ali nevarnih objektih, če je potrebna
gradbena in druga mehanizacija, če vodja
intervencije oceni, da lahko OŠCZ podpre
delovanje gasilske javne službe s pomočjo pri
koordiniranju aktivnosti različnih služb, logistiki,
odnosih z javnostjo ali kako drugače, potem preko
ReCO obvesti OŠCZ.
OGE
GBK
PGD
ReCO
Skladno z zahtevami vodje intervencije in svojimi
pristojnostmi OŠCZ aktivira potrebne sile in
sredstva, o čemer po presoji obvešča Poveljnika CZ
in Župana OL.
OŠCZ
Preko ReCO odreditev aktiviranja strokovnih služb
in organov potrebnih za izvajanje zaščitnih ukrepov
in aktivnosti iz svoje pristojnosti.
vodja gasilske intervencije
Odločitev o morebitnem alarmiranju ogroženih
prebivalcev in evakuaciji.
Odločitev o dodatnem obveščanju odgovornih oseb
- 59 -
ter medijev.
8 Potreba po odpravi
posledic?
Odločitev ali je potrebno v okviru intervencije
izvesti nujna sanacijska dela.
vodja gasilske intervencije
9 Odprava posledic Za odpravo posledic nesreče je odgovoren
povzročitelj nesreče oziroma ogroženosti.
Praviloma posledice nesreč na premoženju
odpravlja lastnik oziroma upravljavec premoženja,
v kolikor tega ne opravi povzročitelj.
Povzročitelj nesreče
Lastnik oziroma
upravljavec premoženja
V kolikor je potrebno interventno odpraviti pretečo
nevarnost oziroma zagotoviti osnovne pogoje za
življenje, in povzročitelj nesreče oziroma lastnik ali
upravljavec premoženja tega ne more izvesti,
predlaga vodja intervencije OŠCZ, da se aktivira
dodatne sile in sredstva za interventno sanacijo.
Vodja intervencije
OŠCZ
Odpravljanje posledic nesreč po tem ko so
zagotovljeni osnovni pogoji za življenje vodi Župan
in se izvaja po zaključku intervencije.
Župan OI
10 Konec intervencije Odločitev o zaključku intervencije in odpustitvi
udeleženih enot. Posredovanje ReCO podatke o
intervenciji.
vodja gasilske intervencije
11 Spremljanje stanja Spremljanje stanja in ocena morebitne nevarnosti
ponovitve nesreče.
vodja gasilske intervencije
Odločitev in po potrebi postavitev požarne straže.
Požarno stražo praviloma izvaja PGD, ki pokriva
okoliš kjer je požar.
12 Poročanje o
intervenciji
Izdelava poročila o intervenciji najkasneje v petih
dneh po končani intervenciji.
vodja gasilske intervencije
Pred odhodom iz kraja intervencije mora vodja
posamezne gasilske enote vodji intervencije
posredovati podatke o številu gasilcev in
uporabljeni opremi pri gašenju in reševanju.
vodja gasilske intervencije
vodje gasilskih enot
13 Ponovna
pripravljenost
Gasilske enote morajo po zaključku intervencije
ponovno vzpostaviti ustrezno pripravljenost
gasilske enote in obnoviti opremo in sredstva.
vodje gasilskih enot
Zgornja zamisel predvideva predvsem gasilsko intervencijo. V primeru, ko na intervenciji sodelujejo druge enote
vodijo te enote samostojno njihovi vodje v skladu s pravili stroke in predpisi. Delovanje posameznih enot mora
biti v skladu z usmeritvami posameznega vodje intervencije (ali vodstva intervencije). V takem primeru potek
intervencije usklajuje vodstvo intervencije.
8.9.4 Vodenje intervencij
Gasilsko intervencijo vodi poveljnik (vodja) gasilske enote, na operativnem območju katere je požar ali druga
nesreča. Na interveciji pri kateri sodeluje OGE ali GBK, vodja intervencije preda vodenje intervencije
poveljniku enote OGE ali GBK, če se ne sporazumeta drugače.
Gasilsko intervencijo v podjetju, zavodu ali drugi organizaciji, ki ima svojo poklicno ali prostovoljno gasilsko
enoto, vodi poveljnik te enote.
Vodenje intervencije prevzame poveljnik enote OGE (ali GBK), če je očitno, da vodja intervencije,
intervencijo vodi napačno ali bistveno v nasprotju s pravili gasilske službe, oziroma če poveljnik gasilske enote
preda vodenje.
- 60 -
V kolikor na intervenciji sodeluje poveljnik Civilne zaščite vodi vodja gasilske intervencije intervencijo v skladu
z njegovimi usmeritvami.
Vodje enot in gasilski vodje, ki sodelujejo na intervenciji sestavljajo operativno vodstvo intervencije, ki je
odgovorno vodji intervencije. Vodstvo intervencije nudi vodji intervencije podporo pri vodenju in sprejemanju
odločitev v zvezi z intervencijo, odločitve pa sprejema vodja intervencije samostojno.
8.10. Ocenjevanje škode
Ocenjevanje škode tako na objektih kot na površinah v naravnem okolju (če je prišlo do
poškodb na kmetijskih pridelkih) opravljajo komisije za ocenevanje škode v skladu s pravili
tega področja in Postopkovnika o ocenjevanju škode ob naravnih in drugih nesrečah, ki ga je
izdala Uprava RS za zaščito in reševanje.
M - 4.1 (P- 21)
SEZNAM ČLANOV OBČINSKE KOMISIJE ZA CENITEV
ŠKODE, NASTALE OB NARAVNIH IN DRUGIH NESREČAH
METODOLOGIJA ZA OCENJEVANJE ŠKODE
- 61 -
9. Osebna in vzajemna zaščita
9.1. Pojem osebne in vzajemne pomoči
Osebna in vzajemna zaščita obsegata vse ukrepe prebivalcev za preprečevanje in ublažitev
posledic nesreče, za njihovo zdravje in življenje ter varnost njihovega imetja. Za
organiziranje, razvijanje in usmerjanje osebne in vzajemne zaščite skrbi občina. V ta namen
organizira ustrezno svetovalno službo, ki jo praviloma opravljajo strokovnjaki s področja
zaščite in reševanja prostovoljci, zlasti psihologi, sociologi, socialni delavci, zdravstveni
delavci, Rdeči križ ter drugi.
Na prizadetem območju je treba službe oziroma dejavnosti raznih strokovnih in humanitarnih
organizacij, ki so pomoč prizadetim oziroma ogroženim prebivalcem, čim bolj približati
okolju. Pri tem imajo pomembno vlogo poverjeniki za Civilno zaščito ter informativni centri,
v katerih se organizira in izvaja dejavnost, ki prispeva k normalizaciji razmer na prizadetem
območju.
Gornje razlage osebne in vzajemne zaščite boste našli v vseh načrtih zaščite in reševanja. V
praksi, pa je poseben način samopomoči občanov samih. V ta sklop dejavnosti zaščite in
reševanja spadajo področja od vzgoje občanov s pomočjo neobveznih oblik izobraževanja,
izdaja raznih brošur s ciljno tematiko ter nenazadnje cela paleta navodil za ravnanje pred, med
in po nesrečah.
9.2. Napotki za preprečevanje nesreče in Navodila za samo-blažitev posledic
nesreč
Navodila oz. napotki so dosegljivi na spletni strani Uprave RS za zaščito in reševanje na
naslovu: http://www.sos.112.si. Vsi napotki, ki so dosegljivi na tej strani so za nujne primere
dosegljivi v posebnih prilogah tega načrta (kot navedeno spodaj). Za njihovo razmnoževanje
in razdeljevanje se uporabi:
Enote za ZiR po izboru štaba CZ (v kolikor nimajo drugih zadolžitev)
EPSP (enota za psihološko in socialno pomoč občanom)
Ekipe za samopomoč
Prostovoljce Rdečega križa
Prostovoljce Karitasa Izola
Druge prostovoljce, ki se javijo na dolžnost.
POSEBNI
DODATKI
Navodila in napotki za osebno in vzajemno pomoč (printi iz spletne strani
URSZR
- 62 -
9.3. Način zagotavljanja učinkovite osebne in vzajemne zaščite
Na prizadetem območju je treba službe oziroma dejavnosti raznih strokovnih in humanitarnih
organizacij, ki so pomoč prizadetim oziroma ogroženim prebivalcem, čim bolj približati
okolju. Pri tem imajo pomembno vlogo poverjeniki za Civilno zaščito ter informativni centri,
v katerih se organizira in izvaja dejavnost, ki prispeva k normalizaciji razmer na prizadetem
območju.
Spodnja shema prikazuje algoritem operativnega delovanja služb, organov in posameznikov,
ki koordinirajo osebno in vzajemno pomoč:
1
OBVEŠ ČANJE
OBČAN. O
POS LEDICAH IN
RAZMERAH NA
2
USMERJANJE OSEBNE IN
VZAJEMNE ZAŠČITE (objava
posebne te lefonske š tevilke)
3
ORGANIZIRANJE
INFORMATIVNEGA
in LOGISTIČNEGA CENTRA
4
POMOČ POSEBNO
OGROŽENIM SKUPINAM
PREBIVALCEV
5
S PREMLJANJE
S OCIALNIH RAZMER
NA PRIZAD.OBMOČJU
OSEBNA IN VZAJEMNA ZAŠČITA
___________________________________________
___________________________________________
____
___
DOKUMENTACIJA
POSTOPEK
DIAGRAM POTEKA
AKTIVNOSTI
PRIMARNA
ODGOVORNOST
š tab CZ Izola
š tab CZ Izola
š tab CZ Izola
Cente r za socialno de lo
Humanitarne organizacije
-Cente r za socialno de lo
-Urad za druužbene
de javnos ti
-š tab CZ
M - 4.1 (P - 19)
M - 4.1 (P - 23)
M - 4.1 (P - 19)
Načrt kategorij
ogroženih občanov
- 63 -
M - 4.1 (P- 19) Navodilo za organiziranje in vodenje informativnega centra
M - 4.1 (P- 23)
Načrt delovanja in organizacije občinskega sprejemnega –
LOGISTIČNEGA in OBVEŠČEVALNEGA CENTRA (SLC in OCO
Izola)
- 64 -
10 RAZLAGA POJMOV IN OKRAJŠAV
Pojmi in okrajšave, ki se uporabljajo v načrtu so:
OU
Občinska uprava
CKŠP Izola
Javni zavod – Center za kulturo, šport in prireditve Izola
CORS
Center za obveščanje Republike Slovenije
CSD Izola
Center za socialno delo Izola
CZ
Civilna zaščita (splošna oznaka
CZ RS
Civilna zaščita Republike Slovenije
EPSP Ekipa za prvo psihološko pomoč; deluje v skladu s potrebami po
umirjanju stresnih situacij in pomoči ljudem-občanom v hudi duševi
stiski zaradi posledic nesreče (izguba sorodnikov, družine, osnovnih
življenjskih pogojev), sestavljena je iz strokovnjakov na področju
psihoterapije, socialnega dela in duhovništva.
JP Komunala
Javno podjetje Komunala Izola
JZ-GB Koper
Javni zavod gasilska brigada Koper
Karitas
Humanitarna prostovoljna organizacija, ki deluje pod okriljem
rimokatoliške cerkve in je dejavna na vseh humanitarnih področjih
KS
Krajevna skupnost
MOP
Ministrstvo za okolje in prostor
MORS
Ministrstvo za obrambo Republike Slovenije
MZVNKD Piran
Medobčinski zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine Piran
(stari naziv organa)
Op - n Operativni gasilski načrt Občine Izola
OŠCZ ali štab CZ
Štab Civilne zaščite občine Izola
PGD
Prostovoljno gasilsko društvo / društva
PHE
Prehospitalna enota, nujna medicinska pomoč (reševalci, tudi
reševalna postaja Izola)
Pogodbeni izvajalci
So izvajalci nalog zaščite in reševanja, katerim je poverjeno
opravljanje določenih storitev iz njihovega delokroga, ki služijo
namenu zaščite, reševanja in pomoč (vodi se posebna evidenca
sklenjenih pogodb – posebni register)
- 65 -
PP Izola
Policijska postaja Izola
Prostovoljne enote
po društvih
So enote, ki so formirane iz določenih društev in opravljajo naloge
zaščite in reševanja v skladu s Pogodbo o opravljanju nalog zaščite in
reševanja
ReCO
Regijski center za obveščanje
ReŠ CZ
Regijski štab Civilne zaščite
RK Izola
Rdeči križ Slovenije - Območno združenje Izola: najstarejša
humanitarna organizacija, ki deluje kot samostojna organizacija
SBI
Splošna bolnišnica Izola
SLC in OCO Izola
Sprejemno logistični center in obveščevalni center občine Izola
SŠCZ
Sektorski štab za Civilno zaščito
SV
Slovenska vojksa
URSZR
Uprava RS za zaščito in reševanje (tudi oznaka za Izpostava Koper)
ZDI
Zdravstveni dom Izola
ZiR
Zaščita in reševanje, splošna oznaka
ZRP
Zaščita, reševanje in pomoč: označuje operativne naloge na področju
varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami
- 66 -
11 DODATKI IN PRILOGE K NAČRTU (DP, SP, R, O-1)
Podatki, ki so potrebni za izvajanje tega načrta zaščite in reševanja, se pridobijo iz javnih
zbirk, iz zbirk podatkov Občine Izola ter izvajalcev načrta zaščite in reševanja. Zbirke
podatkov v prilogah in dodatkih pridobiva in ažurira odgovorni na OI vsaj enkrat letno.
Priloge in dodatki, ki so omenjeni v tem načrtu so označeni in vsebujejo spodnje vsebine:
SKUPNI:
P – skupne priloge (registrator )
D – dodatne priloge (registrator )
M – 1: Načrt aktiviranje enot ZRP
M – 2 Aktiviranje sil in sredstev
M – 3: Dokumenti o obveščanju, opozarjanju in alarmiranju
M – 4, M – 4.1: Zaščitni ukrepi
M – 5: Dokumenti o ZRP
M – 6:Radijski imenik ZA-RE in način upravljanja
M – 7: Načrti dela občinske uprave
N-2-Op-n: Operativni gasilski načrt Občine Izola
O – 2: Ocena požarne ogroženosti Občine Izola (Izolirka, požarni inženiring, 1997)
POSEBNI:
Načrt zimske službe JP Komunala Izola
Načrt za delovanje skupin za samopomoč
Digitalne zbirke podatkov, pomembnih za ZiR
Načrt delovanja EPSP in Centra za socialno delo za psihološko pomoč
Navodila in napotki za osebno in vzajemno pomoč (printi iz spletne strani URSZR)
Zbirke predefiniranih sporočli in obrazcev
PROGRAMI USPOSABLJANJA IN VAJ
NAVODILO VZDRŽEVANJE IN RAZDELITEV NAČRTA
ZBIRKE JAVNIH PODATKOV
Dokumentacija o izvedenih javnih predstavitvah, pripombah in
sprejemanju načrta