NADZOR KONCENTRACIJ V KONKURENČNEM PRAVU EU
description
Transcript of NADZOR KONCENTRACIJ V KONKURENČNEM PRAVU EU
NADZOR KONCENTRACIJ V KONKURENČNEM PRAVU EU
Dr. Martina Repas
KONKURENČNO PRAVO (z izjemo državnih pomoči) LAHKO RAZDELIMO NA:
• Nadzor ravnanj gospodarskih subjektov
• Nadzor strukture trga (koncentracije oz. omejevalna združevanja)
• Uredba 4064/1989
• Reforma leta 2004 – sprejem Uredbe 139/2004
REFORMA KONCENTRACIJ – 2004
• Novi test presoje skladnosti K s skupnim trgom
• Napotitve primera – v predpriglasitveni fazi
• Pragovi za dosego K z dimenzijami EU – preko napotitve primera – usmerjen princip priglasitve
• Pomožne omejitve – avtomatično vključene
• Nova postopkovna pravila glede priglasitve K
• Več časa za odločanje
• Sprejem novih nezavezujočih aktov
Za izboljšanje prakse pa:
• Postavitev Glavnega ekonomista
• Postavitev t. i. hudičevega odvetnika (revizijski senat)
• Uvedba predpriglasitvenih sestankov za učinkovito komunikacijo
• Drugo
• Zakaj se podjetja sploh povezujejo?
• Kakšne so prednosti in slabosti takega povezovanja?
• Namen nadzora koncentracij je omogočiti konkurenčnim organom reguliranje sprememb v tržni strukturi z odločitvijo, ali se lahko dvoje ali več podjetij ‘‘poveže’’.
• Gre za preprečitev zlorabe PP v prihodnosti
VRSTE KONCENTRACIJ
• Horizontalne
• Vertikalne
• Konglomeratne (diagonalne)
UREDITEV NA RAVNI EU
• PDEU (niti prej PES) nima določb o koncentracijah
• Praznina na tem področju se je do sprejema ustreznih predpisov zapolnjevala z uporabo členov 81 in 82 PES (danes 101 in 102 PDEU) – nezadostnost
• Leta 1989 – sprejem Uredbe o nadzoru koncentracij – leta 2004 sprejeta nova (139/04) – uporablja se zgolj za t. i. koncentracije z dimenzijami EU
• Na tem področju je bila sprejeta še vrsta drugih predpisov (zavezujočih in nezavezujočih):
– Uredba o priglasitvi, zaslišanjih in rokih– (NOVO) Jurisdikcijsko obvestilo (združuje Obvestilo o
pojmu koncentracija, Obvestilo o pojmu udeleženih podjetij, Obvestilo o izračunu letnega prometa in Obvestilo o pravem (funkcionalnem) skupnem podjetju)
– Obvestilo o poenostavitvi postopka za določene koncentracije
– Obvestilo o korektivnih ukrepih– Obvestilo o pomožnih omejitvah– Obvestilo o napotitvi zadev o koncentracijah– Navodila o oceni horizontalnih koncentracij– Navodila o oceni nehorizontalnih koncentracij
NEKAJ SPLOŠNIH ZNAČILNOSTI NADZORA K V EU
• Obvezen sistem priglasitve
• Ne le za združitve, tudi za druge oblike K
• Presojajo se praviloma le K z dimenzijami EU
• Velja one-stop shop
• Ocena K – praviloma se upoštevajo konkurenčni dejavniki
Uredba vsebuje tri sklope določb:
• Jurisdikcijske določbe
• Materialne (vsebinske) določbe
• Postopkovne določbe
POGOJI ZA PRESOJO KONCENTRACIJ V EU
• Za uporabo uredbe morata biti izpolnjena sledeča pogoja:
– Transakcija mora predstavljati koncentracijo – člen 3 Uredbe
– Koncentracija mora imeti dimenzije EU – člen 1 Uredbe (plus člen 5)
KONCENTRACIJA
• Je operacija, ki povzroča trajne spremembe v kontroli podjetij – člen 3 uredbe
• Dvoje ali več operacij lahko predstavlja tudi eno koncentracijo
Člen 3 Uredbe
• Razlikovanje med dvema splošnima oblikama K– Združitve– Pridobitev kontrole
• Ustanovitev skupnega podjetja kot K – dodatna merila
• Definicija kontrole
• Izključitev določenih transakcij iz pojma K - izjeme
Definicija v členu 3 uredbe:
• Koncentracija nastane v primeru trajnih sprememb v kontroli, ki izhajajo iz:
– Združitve dveh ali več neodvisnih podjetij ali delov podjetij ali
– Pridobitve neposredne ali posredne kontrole nad podjetjem ali njegovim delom prek pridobitve deležev, premoženja, s pogodbo ali na kakršenkoli drug način s strani enega ali več podjetij ali ene ali več oseb, ki že nadzoruje najmanj eno podjetje
• Primer Asko/Jacobs/Asia• Primer Air France/Sabena
ZDRUŽITVE• Predstavljajo redkejšo obliko koncentracij
• Ciljno podjetje izgubi tako ekonomsko kot tudi pravno samostojnost
• Dve obliki: spojitve, pripojitve
• Podjetja morajo biti pred združitvijo v medsebojnem razmerju neodvisnosti
• Ne zajema zgolj pravne, ampak tudi t. i. de facto združitve – ustanovitev enotne gospodarske enote, v katero se združijo dejavnosti prej samostojnih podjetij. Pri tem se ne vzpostavi razmerje mati-hči. Predpostavka je obstoj enotnega in trajnega vodstva (koncern z razmerjem enakopravnosti).
PRIDOBITEV KONTROLE
• Pogostejša in kompleksnejša oblika koncentracije
• Kontrola je centralnega pomena in je definirana v členu 3 Uredbe:– Kontrola se lahko pridobi s pravicami, pogodbami ali na
kakršenkoli drug način, ki skupno ali v kombinaciji in glede na upoštevanje ustreznih dejstev ali predpisov omogočajo izvajanje odločilnega vpliva na določeno podjetje.
• Kdaj je podan odločilni vpliv? (Primer McCormick/CPC/Rabobank/Ostman)
• Načini pridobitve kontrole:– Pridobitev udeležbenih pravic– Nakup premoženja– S pogodbo– Drugi načini
• Dve obliki pridobitve kontrole– Pridobitev posamične kontrole– Pridobitev skupne kontrole
• Kontrola je lahko:– Neposredna ali posredna
POSAMIČNA KONTROLA
• Dve situaciji– Eno podjetje ima možnost določiti strateške gospodarske
odločitve drugega podjetja
– T. i. negativna posamična kontrola
• Načini pridobitve:– Kontrola s pridobitvijo udeležbenih pravic
• De iure ali de facto • Kvalificirana manjšina (Arjomari/Wiggins Teape, Mediobanca/Generalli,
Societe Generale de Belgique/Generale de Bankque)
– Kontrola z nakupom ali pravico do uporabe premoženja
– Pridobitev kontrole s pogodbo
SKUPNA KONTROLA
• Podjetje, ki je pod skupno kontrolo dveh ali več podjetij, se imenuje skupno podjetje
• Tako v primeru, ko podjetja na novo ustanovijo skupno podjetje, kot tudi v primeru, ko nad obstoječim podjetjem pridobijo skupno kontrolo
• Za določitev skupne kontrole se uporabljata dva testa:– Test enostranskih pravic (pravilo paritete in pravilo
neparitete)– Test skupnega izvrševanja glasovalnih pravic
Test enostranskih pravic
50 50
SP
33 33 33
SP
• Pariteta
• Uporablja se enako pravilo kot pri nepariteti
70 30
SP
• Nepariteta: skupna kontrola je možna, če ima npr. podjetje z 30% pravico veta na strateško pomembne odločitve SP
• Pravice veta morajo biti vezane na strateške odločitve poslovne politike SP (na imenovanje managementa, na proračun, poslovni načrt, investicije)
Test skupnega izvrševanja
• Pridobitev skupne kontrole v odsotnosti specifičnih pravic veta
• Skupno uresničevanje je lahko posledica sklenjenega sporazuma (poolni sporazum) ali pa nastane de facto (kadar obstaja močan skupni interes) – pogoj: stabilna večina
DRUGI NAČINI PRIDOBITVE KONTROLE
– Spremembe iz skupne v posamično kontrolo in obratno (ICI/Tioxide, Solvay/Laporte/Interox)
– Sprememba delničarjev v izvrševanju skupne kontrole
SKUPNO PODJETJE
• Osebo, ki je pod skupno kontrolo, Uredba naziva kot skupno podjetje (joint venture)
• Most med transakcijami, ki imajo koordinacijske ali strukturalne aspekte – zaradi tega obstaja problem, pod katerimi pravili konkurenčnega prava jih obravnavati
• Po uredbi se obravnavajo samo t. i. prava skupna podjetja (full function), ki izpolnjuje t. i. test popolne funkcionalnosti. Pri tem lahko imajo tudi koordinacijske aspekte. V takem primeru je test njihove skladnosti s skupnim trgom bipartiten
PRAVO SKUPNO PODJETJE
• Člen 3(4) Uredbe: “Ustanovitev skupnega podjetja, ki trajno izvaja vse funkcije avtonomnega gospodarskega subjekta je koncentracija v smislu člena 1(b) Uredbe.”
• Test popolne funkcionalnosti – z vidika operabilnosti!– Notranji vidik: neodvisni viri
– Zunanji vidik: gospodarska neodvisnost (na trgu mora delovati kot neodvisni dobavitelj ali kupec)
– Trajnost
• Test PF: le za ustanovitev SP ali tudi za pridobitev kontrole nad že obstoječim podjetjem?
DIMENZIJE EU
• Katere so koncentracije z DEU? – o teh praviloma odloča izključno Komisija
• One-stop shop / povezava z n. subsidiarnosti
• Kriteriji za določitev so kvantitativni: dvojni (primarni in subsidiarni) – člen 1 (dopolnjeni so z drugimi določbami Uredbe)
• Za pravilno uporabo kriterijev v členu 1 je treba upoštevati tudi člen 5 Uredbe
• Kriteriji so osnovani na ustvarjanju skupnega prometa vseh udeleženih podjetij na svetovni ravni, na ravni ES in na nacionalni ravni
• Nacionalna raven – pravilo 2/3! – negativni pogoj
KONCENTRACIJA Z DEU
• Primarni kriterij:– Skupni promet vseh udeleženih podjetij na SR
presega 5000 mil. evrov– Vsako od vsaj dveh udeleženih podjetij presega
skupni promet 250 mil. evrov na REU
Razen:
– Če vsako od udeleženih podjetij pridobi več kot 2/3 skupnega prometa na REU v eni in isti državi članici – pravilo 2/3
• Subsidiarni (dodatni) kriterij:– Skupni promet vseh udeleženih podjetij na SR presega
2500 mil. evrov– V vsaki od najmanj treh DČ skupni promet vseh
udeleženih podjetij presega 100 mil. evrov – V vsaki od treh DČ iz zgornje alinee skupni promet
vsakega od najmanj dveh udeleženih podjetij presega 25 mil. evrov
– Skupni promet vsakega od najmanj dveh udeleženih podjetij na ravni EU presega 100 mil evrov
Razen:– Če vsako od udeleženih podjetij pridobi več kot 2/3
skupnega prometa na REU v eni in isti državi članici – pravilo 2/3
Primer uporabe jurisdikcijskih kriterijev
• Podjetje A• 3500 mil evrov na SR• 1500 mil evrov na REU• 75 v Nemčiji• 110 v FRA• 100 v ITA• 1200 v VB• 15 na Nizozemskem
• Ali ima koncentracija DEU?
• Podjetje B• 2000 mil evrov na SR• 200 na REU• 100 v Nemčiji• 20 v FRA• 30 v ITA• 30 v VB• 20 na Nizozemskem
• Vendarle pa je za ugotovitev, ali koncentracija dosega DEU, treba najprej ugotoviti, kdo sploh so udeležena podjetja v koncentraciji ter promet katerih podjetij se všteva v skupni promet kot tudi kateri promet se ne všteva (člen 5)
• Pomembna so naslednja temeljna pravila:– UP so neposredni udeleženci združitve ali pridobitve kontrole
• Ne prekriva se popolnoma s strankami, ki morajo priglasiti K
– V pojem UP nikoli ne sodi prodajalec podjetja, razen če obdrži skupno kontrolo
• Posamezni primeri K in UP
• Za izračun prometa so pomembna tudi: – pravilo pridobitve dela podjetja– pravilo celotne skupine podjetja (ločiti med dejansko kontrolo v
členu 3 Uredbe in formalno kontrolo v členu 5 Uredbe)– Pravilo transakcij znotraj skupine podjetij - intratransakcije
PRAVILO CELOTNE SKUPINE PODJETIJ
• V promet UP se všteva promet celotne skupine podjetij (člena 5(4) in 5(5))
• Kontrola obstaja, če prvo podjetje neposredno ali posredno izpolnjuje vsaj enega od navedenih kriterijev– Ima v lasti več kot ½ kapitala ali premoženja– Lahko uresničuje več kot ½ glasovalnih pravic– Lahko imenuje več kot ½ članov nadzornega odbora,
administrativnega odbora ipd.– Ima pravico upravljati posle podjetja
• Udeleženo podjetje (UP) - a
• Hčerinska podjetja UP - b
• Starševska podjetja UP - c
• Sestrska podjetja UP - d
• Tista P, v katerih ima dvoje ali več teh podjetij skupaj prej navedene pravice – e
• Plus podjetja, nad katerimi imajo UP s koncentracijo skupaj tovrstne pravice
• Intratransakcije
• Intertransakcije
PRIMERI
• Na predavanjih…..
NAPOTITVE PRISTOJNOSTI • Temeljno pravilo (21. člen Uredbe) v skladu z načelom
subsidiarnosti
• Pomemben akt: Obvestilo o napotitvi zadev o koncentracijah (C 56/05)
• Odstopanja od temeljnega pravila že v predpriglasitveni fazi kot tudi kasneje v fazi priglasitve (izpolnjevanje predpisanih pogojev v Uredbi)
• Splošna načela, ki se pri delegaciji pristojnosti uporabljajo, so:– Načelo najbolj primernega organa– Načelo one-stop shop– Pravna varnost
Napotitev v predpriglasitveni fazi – člen 4
• Sprožijo le podjetja udeležena v koncentraciji
• Zahteva mora biti podana pred priglasitvijo K
• Koncentracije z DEU– K ima pomemben učinek na konkurenco na zadevnem trgu– Zadevni trg se nahaja znotraj DČ in ima vse značilnosti samostojnega trga– DČ mora izraziti svoje strinjanje– Komisija sprejme odločitev o napotitvi primera
• Koncentracije, ki nimajo DEU– Morala bi se presojati (priglasiti) v najmanj treh DČ – pogoj!– Podjetja podajo predlog, naj odloča Komisija– Komisija obvesti vse DČ– Če zgolj 1 DČ, ki je pristojna obravnavati K, izreče nestrinjanje, se zadeva ne more
odstopiti Komisiji– Če nobena ne izrazi nestrinjanja – domneva: koncentracija ima dimenzije EU –
opcijski tri plus sistem, združen s pravico veta DČ
Napotitev v priglasitveni fazi• Nemška klavzula (člen 9):
– K ima DEU– Ko K interesi v DČ ne morejo biti ustrezno varovani / ko K znatno ne omejuje K na
skupnem trgu ali ko ukrepi za preprečitev škodljivih učinkov ne morejo rešiti problema na domačem trgu
– V določenih primerih Komisija mora delegirati pristojnost nacionalnemu KO– Primer: Varta/ Bosh, The Spices Case
• Nizozemska klavzula (člen 22):– K nima DEU, ima pa vpliv na trgovino med DČ ter grozi, da bo znatno vplivala na
konkurenco na območju DČ ali več DČ, ki podajo tako zahtevo– Ni domneve o DEU
• Varstvo legitimnih interesov (člen 21)– Ne gre za delegacijo pristojnosti – gre le za dopustitev intervencije posamezne DČ– Gre za javno varnost, pluralnost medijev...– Primer Newspaper Publishing
• Člen 346 PDEU– Varstvo varnosti v zvezi s proizvodnjo ali trgovino orožja, municije in drugega
vojnega materiala