ČASOPIS MESTNE OBČINE MURSKA SOBOTA / odgovorni urednik Tadej Buzeti 19. maj 2016 / številka 154

Mestni svetniki so se sestali na dvanajsti seji / stran 4

Razbili miselne kalupe, nove vizije porajajo upe / stran 15

Naj bodo med nami in ne zgolj ob nas / stran 16

Prihajajoči dnevi in tedni bodo v naši občini pestro obarvani. Vsakdo bo lahko našel nekaj zase.

Že 20. maja bo na sporedu prva Sočna vilica, festival ulične kulina-rike v Murski Soboti, na katerem se bo predstavilo pet kuharskih moj-strov. Za raznoliko hrano, novosti in barvitost okusov bo na vsakokra-tni Sočni vilici skrbelo najmanj pet mojstrov kulinarike, ki bodo vedno

znova razvajali naše brbončice. Z nami bodo znani in manj znani iz-vrstni domači kuharski mojstri, ki se jim bodo občasno pridružili ku-harji iz drugih krajev Slovenije in iz tujine. Dogodek bodo popestrili z mnogimi okusi. Ni zanemarljiv po-datek, da bodo ponujene jedi stale največ pet evrov, kar je primerljivo s ceno malice. Toda Sočna vilica ne bo edini večji dogodek ta petek, saj bodo glavno ulico z ulično četvor-ko zaznamovali maturantje. Zadnjo soboto v maju bo v Murski Soboti

nato dišalo po bograču. Na dvaj-seti Bogračiadi, ki bo potekala na Slovenski ulici, pričakujejo tekmo-valce iz Italije, Avstrije, Madžarske, Hrvaške in Nemčije. Poleg tistih, ki tekmovanje vzamejo zelo resno, se nekateri na njem radi tudi malo po-šalijo in v ospredje postavijo druže-nje. Nastopili bodo bakovske ma-žoretke in glasbeniki Pihalnega orkestra Murska Sobota, na stojni-cah se bodo predstavili naši roko-delci. Za glasbo bo čez dan skrbel ansambel Mladi Pomurci, zvečer

bo sledila velika zabava s skupino Štrk in pevcem Mihom Balažičem. Isti večer bo v Dvorcu Rakičan na-stopila Jelena Rozga, teden dni po-zneje pa Mestne četrti organizirajo pohod po Murski Soboti. Isti dan, v soboto, 4. junija, bo v Soboškem parku še družinski piknik, odlična priložnost za družine, ki želijo pre-živeti prijeten dan v naravi. Organi-zatorji obljubljajo nepozabno doži-vetje, letos tudi z dobrodelno noto. Z zbranimi prispevki bodo namreč pomagali družinam v stiski. Vsi ti-

sti, ki se želite v zadnjih majskih dneh športno udejstvovati, boste za to imeli priložnost na Soboškem teku. 28. maja bo namreč potekal petnajstič in bo združil tekače raz-ličnih starostnih kategorij. Uradno najavljamo tudi del dogajanja na Soboških dnevih, ki se bodo začeli 24. junija. Med drugim bodo obi-skovalce letos zabavali Magnifico, S.A.R.S., Vlado Kreslin in Gibonni. Dogajanja v naši občini torej ne bo manjkalo. Vzemite si čas in najdite svoj prostor pod soncem.

Najdite užitek in strast tudi vi

2 / maj 2016

O poti, potenju in potencialihDo uresničitve potencialov bo preteklo še veliko znoja, ven-dar na poti ne gre iskati bližnjic.

Po napornem dnevu si prisežem, da zjutraj telesu privoščim obilo svežega zraka. Odločim se za tek do reke Mure. Tam v Krogu pri brodu je lepo, pomislim. Dela se nov dan. Hitro spoznam, da telo še ni prebujeno. Srečam gospoda, ki s pogle-dom pritrdi mojim domnevam. Slečem jakno, vsa je prepo-tena, kot da bi jo ravnokar potegnil iz Mure. Pa šele pet ki-lometrov je za mano. Bo šlo? Premišljujem, ali sem se zopet zmotil in od telesa zahteval preveč. Ampak preteči jih moram 21, za božjo voljo. Še deset dni je do maratona. Moj um opra-vlja svojo nalogo. Razmišljam, kako ga pretentati. Pot mi po-nuja odgovor. Pogledam tja čez polja in se zazrem v krasen prizor. Prekmurje brez fotošopa. Lepo. Čeprav moj pulz med tekom ne dovoljuje popolne sprostitve, si ponavljam: »Uživaj, uživaj ...« Nekako mi uspeva. Stečem čez zaprt most, ki se zdi kot prehod v prepovedano ulico. Tam pri brodu ni niko-gar, verjetno je prezgodaj. Na hitro s pogledom ujamem tok reke, dovolj, da zadovoljim radovednost. Ta mi ne da miru in hitro se zapletem v razmišljanje. Sprašujem se o potencialih zemlje, ki jo ravnokar teptam s težkimi koraki. Zamišljam si idiličen kraj ob nabrežju reke Mure, kjer bi ljudje sproščeno posedali na stopnicah. Vizije Murske Sobote ali iluzije? Nagi-bam se k vizijam. Ko po poti nazaj še enkrat prečkam zaprti most, zgolj zmajujem z glavo. Mislim, da je tabla za obvoz edina, ki kaže, da tam naprej nekaj je. Morda bo nekoč res nekaj več kot trenutno. Most naj bi kmalu (končno) sanirali, ostalo prepustimo času. Moj čas na uri medtem kaže, da mo-ram pospešiti.

Nekaj dni pozneje mini priprave nadaljujem mimo Kamen-šnice. Medtem ko mi znoj že polzi skozi slušalke, ki zelo slabo prenašajo glasbo nekega avstrijskega radia, opazujem okolico. Spet me ujamejo čudoviti prizori. Um me nato (tra-dicionalno) priganja, da mi pohajajo moči. Zberem se in po-skušam uživati. Ne morem preslišati šuma avtomobilov z bližnje avtoceste. Drvijo mimo, vsak ima svoj cilj. Ponovno se spomnim vizij. Na tem mestu bi se morda ustavili, če bi tu kaj stalo. Zdaj zrem v gručo tovornjakov, ki počivajo med dolgo potjo. Kako daleč (ali blizu) je pot do česa večjega na tem območju, prepustim času. Moj me medtem zopet priga-nja. Čas je, da pospešim ...

Tadej Buzeti, odgovorni urednik

Glasilo Soboške novine izdaja mestni svet Mestne občine Murska Sobota. Ustanovitelj je Mestna občina Murska Sobota, Kardoševa 2, 9000 Murska Sobota.Izdajateljski odbor: Mag. Robert Celec (predsednik), dr. Aleksander Jevšek, Aleša Kovač, Jasmina Opec Vöröš, Andrej Mešič, Goran Miloševič, Marjan ŽekšNaslovnica: Družinski piknik 2015, foto: Ksenija GlažarOdgovornI urednik: Tadej BuzetiJezikovni pregled: Rajko MariničOblikovna zasnova: Ksenija ŠömenGrafična priprava: Podjetje za informiranje Murska Sobota, d. o. o., VestnikTisk: Druck Styria GmbH & Co KG, AvstrijaNaklada: 7300 izvodovMesečnik Soboške novine prejemajo gospodinjstva v Mestni občini Murska Sobota brezplačno.Elektronska pošta uredništva: urednistvo.novin@murska-sobota.siTelefon: 02 525 16 19ISSN št.: C501-4166

Mlaj tudi letos krasi Trg zmage

Pred praznikom dela je Zveza svobodnih sindikatov Pomurja v sodelovanju z Mestno občino Murska Sobota or-ganizirala tradicionalno postavitev mlaja in kresovanje. Številni zbrani so na Trgu zmage opazovali postavitev mlaja, ki ga je spremljal nastop Prekmurske godbe Bakovci. Popoldne se je dogajanje ob prazniku dela s prižigom prvomajskega kresa preselilo v mestni park. Mlaj je sicer simbol svobode in delavskih pravic. / Ksenija Glažar

Pobrateno mesto prejelo častno plaketo

Podžupan Mestne občine Murska Sobota Boštjan Berlak in članica odbora za mednarodno sodelovanje Bri-gita Bavčar sta se v imenu Mestne občine Murska Sobota udeležila slovesnosti ob predaji častne plakete Evropskega sveta našemu nemškemu pobratenemu mestu Ingolstadt. Plaketo je Ingolstadt prejel za širjenje evropske miselnosti prek zglednega sodelovanja z desetimi partnerskimi mesti na različnih področjih. Ob tej priložnosti sta nadžupan Lösel in podžupan Berlak podpisala listino o sodelovanju Glasbene šole Murska Sobota in glasbene šole iz Ingolstadta. / Vida Lukač

SPTŠ z državnima prvakoma v matematiki

Osem dijakov Srednje poklicne in tehniške šole (SPTŠ) Murska Sobota se je udeležilo državnega tekmovanja iz matematike. V kategoriji srednjih tehniških in strokovnih šol sta Jernej Jurhar in Tadej Šinko dosegla prvi mesti v svojih letnikih in postala državna prvaka, Urh Kolarič pa je dosegel peto mesto. V isti kategoriji sta zlati priznanji prejela še Žan Hozjan in Jure Zamuda Srebrno priznanje je prejel Timotej Gabriel Horvat. V ka-tegoriji poklicnih šol se je državnega tekmovanja udeležil Alen Kouter in dosegel zlato priznanje. Na šolskem tekmovanju so dijaki dosegli 33 bronastih priznanj. / Foto: arhiv SPTŠ Murska Sobota

maj 2016 / 3

Zgodbe PrekmurjaTokratni naslov sem si sposodil pri včerajšnjem dogod-ku, ki smo ga doživeli v največjem kulturnem hramu v državi. Prekmurska godba Bakovci je z glasbo in gosti v prestolnico ponesla delček prekmurske srčnosti in duše.

Priznati moram, da sem bil ob prvem obisku predstavni-kov godbe, na katerem so mi predstavili projekt, nemalo presenečen nad smelim načrtom, vendar hkrati ponosen, da imamo med sabo posameznike, ki se ne zadovoljijo s povprečnostjo ter jih na poti do cilja ni strah trdega dela in številnih ovir.

Pogumno pot razvoja so našemu mestu nakazali tudi študenti treh fakultet iz Ljubljane, ki so v projektnih na-logah zarisali vizijo razvoja Murske Sobote. Skupaj s so-delavci mestne uprave zavzeto pripravljamo projektno dokumentacijo, da bomo lahko že v zelo bližnji priho-dnosti uresničili nekaj njihovih zamisli. Komaj čakam, da bodo v mestnem središču začeli ropotati gradbeni stroji in tako naznanili začetek njegove prenove!

Do takrat se bomo v mestnem središču srečevali ob šte-vilnih družabnih in kulinaričnih dogodkih, ki so pred-stavljeni na naslovnici in v nadaljevanju te številke So-boških novin in na katere vas skupaj z organizatorji prijazno vabim.

Naj zaključim še s pozitivno novico o novih delovnih mestih, ki se obetajo v našem kraju. Po daljšem obdo-bju brez večjih vlaganj bo v Severni obrtno-industrijski coni ponovno stalo gradbišče: podjetje XAL Svetila bo na-mreč do konca tega leta več kot podvojilo svoje proizvo-dne zmogljivosti. Po besedah vodstva so se za ta korak odločili, ker sta jih v času, odkar so začeli s proizvodnjo pri nas, prepričali kakovost in zanesljivost prekmurskih sodelavcev.

Tudi to so zgodbe, ki jih piše Prekmurje. Da bi bilo po-dobnih še veliko!

Vaš župan, dr. Aleksander Jevšek

Nasmeh na lica, prihaja Sočna vilicaNatalija Kreft

Že 20. maja bo na sporedu prva Sočna vilica, festival ulične kulinarike v Murski Soboti, na katerem se bo predstavilo pet kuharskih mojstrov.

Drsališče v mestu, sejem ob pra-zniku svetega Miklavža in božične stojnice – to je le nekaj dogodkov, ki jih murskosoboška občina skupaj s partnerji pripravlja v mestnem jedru. K še bolj razgibanemu dogajanju v mestu bo ogromno prispeval dogo-dek, ki bo napolnil Slovensko ulico z ljudmi in vonjem po slovenskih dobrotah. »Sočna vilica je festival ulične kulinarike v Murski Soboti, s katerim bo mesto sledilo svetov-nim trendom uličnega prehranje-vanja, kjer se klasična ulična hrana nadgradi s kakovostjo in raznoliko ponudbo,« dogodek opiše direkto-rica Zavoda za kulturo, turizem in šport (ZKTŠ) Brigita Perhavec. Tovr-stni dogodki so zadnja leta pravi hit, tudi v Ljubljani in Mariboru ter pri naših sosedih. »Potujemo, da spo-znavamo nove okuse in kombinacije različnih sestavin, začimb in zelišč. S prijatelji se radi družimo ob hrani in pijači. Tudi za ljubezen pravijo, da gre skozi želodec. Prav tako so trendi usmerjeni v kakovostno ulično pre-hrano, saj gostinci, mladi in poten-cialni kuharji na organiziranih do-godkih preizkušajo svoje spretnosti ter obiskovalcem ponujajo drugačna kulinarična doživetja, kot so jih vaje-ni v gostilnah in restavracijah,« od-ločitev za organizacijo pojasni direk-torica zavoda. Prvi v vrsti dogodkov bo že 20. maja na pločniku Sloven-ske ulice pred Hranilnico prekmur-skih dobrot. »Za raznoliko hrano, novosti in barvitost okusov bo na vsakokratni Sočni vilici skrbelo vsaj pet mojstrov kulinarike, ki bodo ve-dno znova razvajali naše brbončice. Z nami bodo znani in manj znani izvrstni domači kuharski mojstri, ki se jim bodo občasno pridružili ku-harji iz drugih krajev Slovenije in iz tujine.« Dogodek bodo popestrili z mnogimi okusi. »Naše brbončice bo s pomladno ponudbo razvajalo pet gostiln in restavracij iz Pomurja. 20. maja bodo na Sočni vilici Sport.s grill, restavracija hotela Diana, resta-vracija Maximo, Gostilna Lovenjak in podjetje Kodila. Dobrote boste to-krat lahko poplaknili z vini iz Rad-gonskih goric in s pivom iz goričke pivovarne Uroša Ficka.«

Največ pet evrov za vrhunske jedi

Tovrstni dogodki slovijo po kako-vostnih dobrotah za majhen denar. »Kuharjem želimo dati priložnost, da uresničijo svoje sanje in potenci-ale, obiskovalcem pa po zmerni ceni ponuditi vrhunske obroke kar na ulici. Tako ni zanemarljiva informa-cija, da bodo ponujene jedi na Sočni vilici stale največ pet evrov, kar je pri-merljivo s ponudbo malic,« še doda Perhavčeva. Mestna občina si moč-no prizadeva oživiti mestno jedro, zato so dogodki, kot sta Mikloševo in Trezino senje, ter stojnice pred

Sočna vilica bo potekala vse do septembra vsak drugi sončni petek med 11. in 18. uro na pločniku Slovenske ulice. Seznam kuharskih mojstrov in dodatne informacije najdete na spletni strani www.socnavilica.si.

božičnimi prazniki med domačini lepo sprejeti. »Po odprtju Hranil-nice prekmurskih dobrot in TIC-a je festival ulične kulinarike nov ko-rak, da v mesto vrnemo dogajanje in življenje. Tako želimo tudi drugim ponudnikom storitev in lastnikom prodajaln na Slovenski ulici ustva-riti ugodne pogoje za poslovanje. Trenutno se na ulici obnavljata dva lokala, ki bosta kmalu odprla vra-ta. Da se dogajanje vrača na ulico, pogosto pokažejo mize na pločniku pred različnimi lokalih in dogodki, ki jih organizirajo na Slovenski uli-ci 41. Sočna vilica je še dodaten im-pulz pri ustvarjanju mestnega utri-pa in priložnost za ustvarjanje novih okusov,« je novost opisala Perhav-čeva. Vizija zaposlenih na občini in zavodu je živahno mesto, v kate-rem bo prijetno živeti in v katerem se bodo ljudje želeli družiti. Do cilja je še dolga pot, toda počasi se veliko obrača na bolje. Sočna vilica bo pri-ložnost, da po delovnem tednu po-stojimo, pokusimo domače in tuje dobrote ter začutimo utrip mesta. A Sočna vilica ne bo edini nov pro-jekt v tem pestrem letu. Da bi oži-vili središče mesta, je ob ogromno truda potrebna tudi kopica dobrih idej, ki pa jih na Zavodu za kultu-

ro, turizem in šport ne manjka. »To pomlad in poletje bomo z vodeni-mi ogledi mesta spoznavali Mursko Soboto, in sicer 4., 11. in 18. junija. Prav tako ponujamo sprehode ob glasbi v mestnem parku 11. in 18. junija. Festival Soboški dnevi letos ponujajo bogat program in nekaj novosti. Na letošnjem dogodku bo pestra in raznolika festivalska po-nudba kulinarike in pijač lokalnih ponudnikov. V času med 24. juni-jem in 1. julijem bo v parku Igrivi park s številnimi ustvarjalnimi de-lavnicami za otroke. Tudi letos smo veliko truda namenili prireditvi So-boško poletje 2016. Vsak petek zve-čer bomo pripravili koncerte in vsa-ko soboto dopoldne program za otroke, in to julija in avgusta že de-seto leto zapored na Trgu kulture, ki ga bomo ob tej obletnici razširili, vendar to naj za zdaj ostane še skriv-nost,« razloži Perhavčeva. Ne bodo pa izpustili niti občinskega prazni-ka, ki ga občina obeležuje 16. avgu-sta, ko bo na Slovenski ulici ponov-no pestro dogajanje.

Vzpostavitev centra za obiskovalce regije

Gotovo je v občini še ogromno neizkoriščenega potenciala, a za vse ideje še ni bodisi denarnih sred-stev ali za to obstajajo drugi razlo-gi. Na občini in zavodu se kljub vse-mu nadejajo pozitivnega odgovora za postavitev paviljona z Expa ob Soboškem jezeru. »Takrat bomo intenzivno nadaljevali dejavnosti vzpostavitve centra za obiskovalce celotne regije, ki smo jih zastavili v izbranih projektih ter bodo zanimi-va popestritev in pozitivna izkušnja za obiskovalce Murske Sobote in re-gije,« zaključi direktorica ZKTŠ.

4 / maj 2016 MESTNI SVET

Obširna seja, pestre razprave Ksenija Glažar

Dvanajsta seja mestnega sveta v znamenju fakultete za turizem in zadolževanja Ljudske univerze.

Mestni svetniki so najprej potrdi-li zapisnika enajste redne in osme dopisne seje. Na slednji so spreje-li obvezno razlago odloka o loka-cijskem načrtu za območje mesta Murska Sobota med Ulico Staneta Rozmana, Gregorčičevo ulico, Ulico arhitekta Novaka in Slovensko uli-co. V naslednji točki dnevnega reda so po skrajšanem postopku potrdi-li predlog odloka o spremembi od-loka o ustanovitvi javnega podjetja Komunala. Kot je pojasnila Milena Vöröš iz mestne uprave, je treba za-radi uskladitve izvajanja dejavnosti javnega zavoda z veljavnimi predpi-si dodati dejavnosti in jih uskladiti z uredbo o standardni klasifikaciji dejavnosti. Po skrajšanem postopku so mestni svetniki podprli tudi pre-dlog odloka o spremembah odloka o preoblikovanju javnega vzgojno-varstvenega zavoda Vrtec Murska Sobota. Mag. Darja Kadiš iz mestne uprave je razložila, da je bila na po-budo Vrtca Murska Sobota zaradi zmanjšanega števila vpisanih otrok enota Čebelice v Černelavcih zapr-ta, zato je treba odlok spremeniti. V nadaljevanju seje so mestni svetni-ki v prvi obravnavi podprli predlog odloka o občinskem prostorskem načrtu Mestne občine Murska So-bota (SD OPN 1) in sprejeli stališča do pripomb z javne razgrnitve do-polnjenega osnutka. Angelca Dokl Mir iz mestne uprave je pojasnila, da je zaradi spremembe več kot tre-tjine členov osnovnega odloka be-sedilo odloka v celoti prenovljeno in bo zagotavljalo boljšo pregle-dnost. Prejšnji odlok je namreč vse-boval napake in neskladja med do-ločbami, tudi sicer bi odlok moral biti bolj določen. Mestnega svetni-ka doc. dr. Mitjo Slavinca je zmoti-lo, da je bil odlok večkrat spreme-njen ter da je v njem veliko napak in neskladij. Spraševal je, ali je bil morda narejen površno in ali obsta-ja zaščita oziroma klavzula, da od-lokov v prihodnje ne bi bilo treba tolikokrat popravljati. Kot je poja-snila Dokl Mirova, je odlok nastajal kar sedem let, vmes se je spreminja-la zakonodaja, prav tako je ministr-stvo spreminjalo pravilnike.

Občina si obeta do devet milijonov evrov

V naslednji točki dnevnega reda so podprli predlog zaključnega ra-čuna proračuna Mestne občine Murska Sobota za leto 2015, ki ga je predstavil Slavko Domjan iz mestne uprave. V letu 2015 so bili v prora-čunu realizirani prihodki v višini 16.100.377,69 evra, izdatki prora-čuna pa v višini 16.402.383,90 evra. Presežek izdatkov nad prejemki v višini 302.006,21 evra je posledica financiranja nabave hidravlične av-tolestve za gasilsko vozilo. Prihodek bo evidentiran v letu 2016 po pre-jemu sredstev sofinanciranja in bo pokril izkazano zmanjšanje sredstev na računih. V naslednji točki so se mestni svetniki seznanili z nadalj-njimi dejavnostmi Trajnostne urba-ne strategije (TUS). Mag. Mojca Bre-ščak, direktorica Razvojnega centra Murska Sobota, je med drugim po-jasnila, da bo zaradi pozitivnih iz-

kušenj sodelovanje z javnostjo, ki velja za primer dobre prakse, pote-kalo tudi pri nadaljnjem načrtova-nju razvoja mestne občine. Za vseh enajst mestnih občin v Sloveniji bo iz evropskega sklada za regionalni razvoj in kohezijskega sklada name-njenih skupno 117 milijonov evrov. Kot je pojasnil župan dr. Aleksan-der Jevšek, si Mestna občina Mur-ska Sobota v naslednjih dveh letih obeta od sedem do devet milijonov evrov teh sredstev.

Povečuje se trend beračenjaMira Toplak, vodja mestnega in-

špektorata, je mestnim svetnikom predstavila občinski program var-nosti. Analiza posameznih ogrože-nosti kaže, da o veliki ogroženosti v Mestni občini Murska Sobota ne moremo govoriti, deviantna obna-šanja posameznikov kažejo stagna-

cijo ali upad, kar je vidno na podro-čju prekrškov in prometnih nesreč. Kritična je infrastruktura, ki mora biti deležna stalne oziroma poveča-ne varnostne pozornosti policistov in občinskih redarjev. Mestni sve-tnik Darko Rudaš je pripomnil, da se v mestu povečuje trend beračenja. Pri tem gre za Rome iz tujine, ki me-čejo slabo luč na naše Rome, zato bi tako beračenje bilo treba prepreči-ti in kaznovati. Spoznali in sprejeli so tudi akcijski program za invalide v Mestni občini Murska Sobota za obdobje 2016–2021, ki ga je pred-stavil Branko Gornjec, predsednik sveta za invalide.

150 tisoč evrov za fakulteto, ki je ni

V naslednji točki so se mestni svetniki seznanili z izvedenimi de-javnostmi pri izvajanju projekta

ustanovitve Fakultete za turizem Univerze v Mariboru na dislocira-ni enoti v Murski Soboti. Informa-cije o izvedenih dejavnostih so bile pripravljene na osnovi razpoložljive dokumentacije. Dejavnosti so se po besedah direktorja občinske uprave Srečka Đurova začele že leta 2006, pogodba med Mestno občino Mur-ska Sobota in Valvasorjevim razi-skovalnim centrom Krško o donaciji in zagotavljanju namenskih finanč-nih sredstev za izvedbo projekta ter pripravo študijskih in raziskovalnih programov je bila podpisana sep-tembra 2006. Valvasorjevemu razi-skovalnemu centru Krško je bilo v letih 2006 in 2007 nakazanih 150 tisoč evrov, leta 2012 pa je bil kot pravna oseba izbrisan iz poslovnega registra Slovenije. Vodstvo mursko-soboške občine se sprašuje o zako-nitosti, namenskosti, smotrnosti in

gospodarnosti porabe sredstev ob-činskega proračuna ter o morebi-tnem oškodovanju občinskih jav-nih sredstev. Nekateri svetniki so bili mnenja, da »se zopet le pogre-va za nazaj«, vendar po besedah di-rektorja občinske uprave »150 tisoč evrov ni nepomemben denar in ni nepomembna tema«. Mestni svet je sprejel sklep, s katerim nadzorne-mu odboru občine nalaga, da pre-gleda izvajanje projekta ustanavlja-nja fakultete na dislocirani enoti v Murski Soboti z vidika smotrnosti porabe sredstev.

Sodelovanje javnih zavodov

Mestni svetniki so se v nadalje-vanju seje seznanili z letnim pro-gramom dela ter finančnim in ka-drovskim načrtom za letošnje leto Raziskovalnega izobraževalnega središča Dvorec Rakičan, ki jih je predstavil direktor mag. Robert Celec. Med drugim je izpostavil, da bodo v tem letu nadaljevali s ponu-janjem kakovostnih vsebin s podro-čja izobraževanja, raziskovanja, so-ciale, gostinstva, turizma in dela z mladimi ter da se bodo prijavili na tuje in domače javne razpise. Me-stna svetnica Aleša Kovač je opozo-rila na podvajanje dejavnosti neka-terih javnih zavodov in predlagala, da bi dejavnosti uredili tako, da se ne bi podvajale, pristojnosti pa bi razdelili s pisnim dogovorom. Me-stni svetnik mag. Robert Celec je med drugim dejal, da med zavodi obstaja sinergija. Tudi mag. Brigita Perhavec je bila mnenja, da si med sabo ne konkurirajo, ampak dela-jo usklajeno, pred mednarodnimi razpisi se sestanejo vsi odgovorni v javnih zavodih in skupaj z mestno upravo odločijo, kdo se bo prijavil na kak razpis in s katerim progra-mom. Mestni svetniki so se sezna-nili še z varnostno oceno za prvi, drugi in tretji policijski okoliš Poli-cijske postaje Murska Sobota.

Ljudska univerza se bo zadolžila

Obširna razprava je sledila tudi pri naslednji točki dnevnega reda, pri kateri so mestni svetniki dali so-glasje k zadolžitvi javnega zavoda Ljudska univerza Murska Sobota, ki ga vodi Dejan Dravec, v višini 130 tisoč evrov zaradi kratkoročne pre-mostitve finančnega stanja javnega zavoda. Sredstva za servisiranje dol-ga bodo zagotovili iz neproračun-skih sredstev, in sicer iz sredstev za financiranje posameznih projektov. Izpad prihodkov je v največji meri posledica prehoda iz ene v drugo finančno perspektivo. Temu so za-radi pomislekov o dolgoročni vzdr-žnosti nasprotovali zlasti v stranki SDS. Po njihovem je morda čas, da se zavod prilagodi novim razmeram, morda tudi z zmanjšanjem števila zaposlenih. Med kadrovskimi za-devami, ki jih je predstavil doc. dr. Mitja Slavinec, predsednik komisi-je za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, niso dali pozitivnega mnenja mag. Metki Kuharič k ime-novanju za ravnateljico OŠ IV Mur-ska Sobota. V svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu je bil za preostanek mandata imenovan kot predstavnik občinske uprave s po-dročja prometa dr. Hugo Maučec. V svet Območne izpostave JSKD Mur-ska Sobota so bili imenovani Brigi-ta Bavčar, Jožek Horvat - Muc in Gi-zela Lubšina.

maj 2016 / 5AKTUALNO

Bili so pogumni, niso se predali

V spomin in opomin, da se več ne ponovi

Jasmina Muhič

Spominsko slovesnost ob dnevu zmage je Mestna občina Murska Sobota pripravila skupaj z Veleposlaništvom Ruske federacije v Sloveniji in Združenjem borcev za vrednote NOB, dan prej pa so se padlim borcem poklonili tudi predstavniki veleposlaništev Ukrajine, Gruzije in Azerbajdžana.

Slavnostni govornik na osrednji prireditvi na Trgu zmage, velepo-slanik Ruske federacije dr. Doku Zavgajev, se je spomnil vseh, ki so svet rešili pred fašističnimi gro-žnjami in z dvignjeno glavo žr-tvovali življenja za svobodo na-ših narodov. »Najboljše človeške lastnosti, ki so jih izkazali v času vojne, ne bodo nikoli pozabljene. Pogum, s katerim so pokazali, kaj pomeni ljubiti in braniti domovi-no, bo za vedno ostal za nas in za naše zanamce,« je poudaril ruski veleposlanik, ki se je zahvalil Me-stni občini Murska Sobota, pred-stavnikom borčevske organizacije

ter vsem občanom in občankam za ohranjanje spomina na padle ru-ske vojake ter vzorno urejanje spo-menika zmage v središču mesta in spomenikov padlim vojakom na murskosoboškem pokopališču.

Sredi mesta spomenik kot opomnik

Župan Jevšek je v nagovoru po-udaril, da stare Jugoslavije ni več, je pa sredi našega mesta ostal spo-menik osvoboditeljem, ki nas vsa-kodnevno spominja in opomi-nja, da vseh mladih, prezgodaj ugaslih življenj ne smemo nikoli pozabiti. Vence so pri spomeni-

ku položili župan Aleksander Je-všek, veleposlanik Ruske federa-cije Doku Zavgajev, predstavniki Društva Slovenija-Rusija, pred-stavniki Združenja borcev za vre-dnote NOB Murska Sobota, pred-stavniki veteranskih društev vojne za Slovenijo in otroci iz Moskve, ki so v vojni izgubili svoje bližnje. V kulturnem programu, ki ga je organiziral Ruski center znanosti in kulture v Ljubljani, so nasto-pili kvartet ruskih pravoslavnih duhovnikov, otroci, katerih star-ši imajo ruske korenine in živijo v Sloveniji, ter pevski zbor Rulada iz Ljubljane. Delegacije so vence v

spomin padlim vojakom položi-le tudi na pokopališču. Dan pred osrednjo prireditvijo so se padlim borcem poklonili predstavniki ve-leposlaništev Ukrajine (Mihajlo Brodovič), Gruzije (Zurab Bekaja) in Azerbajdžana (Azar Kudujev). Veleposlanik Ukrajine v Republiki Sloveniji Mihajlo Brodovič je spo-mnil na naše dede, ki so padli za svobodo, ki je bila izbojevana pred 71 leti, ter poudaril, da se grozote druge svetovne vojne ne smejo ni-koli ponoviti. Vence so položili pri spomeniku zmage in na grobovih vojakov Rdeče armade na mursko-soboškem pokopališču.

Ksenija Glažar

Mestna občina Murska Sobota in Združenje borcev za vrednote NOB Murska Sobota sta ob prazniku dneva upora proti okupatorju in letošnji 75. obletnici ustanovitve Osvobodilne fronte pripravila slovesnost pred spominsko ploščo na dvorišču Osnovne šole I Murska Sobota.

Slavnostni govornik je bil Mar-jan Šiftar, član sveta Zveze združenj borcev za vrednote NOB Slovenije in podpredsednik uprave Ustano-ve dr. Šiftarjeve fundacije. Šiftar se je v svojem govoru spomnil dogod-ka izpred 75 let, ko je v Vidmarjevi vili v ljubljanski Rožni dolini bila ustanovljena Osvobodilna fronta slovenskega naroda. Izpostavil je pogum slovenskega naroda, ki se spomladi leta 1941 ni predal, am-pak se je veliko močnejšemu oku-patorju uprl, kar je označil za zgo-dovinsko, politično daljnovidno in državotvorno dejanje. Po besedah Šiftarja so Prekmurci mnoge pre-

izkušnje v zgodovini čutili drugače ter bolj dramatično in nepredvidlji-vo kot drugi. »Smo del nacionalne matice, ki je bil pogosto tudi spre-gledan in pozabljen. Vendar sta se kljub temu slovenstvo in sloven-ska identiteta ohranila, potrjeva-lo pa se je tudi načelo opiranja na lastne sile in naravne danosti,« je med drugim povedal Šiftar.

Spomin na 78 gimnazijcevNa spominski plošči pred vho-

dom v Osnovno šolo I so izpisana imena 78 narodnih herojev, gim-nazijcev, padlih med letoma 1941 in 1945. To so, kot pravi Šiftar, di-

jaki in študenti, ki so tako rekoč iz šolskih klopi, na pragu življenja in ob razcvetu mladosti stopali v partizanske vrste in med aktiviste narodnoosvobodilnega gibanja ali bili žrtve okupatorjevega nasi-lja. Boj proti okupatorju je ozna-

čil za enega najbolj častnih dejanj v zgodovini slovenstva. S kultur-nim programom so čast spominu padlim izkazali učenci prve osnov-ne šole in murskosoboški gimna-zijci. Obogatili so ga z odlomki iz dnevnikov Ane Frank in Zlate Fili-pović, ki sta s svojimi zapisi odprli pomembna vprašanja odraščanja v težkih časih. Pred spominsko plo-ščo sta predstavnika obeh šol po-ložila venec. Župan dr. Aleksander Jevšek je v zahvalo za ohranjanje spomina na padle gimnazijce rav-nateljema Osnovne šole I in Gim-nazije Murska Sobota podelil za-hvalni listini.

Šiftar je v svojem govoru izpostavil pogum slovenskega naroda, ki se spomladi leta 1941 ni predal, am-pak se je veliko močnej-šemu okupatorju uprl.

6 / maj 2016 AKTUALNO

Pred 170 leti je začel na slovenskih tleh voziti prvi vlak, 11 let pozneje pa je bila narejena pomembna železniška povezava med Dunajem in Trstom, tako imenovana Južna železnica, ki je predstavljala najpomembnejšo transportno pot iz Osrednje Evrope do Jadranskega morja. Z razvojem železnice je napre-doval tudi gospodarski razvoj. Od takrat naprej se je železniška infrastruktu-ra neprestano razvijala in posodabljala. Projekt »Rekonstrukcija, elektrifika-cija in nadgradnja železniške proge Pragersko–Hodoš za hitrosti do 160 km/h; Modernizacija nivojskih prehodov in izvedba podhodov na železniških posta-jah« sodi med največje infrastrukturne naložbe v samostojni Sloveniji. Zna-tno bo prispeval k razvoju železniške infrastrukture in krepitvi gospodarstva na celotnem območju Slovenije ter varnosti v železniškem in cestnem prome-tu. Investitor omenjenega projekta je Ministrstvo RS za infrastrukturo, Direk-cija RS za infrastrukturo. Vrednost projekta znaša 465,5 milijonov evrov, delež v višini 231,1 milijonov evrov pa bo prispevala Evropska unija iz Kohezijske-ga sklada.Ob 170-letnici prve vožnje z vlakom, letos obeležujemo še eno pomembno obletnico. To je 15 let ponovne vzpostavitve železniške povezave med sloven-skim in madžarskim železniškim omrežjem. Gre za pomembno obeležje, saj je proga Prager-sko–Hodoš sestavni del sredo-zemskega koridorja in hkrati že-lezniške osi Lyon–Trst–Divača/Koper–Divača–Ljubljana–Bu-dimpešta–ukrajinska meja, ki predstavlja 6. prednostni pro-jekt omrežja TEN-T. Čim hitrej-ši razvoj omenjene železniške

osi je opredeljen kot prednostna naloga Evropske unije. Posodobitev železniške proge na odseku Pragersko–Hodoš predstavlja eno prednostnih nalog pri vzpo-stavitvi konkurenčne železniške povezave z vzhodno Evropo. Posegi, ki so bili izvedeni v sklopu projekta, imajo velik vpliv na kakovost ži-vljenja prebivalcev vseh občin, ki ležijo na območju železniškega odseka Pra-gersko–Hodoš in cestno infrastrukturo na tem območju. Pomembne pridobitve uspešno zaključenega projekta so povečana zmogljivost proge, elektrifikacija 109-kilometrske proge in s tem omogočanje električne vleke kot okolju prija-znejše vrste transporta, usposobitev proge za hitrosti do 160 km/h ter poveča-nje prepustne zmogljivosti proge, kar pomeni, da lahko po progi vozi več vla-kov. Skrajšal se bo čas potovanja, obenem ni več potrebna menjava vleke na postajah Pragersko in Hodoš, s čimer se skrajšajo tudi potovalni časi vlakov. Zaradi ureditve izvennivojskih križanj cest z železnico, več časa prihranijo tudi udeleženci v cestnem prometu. Bistveno se bodo skrajšali potovalni časi na po-membnejših relacijah, kjer so omogočeni pogoji za na obratovanje potniških vlakov z nagibno tehniko. Na postajah in postajališčih so na novo urejene klan-čine, kar omogoča lažji dostop za funkcionalno ovirane osebe..

Foto: SVRK/Črt Slavec

OB 170-LETNICI PRVE VOŽNJE Z VLAKOM NA SLOVENSKEM SE ZAKLJUČUJE NAJVEČJI ŽELEZNIŠKI INFRASTRUKTURNI PROJEKT

Ob uspešno zaključeni rekonstrukciji, elektrifikaciji in nadgradnji železniške pro-ge Pragersko–Hodoš za hitrosti do 160 km/h ter modernizaciji nivojskih preho-dov in izvedbi podhodov na železniških postajah, vas vljudno vabimo na slav-nostni dogodek na Železniško postajo Murska Sobota, ki bo 10. junija 2016. Na slavnostnem dogodku boste lahko del nepozabnega praznovanja ob 170-le-tnici prve vožnje vlaka na slovenskem, 15-letnici ponovne vzpostavitve železni-ške povezave med Slovenijo in Madžarsko ter zaključku projekta. Prav ob 25-le-tnici Slovenije bo omenjena naložba v razvoj železniške infrastrukture predana svojemu namenu, kar je prav posebna priložnost za praznovanje. Slovenija praznuje, praznujte tudi vi!

Operacijo delno financira Evropska unija, in sicer iz Kohezijskega sklada. Operacija se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja okoljske in prometne infrastrukture za obdobje 2007–2013,

razvojna prioriteta 1 - Železniška infrastruktura – KS.

Veliko stvari se lahko razvije Jasmina Muhič Foto: Željko Matulic

Mestna občina Murska Sobota je pripravila javno obravnavo osnutka odloka o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za območje Kamenšnice.

Pobudo za javno obravnavo je dalo podjetje Pomgrad, ki želi pro-ces gospodarske uporabe zaključiti s prostorskim načrtom, ki bo omo-gočal nadaljnji razvoj tega prosto-ra. V preteklih desetletjih so obmo-čje izkoriščali za izkop gramoza, nastalo je tudi jezero, ki mu zdaj želijo dodati nove, sveže vsebine. Kot je na javni obravnavi pojasnil Kristian Ravnič iz Pomgrada, do-datna izkopavanja ne bodo potreb-na in niso dovoljena že po sedanji uredbi. »Celotna oblika jezera je po veljavnih prostorskih načrtih dovo-ljena, dodan bo le položen zaliv za kopalce,« je pojasnil.

Poiskati ravnotežje med dejavnostmi in uporabniki

Po besedah Ravniča bodo izhaja-li iz vsebin, ki se na tem mestu že izvajajo, sicer pa bodo zlasti pozi-tivna mnenja in stališča pogoj za sprejetje akta. Smer razvoja so do-ločili po pogovorih s posameznimi društvi in bo upošteval njihove po-trebe. »Veliko stvari se lahko raz-

vije, vendar je vse odvisno od po-sameznikov, društev in drugih, ki želijo delovati v tem okolju. Upa-mo na dobre podjetniške ideje, zla-sti pa si želimo, da bi tukaj nastalo pravo turistično okolje,« je še pou-daril in izpostavil, da bo umešča-nje vsebin postopno. Vsi predlogi torej ne bodo zaživeli že jutri, tem-več v nekaj letih, nekateri tudi v ne-kaj desetletjih. Zaradi velikosti je-zera so z zunanjimi strokovnimi službami poiskali ravnotežje med različnimi akterji – športnimi, tu-rističnimi in naravovarstvenimi. Glavni uporabniki jezera so go-

tovo ribiči, ki so povezovalni člen med naravo in športom. Kot je po-jasnil podpredsednik ribiške dru-žine Ludvik Števančec, ribičem ni toliko mar, kje bo postavljen ribiški dom, želijo si le dobrega sodelova-nja. Hkrati upajo, da se bo v razvoj jezera vključilo čim več društev iz različnih športnih panog. Na nuj-nost ureditve con oziroma določi-tve območij dejavnosti je opozoril Gregor Domanjko iz Društva za opazovanje ptic, saj bi se na ta na-čin izognili nepotrebnim konflik-tom. Predstavniki družbe IB STU-DIO iz Kopra, ki so se prav tako

udeležili javne obravnave, so poja-snili, da razvoj jezera predvideva tudi določitev področij.

Predvidena tudi veslaška proga

Na vprašanje, ali bosta tukaj svo-je mesto našla še arheološki muzej in morebiti tudi paviljon z Expa, Ravnič odgovarja, da je od posame-znikov odvisno, kaj se bo na tem območju urejalo, ter da prostor-ski načrt omogoča umestitev obeh – arheološkega muzeja in tudi pa-viljona. Predvidenih je sicer osem

sklopov ureditev prostorskega na-črta, med drugim: vodne površi-ne – objekti in naprave za šport in rekreacijo – ureditev tribun in so-dniškega stolpa na severni breži-ni – veslaška proga – proge za ka-jak/kanu, dva razgledna stolpa na kopnem, objekt za center vodnih športov (surfanje, jadranje, kajak, kanu, spuščanje plovil v vodo itd.) in gostinstvo, stavba za ribiče, go-jišče in drstišče rib, motorik park z opremo za vadbo na prostem – ob-močje za piknik, objekti in napra-ve za turizem ter industrijski kom-pleks SGP Pomgrad.

maj 2016 / 7AKTUALNO

Dvajseta Bogračiada vas pričakujeKsenija Glažar

Zadnjo soboto v maju bo v Murski Soboti znova dišalo po bograču. Na jubilejnem tekmovanju v pripravi bograča pričakujejo tekmovalce iz Italije, Avstrije, Madžarske, Hrvaške in Nemčije.

Olga Belec, direktorica hotela Di-ana in idejna vodja prireditve, pravi, da je v vseh teh letih pokusila celo bograč s sardelami in čokolado. Poleg tistih, ki tekmovanje vzame-jo zelo resno, se nekateri radi tudi malo pošalijo in v ospredje postavijo druženje. Prva Bogračiada se je leta 1997 odvijala pred motelom Čarda. Že naslednje leto se je zaradi odlične udeležbe preselila na vrt pod kosta-nji restavracije Zvezda v Murski So-boti. Od leta 2011 se prireditev od-vija na Slovenski ulici z osrednjim dogajanjem pred hotelom Diana, ki je tudi lastnik blagovne znamke Bo-gračiada. Prvotni namen prireditve je bil predstaviti prekmursko kuli-nariko. »Bila je prva kulinarična pri-reditev tod okrog, po njej so pozneje nastale številne izpeljanke. Kuhanje bograča je dandanes zelo pogost do-godek po Prekmurju,« pravi Belče-va. Letošnja jubilejna Bogračiada bo potekala pod pokroviteljstvom žu-pana dr. Aleksandra Jevška. Imela

bo tudi dobrodelno noto, saj bodo del sredstev namenili v humanitar-ne namene.

Za najmlajše bo tudi letos na vo-ljo otroški kotiček. Dogajanje bodo popestrili z domačimi ustvarjalci. Tekom dneva bodo nastopile bako-vske mažoretke in Pihalni orkester Murska Sobota. Na stojnicah se

bodo predstavili lokalni rokodel-ci. Za glasbo bo čez dan skrbel an-sambel Mladi Pomurci, zvečer bo sledila velika zabava s skupino Štrk in pevcem Miho Balažičem. Bogra-čiada ima celo svojo pesem, ki jo je pred leti ustvaril Darko Kegl.

Zdenko Vrenko iz Vojnika (ekipa Pri vročem kotličku) bo, kot pravi

Belčeva, letos bograč kuhal že de-vetnajstič, saj je manjkal le prvič. V letih 2010 in 2011, ko sta isti dan potekali kar dve prireditvi (Sobo-ški bogračfest in Bogračiada), je kuhal kar na obeh. Med domačini je največkrat kuhal Andrej Potočar iz Markišavcev (ekipa Prijatelja za vedno), ki bo letos kuhalnico vrtel

trinajstič. Stalne in zveste ekipe so še TD Dobrovnik, TD Büjraš Iža-kovci, TD Lipovci, Društvo žena in deklet Sončnica Občine Tišina, Mestne četrti Mestne občine Mur-ska Sobota, NSP in drugi. »V ku-hanju bograča se pomerijo različni kuharji, najdemo estetske kirurge in predstavnike turističnih agencij, vojake, vrtnarje, predstavnike bla-govnih znamk oblačil, policiste, vinarje, optike in celo plesalce,« se spominja Belčeva.

Spominja se tudi, da je pred leti pred prireditvijo bila gostja Radia Velenje v nočnem programu SNOP. Voditeljica Suzana Munda se je do-mislila, da bi prireditev lahko obi-skali tudi poslušalci. Prvega gosta je ob enih ponoči prosila, če bi do jutra zbiral prijave. Do petih zju-traj je poslušalec napolnil kar cel avtobus. Spominja se tudi Bogra-čiade, ko je bila večerna gostja Ta-nja Žagar in so jih obiskali kar trije avtobusi njenih oboževalcev. Se pa spominja tudi nepredvidljivih pri-petljajev. Tako je pred leti ekipa iz Ljubljane po nerodnosti izpodbi-la nogo kotlička in že kuhan bo-grač se je razlil po tleh. Vsako leto jih obišče gospod iz Ingolstadta, ki prireditev fotografira in jim po-tem fotografije tudi pošlje. Pogo-sto so gostili provokativne goste iz resničnostnih šovov, kot so de-nimo Artur in La Toya, Suzana Ja-kšič, Urška Čepin, Suzana Zekovič in drugi. Torej, 28. maja ob 9. uri se pred hotelom Diana začne jubi-lejna, dvajseta Bogračiada.

8 / maj 2016 AKTUALNO

Čistilna akcija združila krajane

V Bakovcih se je odvijala že tradicionalna spomladanska čistilna akcija. Tako kot v več krajevnih skupnostih Mestne občine Murska Sobota, so se tudi v Bakovcih združili predstavniki številnih društev in preostali kra-jani vseh starostnih skupin, ki so s skupnimi močmi in zlasti z veliko dobre volje uspešno opravili delo. Tako so uredili okolico športno-rekreacijskega centra, šole in potoka Mokoš ter obrobje kraja. Kot ugotavljajo v krajevni skupnosti, se je v zadnjih letih število odpadkov zmanjšalo, k čemur so gotovo pripomogli dodatni ekološki otoki, kamor krajani lahko odlagajo odpadke, prav tako se je izboljšala okoljska ozaveščenost pre-bivalcev. / Aleksandra Grah

Z biodanzo občudovali lepote sveta

Na dan vseslovenske biodanze so v Murski Soboti pripra-vili dogodek »Zemlja pleše«. V Murski republiki v hotelu Zvezda so se Lidiji Šömen in Romeu Vargi pridružili vsi ti-sti, ki občudujejo lepoto človeka, narave in okolja, v kate-rem živimo. Brez zadržkov so se predali plesu za ljubezen, sočutje in senzibilne medčloveške odnose ter prebudili ob-čutke in čustva, ki krepijo vrednostni sistem in obogatijo odnos posameznika do sebe, drugih in narave. Ob uspešni izvedbi prve biodanze Šömnova in Varga obljubljata, da jo bosta v Murski Soboti še pripravila. / Jasmina Muhič

Čistilno akcijo zaznamovala trupla prašičev

Na vsakoletni čistilni akciji v Krogu se je pred gasilskim domom zbralo 54 krajanov. Prostovoljci so po leto-šnjem čiščenju povedali, da je vsako leto odpadkov manj, čeprav akcija še zmeraj ne mine, da ne bi v gozdu ob poti do Mure našli nekaj kož prašičev, letos pa so našli celo razpadajoča trupla majhnih pujskov in psa. »Ne samo da se ob tem marsikomu obrne želodec, boli nas, da se ljudje ne zavedajo, da tovrstne stvari odlagajo na območju ob vodnem zajetju. To vodo pijemo vsi,« pove predsednica krajevne skupnosti Erika Vogrinčič. Ob tem doda, da so letos nabrali ogromno plastičnih odpadkov, avtomobilskih gum, kar nekaj vreč s stekle-no volno in ogromno odpadnega gradbenega materiala. / Natalija Kreft

Postavili so ga ročno

Po zaslugi sveta Krajevne skupnosti Nemčavci, tamkaj-šnjega športno-rekreacijskega društva in domačih ga-silcev, običaj ohranjajo tudi v tem primestnem naselju. V športnem centru, kjer stoji tudi vaško-gasilski dom, se je na sproščenem druženju ob dobri pijači in hrani z žara tudi letos trlo domačinov, prišli pa so tudi obiskovalci iz okoli-ških krajev. Možje in fantje so več kot dvajset metrov visok mlaj postavili na roke, torej brez pomoči dvigala ali druge-ga stroja. Nalogo glavnega koordinatorja pri postavitvi so tudi letos zaupali dolgoletnemu poveljniku nemčavskih ga-silcev Karlu Fujsu. Tako kot prejšnja leta so jim visokoraslo smreko iz goričkih gozdov priskrbeli v Gozdnem in lesnem gospodarstvu Murska Sobota, na mesto postavitve pa po-novno prepeljali delavci Komunale. / Geza Grabar

Iz Černelavcev na Vanečo

Tudi letos sta kulturno-turistično in gasilsko društvo iz Černelavcev organizirali spominski pohod na Vanečo. Pred začetkom sta predsednica Jožica Viher in predsednik Marjan Horvat pozdravila udeležence ter jim zažele-la prijeten pohod. Ob tem sta podelila nagrado najmlajšemu članu pohoda, ki je bil star dobrih 109 dni. Kljub slabemu vremenu se je pohoda udeležilo lepo število pohodnikov, ki so se peš odpravili do končnega cilja, ki je bil tudi letos Spominski dom OF Vaneča. Ob koncu je sledilo še zanimivo druženje v zadružnem domu v Černe-lavcih, kjer so pohodniki sklenili, da se bodo pohoda udeležili tudi prihodnje leto. / Foto: Luka Perš

Ljubitelji pohodništva in prijetnega druženja, vljudno vabljeni

na 6. pohod Mestnih četrti Murska Sobota po mestu

Murska Sobota, ki bo v soboto, 4. junija 2016, v Murski Soboti

Pot je primerna za vse starostne skupine in je boste z lahkoto prehodili. Udeležba na pohodu je na lastno odgovornost.

PRIREDITELJ: Mestne četrti Murska SobotaKDAJ: v soboto, 4. junija 2016, ob 9. uriKJE: Murska SobotaSTART: ob 9. uri – ploščad pri OŠ IIISTARTNINA: startnine ni, pohod je brezplačen za vse udeleženceMed pohodom bo na območju vsake mestne četrti or-ganiziran postanek s pogostitvami in krajšimi razve-drilnimi programi, po končanem pohodu pa sledi dru-ženje s pogostitvijo na Trgu zmage (boni se dobijo ob startu). Pohod bo organiziran ob vsakem vremenu.Za podrobnejše informacije pokličite na tel. št. 041 773 377 (strokovni sodelavec za ožje dele MO MS g. Božo Bohar) ali pišite na e-naslov mc.ms@siol.net.Mestne četrti Murska Sobota

maj 2016 / 9AKTUALNO

Brezdomne osebe ogledalo današnje družbe

Kako preskočiti ovire, če si Rom?

V aprilu je Romski akademski klub pripravil več aktivno-sti oziroma delavnic, ki so se ob različnih terminih odvi-jale v Murski Soboti, Lendavi in Ljubljani. Tako je v Mur-ski Soboti v Kariernem središču Sandi Horvat predavanje namenil vsem, ki se dnevno spopadajo z negotovostjo, nesamozavestjo in nesprejemanjem. Na Osnovni šoli I je Marcel Baranja pripravil delavnico »Kultura – arhitektu-ra« za otroke in mladino, ki so na maketi naselja spozna-vali kulturo. V dveh dneh sta Horvat in Baranja pripra-vila še predavanje za dijake murskosoboške gimnazije, na katerem sta želela poudariti zlasti to, da je Rom tudi le človek. Iz lastnih primerov sta povzela nekaj možnosti za premagovanje ovir, s katerimi sta se srečala v življe-nju. »Nikoli ne obsojaj drugega, če ga ne poznaš,« je med drugim poudaril Horvat. / Jasmina Muhič

Kako lahko izboljšate pozornost otroka Aleksandra Grah

Že po nekaj terapijah je pri posameznikih mogoče povečati nadzor pozornosti in vedenja ter oboje v občutni meri izboljšati.

V murskosoboški knjižnici je Marko Ferek, predstavnik hrva-ške organizacije za razumevanje hiperkinetične motnje (ADHD), predstavil revolucionarno tehno-logijo, t. i. Play Attention. Predava-nje in ponazoritev posebne meto-de terapije ob uporabi rokavice, ki zaznava možgansko dejavnost, je organizirala murskosoboška po-družnica društva za pomoč otro-kom in mladostnikom s specifič-nimi učnimi težavami Bravo. Pri osebah s hiperkinetično motnjo (ADHD) gre bodisi za opazno mo-tnjo pozornosti bodisi za motorič-ni nemir z impulzivnim vedenjem, kar okolica obravnava kot moteče vedenje. Statistično je s to motnjo opredeljenih kar petnajst odstot-kov šolarjev, število narašča tudi pri nas. ADHD ostaja prisoten vse življenje, tudi v odraslosti.

Ko oseba težave pove školjki ...Ksenija Glažar

Pri bulimiji gre za nezavedni, potlačeni strah pred življenjem, pri čemer sta bistvena jeza in sovraštvo.

Društvo Samopodoba je v Pokrajinski in študijski knji-žnici Murska Sobota pripravilo predavanje o bulimiji. Di-plomirana psihosocialna svetovalka Ksenija Jovanović je razložila, da je bulimija še vedno stigmatizirana in da o njej premalo vemo. Gre namreč za psihonevrotsko obo-lenje in odvisnost od hrane, ne za strah pred morebitno debelostjo, kot si mnogi napačno razlagajo. Ko nekaj po-tlačimo, potrebujemo ventil, da to spravimo iz sebe, zato je bruhanje tudi komunikacija. Otopelost, ki se sproži po prenajedanju, bruhanju oziroma samopoškodovanju, je po besedah predavateljice ena od petih faz nevrotičnega kolesa oz. bulimije. Poznamo faze zavedanja, trenj, prenajedanja oziroma stradanja, otopelosti in fantaziranja. Po bruhanju oseba občuti olajšanje. Čustvena otopelost s čustveno pra-znino je zanjo potešitev.

Družabni ljudje z nizko samopodoboKrog se lahko vrti vrsto let, tudi po več deset let. Za raz-

liko od anoreksije, ki jo lažje prepoznamo in se o njej tudi več pogovarjamo, bulimijo prepoznamo težje. »Po nava-di gre za inteligentne, razgledane, izobražene, nadarjene, ustvarjalne, družabne ljudi, ki pogosto izhajajo iz urejenih, intelektualnih in socialno stabilnih družin. Vendar to ni pravilo.« Skupna jim je napačna vzgoja (negativne kritike, konflikti, molk, hladnost, grožnje, siljenje v popolnost in drugo) ali travme iz otroštva, zaradi česar izgubijo stik s seboj. Pogosto imajo običajno telesno težo, svojo bolezen skrivajo, se je sramujejo in imajo nizko samopodobo.

Jasmina Muhič

V Mozaiku, društvu za socialno vključenost, so predstavili osnutek predloga nacionalne strategije za brezdomne in socialno izključene osebe na področju Slovenije.

V murskosoboški študijski knji-žnici je društvo Mozaik predsta-vilo osnutek predloga nacionalne strategije, ki so jo pripravili v okvi-ru društva Brezdomni do ključa. Na okrogli mizi so želeli predstavi-ti svoje zamisli, smernice in izved-bo programov. Naraščanje števila brezdomnih oseb v slovenskem in

tudi v pomurskem okolju kar kliče k spremembam. Zato želijo izboljša-ti podporo društvom, ki pomagajo brezdomnim, torej z osebam, ki so ostale brez človeškega dostojanstva, sicer temeljne vrednote. Tako v Po-murju 22 uporabnikom, ki so ustre-zno nastanjeni na dveh lokacijah, in sicer v Murski Soboti (15) in v Le-merju (7), že zagotavljajo osnovne življenjske potrebe in osnovno zdra-vstveno zavarovanje, jim pomagajo vračati vero v dostojanstvo in zanje izoblikujejo pravilne smernice za ži-vljenje. Ob tem se brezdomne ose-be učijo imeti tudi zdrave družinske odnose, poskrbeti za lastno higieno in čistočo stanovanja, pospravljati, kuhati, urejati okolico in vrtove ter kositi travo, svojo spretnost pa ne-kaj pridnih rok kaže tudi na ustvar-jalnih delavnicah.

Na okrogli mizi so člani društva Mozaik predstavili še cilje nacio-nalne strategije, ki so jo že pred-stavili varuhinji človekovih pravic Vlasti Nussdorfer.

Glavni cilji so vračanje osebne-ga dostojanstva, celostna obravna-va brezdomnih oseb, terensko delo in hkrati preventiva, zagotoviti, da nihče ne ostane brezdomec, indi-vidualno delo s specifičnimi sku-pinami, poskrbeti, da nikomur ni treba spati na cesti, ter zagotoviti, da nihče ne ostane na prehodnih programih dalj časa, kot je to po-trebno. Ob tem so poudarili, da nekaj programov društva že uspe-šno izvajajo, vendar si želijo večje podpore javnosti in tudi zavodov socialnega dela, zlasti pa je glavni namen izboljšati normative za vse uporabnike.

O tej motnji se pred desetimi leti ni govorilo, danes je zaznati bolj-še razumevanje. Ferek, ki ima prav tako diagnozo, je med šolanjem imel veliko težav, veljal je celo za najslabšega učenca in si ni znal ra-zložiti, kaj mu je. Osebe z ADHD po njegovem mnenju potrebujejo več stimulacije, da lahko ostanejo osredotočene. To omogoča meto-da Play Attention, pri kateri posa-meznik ob pomoči posebne roka-vice in iger izboljšuje ohranjanje pozornosti, zmanjšuje vpliv mo-tenj, izboljšuje pomnjenje, hitreje opravlja naloge ter izboljšuje spre-

tnosti organiziranja. Vse to vpliva na boljši uspeh v šoli in na delov-nem mestu, večje samospoštovanje ter zadovoljstvo v življenju. Kot je povedal predavatelj, metodo uspe-šno preizkušajo šole, vrtci, klini-ke in številni centri. Primerna je za otroke od šestega leta starosti. Pri izvajanju je pomembna kontinui-teta, terapije priporočajo dvakrat tedensko. Prvi rezultati se začne-jo kazati po petnajstih do dvajse-tih terapijah, za trajne rezultate, ki po besedah Fereka ostajajo vse ži-vljenje, pa bolnik potrebuje okrog 40 ur terapij.

10 / maj 2016 OBVESTILA

Želite brezplačno energetsko svetovanje?

V Pomurju povečano število kaznivih dejanj tatvin kolesPolicijska uprava Murska Sobota

V zadnjem času policisti Policijske uprave Murska Sobota ugotavljamo, da storilci izkoriščajo nepazljivost oškodovancev in na različne načine izvršujejo kazniva dejanja tatvin koles.

Od začetka letošnjega leta do 24. aprila je bilo na območju Pomurja odtujenih devetnajst koles, medtem ko jih je bilo v enakem lanskem obdobju odtujenih le osem. V letu 2015 je bilo odtujenih 37 in v letu 2014 34 koles. Kazniva dejanja na območju naše policijske uprave so razpršena, vsekakor pa imajo storilci več priložnosti na mestih, kjer je več koles, ki niso v varovanem ali ograjenem prostoru. Najbolj »pri-ljubljene« točke pri tatvini koles so kolesarnice v stanovanj-skih blokih v Murski Soboti, pri čemer izstopa Lendavska ulica, ter kolesarnice in dvorišča pred stanovanjskimi bloki v Lendavi. Prav tako se priložnostne tatvine izvajajo na dvori-ščih stanovanjskih hiš, kjer so na vidnih mestih postavljena nezavarovana kolesa, vendar tu lokacij ni mogoče določiti. Ugotavljamo, da storilci izkoriščajo zlasti trenutke nepa-zljivosti oškodovancev, ki kolesa ne zaklenejo oziroma pri-merno zavarujejo. Zato je zelo pomembno preventivno obnašanje lastnikov in uporabnikov koles. Policisti zato svetujemo, da kolo vedno primerno zavarujete in priklene-te s kakovostno ključavnico, da doma na dvorišču ne pu-ščate koles nezaklenjenih ter da jih hranite v zaklenjenem prostoru. Ugotavljamo, da oškodovanci ob prijavi tatvine koles vedo povedati le znamko in barvo, drugih podatkov pa ne, kar policiji dodatno otežuje raziskovanje teh dejanj. Zato priporočamo, da si lastniki koles zapišejo znamko, tip, model, barvo, dodatno opremo in poškodbe, prav tako ne bo odveč fotografija kolesa. Več podatkov ob prijavi ta-tvine kolesa sporoči oškodovanec, večja je možnost, da se kolo prepozna in navsezadnje vrne lastniku.

Na kaj moramo biti pozorni, ko se odločamo za žival?Ana Žnidarič, članica Društva za zaščito živali Pomurja

Ljudje že od nekdaj živimo z živalmi. Ker bogatijo naša življenja, jih imamo radi v svoji bližini, živali pa se na nas hitro prilagodijo in tudi navežejo.

Toda žal prepogosto sobivanje živali in človeka ni primerno. Raz-hod je kljub temu stresen dogodek za ljudi in živali. Da bi preprečili žalostne zgodbe, je treba že na za-četku dobro premisliti o izbiri pri-merne živali. V glavnem moramo razmisliti, ali bomo lahko zadovo-ljili vse njene potrebe – po gibanju, hrani, vodi, družbi in socializaci-ji. V Pomurju so zelo velika težava zlasti živali, ki jih zapustijo starejši ljudje, ki so zaradi bolezni mora-li v bolnišnico ali dom za starejše

oziroma so celo umrli. Sorodniki za te živali pogosto nočejo prevze-ti skrbi, kljub temu da podedujejo nepremičnino. Tako živali ostane-jo same pri hiši ali pa jih odpelje-jo v zavetišče, nekatere celo v od-daljen gozd, kjer so kar naenkrat prepuščene same sebi. Živali, ki jih je doletela takšna kruta usoda (in to dvojna – najprej zaradi izgube skrbnika in nato še zaradi izgube doma), so pogosto še mlade in ima-jo pred sabo še več let življenja.

Premislite, preden se odločite

Starejši pri odločanju morajo upoštevati, da psi in mačke živijo od deset do dvajset let, prav tako dolgo živijo še druge živali, zato je veliko odgovorneje izbrati odraslo žival. Tudi skrb zanjo terja manj časa, energije in moči, ki je starej-ši mnogokrat ne premorejo. Zara-di naštetih razlogov je veliko psov zaprtih v boksih ali priklenjenih na verigo, saj jih lastniki ne obvladajo.

Lastnika taka žival ne razveseljuje, pes pa je obsojen na osamljeno ži-vljenje brez gibanja. Zato bi pozvali vse starejše (in tiste, ki bi starejšim želeli priskrbeti živalsko družbo), da izberejo odraslega psa ali mač-ko v zavetišču. Lahko nas tudi po-kličete. Tako boste živali polepšali zadnja leta življenja, zlasti manjše pa bodo hkrati še prijetna druž-ba. Če je mačka namenjena samo za stanovanje, je pomembno, da ima družbo, zato priporočamo dve mački. Preden si izberemo ži-val, se prepričajmo, da ji lahko nu-dimo takšne življenjske pogoje, s katerimi ji bomo življenje polep-šali. Imam dovolj denarja za pri-merno oskrbo? Imam dovolj časa in volje za vzgojo in socializacijo? Lahko živali omogočim dovolj gi-banja? Sem pripravljen in zmožen za njo poskrbeti ves čas njenega ži-vljenja? In šele ko na ta vprašanja odgovorimo pritrdilno, začnemo z iskanjem živali, ki je za nas najpri-mernejša.

Jasmina Muhič

V Pokrajinski in študijski knjižnici Murska Sobota imajo prostore energetski svetovalci, ki v mreži ENSVET nudijo strokovno in brezplačno svetovanje.

Kako zmanjšamo porabo ener-gije, varujemo okolje in pridobi-mo nepovratno finančno spod-budo, kakšno vrsto prezračevanja in kdaj ga uporabiti, kako izbrati najbolj varčne gospodinjske apara-te … To se sprašuje marsikdo, indi-vidualno, strokovno, brezplačno in v celoti neodvisno svetovanje ener-getskih svetovalcev pa tudi v naši občini pomaga pri marsikateri te-žavi. Svetovanje je individualno, saj se energetski svetovalec posveti le enemu svetovancu. Svetovalec je ustrezno usposobljen za energet-sko svetovanje ter kakovostno in-formira in brezplačno daje ener-getske nasvete, vse to popolnoma neodvisno, torej ne glede na raz-lične proizvajalce opreme in mate-riala. »Posameznika med svetova-njem, ki traja od 30 do 45 minut, poskušamo usmeriti, za uspeh si že štejemo, če naše nasvete upošte-va. Ob koncu svetovanja, v dveh, treh tednih, svetovanec po pošti prejme še pisno poročilo o sveto-vanju,« pravi energetski svetovalec Goran Dervarič.

Svetovanje povečuje energetsko ozaveščenost občanov

V pisarnah mreže ENSVET sve-tovalci z brezplačnimi nasveti in razgovori pomagajo pri izboru, načrtovanju in uresničevanju inve-sticijskih ukrepov učinkovite rabe

energije in rabe obnovljivih virov v stanovanjskih stavbah, in sicer pri novogradnjah in prenovah. Sveto-vanje povečuje energetsko ozave-ščenost občanov, povečuje prihran-ke energije in zmanjšuje emisije toplogrednih plinov ter s tem olaj-šuje uresničevanje nekaterih ukre-pov in programov energetske poli-tike. Po besedah Dervariča je med individualnim pogovorom mogoče dobiti informacije o energetski sa-naciji stavb ali energetski zasnovi novogradenj, toplotni zaščiti zuna-njega toplotnega ovoja stavb, izbiri ustreznih oken, zasteklitve in pre-ostalega stavbnega pohištva, izbi-ri ogrevalnega sistema in ogreval-nih naprav, regulaciji ogrevalnih naprav, izbiri sistema za prezrače-vanje stavbe ali sistema za hlajenje, uporabi obnovljivih virov energije pri oskrbi stavbe z energijo, izbiri ustreznega energenta glede na da-nosti lokacije in značilnosti stavbe ter pripravi tople sanitarne vode. Hkrati Dervarič izpostavlja vpra-šanja o možnostih pridobitve ne-

povratnih sredstev in kreditov ter o pravilnem izpolnjevanju vlog za nepovratne finančne spodbude oziroma kredite.

Termin si morate rezervirati

Ob individualnih svetovanjih se energetski svetovalci pogosto ude-ležujejo sejmov, predavanja in sve-tovanja pripravljajo tudi za večje skupine ter o energetskem sveto-vanju objavljajo članke. V Sloveniji mreža ENSVET deluje že vrsto let. Program brezplačnega energetske-ga svetovanja je na voljo v 48 obči-nah. Medtem ko v Pomurju deluje pet energetskosvetovalnih pisarn, je ena tudi v naši, in sicer v Pokra-jinski in študijski knjižnici Mur-ska Sobota (v zgornjih prostorih) vsak torek od 16. do 19. ure. Posa-meznik se mora le prej najaviti in rezervirati termin srečanja z ener-getskim svetovalcem (pri ge. Šeru-ga, Mestna občina Murska Sobota, tel. št. 02 525 16 66).

Komisija za nagrade in priznanja Mestne občine Murska Sobota na podlagi 9. člena Odloka o priznanjih Mestne občine Murska Sobota (Uradni list RS, št. 33/97, 75/06 in 105/12) objavlja

RAZPIS ZA VLOŽITEV PREDLOGOV ZA PODELITEV PRIZNANJ

MESTNE OBČINE MURSKA SOBOTA ZA LETO 2016

Priznanja Mestne občine Murska Sobota so:Častni občan Mestne občine Murska SobotaPlaketa Mestne občine Murska SobotaZahvalna listina Mestne občine Murska SobotaNaziv častni občan Mestne občine Murska Sobota se podeli za izkazano čast posamezniku za zasluge, ki imajo trajen pomen za ugled in promocijo Mestne ob-čine Murska Sobota. Ta naziv se lahko podeli tudi tu-jemu državljanu.Plaketa Mestne občine Murska Sobota se v obliki de-narne nagrade podeljuje posameznikom, skupinam občanov in društvom za življenjsko delo, večletne uspehe trajnejšega pomena, vrhunske uspehe in do-sežke ter kot spodbuda za nadaljnje delo.Zahvalna listina Mestne občine Murska Sobota se po-deljuje posameznikom, družbam, zavodom, organi-zacijam in skupnostim ter društvom za pomembne uspehe in dosežke na posameznih področjih življenja in dela, ki prispevajo k nadaljnjemu razvoju in ugledu Mestne občine Murska Sobota.Predloge za podelitev priznanj Mestne občine Murska Sobota lahko oddajo posamezniki, družbe, zavodi, politične in druge organizacije in skupnosti, društva ter organi lokalne skupnosti. Rok za predložitev pre-dlogov s pisno obrazložitvijo je ČETRTEK, 2. 6. 2016, na naslov: Mestna občina Murska Sobota, Kardoše-va 2, 9000 Murska Sobota; oziroma v vložišču mestne uprave s pripisom: »Predlogi za podelitev priznanj Me-stne občine Murska Sobota 2016«.Številka: 430-0014/2016-1 (620)

maj 2016 / 11AKTUALNO

220 let stara hrasta nadomestila nova

V mestnem parku so ob svetovnem dnevu Zemlje z za-saditvijo nadomestili 220 let stara hrasta, ki sta bila od-stranjena, ker sta ogrožala varnost obiskovalcev parka. Župan mestne občine Aleksander Jevšek se je ob tem spo-mnil starih hrastov in izrazil željo, da bi se v prihodno-sti pod njima pletle nove nepozabne in zanimive zgodbe. Medtem ko je prvi hrast zasadil Jevšek, je za njim za lo-pato prijel tudi direktor Komunale Tadej Ružič in posadil še drugo drevo. Ob tem naj spomnimo, da je redno na-domeščanje starih, propadlih dreves in grmov pomemb-no za ohranjanje celovite podobe Soboškega parka, ki je sicer urejen kot angleški park. V prihodnosti bodo nado-mestili še osem dreves. / Jasmina Muhič

Pešči in kolesarji odslej varnejši

Murskosoboška Komunala uredila pločnik in kolesarsko stezo krožišče pri OMV-ju. Krožišče, kjer se steka-jo Lendavska ulica, ki je državna cesta R1-232, ter občinski cesti Noršinska in Markišavska, je bilo dokon-čano že leta 2011. Ker v delu predvidene trase krožišča takrat mestna občina ni uspela pridobiti zemljišča za gradnjo pločnika ob Kava baru Trta, je predlagala razlastitveni postopek. Razlastitvenemu zavezancu je bila odškodnina izplačana v lanskem letu, občina pa je tako pridobila nepremičnino za ureditev pločnika za pešce in kolesarsko stezo ob krožišču. Izvajalec del, ki so jih opravili marca letos, je bila murskosoboška Ko-munala. Zdaj lahko pešci in kolesarji nemoteno in varneje prečkajo vse prehode ob omenjenem krožišču. / Ksenija Glažar

Josip: Raje v miru pojem prežgano juho in v miru tudi zaspim

pripravi večjo čistilno akcijo, da vsega ne delamo sami. Ne čistim samo na svojem terenu, temveč povsod skrbim, da je Sobota či-sta in urejena,« pojasni in se med pogovorom spomni še poklicnih začetkov. »Priznam, na začetku je tudi meni bilo nerodno biti sme-tar, ampak vedno mi je bilo več do veselja v službi kot do nakopičene-

ga denarja, ki bi ga zaslužil nekje, kjer mi ne bi bilo najlepše.«

Kdor želi, naj krade, jaz ne morem

Med smetmi, ki jih vsakodnev-no počisti, Josip pogosto najde tudi vredne predmete. Od denar-nic, mobitelov, ključev in verižic do

zlatih prstanov. Prav zlat prstan je bil prvi vrednejši predmet, ki ga je našel. »Včasih smo našli res veliko stvari, več kot danes. Danes denarja namreč ni veliko in bolj pazimo na predmete. Na začetku poklicne poti sem na Slovenski ulici, takrat je bila sicer še Titova ulica, pod klopjo na-šel zlat prstan. Odnesel sem ga na policijsko postajo in še danes ima-

Jasmina Muhič

Prav gotovo ni Sobočanke in Sobočana, ki ne bi poznal Josipa Horvata iz Kuštanovcev, možakarja, ki skrbi, da je naša občina vsak dan čista in lepa.

Josip Horvat poklic smetarja pri Komunali opravlja že 42 let. Od prvega dne do danes v druž-bi preostalih smetarjev skrbi za čistočo našega mesta ter hkrati z nasmehom pozdravlja mimo-idoče in jim, če mu le čas dopu-šča, nakloni tudi nekaj prijaznih besed. »Rad imam to delo in rad sem med ljudmi. Če so slabe volje, jih kar najhitreje poskušam spra-viti v dobro voljo,« je pojasnil, ko sva se v sončnem jutru srečala na otroškem igrišču pri murskosobo-škem gradu. »Tu se moje delo zač-ne,« mi še hitro sporoči. »Smetar-ji skrbimo, da so ulice, pločniki in park čisti, toda najbolj me gane, če smeti, sploh steklenice, ki jih mla-dina kar meče v travo, najdem na otroškem igrišču, kjer se čez dan radoživo igrajo naši najmlajši.« Jo-sip še razkrije, da kljub velikemu številu košev v parku veliko od-padkov ostane na tleh, pogosto kar ob koših. »Včasih je bilo več kulture, smeti so končale v koših in bolj smo pazili na naravo. Zato so bili tudi sprehodi nekoč prije-tnejši,« pove Josip, ki mu dela ne zmanjka, sploh ne ob vikendih.

»Ob dogodkih, kot so denimo Soboški dnevi, parada maturant-skega plesa in podobni, podjetje

mo s policisti in kriminalisti spo-štljiv odnos,« pojasni Josip, ki vse najdene predmete odnese tja. »Na-šel sem tudi denarnico z denarjem in dokumenti. Ker sem najdeno ti-sti dan pozabil odnesti na postajo, sem se ponoči s slabo vestjo zbudil. Odšel sem do avta in v prtljažniku preveril, ali je denarnica res še tam. Takoj zjutraj sem jo odnesel polici-stom, sam pa delo nadaljeval s čisto in mirno vestjo. Kdor želi, naj krade, jaz ne morem. Tako slabo mi ne gre, raje v miru pojem prežgano juho in v miru tudi zaspim,« še pove.

Dokler mi bo zdravje služilo, bom delal

Njegovo delo se začne ob šesti zjutraj in traja do trinajste, včasih pa je delovnik začenjal že ob treh ponoči. Takrat je delal tudi ob ne-deljah in praznikih ter ni maral do-pustov. Potem ko se je vrnil iz bol-nišnice, njegov delovni teden traja od ponedeljka do sobote. Spomni-mo se, da Josipa pred leti nekaj časa nismo srečevali na mestnih ulicah. Ker je huje zbolel, je nekaj časa mo-ral preživeti v murskosoboški bol-nišnici, po prihodu domov pa je bil še na bolniškem dopustu. »Nisem dolgo zdržal. Prosil sem zdravnike, naj mi dovolijo delati. Želel sem se vrniti k delu, ki ga imam rad,« pove. »Zdravniki in medicinske sestre v naši bolnišnici trdo delajo. Tam so me rešili, zato jim želim največjo srečo,« še doda in zaključi: »Delal bom, dokler mi bo služilo zdravje. Odvisno je od Boga in Matere bož-je. Vam, Sobočanke in Sobočani, pa želim zlasti zdravja, miru in medse-bojnega spoštovanja.«

12 / maj 2016 AKTUALNO

Otrok je najbolj srečen takrat, kadar imata starša lep odnosJasmina Muhič

Življenje posameznika je vpeto v različna medoseb-na, partnerska, družinska in starševska razmerja.

Vsako je po svoji naravi poseb-no ter prepleteno z različnimi vlo-gami in dolžnostmi. Najpogoste-je smo hkrati starši in partnerji, vsak odnos pa zahteva čas, anga-žiranost in polno prisotnost. V maju že od leta 1993 obeležuje-mo mednarodni dan družin. Do-godki se v posameznem letu vrti-jo okrog različnih tem, letos smo se soočili z družinsko revščino. Ob tej priložnosti Mestna obči-na Murska Sobota ponovno pri-pravlja družinski piknik, in sicer se bodo družine v murskosobo-škem parku lahko sprostile v so-boto, 4. junija. Današnji hiter ri-tem življenja si pogosto dodatno otežimo še sami in hitro se zgo-di, da kako področje postavimo na stranski tir. Jasmina Kristovič, psihoterapevtka in predstojnica Svetovalno-terapevtskega centra za družine, pare in posameznike, ki ima prostore na Lendavski uli-ci v Murski Soboti, to ponazarja z življenjsko potjo: »Najprej je par-tnerski odnos, takrat imamo za partnerja največ časa. Pri njem je pomembno, kako partnerja pre-življata skupni čas, kakšne vse-bine mu dajeta, ali znata dovolj časa preživeti sama, denimo na dopustu, izletu ali drugje. Nič ni narobe, če se družimo s prijatelji

in se tudi z njimi odpravimo na izlet, ampak pomembno je, da si partnerja vzameta čas tudi samo zase.« Partnerski odnos je namreč temelj, na katerem zgradimo dru-žino in postanemo starši, torej vzpostavimo še starševski odnos.

Prihod otroka vedno prinese spremembo

Kristovičeva pri delu pogosto opaža, da se partnerski odnos ob prihodu otroka znajde na stran-skem tiru, ob čemer se mnogi tega pogosto niti ne zavedajo. »Čeprav je prihod otroka nekaj najbolj ča-robnega, moramo, če želimo biti dobri starši, partnerski odnos po-staviti pred starševskega,« svetuje ter poudarja, da so dobri starši lahko le srečni in zadovoljni par-tnerji, ki si še zmeraj znajo vzeti trenutke samo zase. Glavna na-loga starševskega odnosa je vzgo-ja, ki od staršev zahteva enotnost, komunikacijo, doslednost in so-delovanje, torej je prvi in temelj-ni pogoj dober partnerski odnos. »Vsak starš si želi, da bi otrok bil srečen. In najbolj je srečen takrat, kadar imata starša lep odnos. Včasih se premalo zavedamo, da se otroci že od staršev učijo o par-tnerskem odnosu, ki ga bodo ne-koč vzpostavili. In dober vzgled je največja popotnica za življenje. Tudi takrat, ko morda partner-ski odnos ne uspe in se starša lo-čita, je zelo pomembno, ali znata ohraniti spoštljiv odnos in še na-prej sodelovati pri vzgoji. Otroci zelo hitro odrastejo in si ustvari-

jo lastno življenje, naloge staršev so čez čas vedno manjše in zah-tevajo manj časa, hkrati pa osta-ja čedalje več časa za partnerski odnos,« pove strokovnjakinja in nadaljuje, da v obdobju, ko otroci odidejo od doma, pogosto priha-ja tudi do ločitev, saj je partner-ski odnos nekje na poti ugasnil. Pri tem še enkrat poudarja: »Po-membno je najti ravnovesje med službo in družino ter na poti od-raščanja in vzgajanja otrok nego-vati partnerski odnos. Odnosi nas namreč najbolj bogatijo, izpolnju-jejo in osrečujejo.«

Namesto nočnih zabav otroške nočne dogodivščine

Po takih načelih in prepričanjih živi tudi mlada družina s prvoro-jencem, ki dokazuje, da je to do-volj za srečno družinsko življenje. »Življenje se je z rojstvom sina po-polnoma spremenilo, vendar ne na slabše, temveč na boljše. Nočne za-bave s prijatelji so zamenjale dru-gačne nočne dogodivščine. Čeprav sva zato izgubila nekaj prijateljev, sva ob tem spoznala, kdo je tisti pravi prijatelj,« začne pripovedo-vati mama Blanka Hegeduš. Blan-ka in njen partner večino časa na-menita otroku, zvečer, ko malček zaspi, si vzameta čas le zase. Takrat se pogovorita o minulem dnevu in se posvetita zlasti drug drugemu. »Redko si vzameva čas samo vsak zase, mogoče enkrat do dvakrat na mesec, si pa vsaj enkrat mesečno privoščiva zmenek v kinu ali gre-va sama na večerjo. To se nama zdi pomembno za negovanje družin-skega odnosa, ki mu posvečamo največ pozornosti. Ker se trenu-tno prilagajamo partnerjevi službi, ki zahteva delo tudi ob praznikih in vikendih, prosti čas poskušamo preživeti sami, trudimo se imeti skupne obroke oziroma vsaj ko-silo,« pojasni Blanka, ki se ob iz-rečenem zaveda, da v vsakem od-nosu pride dan, ko ni vse rožnato.

»Vsak starš si želi, da bi otrok bil srečen. In najbolj je srečen takrat, kadar imata starša lep odnos. Včasih se premalo zavedamo, da se otroci že od staršev učijo o partnerskem odnosu, ki ga bodo nekoč vzpostavili. In dober vzgled je največja popotnica za življenje.«

»Takrat se je najbolje ugrizniti v jezik, počakati, da otrok zaspi, in se potem pogovoriti o nastali te-žavi,« pravita starša, ki želita, da bo otrok v družini srečen. Zato ga vzgajata po lastnih načelih in pre-pričanjih ter preslišita večino na-svetov okolice. Čeprav bo sin zato nekoliko bolj navihan kot vrstniki, bo le odraz njiju.

Z življenjem vzgajamo za življenje

Da je pomembno vsaj kratek čas preživeti kakovostno, pou-darja tudi Kristovičeva. »Stvari so povezane – biti z drugim, si vze-ti čas za ljudi, ki so nam najpo-membnejši, skupaj ustvarjati lepe trenutke, si pomagati. Otroci se vrednot od staršev učijo z opazo-vanjem med skupnim preživlja-njem časa. Lahko bi rekli, da z ži-vljenjem vzgajamo za življenje,« meni psihoterapevtka. Nekoč, ko so bili delovniki krajši in so otro-ci imeli več prostega časa, so ve-liko več časa preživeli s starši in starimi starši, kar je vplivalo tudi na vzgojo. »Danes preveč časa pre-živijo na obšolskih dejavnostih in treningih, zato jim od brezskrbne-ga otroštva, ki je namenjeno igri, ostane bolj malo. Vse to vpliva na vzgojo in odnose,« zaključuje Kri-stovičeva, ki je pozitivno presene-čena, da se v Pomurju mlade in srednje generacije v velikem števi-lu odločajo za strokovno pomoč, ker želijo živeti lepše in kakovo-stnejše odnose.

Starši morajo zaupati učitelju

Ritem življenja, stres v službi in pomanjkanje časa so dejavniki, ki staršem jemljejo energijo za vzgo-jo otroka. Otroci tako ogromno časa preživijo pred računalnikom in televizorjem, ki so pogosto da-našnji »vzgojitelji«. O tem in kako so otroci pogosto nenaspani, ne-motivirani za delo, nevztrajni, brez ciljev in brez delovnih navad, razmišlja mnogo vzgojiteljev in učiteljev, tudi Anita in Vid Ismaj-lovič. »Starši prepogosto opravlja-jo otrokove naloge, denimo piše-jo domače in seminarske naloge ter izdelujejo plakate. S tem mu povzročajo veliko škodo. Tako kot slaba se v šolskih klopeh pokaže tudi dobra vzgoja. Dobro vzgojeni učenci se brez težav in slabe volje lotijo vsakega dela,« razmišljata ter poudarjata zlasti vlogo do-brih odnosov med starši in učite-lji oziroma vzgojitelji. »Pomemb-no je, da starši učitelju zaupajo, ga pred otrokom ne ogovarjajo, vsega bremena ne prenašajo nanj in mu zlasti ne izpodbijajo avto-ritete, ki jo za uspešno delo v šol-skih klopeh potrebuje.« Učitelja opozarjata še na nepotrebne ne-sporazume, grožnje in možnosti zaslužka v primeru poškodb pri otroških igrah ali športu, v vlogi mladih staršev pa razmišljata še, da starši pogosto pozabljajo, da z vsakim padcem postane otrok še močnejši in se iz tega tudi nekaj nauči. Kot mi, ko smo bili otroci.

maj 2016 / 13PODJETNIŠTVO

V podjetniškem peskovniku snujejo socialno podjetje

Študenti raziskovali in tkali stike

Na višji strokovni šoli Ekonomske šole Murska Sobota je potekal osmi medna-rodni raziskovalni tabor ŠPIC. Udeležili so se ga študenti višjih strokovnih šol iz Slovenj Gradca, Celja, Novega mesta, s Ptuja in iz Murske Sobote ter eko-nomskih fakultet iz Zagreba in Niša. Prva skupina je raziskovala vpliv pravne ureditve dedovanja na poslovna in družbena razmerja. Druga skupina se je lo-tila primerjave cen in življenjskih stroškov med Slovenijo, Hrvaško in Srbijo. Statistično primerjavo alternativnih in klasičnih metod zdravljenja je izvedla tretja skupina, četrta pa je primerjala cene avtobusnega in železniškega prevo-za v državah Evropske unije z njihovim BDP. / Ksenija Glažar

Ksenija Glažar

Februarja je ob podpori Mestne občine Murska Sobota na Slovenski ulici zaživel Ustvarjalnikov podjetniški peskovnik. Srečanj ob petkih se z mentorico Kajo Cigan udeležuje več iskalcev priložnosti, ki razvijajo številne ideje in skoznje spoznavajo podjetništvo.

Delavnice so namenjene mladim in starejšim, zaposlenim in brezposelnim, samozaposlenim, upokojencem, tistim, ki morda želijo odpreti neprofitne or-ganizacije ali poskusiti s projektom itd. Na delavnicah so najprej predstavi-li pričakovanja, zanimanja in izkušnje. Izjemnega pomena so formalno in ne-formalno znanje ter izkušnje, saj tržna dejavnost lahko nastane tudi iz lastnih interesov. Udeležence, ki so različnih generacij, po besedah mentorice v glav-nem zanimajo spletna prodaja, turi-zem, kulinarika, zgodovina, permakul-tura, naravna kozmetika in drugo.

Med drugim so v tem času po razpi-sani dokumentaciji pripravili projektni načrt in razmišljali o marketinški stra-tegiji, udeležence zanima osebno dopol-nilno delo, saj nekateri v prostem času izdelujejo razne inovativne in privlačne izdelke, snovali so prodajno strategijo, oblikujejo spletno prodajalno, pogovar-jajo se o dobrih praksah podjetij mno-žičnega financiranja in podobno. Tako se je porodila tudi zamisel o spletni prodajalni v okviru socialnega podje-

tja, saj želijo povezati več udeležencev z različnimi specifičnimi znanji. Za sple-tno prodajo so že našli dobaviteljico iz tujine, ki jih bo verjetno v prihodnje tudi obiskala. Kot pravi Ciganova, so jih obiskovali tudi podjetniki, ki so pred-stavili svoje izkušnje in dajali nasvete. Nekateri udeleženci so medtem že do-bili zaposlitev in jih še obiskujejo, kot jim dopušča čas. Spet tretji so v njiho-vi družbi dobili le samozavest in novo energijo. »Kot mentorica si ne želim, da bi dobili samo teoretično znanje, saj ga lahko najdejo v knjigah ali na interne-tu, moj namen je praktičen. Udeležen-ce zato imenujem iskalci priložnosti in ne iskalci zaposlitve,« pojasni Cigano-va. O ljudeh z več idejami pravi, da jih od nobene ideje ne odvrne, temveč jim le nakaže pot. Nato je treba pregleda-ti konkurenco, ciljno publiko, resurse. »Če imaš pravo, srčno željo, lahko za-misel tudi izpelješ. Računovodstva, če ga ne obvladaš, se zaradi te srčne želje lahko tudi naučiš,« še dodaja.

Udeleženka Denisa pravi, da je za Ustvarjalnikov podjetniški peskovnik izvedela na zavodu za zaposlovanje: »Prišla sem preverit, kaj se tukaj do-gaja, in videno je preseglo moja priča-kovanja. Dobro vplivajo na motivacijo, odlično sodelujemo in se dopolnjuje-mo.« Udeleženka Ana pa nam je pove-dala: »Delavnice zelo rada obiskujem. Najbolj všeč mi je to, da ni teorije, am-pak se pogovarjamo o konkretnih načr-tih. Teorijo lahko najdeš tudi na inter-netu. Imam sanje, vendar nisem dovolj prodorna, da bi jih uresničila. Zato me-nim, da sem se znašla na pravem me-stu.« Delavnice bodo potekale predvi-doma do konca junija. Dobivajo se ob petkih ob 16.30 na Slovenski ulici 41. Medse vabijo tudi podjetnike, ki bi žele-li predstaviti svojo podjetniško pot.

14 / maj 2016 GOSPODARSTVO

V Panviti lani z 1,44 milijona dobičkaGeza Grabar

Celotna skupina je v minulem poslovnem letu ustvarila 121,4 milijona evrov prihodkov, kar je zaradi nižjih cen na trgu 4,4 milijona evrov manj kot leto pred tem.

Med dejavniki, ki so lansko leto najbolj zaznamovali poslovanje Skupine Panvita, so v prvi vrsti uspešna poljedelska sezona, ne-ugodne ekonomske razmere na trgu prašičereje in količinska rast mesnih izdelkov blagovne znam-ke AVE. Kot je poudaril predse-dnik uprave Peter Polanič, so ob-segi proizvodnje ostali na ravni iz leta 2014 oziroma so se v nekate-rih segmentih, zlasti v kmetijstvu, celo povečali. Čisti dobiček Sku-

pine Panvita je za leto 2015 znašal 1,44 milijona evrov.

Odprli prenovljeni mesni center

Ob poljedelstvu in prašičere-ji imajo velike načrte na področju trženja mesa in mesnih izdelkov v okviru družbe Panvita MIR. Še da-lje bodo krepili blagovno znamko mesnih izdelkov AVE in zlasti AVE Grill, ki je prva in najbolj prodaja-na znamka mesnih izdelkov za žar v Sloveniji. Novo prelomnico v po-nudbi mesa in mesnih izdelkov v tem delu Slovenije predstavlja pred kratkim prenovljeni Mesni center AVE Murska Sobota, ki na Indu-strijski ulici v Murski Soboti deluje trinajst let. V prenovo so vložili 250 tisoč evrov. Skupina Pavnita oziro-ma devetih vertikalno povezanih gospodarskih družb sicer zaposlu-je nekaj manj kot 580 ljudi.

Ksenija Glažar

Murskosoboško podjetje Mlinopek, ki s pekovskimi izdelki oskrbuje širši pomurski prostor, z mlevskimi pa celotnega slovenskega, je eno večjih živilskih podjetij v regiji.

Njihovi izdelki, ki so v celoti iz-delani iz domačih surovin, na raz-ličnih ocenjevanjih redno prejema-jo najvišja priznanja. Kljub temu jim ni lahko, saj tuji konkurenti narekujejo zelo nizke cene. Da bi preživeli na trgu, kjer v njihovi de-javnosti vlada močna konkurenca, so se odločili, kot pravi dolgoletni direktor Karel Pojbič, za posebne izdelke.

»Mlinopek je nastal iz Žitofon-da, državne institucije, ki je žita-rice odkupovala že leta 1948. Po denacionalizaciji in pripojitvi več mlinov se je podjetje začelo ukvar-jati z mlinarstvom. Leta 1961 je bilo urejeno skladišče ob progi,« o začetkih Mlinopeka pravi direk-tor Pojbič. Konec 60. let prejšnjega stoletja je bilo delno z republiški-mi rezervami Jugoslavije zgraje-no podno skladišče, na začetku 70. let so bili bogatejši za 50-ton-ski mlin, ki je v glavnem mlel le pšenico. Prevzeli in odkupili so še mlin in kašarno v Beltincih. »Leta 1974 je bila zgrajena industrijska pekarna, ki stoji še danes. Pozneje smo ji dodali več prizidkov,« nada-ljuje Pojbič.

Ob pekarni so zgradili še silose za moko, leta 1978 sta bila zgra-jena nov silos za žito s kapaciteto dvanajst tisoč ton in sušilnica. Ko-nec 80. let so odkupili mešalnico KG Rakičan in onstran industrij-skih tirov razširili dvorišče. Zgra-dili so še večnamenski prostor z delavnico, garaže, laboratorij, tr-govino in drugo. V mešalnici so na novo zgradili sodobno kašarno za predelavo ajde in prosa.

Kupci premalo cenijo domače

Leta 1998 so v celoti zamenja-li mlin z najsodobnejšo tehnolo-gijo za 80 ton pšenice ali 50 ton rži na drugem programu. Po letu 2000 so zgradili 450-tonske celice za eksterni odvoz moke v rinfuzi, z druge strani so uredili sušilni-co. »Tehnološko opremo nepresta-no posodabljamo, da lahko z malo ljudi v mlinski dejavnosti ustvari-mo večje količine. Letno predela-mo od trinajst do štirinajst tisoč ton pšenice, od 1500 do 1800 ton rži ter od 300 do 400 ton ajde in prosa v kašo,« pravi sogovornik. »V zadnjih petih letih smo poleg posodobitve tehnološke opreme v mlinski dejavnosti veliko vlagali v pridelavo, da s pomurskih polj do-bimo najboljše žitarice. V lanskem letu smo dosegli stoodstotno oskr-bo s slovenskimi surovinami (pše-nica, rž, ajda in proso), kar je velik dosežek. V naših izdelkih je tako le domače, pomursko, slovensko. Tega ne more zagotoviti nihče drug v Sloveniji,« meni direktor podje-tja. Vendar žal hkrati ugotavlja, da kupci pri nas premalo cenijo do-mače. Težava je tudi cenovna po-litika Evrope, ki določa nizke cene surovin. »Želje, da bi pomurski in slovenski pridelovalci prejeli neko-liko več, niso realne, saj zaradi cen končnih izdelkov oziroma poliz-delkov po Evropi, zlasti pri sose-dih Madžarih, Hrvatih in Avstrij-cih, ne moremo dvigniti. Trenutno s cenami ne pokrijemo niti mini-malnih stroškov predelave žit. Če se bo taka politika nadaljevala, je vprašanje, kje bomo končali.«

Poudarek na kakovosti izdelkov

»Imamo najsodobneje opremljen laboratorij, kjer nadziramo surovi-ne in izdelke vse od vhoda do izho-da. Tako zagotavljamo kakovostne končne proizvode. Na našem po-dročju je zelo močna konkurenca, zato izdelujemo posebne izdelke in kruhe na bazi ržene in pšenične moke, v katere je treba vložiti veli-

ko dela,« pravi direktor. Vsako leto nekaj izdelkov pošljejo na ocenje-vanja. V zadnjih desetih letih so bili nagrajeni s čez 40 zlatimi prizna-nji. Sekcija za pekarstvo pri Gospo-darski zbornici Slovenije jim je le-tos podelila kar tri zlata priznanja za doseženo odlično kakovost, in sicer za Rženi kruhek, Kruh moje babice in Rogljičke moje babice. »Slovenski kupci se premalo zave-dajo, da je reproveriga – od pridela-ve in predelave do končnega izdel-ka, pri nas najbolj kontrolirana. Ne moremo se primerjati z Avstrijci, ki kupujejo le svoje izdelke z oznako A. Če želimo vsi preživeti, se mora-mo podpirati. Slovenci v glavnem želimo kupovati le najcenejše, ne glede na kakovost ali poreklo,« je kritičen Pojbič.

Iskali bodo novosti»Iz leta v leto se borimo za pre-

živetje, najhujše je to, da smo se znašli v kotu, iz katerega bo težko najti izhod, zlasti je težko prodreti na tuje trge. Do lani smo obvezno-sti do zaposlenih, ki jih je v sklopu Mlinopeka trenutno 145, pokrivali ob rokih,« pravi Pojbič. Ob tem do-daja, da jih tare velika plačilna ne-disciplina. »Ostajajo neplačani ra-čuni, posledice prisilnih poravnav podjetij. To je začaran krog. S tem nekateri spravljajo v negotov polo-žaj tudi tista podjetja, ki so danes še zdrava. Na tem področju bi bilo treba narediti red.« V prihodnje se bodo še bolj posvetili posebnim iz-delkom, iskali novosti v žitarski branži, v pekarstvu si želijo stroje z najsodobnejšo tehnologijo, zame-njati želijo vozni park in odpirati poti do kupcev ter povečevati reali-zacijo. V Pomurju imajo trenutno šestnajst trgovin. Pojbič, ki je di-rektor Mlinopeka že skoraj 39 let, o gospodarstvu v Pomurju meni, da od njega v Pomurju ni ostalo skoraj nič več. »Mladi nimajo perspektive, nimajo zaposlitev. Zadnjih deset let se je odprlo le malo gospodarskih obratov podjetij, le trgovine se od-pirajo. Mislim, da jih imamo v Po-murju največ na prebivalca v Evro-pi,« še dodaja ob koncu.

»Moramo se podpirati in sodelovati«

maj 2016 / 15V SREDIŠČU

Vizija Murske Sobote: razbili miselne kalupe, nove vizije porajajo upeJasmina Muhič

Zamisli o tem, kako slediti trendom ter se ne podrejati kapitalu in avtomobilom, ampak človeku, so razvijali študenti s treh fakultet, ki so pripravili razstavo »Vizija Murske Sobote«.

Pri načrtovanju mesta je treba ra-zumeti trende in jim slediti ter se ne podrejati kapitalu in avtomobi-lom. V ospredje je treba postaviti potrebe človeka – tudi najbolj ran-ljivega uporabnika. Pri tem je po-membno izpostaviti lokalne zna-čilnosti, potrebe in tradicije ter se izogniti globalnosti, v kateri mesta izgubljajo svojo prepoznavnost. Iz takih prvotnih vizij je pod men-torstvom profesorjev Darje Matja-šec, Mateja Blenkuša, Vladimirja Pezdirca, Jureta Miklavca, Barba-re Predan, Petre Černe Oven in več asistentov izhajalo skoraj sto štu-dentov s treh fakultet Univerze v Ljubljani: z Biotehniške fakultete, Fakultete za arhitekturo in Akade-mije za likovno umetnost.

Več poudarka prenovi mesta, ne širitvi

Župan dr. Aleksander Jevšek je zbrane ob uradni predstavitvi pro-jekta v Gledališču Park seznanil, da je bilo v lanskem letu pripravljenih šestnajst delavnic Trajnostne urba-ne strategije, na katerih so se začeli pogovarjati o tem, kakšno mesto si občani želijo v prihodnje. »Študent-ke in študentje, ki so v mesto prišli, so si zbrane zamisli ogledali z razda-lje ter polni idej razbili marsikateri kalup, ki ga Sobočani in Sobočanke imamo v glavah,« je razmišljal Jev-šek in se hkrati spraševal, kaj bomo s pripravljenimi skicami in vizija-mi. »Tiste, ki nam bodo vsem naj-bolj všeč, bomo predali arhitektom, ki bodo zrisali načrte, nato bomo pridobili gradbeno dovoljenje in jih uresničili.« Ob tem je napovedal, da bo veliko dela prav gotovo narejene-ga do približno leta 2020. Njegovim spodbudnim besedam se je pridru-žila profesorica Darja Matjašec, ki je delavnice Trajnostne urbane strate-gije spremljala od daleč, medtem ko so študentje ob pomoči mentorjev iskali potencialne arhitekturne reši-tve. Pri delu so se zavedali nevarno-sti neustreznega načrtovanja mest, ki je zelo izrazito v vseh slovenskih mestih in tudi širše. »Pri teoretskih izhodiščih se nam je zdelo zelo po-membno, da poudarjamo prenovo, ne širitve mesta. Sobota je namreč vedno dajala več poudarka širitvi mesta, ne pa prenovi,« je bila kritič-na Matjašečeva, ki je še poudarila, da se je treba ozreti na potrebe prav vsakega človeka.

Mesto brez življenja na ulicah in trgih

Potem ko so doumeli teoretska izhodišča, so se študentje lotili prostorskih analiz, skušali so razu-meti še statistične in demografske podatke, zlasti pa so se ukvarjali z

zgodovino, odčitavali so prostorski red in ugotavljali kompaktnost me-sta, se dotaknili same orientacije, ugotavljali, ali ima mesto življenje na ulicah in trgih, ter iskali lokal-ne značilnosti. »Na podlagi analiz smo ugotovili, da Murska Sobo-ta nima veliko življenja na ulicah in trgih, kar ga je pa ostalo, ni po-drejeno človeku, temveč avtomobi-lom. Ugotovili smo, da je v javnem območju več prostora namenjene-ga parkirnim mestom kot prosto-ru za prebivalce, kar je izredno po-menljiv podatek, in da je življenje odrinjeno na rob mesta,« je pov-zela Matjašečeva, ki v prihodnost Murske Sobote sicer zre z optimiz-mom, saj ima po njenem mnenju mesto z veliko težavami tudi veliko potenciala.

Zdravo življenje, samo-oskrba in prepoznavnost

Študentje so ob pomoči mentor-jev iskali pozitivna izhodišča in cilje, ki jih lahko mesto doseže, ter vizijo mesta pripravili tako, da bo prija-zno do vsakega posameznika. Po-

membno se jim je zdelo oživiti me-stno središče, sistemsko prenoviti odprt javni prostor, ki zajema tudi ceste in motorni promet, ter se osre-dotočiti na trajnostno mobilnost, prenoviti stanovanjska območja, mesto razširiti navznoter ter spod-bujati lokalno samooskrbo oziroma samozadostnost mesta na področju energetike in prehrane. Vse to so str-nili v tri cilje – mesto omogoča zdra-vo življenje, je samooskrbno in ima prepoznavno identiteto. Dorekli so sedem podrobno izdelanih projek-tov, ki bi cilje osmislili, in časovni-co razvoja. Dva projekta so postavi-li na vzhodni in zahodni rob mesta, pri čemer so razvili dinamično kra-jinsko arhitekturo, ki je osredotoče-na zlasti na pridelavo in predelavo hrane. Ustvarili so kritično mne-nje o tem, da bi naj Murska Sobota bila zeleno mesto, za to pa potrebu-je ozelenele ulice, trge in javne odpr-te prostore, ter predlagali obuditev drevesnice oziroma vrtnarije, ki bi znanje načrtovanja mestnih dreves in njihovega vzdrževanja ponovno obudila. Pri naslednjem projektu so ciljali zlasti na otroku prijazno

»Na podlagi analiz smo ugotovili, da Murska Sobota nima veliko ži-vljenja na ulicah in trgih, kar ga je pa ostalo, ni podrejeno človeku, tem-več avtomobilom. Ugo-tovili smo, da je v javnem območju več prostora namenjenega parkirnim mestom kot prostoru za prebivalce, kar je izredno pomenljiv podatek, in da je življenje odrinjeno na rob mesta.«

mesto, ki gradi na sistemski pre-novi odprtega prostora, ki se širi iz osnovnih šol in šolskih okolišev ter vzpostavi mestne ulice. Te niso več namenjene le avtomobilom, ampak imajo prednost otroci, šola, pešci in kolesarji. Nadalje so želeli izposta-viti identiteto mesta z arhitektom Novakom, in sicer tako, da bi mesto postalo Novakova Sobota.

Festival ob 100. obletnici Murske republike

Za mestno središče so izbrali dva projekta, in sicer bi del mestnega jedra nadgradili z drzno obliko-vano arhitekturno nadstrešnico, ki bi omogočala javno uporabo tega prostora in izvedbo različ-nih dogodkov, pri čemer so izpo-stavili dogodke, povezane z Miki-jem Mustrom in Festival Murska republika, ki bi ga leta 2019 lahko pripravili ob 100. obletnici Mur-ske republike. Med privlačne pro-jekte prav gotovo spadata tudi pre-nova blokovskega naselja, in sicer bi Kocljevo ulico razširili do Can-karjeve ter v prostor vnesli še eno

garažno hišo in ozelenili parkir-na mesta, ter projekt Kamenšnica, ki predlaga bolj urbano ureditev s tehniškim parkom in arheološkim muzejem ter zlasti dogajanje, pre-pleteno s športom. »Predvideli smo revitaliziranje območja za turizem, reakcijske površine in izobraževa-nje v naravi. Del vizije je namenjen športom v in ob vodi, potem okoli-škim društvom, kot so potapljaško, veslaško in ribiško društvo. Poskr-beli bi za ustrezne prostore, špor-tni kompleks pa bi obsegal savne ter prostore za kajake in kanuje,« je pojasnila študentka Maruša Čuk.

Potem ko so študenti razkrili in predstavili ideje in projekte, je zdaj na nas, kako bomo tej strategiji sle-dili in jo tudi uresničili. »Projekta ni mogoče dokončati v dveh, treh letih. Vendar bi strategijo v priho-dnje moral upoštevati vsak, ki bo vodil občino. Ne smemo dovoliti, da se prekine,« je še enkrat pouda-ril Jevšek. Zaključil je z besedami, da so skice študentov nastale po željah in zahtevah občank in obča-nov, ki so sodelovali na delavnicah Trajnostne urbane strategije.

16 / maj 2016

Ksenija Glažar

Druga nosečnost Adele Ljubojevič iz Černelavcev je potekala enako brez težav kot prva. Toda po porodu je sledil šok, ko je izvedela, da se je sin Nik rodil z Downovim sindromom.

Že prvo uro življenja je doživel srčni napad. »Imel je težave s srcem in črevesjem, bil je hipoton. Nisem ga smela niti držati niti dojiti, da se ne bi zaradi srca utrudil,« se prvih dni s sinom spominja Adela. To je le ena zgodba staršev, ki se jim rodi otrok z Downovim sindromom. Letno se v Sloveniji rodi od osem do petnajst otrok s tem sindro-mom, v veliko pomoč družinam pa je Društvo Downov sindrom Slovenija, ki ima svoj center tudi v Murski Soboti. Žal ugotavljajo, da je zelo malo staršev iz Pomurja vključenih v program društva, tre-nutno namreč le dve družini.

Posledica napake na 21. kromosomu

Otroci z Downovim sindromom imajo v večini primerov nizek mi-šični tonus, čezmerno gibljivost sklepov, nekoliko bolj azijski videz oči, manjšo glavo in manjša usta, manjša in nižje raščena ušesa, gle-de na preostalo telo kratke roke in noge, krajše prste ter manj gibljiv palec, bolj sploščen obraz in maj-hen nos. So pa te osebe polne srč-nosti in ljubezni. Diagnosticira se ga lahko že med nosečnostjo, naj-pozneje pa ob porodu. Zato je zelo pomembno, da je družinam čim

Brez zgodnje obravnave se veliko zamudi

Družina iz Černelavcev je spr-va živela v Škofji Loki. Tam so jim enkrat tedensko zagotovili nevro-fizioterapijo, po operaciji na srcu so terapijo obiskovali dvakrat na teden. Potem so se preselili v Čer-nelavce. Zaradi premalo nevrofizi-oterapevtk v razvojnem oddelku murskosoboške bolnišnice so ime-li fizioterapijo le dvakrat ali tri-krat na mesec. Ker pri Niku ni bilo opaziti napredka, so začeli obisko-vati razvojno ambulanto na Ptuju. Zdaj ima tam Nik nevrofiziotera-pijo ter dodatno delovno terapi-jo in logopeda, česar mu v Murski Soboti niso mogli nuditi. Vmes so starši izvedeli, da se lahko vključijo v terapije, ki jih nudi Društvo Do-wnov sindrom Slovenija, kar jih je zelo razveselilo. V okviru društva jih obiskujeta nevrofizioterapevtka Sandra Fabjan in specialna peda-goginja Katja Domitar. Cilj nevro-fizioterapije je spodbujanje razvoj-nih stopenj, normalnega gibanja in funkcij z ocenjevanjem, prepre-čevanjem in zdravljenjem okvar v motoričnem delovanju. Specialna pedagoginja pomaga pri komuni-kaciji, govoru in znakovnem spo-razumevanju.

Starši postanejo razbremenjeni

Društvo so iz ljubljanske, mari-borske in drugih regij razširili še v Pomurje, saj želijo tudi pri nas star-še spodbuditi, da otroke vključijo v zgodnjo obravnavo, saj je to izre-dnega pomena za njihov razvoj. Ve-liko staršev, vključenih v program, pravi, da so po tem, ko so dobili dodatne informacije in spoznali nove tehnike, velikokrat izgubili strah in občutek nemoči. Pa tudi stigme izginejo. V društvu si želijo, da bi se še preostali starši vključili v programe in tako začeli spreminja-ti stanje na tem področju tudi v Po-

murju. »Delovanje želimo razširiti tudi s predavanji. Družine, ki ima-jo otroka z Downovim sindromom, se udeležujejo še naših drugih pro-gramov, denimo seminarjev za dru-žine ob koncih tedna,« pravi pred-sednica društva dr. Alenka Šelih.

»Otroci s tem sindromom imajo lahko veliko različnih zdravstvenih, razvojnih in funkcijskih težav, po-goste so operacije. Po drugi strani so na svetovni ravni znani prime-ri, ko osebe z Downovim sindro-mom zaključijo srednjo šolo, red-ki tudi fakulteto. Dati jim je treba samo možnost, in to z vključitvijo v strokovne time, ki jim nudijo po-moč, ter podporo, ki jo potrebuje celotna družina. Pomembno je, da imajo možnost,« pravi Fabjanova. Mama Adela ob vključevanju v pro-grame društva izkušnje zbira po Facebooku, spremlja nasvete star-šev iz tujine in bere tuje strokovne članke. Opaža, da je v tujini to po-dročje precej bolj razvito. »Pozneje je mogoče spodbujati sposobnosti teh otrok s programi gibalne spod-bude, učno pomočjo, razbremeni-tvijo družin in razvijanjem znanja za poklicno delo,« pojasnjuje pred-sednica društva Alenka Šelih. Otro-ci se danes šolajo v rednih šolah ali specializiranih ustanovah. Mnogi med njimi si pridobijo preprostejše poklicne kvalifikacije in se zaposli-jo pod posebnimi pogoji. »Ljudje z Downovim sindromom kažejo ve-liko zanimanje in sposobnosti za nekatere druge načine izražanja osebnosti, kot so denimo glasba, ples in likovno izražanje. Pomemb-no je, da z delom obveščamo tudi njihovo okolico, jih skušamo čim bolj vključiti v okolje in jih kot so-krajani sprejeti,« dodaja Šelihova. Če želimo to doseči, moramo širi-ti vedenje o tem, da je ta skupina ljudi podobna vsem drugim ter da lahko živi med nami in ne ob nas. S pristnostjo, spontanostjo in lju-beznijo do drugega so izjemno pri-jetno sokrajani.

prej na voljo ustrezna obravnava, najbolje takoj po rojstvu. Zgodnja obravnava obsega celostno obrav-navo otroka in tudi družine. Stro-kovnjaki s posameznih področij – specialni pedagogi, defektologi, logopedi, fizioterapevti in delov-ni terapevti – starše in otroka se-znanijo s pristopi pri spodbujanju otrokovega razvoja. Tako se nauči-jo mnogih tehnik za razvoj gibanja

(groba motorika), delovanja rok in prstov (fina motorika), govora in razumevanja. Otroci z Downovim sindromom dosežejo posamezne razvojne stopnje in funkcije po-zneje kot otroci brez razvojnih te-žav in obolenj. Zato so ustrezne in-formacije ter spoznavanje različnih tehnik in pristopov izjemnega po-mena, saj olajšajo življenje celotni družini.

Naj bodo med nami in ne zgolj ob nasNA OBISKU

maj 2016 / 17

»Vsak človek rabi vzgojo v veri, ljubezni in razumu. To so temelji«Jasmina Muhič

Delo in osnovne strukture murskosoboške škofije, ki letos obeležuje deseto obletnico delovanja, je vzpostavil njen prvi škof dr. Marjan Turnšek. Danes poslanstvo nadaljuje ordinarij msgr. dr. Peter Štumpf, ki si poleg že dobrih odnosov z občino in drugimi verskimi skupinami želi zlasti posluha ravnateljev osnovnih in srednjih šol.

Kako ocenjujete vlogo murskoso-boške škofije v našem okolju?

Škofija je ustanovljena, da pri-naša blagor duš ljudi, ki predsta-vlja večnost – življenje, ter poma-ga v dobrodelnosti in vzgoji. Njen prvi škof Marjan Turnšek je vzpo-stavil osnovne strukture, in sicer škofijsko pastoralno službo, ver-sko ekonomijo, oznanjevalno in karitativno službo. V času, ko se je začelo zapiranje tekstilnega ve-likana Mure, se je škof postavil na stran delavcev in dal pobude za reševanje krize. Ob prevzemu po-skušam nadaljevati vodenje škofi-je, zlasti pri oznanjevanju, vzgoji in karitativnosti. V prvih desetih letih smo pridobili samostan v Turni-šču, vzpostavili smo Lazarjev dom, sodelujemo s Centrom za socialno delo, vzpostavili smo dodatne služ-be za samopomoč in svetovanje v psihičnih stiskah, ustvarili smo družinski center Dlan, ki si priza-deva zlasti navduševati mlade za ustanavljanje družin na izkušnjah krščanskih vrednot in tradicije, kot so oče, mama in otroci, hkrati pa ima škofija še velik dar – ima na-mreč dva močna duhovna centra, enega v Veržeju in enega Kančev-cih. Za nas je velik izziv, da neguje-mo in ohranjamo komenske vezi, saj na našem področju živi kar ne-kaj veroizpovedi – katoličani, evan-geličani, binkoštniki, pravoslavni, adventisti. Pester mozaik sesta-vljamo tudi z raznimi nacional-nimi skupinami, med katerimi so Slovenci, Madžari, Hrvati in Romi. Omenim naj sodelovanje z evange-ličani in binkoštniki. Delamo sku-pne programe, se srečujemo, sku-paj bi radi praznovali obletnico Martina Luthra, ki bo eno odmev-nejših dogajanj v celotnem sloven-skem prostoru.

Kako se je sicer začelo sodelovanje z evangeličansko vero?

Začelo se je že v času škofa Geze Erniše, ko sva se srečevala na sku-pnih občinskih prireditvah. Skupaj z binkoštniki smo izdali »Sveto pi-smo Nove zaveze« v slovensko-ma-džarskem jeziku. Imeli smo tudi skupna molitvena srečanja, udele-ževali smo se skupnih predavanj. Tradicija povezovanja z evange-ličansko vero se nadaljuje tudi s škofom Gezo Filom. Na ekumen-ski koheziji rešujemo skupna vpra-šanja, prišlo je tudi do pobud, da bi skupaj študirali verska in moralna

sami misijonarji. Prekmurci in Pr-leki smo zelo znani po tradicional-ni veri ter se množično zberemo za velike praznike, ob nedeljah, ob veliki maši, sveti birmi, vidimo pa, da nam peša vsakdanji utrip vere. In to v smislu, da bi iz vere živeli, upali, premagovali težave in imeli smisel, da bi se znali odločati za ve-čje družine oziroma bili odprti za življenje. Zato smo izbrali četrtke pred prvimi petki, petke, sobote in nedelje ter v te dni dodali vpraša-nje odnosa do evharistije, duhovni-štva. Četrtke smo izbrali za odnos do svete maše, petke za čaščenje srca Jezusovega in svete spovedi, soboto za odnos do Matere Božje in nedeljo za obhajanje bogosluž-ja oziroma svete maše. Medtem ko se vsi duhovniki, vključno z mano, med seboj spodbujajo, smo posta-vili spovedne cerkve s posebnim dežurstvom v stolnici, Beltincih, Ljutomeru, Radencih, Kančevcih in Turnišču. Vsako prvo nedeljo se vsi župniki škofije zamenjajo ozi-roma gredo župniki vseh 36 župnij pridigat v drugo župnijo. Posta-li smo vzgled oziroma spodbuda, da si lahko tudi župniki med seboj pomagajo in priskočijo na pomoč, verniki pa tako doživijo še druge-ga duhovnika. Sam imam pridige na Radiu Ognjišče, v nedeljo in v petek zvečer ob sveti maši spove-dujem v stolnici. Župnije smo po-vabili, da same pripravijo misijon-ski dogodek, enkrat romajo tudi k sestram Klarisam v Turnišče, kjer imajo molitveno uro, da organizi-rajo molitveno uro oziroma kako bogoslužje ali karitativno dogaja-nje.

Medtem ko mineva deset let mur-skosoboške škofije, kaj boste na oltar postavili v naslednjih letih?

Razmišljam, da bi v naslednjih desetih letih pripravili kurikulum oziroma pot petih let za obdobje petnajstih, dvajsetih let, pri čemer bi v treh iztočnicah dali prednost svetosti, jeziku in gostoljubju. In sicer za obdobje prvih pet do se-dem let predvidevam, da bi govo-rili o svetosti kot veliki značilnosti naše pokrajine. Naslednjih pet do sedem let bi bilo zaznamovanih z jezikom, saj imamo lep knjižni je-zik, ogromno jezikoslovcev in na-rodnih buditeljev, hkrati pa bi dali poudarek tudi jeziku v smislu, kaj govorim in kaj sporočam, ter pro-blemu obrekovanja, opravljanja in problemu božjega jezika. Zadnja pot bi bilo gostoljubje kot značil-na lastnost pokrajine, pri čemer ne gre le za gostoljubje z naših miz in iz kleti, ampak tudi za gostoljubje do Boga. Postavljeni smo namreč v lepo rodovitno pokrajino, kjer se pojavlja vprašanje, ali bomo go-stoljubje še sposobni dajati v dru-žinah, in to od molitve dalje, pred in po jedi, ali se bomo znali zahva-liti za vsakdanji kruh, znali spre-jemati duhovnike v hišo. Marsikaj se prepleta v eno ali drugo vpraša-nje, zato v teh letih ne bomo zane-marili nobene iztočnice, ampak jih bomo med seboj dodatno preple-tali. Najpomembnejše pri tem je, da vse to ne ostane zgolj v cerkvah, ampak se razširi v družbeni, kul-turni prostor.

vprašanja, kot so evharistija, bogo-služje in obhajanje ekumenskega pogreba, posodobiti je treba eku-menski obrednik za poroke, odgo-voriti na etična vprašanja o podobi družine, skrbeti za paliativno oskr-bo obeh cerkva ter tudi obravna-vati pogled na evtanazijo, splav in migrantsko krizo. Cerkvi si želita le eno – biti blizu v človekovih vsak-danjih tegobah oziroma stiskah in tudi v lepih trenutkih ter biti tako znamenje Kristusa.

Pomembni so tudi odnosi z me-stno občino in Centrom za social-no delo.

Odnosi so trenutno lepi in kot škof zdaj že deseto leto spoznavam, da je tam, kjer sodelujejo župnik,

Za mladino se borimo vsi, ampak ne skupaj, temveč vsak zase. Mla-dina ni last nikogar, je pa vendar naša prihodnost in obveza, brez mladine nimamo obstoja ne kot narod in ne kot cerkev. Mladina bi se naj gibala v treh prostorih, in si-cer v družini, šoli in cerkvi. Če ti niso povezani, prihaja do nesoraz-merja, do neenotne vzgoje, kar za mlade ni dobro. Zakaj so ti prosto-ri tako normalni? Ker vsak človek rabi vzgojo v veri, ljubezni in razu-mu; in to troje se mora med seboj podpirati. Če ni vere, ni smisla ozi-roma ni zadnjega temelja. Potreb-na sta ljubezen in razum, ki posta-vita prave smernice, da gredo stvari v pravo smer.

moral soočati s problematiko eko-nomije. To, kar sem nekje spoznal, zlasti previdnost, skušam upošte-vati v Murski Soboti.

Prišlo je do kadrovskih sprememb, papež Benedikt XVI. vas je imeno-val za murskosoboškega škofa. Tudi zdaj se dogajajo kadrovske spremembe. Kaj lahko pričakuje-mo v prihodnosti?

Nič kaj pretresljivega se ne bo zgodilo. Med slovenskimi škofija-mi je murskosoboška škofija ka-drovsko najbolj zasedena, čutimo pa, da si bomo pastoralno, duhov-niško življenje v prihodnosti mora-li organizirati v smislu medseboj-ne solidarnosti. Tako župnije ne bodo več krajevne, ampak teritori-

alne oziroma področne, kar pome-ni, da bo en župnik imel tri ali šti-ri župnije. Na novo je duhovniški poklic zlasti mladim pomembno predstaviti kot lep in potreben.

Ob praznovanju desete obletnice škofije poteka tudi škofijski misi-jon. Kako je sprejet v očeh lokalne skupnosti?

Zelo dobro. Misijon je nekaj po-sebnega in nepoznanega v sloven-skem prostoru, saj so bili ljudje do zdaj navajeni na ljudske misijo-narje od drugod, zlasti na redov-nike, jezuite. Ker bi radi poglobili osebno vero, smo hoteli biti tudi

Ob povezovanju ne moremo mimo tega, da ste si izkušnje nabirali že kot pomožni škof in pozneje tudi posvečeni v škofa v mariborski škofiji.

Tam sem spoznal, kdo škof je in kaj je njegova vloga. Imel sem do-bra učitelja, kot sta nadškof Kram-berger in pomožni škof Smej. Od njiju sem se naučil kolegialnosti ali povezanosti, sodelovanja, spraševa-nja, podeljevanja mnenj in zlasti ve-like potrpežljivosti. Že v Mariboru sem imel kot škof ogromno stika z duhovniki, župnijami in birman-skimi vizitacijami, obiskal sem vse koroške župnije in že takrat sem se

župan in ravnatelj, blagostanje v kraju. Tega se v Mestni občini Mur-ska Sobota zelo zavedamo, saj so odnosi bili lepi že s prejšnjim žu-panom, enako je tudi zdaj. Ne gre le za sodelovanje, ampak za prija-teljstvo, saj si lahko povemo stva-ri, ki so čisto človeške in ki same po sebi zahtevajo svetovanje, napo-tek. Tako je lažje izvrševati načrte, ki si jih zadamo skupaj. Želel bi si mogoče nekoliko več sodelovanja ravnateljev osnovnih in srednjih šol. Ker je tu zaznati nek zastoj, je treba odpraviti še kak predsodek. Moramo se namreč zavedati, da je problematika mladih kar velika.

INTERVJU

18 / maj 2016

Bobni govorijo že 15 let

V Gledališču Park so se petnajstič zapored predstavili glasbeniki delavnice Govoreči bobni. Mikkovo glas-beno delavnico Govoreči bobni je v petnajstih letih preizkusilo že čez tristo udeležencev. Vodi jo vsestransko dejaven bobnar Miran Celec, glasbeniki pa so nastopili na več kot 80 nastopih doma in v tujini. Med odmev-nejše uvrščajo nastop na državni proslavi v Beltincih ob dnevu združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom in nastop v oddaji »Slovenija ima talent«. Mladi glasbeniki so kot vedno bobnarski nastop oboga-tili z gosti, in sicer se je mentor predstavil z Black Balloon in Thanx, bučen aplavz pa je požel zlasti bobnarski nastop ob plesnih vragolijah Plesne šole Zeko. / Jasmina Muhič

Udarili v jedro problema

Pred praznikom dela je v Mikku potekal tradicionalni, že 14. festival Delu čast in oblast. Dvodnevni festival se je začel z razstavo fotografij s pomenljivim naslovom »Antikorupcija«, ki je projekt dijakov Ekonomske šole Murska Sobota in je nastal pod mentorstvom Zlatka Jakovljeviča. Prvi dan so obeležili s koncertom skupine Štefan Kovač Marko banda iz Beltincev. Drugi festivalski dan je bil v znamenju koncerta bosansko-slovenske-ga kantavtorja Damirja Avdiča ali Bosanskega Psiha, ki velja za umetnika besede, ostre kot britev, neposre-dne kot strel v glavo in iskrene kot srce. Zanj je značilno, da vedno udari naravnost v jedro problema. V Mikku je zaigral in zapel, kot je za njegove nastope značilno, kar med občinstvom sredi kluba. / Ksenija Glažar

Mladi pokazali pevsko znanje

Območna izpostava JSKD Murska Sobota je tudi letos organizirala območno srečanje otroških in mladinskih pevskih zborov »Mladi glas 2016«. Med drugimi so se predstavili otroški pevski zbori OŠ I Murska Sobota (zborovodkinja Marianne Kuzmič), Štrkec iz OŠ I Murska Sobota (zborovodja Luka Ščavničar), OŠ Bakov-ci (zborovodkinja Klavdija Štuhec), Vrtca Murska Sobota – skupina Sončki (zborovodkinja Renata Hozjan), OŠ III Murska Sobota (zborovodkinja Tjaša Šimonka) in Glasbene šole Murska Sobota (zborovodkinja Feli-cita Heric Taškov). Med mladinskimi pevskimi zbori so nastopili tudi pevski zbor OŠ I Murska Sobota (zbo-rovodja Luka Ščavničar), OŠ Bakovci (zborovodkinja Klavdija Štuhec) in OŠ III Murska Sobota (zborovodki-nja Tjaša Šimonka). / Ksenija Glažar

S pesmijo za srčnost ljudi

Mešani pevski zbor Štefana Kovača zapel na tradicio-nalnem pomladnem koncertu. Letos so pripravili že 49. tradicionalni pomladni koncert, na katerem je zbor pod taktirko Bušinoskega zapel pomladne melodije in zimze-lene skladbe ter ponesel srčnost med obiskovalce. Člani zbora so tako potrdili, da jih družita veselje do druženja in ljubezen do zborovskega petja. Pevski zbor, ki nepre-kinjeno deluje že vse od leta 1967, dobro poznamo, saj se udeležuje številnih domačih in mednarodnih tekmo-vanj. Repertoar pesmi sega od slovenskih in tujih ljud-skih pesmi, slovenskih in tujih umetnih pesmi ter sakral-nih skladb do spiritualov in zabavne glasbe. Zbor, ki se je po številu neprestano spreminjal, danes ponosno obli-kuje 24 pevcev in pevk. V njem pojejo sopran, alt, tenor in bas. Pevci nove izzive radi iščejo v zahtevnejših sklad-bah, za sproščanje pa kdaj izberejo tudi preprostejše iz-vedbe. Mešani pevski zbor, ki bo naslednje leto prazno-val 50. obletnico, danes vodi Tomi Bušinoski, pred njim pa so ga vodili zborovodje Aleksander Vlaj, Tomaž Ku-har in Alenka Brulc-Šiplič. / Jasmina Muhič

Utrip ulice na razstavi fotografskih del

Člani Fotokluba Murska Sobota so v avli Pokrajinske in študijske knjižnice Murska Sobota v torek, 3. maja, od-prli prvo klubsko razstavo v tem letu. Poimenovali so jo »Streetfoto«, na njej pa je osemnajst članov kluba razsta-vilo 36 del, ki prikazujejo vsakdanji utrip na ulicah doma in po svetu. Razstava je bila v knjižnici na ogled do 17. maja, do konca meseca pa si jo je mogoče ogledati v pro-storih velike sejne sobe na Slovenski ulici 41. / Aleš Cipot

KULTURA

Noč, ko zazvenijo besede

V murskosoboški knjižnici so že tretje leto zapored dan knjige praznovali kot noč knjige. Na letošnji prireditvi so predstavili literarno in likovno ustvarjalnost na naših tleh. Noč knjige je bila v letošnjem letu posvečena 400. obletnici smrti dveh književnih velikanov, in sicer Willia-ma Shakespearja in Miguela de Cervantesa. Ob tem ve-čeru je knjiga povezovala številne obiskovalce murskoso-boške knjižnice, ki so prisluhnili avtorjema Franciju Justu in Janezu Balažicu ter uredniku Milanu Vincetiču ob pred-stavitvi knjig »Zveni podob« in »Veršuši, pripovedavke in zmenje«. Delo Francija Justa odstira pogled na literarno ustvarjanje v prekmurskem jeziku do leta 1919. Umetno-stni zgodovinar Janez Balažic je v svoji študiji »Zveni po-dob« zajel naš prostor od najstarejšega do najsodobnej-šega slikarstva. V knjižnici so ta dan razveselili številne bralce, saj so podarjali izbrane knjige. / Aleksandra Grah

maj 2016 / 19KULTURA

Bagola v Murski Soboti s perfekcijo

V Gledališču Park je skupina Balladero, ki jo soustvarja Prekmurec Dominik Bagola, predstavila svoj drugi glas-beni album »Perfect You«. Prekmurski kantavtor se je z osveženo spremljevalno zasedbo, ki jo sestavljajo pre-kaljeni glasbeniki Boštjan Gradišek na bobnih, Jernej Kržič na bas kitari in Martin Lunder na električni kita-ri, vrnil na koncertne odre. Na drznem nastopu je pred-stavil material z nove plošče »Perfect You«. Seveda niso manjkale niti preizkušene skladbe s prvenca »Club De-uce«, ki je ime Balladero ponesel po Sloveniji, turneje in koncerti pa so sledili tudi po Avstriji, Švici, Nemčiji in Veliki Britaniji. / Jasmina Muhič

Zgodba o nagajivi Maruši

Lutkarji iz Vrtca Murska Sobota so se v grajski dvorani predstavili z novo lutkovno predstavo »Maruša«. Zgodba govori o nagajivi deklici, ki se dolgočasi v svoji sobi in si želi, da bi se mama igrala le z njo. Ker mama mora pripraviti večerjo ter zlikati očetovo srajco in njeno obleko za vrtec, jo povabi, da ji pomaga. Vendar Maruše to ne zanima, ampak se želi le igrati. Zato se odpravi po svetu iskat prijatelja, ki bi se igral le z njo. Po obiskih v Afriki, na Kitajskem, v Indiji, Avstraliji, Ameriki in na Antarktiki Maruša spozna, da si želi le mame in njenega objema, zato se vrne domov. / Jasmina Muhič

Ko zapojejo, sežejo do samega vrha

Ksenija Glažar

V Glasbeni šoli Murska Sobota deluje otroški pevski zbor, ki ga že peto šolsko leto vodi Felicita Heric Taškov. Pohvalijo se lahko s samimi zlatimi priznanji na regijskih in državnih tekmovanjih, letos so si prislužili še odliko in za las zgrešili celo prvo mesto.

Vendar se tu njihovi projekti ne končajo. Pred dvema letoma so peli tudi v parlamentu. Zaradi dobre energije in prikupnosti jih pogo-

sto vabijo na nastope. Heric Taško-va je bila idejna vodja in pobudnik predstave »Kresniček«, za katero so glasbene pedagoginje omenjene šole lani prejele priznanje Mestne občine Murska Sobota za uspešno delo na področju kulture.

Vedno med najboljšimi, letos v vrhu

Zbor sestavlja okrog trideset otrok, starih do enajst let, večina je deklic, imajo pa tudi enega fanta. Sestava zbora se iz leta v leto spre-minja, letos se jim je pridružila celo predšolska deklica. Redno se uvr-ščajo na državna tekmovanja otro-ških in mladinskih pevskih zborov Slovenije. Na letošnjem jubilejnem 25. državnem tekmovanju so pre-

jeli laskavo zlato priznanje z odli-ko in bili drugi v državi v svoji ka-tegoriji. Treba je poudariti, da se je na to tekmovanje težko že uvrstiti. »Najprej potekajo območne revije, ki jih spremljajo strokovni ocenje-valci, ki lahko zbor predlagajo za regijsko ali državno raven tekmova-nja. Ta potekajo izmenjaje v Zagor-ju, eno leto regijsko, naslednje leto pa državno. Na podlagi posnetka, poslanega programa in ocene stro-kovnega ocenjevalca izberejo zbore za tekmovanje,« razloži zborovod-kinja. Letos je bilo na državno tek-movanje prijavljenih kar 44 otro-ških zborov, sprejeli so jih le 29, pred tem pa jih je na njem tekmo-valo od petnajst do največ dvajset. »Zlato priznanje z odliko so uvedli šele pred par leti, za spodbudo, ker

zbori na tekmovanju dosegajo iz-jemno kakovost. Zato si odlike ni lahko prislužiti,« še doda.

Številni projekti, sodelovanja in povabila na nastope

Vsako leto pripravijo še kak po-seben projekt. Drugo leto obsto-ja zbora so z instrumentalisti šole izvajali dolgo in zahtevno skladbo »Viline sanje« Davorja Bobića. V tretjem letu delovanja so se z oddel-kom baleta in solo pevci lotili ob-sežnega projekta »Kresniček«, štiri-krat so ga izvedli v Murski Soboti in enkrat v Ljutomeru. Heric Taško-va je bila idejna vodja projekta ter tudi kostumografije, scenografije in končne odrske podobe. Isto leto so

z mladinskim pevskim zborom in solisti na božičnem koncertu nasto-pili s skladbo »Božična luč«. Maja so na povabilo predsednika odbo-ra za evropske zadeve nastopili v dr-žavnem zboru na slavnostni seji ob deseti obletnici članstva Republi-ke Slovenije v Evropski uniji. »Lani smo izvajali 'Božični cikel' sklada-telja Patricka Quaggiata z godal-nim orkestrom, mladinskim pev-skim zborom in oddelkom za petje. Tudi to je bil zahteven projekt, saj je bilo treba uskladiti godalni or-kester in najmlajše pevce, kar je ve-lik izziv,« pravi sogovornica. Nasto-pali so tudi na dobrodelni reviji v okviru projekta »Otroci otrokom« za slepe in slabovidne otroke Lions kluba Ljubljana. Najboljše z revij po Sloveniji so nagradili s koncer-tom na Konservatoriju za glasbo in balet v Ljubljani, na katerega so se prav tako uvrstili. »Tam nas je sliša-la ravnateljica Glasbene šole Fran-ca Šturma, ki nas je zaradi naše do-bre energije in prikupnosti povabila na nastop v Ljubljano. Letos smo se povabilu odzvali in nastopili skupaj s kvartetom pozavn,« še dodaja He-ric Taškova.

Da bodo postali pogumnejši in odločnejši

Zborovodkinjo, ki je po izobraz-bi akademska glasbenica, profeso-rica flavte, in je prvi zbor vodila že pri petnajstih letih, vprašamo, kaj otroci teh starosti s petjem v zbo-ru poleg neprecenljivih izkušenj še dobijo. »Na tej stopnji otroci niso obremenjeni sami s sabo in si upa-jo pokazati točno to, kar so. Ko en-krat odkriješ, da si upaš pokazati to, kar si, nikoli več ne boš pristal na kompromise in poskušal igrati. Otrok pri sedmih oziroma osmih letih, ko pride v zbor, ničesar ne skriva, je tam, njegov glas je tam. Ti mu pomagaš, da njegov glas ra-ste, hkrati pa tudi utrjuješ njegovo samozavest. Otrok je zato večji, po-gumnejši in odločnejši.«

20 / maj 2016 ŠPORT

»Čudovito je bilo! Ta podpora mi pomeni ogromno«

V Černelavcih praznovaliLuka Perš

Športno društvo Černelavci je ob 40-letnici pripravilo celodnevno dogajanje s športnimi, kulturnimi in zabavnimi vsebinami.

Jasmina Muhič

Pokal Zveze paraplegikov Slovenije, ki so ga odigrali v Murski Soboti, je dobila ekipa Ljubljana Mercator s Sobočancem Aljošo Škaperjem na čelu.

Štiri ekipe košarkarjev na vozič-kih so se v športni dvorani Eko-nomske šole Murska Sobota po-merile za pokal Zveze paraplegikov Slovenije. Letos je organizacijo pre-vzelo Društvo paraplegikov Prek-murja in Prlekije, in sicer ob dne-

vu paraplegikov, že peto leto pa ga košarkarji posvečajo prvemu in ča-stnemu predsedniku zveze Ivanu Peršaku. V tekmi za tretje mesto sta se pomerili poraženi ekipi iz polfinalnih tekem DP KR-NM in DP Celje Thermana, ki so si z ne-koliko boljšo igro in več sreče pod koši priigrali tretje mesto.

V finalu so se navijači, ki so gla-sno prišli spodbujat zlasti Aljošo Škaperja, lahko prepričali o izje-mni nepremagljivosti ljubljanske ekipe. In sicer so zmagovalci eki-po iz Maribora, kjer igra še en Pre-kmurec Andrej Gorza, suvereno premagali s končnim rezultatom 67:39.

Ni pričakoval bobnovPo nekaj prespanih nočeh je po

treningu in prvem srečanju lju-bljanske ekipe Škaper sporočil, da je bil turnir res nekaj posebnega in nepozabnega. »Takega pozitivne-ga vzdušja in glasnega navijanja ni še doživel nihče izmed nas, kljub temu da nekateri košarko igrajo že trideset let.« Dodaja, da je bil to dogodek, o katerem se bo še dolgo govorilo – v Prekmurju in tudi med košarkarji. »Meni osebno ta pod-pora pomeni ogromno, saj nisem pričakoval odziva z bobni in rekvi-ziti. Čudovito je bilo!« se še enkrat prijateljem in vsem podpornikom zahvaljuje Aljoša.

Dogajanje se je začelo z revijalnimi nogometnimi tek-mami. Tako so bila odigrana srečanja med ŠD Černelavci in KMN Sončni park Vivat (1:2), černelavskimi veterani in občinsko upravo, ŠD Kupšinci in Polano (1:0), pomerili pa so se tudi slovenski in hrvaški zdravniki (2:5). Vrhunec nogometnega dogajanja je nastopil ob tekmi med rekrea-tivnima reprezentancama malega nogometa Slovenije in Hrvaške. Slavili so Slovenci s 6:5.

Ob pestrem športnem dogajanju organizatorji niso po-zabili na zabavo in kulturo. Tako so pripravili nastop ko-mika Matjaža Javšnika, ki je zbrano občinstvo razvedril s številnimi šalami iz vsakdanjega življenja. Za plesne rit-me so poskrbele Frčafele, medtem ko sta za dobro glasbe-no vzdušje skrbela skupina Kingston in DJ Tommy Boy. V okviru prireditve je Športno društvo Černelavci najbolj zaslužnim članom podelilo zahvale za dolgoletno delova-nje in pomoč pri pripravi dogodka. Ob tej priložnosti je podporo društvu izrekel tudi murskosoboški župan Ale-ksander Jevšek. Domačini seveda niso pozabili postaviti mlaja, z akrobatskim nastopom pa jih je presenetil še Pe-ter Podlunšek.

V Bakovce prihaja Planica v malem

V petek, 3. junija, bo v ŠRC Bakovci potekal že tradicio-nalni dan športa in družine, ki bo letos še posebej nav-dušil ljubitelje smučarskih skokov. Krajevna skupnost Bakovci bo v sodelovanju z vrtcem, šolo in krajevnimi društvi že četrto leto zapored organizirala poseben dan, namenjen vsem družinam in promociji zdravega nači-na življenja. Otroci se bodo lahko preizkusili v številnih športnih disciplinah, letos pa tudi na mini skakalnici. Sestavljiva smučarska skakalnica, t. i. mini Planica, je namenjena otrokom, starim od šest do dvanajst let, na njej pa otroci doživljajo občutke pravih smučarskih ska-kalcev. Dogodka se bodo udeležili predstavniki številnih društev in policije, letos pa bo v goste prišel svetovni pr-vak v deskanju na snegu Rok Marguč, ki bo nadomestil Petra Prevca, ki se zaradi službenih obveznosti priredi-tve ne more udeležiti. / Aleksandra Grah

maj 2016 / 21ŠPORT

Gomboc peti na evropskem prvenstvu

V ruskem Kazanu je aprila potekalo evropsko prvenstvo v judu, na katerem so nastopili najuspešnejši slovenski tekmovalci, med njimi tudi Adrian Gomboc iz Rakičana. Že prvi dan tekmovanja je v kategoriji do 66 kilogramov osvojil peto mesto. S tremi zmagami je napredoval do polfinala, kjer se je boril s Collinom Oatesom. Po porazu z Britancem ga je v borbi za bronasto medaljo premagal še olimpijski prvak Rus Arsen Galstjan. Evropsko prven-stvo je bilo eno zadnjih tekmovanj pred olimpijskimi igra-mi v Braziliji. »Glede na starost v izjemno močni članski konkurenci svoj nastop na evropskem prvenstvu ocenju-jem kot uspešen. Resda je ostalo nekaj grenkega prioku-sa, saj sem bil zelo blizu odličja,« je s prvenstvom zadovo-ljen naš judoist. / Aleš Cipot, foto: Grega Wernig, m24.si

NTK Sobota kot prvak druge spet v prvo ligo

Pred Namiznoteniškim klubom Sobota so v tej sezoni ostali le še TOP-turnirji in končni masters za vse katego-rije. Pri članih bo igral Mitja Horvat, pri kadetinjah Tjaša Dervarič, pri mlajših kadetinjah pa Anamarija Horvat in Eva Grabnar. Že 141. naslov prvaka je pri mlajših kade-tinjah v dvojicah osvojila Anamarija Horvat s soigralko iz Izole. Kar dva naslova državnega prvaka (posamezno in dvojice) je osvojil Igor Vinčec pri veteranih v kategori-ji od 50 do 60 let. V drugi ligi so člani s šestimi točkami naskoka pred Olimpijo osvojili prvo mesto in se tako po treh sezonah igranja v drugi ligi vračajo med najboljše. Prestopni rok traja do konca junija, zato sestava ekipe za novo sezono še ni znana. Iz kluba odhaja Mitja Horvat, ki je že podpisal enoletno pogodbo z ravenskim Fužinar-jem. / Aleš Cipot

Odbojkarji Panvite Pomgrad tretji v državi

Osvežiti bo potrebno odnose

Jure Sočič državni prvak

V Športnem strelskem društvu Murska Sobota so pripra-vili šesti krog in finale Kekčevega pokala. Mladi strelci so tekmovali v različnih starostnih kategorijah. Timotej Pla-hut iz ŠSD Murska Sobota je v starostni kategoriji mlaj-ših pionirjev dosegel drugo mesto. Ekipno so mlajši pio-nirji in mlajše pionirke ŠSD Sobota zasedli peto mesto v konkurenci trinajstih ekip, cicibani in cicibanke pa četr-to mesto v konkurenci desetih ekip. Izjemen rezultat je uspel Juretu Sočiču, ki je nedavno postal državni prvak v streljanju med osnovnošolci. »Zadovoljni smo z rezultati in ponosni zlasti na najmlajše tekmovalce, ki so v samem slovenskem strelskem vrhu. To je dokazal tudi Jure Sočič, ki je postal državni šolski prvak Slovenije med pionirji,« je vesel predsednik kluba Igor Makari. / Aleš Cipot

Dejan Fujs, trener Panvite Pom-grada, je po uspehu tako strnil sezo-no: »Odigrali smo še eno težko tek-mo, odločilno zmago smo si morali pošteno izboriti. V nervozni in na-peti tekmi smo vzdržali ter na kon-cu zasluženo osvojili tretje mesto.« Fujs pravi, da sta prevladali borbe-nost in želja po bronu. Hkrati do-daja, da je v igri njegovih varovancev

še vedno preveč nihanj. »Očitno je bilo igranje na taki ravni za nekate-re igralce še vedno prevelik zalogaj. Tudi klop je v tako dolgi končnici prvenstva naredila svoje, saj pravih menjav nimamo. Žal nismo uspe-li prej končati sezone, fantje so bili že utrujeni in na koncu smo se po porazu v Kanalu morali reševati še pred domačim občinstvom.«

Aleš Cipot

V Rokometnem klubu Pomurje letošnje sezone ne bodo ohranili v lepem spominu. Sezono so zaključili na zadnjem, devetem mestu.

Po odigranih šestnajstih tek-mah so zbrali le dve zmagi in dva neodločena izida ter dvanajst po-razov. Manjša uteha je dobra strel-ska forma prvega strelca prvenstva Gregorja Gregorca, ki je na šestnaj-stih tekmah dosegel 118 zadetkov, kar je v povprečju več kot sedem za-detkov na tekmo. V zadnjem krogu

jih je dosegel rekordnih šestnajst. V klubu so že analizirali vzroke za najslabšo sezono v zadnjih petih le-tih. Za vsako dobro športno ekipo so pomembni redni in kakovostni treningi, s čimer v Pomurju nimajo preveč sreče. Udeležba rokometašev na treningih je preslaba zlasti zara-di igralcev, ki študirajo ali delajo v Ljubljani in Mariboru. »Kadrovsko smo bili oslabljeni. Šest igralcev se je odločilo zaključiti z rokometom, pozneje so ekipo zapustili še štirje. S pomanjkanjem igralcev so trpe-li tudi treningi in to se je pozna-lo tudi v igri,« pravi trener Neno Potočnjak. V zimskem premoru je klub zapustil vratar Marko Kous, pozneje se je poškodoval še dru-gi vratar Klemen Hameršak. Tako

je edini vratar ostal kadet Dorotej Černela, ki je branil dobro in na nekaj tekmah pokazal, da se razvi-ja v odličnega vratarja. Zaradi pre-majhnega kadra se je članski ekipi priključilo nekaj kadetov.

Vodstvo se bo v naslednjih dneh odločilo, kako nadaljevati z delom. Ker ugotavljajo, da bi bilo treba osvežiti odnose, bodo iskali rešitev tudi za trenersko mesto. Glavni cilj bo k igranju privabiti domače igralce, ki so prenehali z igranjem. »V treh letih, kolikor sem jih preži-vel s to ekipo, smo si priborili sta-tus ekipe, ki se nikoli ne preda. Na to dejstvo smo ponosni, ker je do-bro vodilo za življenje v športu in tudi zunaj njega,« je zaključil Po-točnjak.

Aleš Cipot

V boju za bronasto medaljo so premagali ekipo Salonit Anhovo in se v treh tekmah s skupnim izidom v zmagah 2:1 veselili tretjega mesta.

Prvo mesto so osvojili odbojkarji ACH Volley iz Ljubljane, drugo me-sto pa odbojkarji ekipe Calcit Volle-yball iz Kamnika. Gledalci se v tre-tji tekmi zaradi poškodb zdesetkane gostujoče zasedbe in nerazpoloženih domačinov niso nagledali kakovo-stne odbojke, a na tako pomembnih tekmah ni v ospredju igra, temveč rezultat. Odbojkarji obeh ekip so v igri naredili preveč napak ter gledal-cem ponudili premalo privlačnih in učinkovitih potez. Borbeni Kanalci so grizli iz točke v točko, domači-ni pa so še enkrat odigrali po sis-temu toplo-hladno, a je prikazana igra na koncu vseeno zadostovala za bronasto odličje. Panvita Pomgrad je medalje in pokal za tretje mesto Odbojkarske zveze Slovenije prejela neposredno po tekmi iz rok delega-ta srečanja Branka Hrge.

22 / maj 2016 GASILCI

Gasilska zveza ne popušča

Mlade moči za vodje skupin

V Gasilski zvezi Mestne občine Murska Sobota so dobili dvanajst mladih vodij skupin, ki bodo lahko čez dve leti nadaljevali izobraževanje za vodjo enote (nižje gasilske častnike). Nedavno so končali s 84-urnim tečajem za vodjo skupine oziroma višje gasilce, ki je obsegal teoretični del (60 ur) in praktične vaje (24 ur). Teoretični del tečaja so opravili v prostorih murskosoboškega in bakovskega gasilskega doma, praktični del pa pri nek-danjem Lukačevem mlinu pri Bakovcih. Udeležili so se ga lahko tisti, ki so pred tem uspešno opravili osnov-ni in nadaljevalni tečaj za gasilca. Predavatelji teoretičnega dela in inštruktorji praktičnega usposabljanja so bili nekateri poveljniki društev iz njihove zveze in tudi operativni gasilci iz PGD Murska Sobota. Med tečajni-ki je bilo po troje mladih iz PGD Bakovci in PGD Murska Sobota ter po dva iz PGD Pušča, PGD Satahovci in PGD Polana. Zaradi lažje organizacije in kakovostnega dela v skupinah so na omenjeni lokaciji tečaj pripra-vili skupaj z GZ Šalovci, od koder je bilo prav tako dvanajst kandidatov. Franc Olaj poudarja, da bodo konec leta ponovno izvedli nadaljnje izobraževanje, ki je v pristojnosti gasilskih zvez: po enoletnem premoru najprej osnovni in nadaljevalni tečaj za gasilce, potem pa spet za vodjo skupine. Operativni člani se izobražujejo še na tečajih, ki so v pristojnosti gasilske regije (vodja skupine, vodja skupin, strojniki), v republiških izobraže-valnih centrih pa se udeležujejo različnih tečajev specialnosti. V preteklih dneh so v društvih murskosoboške zveze potekali letni pregledi društev s taktičnimi vajami. Med dvema prireditvama v letošnjem letu na ravni gasilske zveze izpostavljamo občinsko tekmovanje, ki bo 18. junija v Polani, 27. avgusta pa bo še prireditev ob 90. obletnici PGD Kupšinci. / Geza Grabar

Občini pohvale in certifikat

Murska Sobota spada med mesta, ki se zavedajo pomena dobre pripravljenosti ob nesrečah. Ministrica za obrambo Andreja Katič in generalni direktor Uprave za zaščito in reševanje Darko But sta priredila slovesnost, na kateri je Mestna občina Murska Sobota prejela certifikat »Mesto in občina, odporna proti nesrečam«. Certifikat podelju-je urad Združenih narodov za zmanjšanje tveganja nesreč regionalnim oblastem in organizacijam, ki se pridružijo sistemu za prenos informacij in dobrih praks na področju zmanjšanja nesreč. Ministrica za obrambo je ob tej prilo-žnosti čestitala Murski Soboti ter poudarila, da se je obči-na s tem zavezala k nadaljevanju organiziranega in struk-turiranega dela na področju zmanjšanja tveganj nesreč. Župan Jevšek je povedal, da je Murska Sobota ta certifi-kat prejela zaradi dobrega dela pripadnikov Civilne zašči-te, gasilcev in preostalih, ter poudaril, kako pomembna je varnost kot vrednota. Jevšek se je pred slovesnostjo z mi-nistrico Katičevo sestal na delovnem sestanku, na kate-rem je pogovor tekel o vzpostavitvi regijskega reševalnega centra, projekta, ki ga je podprl tudi razvojni svet pomur-ske regije. / Vida Lukač, foto: Borut Podgoršek, MORS

Geza Grabar

Za Gasilsko zvezo Mestne občine Murska Sobota je še eno uspešno leto.

Enajst prostovoljnih gasilskih društev, je namreč tudi minulo leto uspešno opravilo naloge na podro-čjih reševanja, zaščite, izobraževa-nja in nudenja drugih oblik po-moči. Predsednik zveze Štefan Barbarič je na letni skupščini zve-ze poudaril, da število gasilcev iz leta v leto narašča in trenutno zna-ša že 948 posameznikov (lani 905, leta 2013 881). Barbarič ocenju-je, da so društva tehnično dobro opremljena, in sicer z osebno za-ščitno opremo 97-odstotno, s sku-pinsko 86-odstotno in z opremo za tehnično reševanje v 85 odstot-kih. Člani operativnih enot iz ome-njenih enajstih društev, ki so tudi dobro strokovno usposobljeni, so minulo leto intervenirali v kar 158 primerih, največ (134-krat) PGD Murska Sobota kot osrednje dru-štvo, več intervencij so imeli tudi Pušča (desetkrat) ter po petkrat Bakovci in Černelavci. Minulo leto so se društva dodatno tehnično opremila, saj so dobila kar pet no-vih specialnih gasilskih vozil – šti-ri je prevzelo PGD Murska Sobota (42-metrsko avtolestev, hitro teh-nično vozilo, vozilo za prevoz mo-štva in vozilo za prevoz opreme) ter eno PGD Bakovci (avtocisterno). Vsa društva imajo 34 vozil, priko-lic in čolnov. Ker sodobna oprema brez usposobljenih gasilcev ne po-meni veliko, med letom intenziv-no izvajajo različne oblike tečajev, usposabljanj in vaj.

Kar zadeva financiranje, sta se s poveljnikom Francem Olajem, ki je predstavil poročilo o dejavnostih zveze oziroma njenih društev na

operativnem področju, strinjala, da pri tem izjemno vlogo igra Mestna občina Murska Sobota oziroma njen župan dr. Aleksander Jevšek, ki je po zakonu o lokalni samou-pravi tudi odgovoren za požarno varnost v lokalni skupnosti, ki jo vodi. Zato je župan, kot sam pravi, prvi gasilec v občini. Na skupščini v Černelavcih je ponovno zagotovil, da kljub zmanjšanju proračunskih sredstev občine zaradi državnega krčenja gasilstvo v njihovi lokalni skupnosti ne bo prejelo manj kot prejšnje leto, torej ponovno 205 ti-soč evrov. Poudarja, da je gasilstvo

najpomembnejša sila zaščite in re-ševanja, saj je na gasilce mogoče ra-čunati ob vsakem trenutku. Izrazil je zadovoljstvo, da je mestna obči-na pred nekaj tedni od ministrice za obrambo kot druga v Sloveniji prejela certifikat Mesto, odporno proti naravnim nesrečam. Priznal je, da so zanj v prvi vrsti zaslužni gasilci oziroma njihova krovna or-ganizacija v občini, na katero je iz-jemno ponosen.

Tudi poročila komisij za člani-ce, mladino in veterane potrjujejo smelo delo in angažiranost teh se-gmentov gasilstva, brez katerih ta-

kšnih uspehov v gasilski organiza-ciji ne bi bilo. Niti brez izjemnega sodelovanja z vsemi strukturami za zaščito in reševanje, od lokalnih do regijskih in državnih. Milan Anto-lin, podpredsednik Gasilske zveze Slovenije in predsednik Gasilske-ga regijskega sveta za Pomurje, je pojasnil, da modifikacija zakono-daje, ki zadeva tudi področje ga-silstva, obeta precejšnje pozitivne spremembe, vendar se je strinjal, da bi še vedno odprta vprašanja lah-ko rešili le z zakonom o gasilstvu. Občni zbor je bil tudi priložnost, da je zveza ob županu dr. Jevšku za

zgledno sodelovanje zahvali podeli-la še dvema društvoma: člani PGD Bakovci so ga dobili za široko pod-poro pri izvajanju izobraževanja, člani PGD Pušča pa za pomoč pri begunski krizi. Velika in pomemb-na vloga žensk v Gasilski zvezi Me-stne občine Murska Sobota se ne potrjuje samo s številčnostjo, tem-več tudi s tem, da so celotno de-lovno predsedstvo te skupščine se-stavljale članice. Tako kot prejšnja leta je župan z vodstvom zveze in društvi za tekoče leto podpisal po-godbo o opravljanju gasilske javne službe.

maj 2016 / 23

Jože Kološa – Kološ, Sobota moje mladostiFoto: arhiv Galerije Murska Sobota

Geslo križanke, svoje ime in priimek ter naslov nam pošljite do ponedeljka, 6. junija 2016, na naslov: Mestna občina Murska Sobota, Kardoševa 2, 9000 Murska Sobota, s pripisom: Za križanko

Nagrajenec iz prejšnje številke:Marija Horvat, Gorička 69, Černelavci, 9000 Murska SobotaŽrebanje je bilo opravljeno v studiu TV IDEA.

AP MS d.d.Bakovska ulica 29a9000 Murska Sobota

NAGRADA: 1x darilni bon v vrednosti 30,00 EUR za razpisni izletali potovanje, ki je v organizaciji Turistične agencije Klas.Izžrebani nagrajenec se z obvestilom, ki ga prejme s strani Mestne občine Murska Sobota, oglasi v poslovalnici Turistične agencije Klas Murska So-bota, Slomškova ul. 42, 9000 Murska Sobota (na avtobusni postaji).

Rešitev križanke iz prejšnje številke vodoravno:

STRUP, IRENE, NIMES, JESSE, IN, ET, PAKIRKA, SPELEOLOGIJA, POLAVTOMAT, SKA, EKIPA, JL, UKAZ, ALDAN, KALAHARI, RIA, DU, DAR, RIL, SC, CENENOST, TA, NOTRINA, OMAN, MAK, OSIVELOST, AMATER, DERAČ, KALUP, BIČ, RIBA, ATILA, ALE, ČLAN, RUT, TESARJENJE, OREŠKAR, JAKOST, NAVLAKA, AD.

mu

rsk

a s

ob

ota

nek

oč

DRUŠTVO PRIJATELJEV MLADINE MURSKA SOBOTA INOTROŠKI POČITNIŠKI DOM MURSKA SOBOTA – BAŠKATel.: 02 534 86 72 in 031 308 530, e-naslov: dpmms@siol.net

Razpis za zdravstveno letovanje otrok in šolarjev v letu 2016

Društvo prijateljev mladine Murska Sobota bo ob pomoči namenskih sredstev Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije organiziralo zdravstveno leto-vanje otrok v Otroškem počitniškem domu v Baški za 581 otrok iz Pomurja (iz upravnih enot Murska Sobota, Lendava, Gornja Radgona in Ljutomer). Po letošnjem razpisu ZZZS se zdravstvenega letova-nja otrok in šolarjev lahko udeležijo otroci, šolarji in mladostniki v starosti od 5 (pet) do 19 (devetnajst) let, ki imajo v medicinski dokumentaciji pri izbra-nem zdravniku zapise o večkratni hospitalizaciji ali so bili pogosteje bolni, kar pomeni, da imajo v ob-dobju od začetka januarja 2015 do konca januarja 2016 dva ali več zapisov v medicinski dokumenta-ciji. Vsi otroci, šolarji in mladostniki, ki izpolnjuje-jo navedene pogoje in bodo dobili napotnico pri osebnem zdravniku, se bodo lahko udeležili zdra-vstvenega letovanja.

Ekonomska cena zdravstvenega letovanja: 350,00 EUROd tega ZZZS, OE M. Sobota otrokom z napotnico krije: 252,40 EURStarši otrok z napotnico zdravnika krijejo: 97,60 EUR

Zdravstveno letovanje otrok iz UE Murska Sobota se organizira v dveh izmenah, in sicer:I. IZMENA od 1. 7. do 12. 7. 2016,II. IZMENA od 12. 7. do 23. 7. 2016.

Postopek prijave otrok in šolarjev za zdravstveno le-tovanje UE Murska Sobota:Starši otrok dobijo napotnico za letovanje otroka v ambulanti izbranega zdravnika.Izpolnjeno napotnico izbranega zdravnika starši oddajo na naslovu DPM M. Sobota, Trg zmage 4, II. nadstropje osebno, po pošti ali v poštni nabiral-nik do 3. junija 2016.Otroke, ki ne bodo dobili napotnice zdravnika, toda bi se želeli udeležiti letovanja, starši lahko prijavi-jo na sedežu DPM M. Sobota po ekonomski ceni 350,00 EUR.Na istem naslovu bodo sprejemali prijave odraslih za vodenje otrok na letovanju, in sicer pedagoške, socialne ali zdravstvene smeri (lahko so študenti viš-jih letnikov).Dejavnosti v zvezi z letovanjem se bodo za UE Mur-ska Sobota začele po 9. maju 2016.Po tem datumu bo pisarna odprta:v ponedeljek, torek, četrtek in petek od 8.00 do 12.00, ter ob sredah od 12.00 do 16.00.

Predsednica DPM M. Sobota: Ravnatelj doma:Nataša Klepec mag. Bojan NEMEC

PAKISTAN. DRŽAVNIK (MOHAM-MAD ZIA

UL)

ZAKRNELI ODSEK HRBTE-

NICE

ENOTA ZA MERJENJE

ČASA

PRVI STIK Z NOVIMI LJUDMI ALI VSE-BINAMI

SREDINA NOČI

DRVARSKA SEKIRA,

DRVARICAZDRAVKO

TOMAC

ZBOR OSMIH

PEVCEV

HERMANN UNGAR

NEVARNA PODVODNA

SKALA

VZDEVEK RADKA POLIČA

NIZOZEM. SLIKAR

VAN DEN NEER

1

KAREL OŠTIR

LJUDOŽE-REC

PRITISK

IZRASTEK NA GLAVI

BALONAR ŠORN

BELGIJSKO MESTO S TERMAMI

ZMOGLJI-VOST

BARBIKIN FANT

ŠKRTEŽ, STISKAČ

MIŠIČNA BULA

KAZEN ZA NEPRIDI-

PRAVA

NEMŠKI VRATAR (OLIVER) PREMIK ZRAKA

SREČKO KATANEC

FILOZOF IZ ELEE

MORALA ZGODBE

PORAŠČE- NOST Z OČESI

SMUČAR. CENTER V ŠVICI

NEMŠKIKAMION

STAREC (STAR.)

NASELJE NAD

REKO NA HRVAŠKEM

IRENA KOHONT

VELIKAN V GRŠKI MI-TOLOGIJIIGRALKA

THURMAN

SPODNJI DEL

MAČJE NOGE

OTOK V DODEKA-

NEZU GRŠKI

JUNAK

POSAME-ZEN

GLAS PRI HRKANJU

UREDNICA RAUH PEVEC

RAHIMOV-SKI

PREDOR

PROSTOR ZA PSA

MAŠKARA (NAREČNO)

IGRALKA RYAN

ESKIMSKI ČOLN IZ

KOŽE

TEKOČINA IZ SADJA

ŽIVAL POD ZEMLJO

ZDRAVILNA TRAVNIŠKA RASTLINA

ČRTOMIRTAVZES

VESOLJECDRSALEC KLIMKIN

VRH JUŽNO OD STENARJA (2180 m)

STARA VPREŽNA PRIPRAVA

LETOPIS, KRONIKA

NAŠ ORALNI KIRURG (SAŠO)

MAMILO IZ LISTOV

KOKE

ALFRED NOBEL

TKANINA NA MIZI

MAJHNO NASELJE

TOLAR (KRATICA)

CIRKUŠKI ARTIST

EVA NOVŠAK

ČISTILECPLUGA, OTKA

TOM STIANSEN

RIBA S TOLSTO

PLAVUTJO

SOJENJE, SODNI

PROCES

MODEL AVTA

ZNAMKE DAEWOO

AVTOR: JANEZ DONŠA

FRANC. KRALJE-

VIČ, DOFEN

GRAFIČNI FORMAT, OKTAV

VTIS

CESTA Z DREVESI

OB STRANEH

ZRAČNO PLOVILO

POKOJNI ANGLEŠKI KITARIST, ČLAN

SKUPINE PINK FLOYD (SYD)

DIRKAČ PROST

POLJSKI POLITIK WALESA

ITALIJAN. PISATELJ

(UGO)

PORAST, POVEČA-

NJE

DAUPHIN - franskoski kraljevičOJETTI - italinajanski pisatelj (Ugo)GSTAAD - švicarsko zimsko središče

Foto: arhiv Prekmurske godbe Bakovci

24 / maj 2016

Za objavo dogodkov in koordinacijo terminov dogodkov se obrnite na TIC Murska Sobota, tel: 02/534 11 30, e-pošta: tic.ms@zkts-ms.siZavod za kulturo, turizem in šport Murska Sobota je zadolžen tudi za koordinacijo prireditev v Mestni občini Murska Sobota. Organizatorje kulturnih, turističnih in športnih prireditev vabimo, da v naši turistični pisarni (Turistično-informacijski center Murska Sobota) preverijo, ka-teri dnevi so že zasedeni z dogodki.

PRIREDITVE

petek, 20. 5. 2016, kulinarično doživetje v središču Murske Sobote SOČNA VILICAod 11.00 do 18.00 na Slovenski ulici pred TIC-em in Hranilnico prekmurskih dobrot

sobota, 21. 5. 2016, Pomursko prvenstvo v gamingu 2016in nedelja, 22. 5. 2016, klubski prostor, Mikk Murska Sobotaod 10.00 do 22.00

ponedeljek, 23. 5. 2016, zaključek bralne značkeob 19.00 Pokrajinska in študijska knjižnica Murska Sobota

četrtek, 26. 5. 2016, ob 17.35 Arhitekturni nasvet / Mikkov fčenjak

sobota, 28. 5. 2016, 20. Bogračiadacelodnevni dogodek pred hotelom Diana, Murska Sobota

sobota, 28. 5. 2016, ob 20.00 dobrodelna improliga »Z VESELJEM POMAGAMO« grajska dvorana, Murska Sobota

sobota, 4. 6. 2016, Družinski piknik 2016 – Od NAS. Za VAS!od 11.30 do 19.00 mestni park, Murska Sobota

sobota, 4. 6. 2016, ob 18.00 regijsko srečanje odraslih folklornih skupin Slovenije Gledališče Park Murska Sobota

petek, 10. 6. 2016, ob 18.00 slavnostna akademija ob 70. obletnici Glasbene šole Murska Sobota Gledališče Park Murska Sobota

GLEDALIŠKE PREDSTAVE ZA OTROKE

sobota, 21. 5. 2016, ob 10.00 »Rdeča kapica z napako« / BTC CITY Murska Sobota

GLEDALIŠKE PREDSTAVE

od ponedeljka, 23. 5. 2016, povabilo k vpisu gledališkega abonmaja 2016/17 za dosedanjedo petka, 27. 5. 2016 abonente / Zavod za kulturo, turizem in šport Murska Sobota

petek, 27. 5. 2016, ob 18.00 glasbeno-gledališka predstava »STOPAJ ZA SONCEM« (OŠ III Murska Sobota) / Gledališče Park Murska Sobota

KONCERTI

četrtek, 19. 5. 2016, ob 18.00 koncert zborov in orkestrov Glasbene šole Murska Sobota Gledališče Park Murska Sobota

petek, 27. 5. 2016, ob 22.00 EDO MAAJKA / Mikkov klubski prostor

sobota, 28. 5. 2016, ob 20.00 JELENA ROZGA, Tarapana Band & DJ Ney / RIS Dvorec Rakičan

sobota, 11. 6. 2016, sprehod ob glasbi Zdenek Billy Dixieland Bandmed 10.00 in 12.00 Trubarjev drevored, Murska Sobota

sobota, 11. 6. 2016, ob 20.00 sakralni koncert MePZ Štefan Kovač stolna cerkev sv. Nikolaja, Murska Sobota

sobota, 18. 6. 2016, sprehod ob glasbi EDNAmed 10.00 in 12.00 Trubarjev drevored, Murska Sobota

RAZSTAVE

četrtek, 19. 5. 2016, ob 17.00 odprtje fotografske razstave Bojana Sobočana(na ogled do 1. 6. 2016) Pokrajinska in študijska knjižnica Murska Sobota

petek, 20. 5. 2016, ob 18.00 odprtje razstave TUGO SUŠNIK / Galerija Robin, Murska Sobota

četrtek, 26. 5. 2016, ob 19.00 odprtje razstave MATEJ ČEPIN: »Kje smo zdaj? Where are we now?« Galerija Murska Sobota

od srede, 1. 6. 2016, Pomurski ekološki center Murska Sobotado četrtka, 30. 6. 2016 Pokrajinska in študijska knjižnica Murska Sobota

četrtek, 2. 6. 2016, ob 12.00 retrospektivna razstava tiskanih in elektronskih del(na ogled do 30. 6. 2016) »POMURSKI EKOLOŠKI CENTER SKOZI 20 LET« Pokrajinska in študijska knjižnica Murska Sobota

četrtek, 2. 6. 2016 razstava prostostoječih panojev društva Ekvilib Pokrajinska in študijska knjižnica Murska Sobota

PREDAVANJA

četrtek, 19. 5. 2016, ob 9.00 dr. Jože Magdič: »Vpliv družbe na psiho«, Društvo slepih in slabovidnih Pokrajinska in študijska knjižnica Murska Sobota

sreda, 24. 5. 2016, ob 16.00 »KAJ BI MORALI VEDETI O BULIMIJI?«, Društvo Samopodoba Pokrajinska in študijska knjižnica Murska Sobota

torek, 26. 5. 2016, ob 17.00 Marjan Čenar: »V iskanju dogodivščin tretje pubertete« Pokrajinska in študijska knjižnica Murska Sobota

sreda, 25. 5. 2016, ob 17.00 »… s strahom ali brez«, Hospic Pokrajinska in študijska knjižnica Murska Sobota

ŠPORT

sobota, 28. 5. 2016, 15. SOBOŠKI TEK IN POHODob 14.30 športni park Fazanerija, Murska Sobota

LITERARNO SREČANJE

sreda, 1. 6. 2016, pesniški prvenec »Teci, Amai, ob 17.00 teci« / Pokrajinska in študijska knjižnica Murska Sobota

Bakovske mažoretke odete v srebro

Mažoretke Bakovci so si na drugem odprtem državnem tekmovanju Mažoretne zveze Slovenije priplesale drugo mesto. V Novem mestu se je v sodelovanju z Mažoretno zvezo Slovenije in Mažoretnim klubom Takt Novo me-sto odvijalo drugo odprto državno tekmovanje, na ka-terem je tekmovalo 650 tekmovalk iz sedemnajstih dru-štev. Tekmovanja so se udeležile tudi članice mažoretne skupine iz Bakovcev, ki so tekmovale v kategoriji kade-tinj »pom-pom« (tekmovalke, stare do enajst let, v plesu s cofki). Mažoretke so si v lanskem letu priplesale bro-nasto kolajno, letos so z veliko vloženega truda, številni-mi treningi in energičnimi plesnimi nastopi osvojile drugo mesto, s katerim so si prislužile celo vstopnico za evrop-sko tekmovanje, ki se bo septembra odvijalo v Vinkovcih na Hrvaškem. / Aleksandra Grah

XAL se širi in zaposlujeVida Lukač

Podjetje XAL SVETILA, ki v Severni obrtno- industrijski coni Murska Sobota uspešno delu-je od leta 2007 in medtem zaposluje že 140 sodelavcev, se je odločilo za širitev proizvodnje.

V ta namen so položili temeljni kamen za širitev proizvo-dnih kapacitet s trenutnih 4000 m2 na 10.000 m2. Direktor Martin Klaus Dlaska je ta korak označil kot potrditev, da so z delovanjem podjetja v Murski Soboti, ki ima sicer centra-lo v avstrijskem Gradcu, proizvodnjo pa tudi v Indiji in na Kitajskem, izjemno zadovoljni, hkrati pa imajo v Murski Soboti odlične partnerje, ki jim nudijo vso ustrezno podpo-ro. Načrte za projekt je izdelal domači arhitekt Bojan Lebar (Moderna), izvajalec pa bo domače podjetje Pomgrad.

Vodja obrata Tadej Topolnik je povedal, da bodo nove kapacitete, ki naj bi bile dokončane do konca novembra, omogočale dodatnih 25 novih zaposlitev, dolgoročno pa še dodatnih 50. Župan Jevšek je ob tej priložnosti izrazil zadovoljstvo, da se ta industrijska cona počasi, a vztrajno polni, ter pohvalil prizadevanja sodelavcev občinske upra-ve, ki so pomagali podjetju XAL pri birokratskih ovirah, na katere so naleteli med načrtovanjem novega projekta.