8. marca 2013 2120 8. marca 2013

K

dove koliko modre krvi se

pretaka po domačinih iz

Opatije in okolice. Eden

starih opatijskih tračev

namreč pravi, če želiš ujeziti

Opatijčana, mu reci, da je potomec

dunajskih dam in liških oficirjev.

Nobena skrivnost ni, katere princese,

cesarice, nadvojvodinje in podobne

modre krvi dekleta in žene so v 19. in

Ponosna na preteklost in hvaležna današnjim gostom

Opatija –

navdih za Lolito

Kadil polmetrske cigare

Lu ks e m b u rški vojvoda Ad o lf je v

Opatijo prihajal na zdravljenje od leta

1889. Vsako jutro je moral po

zdravnikovem naročilu na sprehod ob

morju. V parku Angiolina si je

p r i vo ščil daljši počitek in si prižgal pol

metra dolgo cigaro! Velikanke si je

dal posebej zviti, ko mu je zdravnik

dejal, da lahko pokadi samo eno

cigaro na dan.

Če se ne sprehodite vsaj po delu

obmorske promenade Lungomare, ki je

dolga dobrih deset kilometrov, niste bili

v Opatiji. Promenada povezuje Volosko,

Opatijo, Ičiće, Iko in Lovran, graditi so jo

začeli konec 19. stoletja, končali 1911.

Zid slavnih, ki so

p reži v l j al i

počitnice v

Opatiji, med

njimi Vl adimir

Nabokov (pr vi

z desne), ki je

napisal sloviti

roman Lo l i ta .

Vladimirjev stric

je bil ruski

konzul v Opatiji

in je pogosto

gostil nečaka. Ali

je Nabokov dobil

navdih za Lolito

v Opatiji?

Župan Opatije

Ivo Dujmić se

rad sprehodi

po parku

Angiolina ,

»ker je pravi

hor tikulturni

sp omenik«.

Med 150

raz l i č n i m i

v rsta m i

dreves in rož

so najlepši

cvetov i

kamelije, ki

v tem času

že cvetijo.

Od leta 2006 je v Opatiji hrvaška ulica

slavnih, različica hollywoodskega

pločnika slavnih. Doslej ima v njej svojo

zvezdo 24 znanstvenikov, književ n i kov,

igralcev, športnikov … Tudi J a n i ca

Ko ste l i ć .

Izgradnja vile Angioline leta 1844

pomeni začetek turizma v Opatiji,

prvi lastnik je bil reški patricij S carpa.

Vilo je poimenoval po svoji ženi,

danes je v njej muzej turizma.

Foto: TZ Opatije

Kip deklice z galebom ob obali je

točka, kjer se želi slikati vsak

obiskovalec Opatije.

V parku Angiolina je več skulptur

slovitih Zemljanov, tudi plesalke

Isadore Duncan. Nekoč je izjavila, da

so jo za enkratne plesne gibe

navdihnile opatijske palme v vetru.

Vila v cvetju na

naslovu Maršal a

Tita 13 ob

s p re h a j al i šču

Lu n go m a re

pritegne pogled

sprehajalca .

Njena lastnica je

Žuži Jelinek,

dama v pravem

pomenu besede,

ki šteje že okrog

90 let. Znana je

tudi po tem, da

je moški moral

biti bogat, če jo je

želel imeti kot

žensko ali že n o.

20. stoletju uživale v Opatiji med tem,

ko so njihovi možje opravljali svoja

poslanstva kronanih glav daleč stran.

Obstaja Zlata knjiga gostov v Opatiji

(Gedenkbuch) s podpisi pomembneže v,

ki so nekoč redno zahajali v to

obmorsko letovišče. Vanjo so se

podpisale tudi princesa Štefanija, hči

belgijskega kralja Leopolda, Marija

Josipa, mati cesarja Karla I., cesarica

Avgusta Viktorija, žena nekdanjega

nemškega cesarja Viljema II.

Hohenzollerna … Opatija ali kraljica

Jadrana, kot ji pravijo domačini, je

imela leta 1883 že 1412 gostov, šest let

pozneje je bila proglašena za

zd rav i l i šče, leta 1912 je vabila v 12

sanatorijev s 65 zdravniki. Med rednimi

»pacienti« so bili vsi člani avstro-ogrske

carsko-kraljeve družine. Postajala je vse

bolj mondena, navdih je dajala

mnogim, tudi Antonu Čehovu, Jamesu

Joyceu, Gustavu Mahlerju, in postajala

je vse večje turistično središče. Lani jo

je obiskalo skoraj 330.000 gostov in je

zab eležila dober milijon prenočitev, od

tega 895.000 tujih turistov. »Opatija je

ponosna na svojo preteklost in

hva l e žna gostom, ki jo obiskujejo

danes,« prijazno pove njen župan I vo

Dujmić.

Besedilo in slike:

Duša Podbevšek - B e d ra č

8. marca 2013 2120 8. marca 2013

K

dove koliko modre krvi se

pretaka po domačinih iz

Opatije in okolice. Eden

starih opatijskih tračev

namreč pravi, če želiš ujeziti

Opatijčana, mu reci, da je potomec

dunajskih dam in liških oficirjev.

Nobena skrivnost ni, katere princese,

cesarice, nadvojvodinje in podobne

modre krvi dekleta in žene so v 19. in

Ponosna na preteklost in hvaležna današnjim gostom

Opatija –

navdih za Lolito

Kadil polmetrske cigare

Lu ks e m b u rški vojvoda Ad o lf je v

Opatijo prihajal na zdravljenje od leta

1889. Vsako jutro je moral po

zdravnikovem naročilu na sprehod ob

morju. V parku Angiolina si je

p r i vo ščil daljši počitek in si prižgal pol

metra dolgo cigaro! Velikanke si je

dal posebej zviti, ko mu je zdravnik

dejal, da lahko pokadi samo eno

cigaro na dan.

Če se ne sprehodite vsaj po delu

obmorske promenade Lungomare, ki je

dolga dobrih deset kilometrov, niste bili

v Opatiji. Promenada povezuje Volosko,

Opatijo, Ičiće, Iko in Lovran, graditi so jo

začeli konec 19. stoletja, končali 1911.

Zid slavnih, ki so

p reži v l j al i

počitnice v

Opatiji, med

njimi Vl adimir

Nabokov (pr vi

z desne), ki je

napisal sloviti

roman Lo l i ta .

Vladimirjev stric

je bil ruski

konzul v Opatiji

in je pogosto

gostil nečaka. Ali

je Nabokov dobil

navdih za Lolito

v Opatiji?

Župan Opatije

Ivo Dujmić se

rad sprehodi

po parku

Angiolina ,

»ker je pravi

hor tikulturni

sp omenik«.

Med 150

raz l i č n i m i

v rsta m i

dreves in rož

so najlepši

cvetov i

kamelije, ki

v tem času

že cvetijo.

Od leta 2006 je v Opatiji hrvaška ulica

slavnih, različica hollywoodskega

pločnika slavnih. Doslej ima v njej svojo

zvezdo 24 znanstvenikov, književ n i kov,

igralcev, športnikov … Tudi J a n i ca

Ko ste l i ć .

Izgradnja vile Angioline leta 1844

pomeni začetek turizma v Opatiji,

prvi lastnik je bil reški patricij S carpa.

Vilo je poimenoval po svoji ženi,

danes je v njej muzej turizma.

Foto: TZ Opatije

Kip deklice z galebom ob obali je

točka, kjer se želi slikati vsak

obiskovalec Opatije.

V parku Angiolina je več skulptur

slovitih Zemljanov, tudi plesalke

Isadore Duncan. Nekoč je izjavila, da

so jo za enkratne plesne gibe

navdihnile opatijske palme v vetru.

Vila v cvetju na

naslovu Maršal a

Tita 13 ob

s p re h a j al i šču

Lu n go m a re

pritegne pogled

sprehajalca .

Njena lastnica je

Žuži Jelinek,

dama v pravem

pomenu besede,

ki šteje že okrog

90 let. Znana je

tudi po tem, da

je moški moral

biti bogat, če jo je

želel imeti kot

žensko ali že n o.

20. stoletju uživale v Opatiji med tem,

ko so njihovi možje opravljali svoja

poslanstva kronanih glav daleč stran.

Obstaja Zlata knjiga gostov v Opatiji

(Gedenkbuch) s podpisi pomembneže v,

ki so nekoč redno zahajali v to

obmorsko letovišče. Vanjo so se

podpisale tudi princesa Štefanija, hči

belgijskega kralja Leopolda, Marija

Josipa, mati cesarja Karla I., cesarica

Avgusta Viktorija, žena nekdanjega

nemškega cesarja Viljema II.

Hohenzollerna … Opatija ali kraljica

Jadrana, kot ji pravijo domačini, je

imela leta 1883 že 1412 gostov, šest let

pozneje je bila proglašena za

zd rav i l i šče, leta 1912 je vabila v 12

sanatorijev s 65 zdravniki. Med rednimi

»pacienti« so bili vsi člani avstro-ogrske

carsko-kraljeve družine. Postajala je vse

bolj mondena, navdih je dajala

mnogim, tudi Antonu Čehovu, Jamesu

Joyceu, Gustavu Mahlerju, in postajala

je vse večje turistično središče. Lani jo

je obiskalo skoraj 330.000 gostov in je

zab eležila dober milijon prenočitev, od

tega 895.000 tujih turistov. »Opatija je

ponosna na svojo preteklost in

hva l e žna gostom, ki jo obiskujejo

danes,« prijazno pove njen župan I vo

Dujmić.

Besedilo in slike:

Duša Podbevšek - B e d ra č