Vse o ... Nevenka Breznik:Vse o teæavah pri gojenju vrtnic

Ekoloøko vrtnarjenjeIgor Økerbot:Vrtnine za vroœapoletja

Ekoloøko vrtnarjenjeIrena Vrhovnik:Slastne in zdrave fige

Klubski kotiœek

Reportaæa s tradicionalnegasreœanja – Poreœ

stranstran

stranstran

stranstran

stranstran

1010

1414

2020

3131

Letnik 18

JU

NIJ 2012

7878

www.klubgaia.si

11178

BREZPLAŒNI NASVETI NA

www.facebook.com/KlubGaiawww.klubgaia.si✉

Gaia junij 2012.xp 6/6/12 3:51 PM Page 1

Gaia junij 2012.xp 6/6/12 3:51 PM Page 2

- revija œlanov Kluba Gaia, Sinja Gorica 2, 1360 Vrhnika, telefon: (01) 755 81 60, e-poøta: gaia@klubgaia.comGaia-U d.o.o., direktorica: Loreta Vlahoviå • Svetovalka: Vida Radivojeviå • Glavna urednica: Mira Arh • Strokovni sodelavci: Davor Øpehar,Nevenka Breznik, Ruth Podgornik - Reø, Miøa Puøenjak, Igor Prøa, Matjaæ Mastnak, Roman Mavec • Lektor in redaktor: Mira Arh.ISSN 1408-7774, Grafiœna priprava: Trajanus, d. o. o., Kranj. Tiskano v Sloveniji.Izhaja meseœno, razen novembra in januarja. Letna naroœnina 17,90 EUR. Natisnjeno v 30.500 izvodih. Naslednja øtevilka izide 15. julija 2012

Uvo

dnik

Gaia ta mesec predstavlja:

4 Cvetoœi poletni grmi

6 Trajnice za poletni vrt

8 Medovita amorfa - indigovec

9 Zelenjava v viseœi koøari

10 Vse o teæavah pri gojenju vrtnic

13 Teæave s krompirjem, poskrbimo za zdrave kumare in œebulo, rastlinjakov øœitkar na fuksijah in paradiæniku

14 Vrtnine za vroœa poletja 16 Ohrovt naj nadomeøœa prehranske dodatke 18 Rebus: Kaj je prava reøitev? 20 Slastne in zdrave fige

22 Neomejena ljubezen Rozalije Sarjaø

24 Jagodiœje v obliki drevesa

27 Rastline, ki bogatijo ribnik

29 Klevevøka soteska

30 Nadloge vroœih dni

31 Predavanja, izleti, zabava – odliœni 34 Gaini kuponœki popustov 35 Mladi vrtnar 36 Gaina prijavnica, recept in izlet 37 Naj, naj nateœaj

38 Opravila, na katera v mesecujuniju in juliju ne smemo pozabiti

Koledar del

Klubski kotiœek

Ekoloøko vrtnarjenje

Tema meseca

Izziv v vrtu

Cvetoœe ideje

Sadovnjak

Dom brez mrgolazni

Strokovnjak svetuje

Dr. Gaia na obisku

Okrasni vrt

Rastline iz daljnih krajev

Vse o ...

Slovenski naravni biseri

Kar narava veleva – Gaia razodeva!

Delimo dobre stvari ...Letoønji mesec majje zaznamovalo øeeno nepozabnodruæenje œlanovkluba Gaia. 800œlanov je skupaj znaøo ekipo pridobi-valo nova znanja,utrjevalo prijatelj-stva in sklepalonova, uæivalo v de-lavnicah v naraviin izletih. Veselinas, da vam je bilanova lokacijasreœanja vøeœ, k odliœnemu poœutju pa smo vsi prispevali z dobro voljo v nav-dihujoœe sonœnih in toplih dneh … le v nedeljo smo za las uøli ledenim moæem.In æe se pripravljamo za nova skupna doæivetja v jesenskem œasu.

Spremenljivo vreme prinaøa neljube nevøeœnosti v obliki bolezni in økodljivcevna vrtu. Kako jih prepoznamo, se obvarujemo ter ukrepamo, vam svetuje vaøazvesta Gaia v reviji in na spletnih straneh. S pomoœjo nasvetov v tej øtevilkiboste pridelali zdravo domaœo zelenjavo tudi v vroœih poletnih dneh. Vrtnica,ki je cvetoœi simbol meseca roænika, si je tokrat zasluæila posebno obravnavo,veliko nasvetov pa smo posvetili tudi okrasnim grmovnicam za poletje.

Ko se pojavi vpraøanje glede oskrbe rastlin, boste vselej imeli na dosegu rokeGainega strokovnjaka, ki vam svetuje, kako pravilno ravnati.

Ste naøi zvesti œlani in bralci? Povejte tudi vaøim prijateljem in znancem pred-nosti Kluba Gaia , omogoœite jim, da pridobijo ugodnosti, ki jih koristite visami. Povabite jih v naø klub in na naroœilo revije. Vas osebno pa bomo posebajnagradili. Podarili bomo 50 majic Kluba Gaia. Œlan, ki pridobi vsaj 3 novenaroœnike do konca meseca junija, bo po poøti prejel najnovejøo majico KlubaGaia. Kdor pridobi 6 naroœnikov, dobi øe kapo v enako lepi zeleni barvi. Danas bo øe veœ, ki se z Gaio uœimo, zabavamo in skrbimo za naravo.

Æelimo vam polno sonœnih dni in æivo zelene barve Narave.

3www.klubgaia.si

Uvo

dnik

Strokovno izobraæevalnarevija glavnega pokrovitelja Kluba Gaia

UGANI, KAJ JE NA NASLOVNICI!V letu 2012 smo vam pripravili zanimive slike Gainihnaslovnic, saj bo vsakokrat 1. stran revije neke vrsteuganka: Napiøite ime rastline z naslovnice! Med vaøimidopisnicami s pravilnimi odgovori bomo izærebali vsakmesec enega œlana in ga bogato obdarili z izdelkiPlantella v vrednosti 20,00 EUR. K odgovoru za junijpripiøite svoje podatke (ime in priimek, naslov, øte-vilko telefona) ter ga do 2. 7. poøljite na naø naslov.

Reøitev iz prejønje øtevilke: GAZANIJANagrejenka: Lidija Ule, Zagorje

Gaia junij 2012.xp 6/6/12 3:51 PM Page 3

Cvetoœi poletni grmiGrmi so nepogreøljiv element v vrtovih, pa naj si bo to vmanjøih ali pa øe tako velikih. Prostor razgibajo ter gapopestrijo, s cvetjem pa øe dodatno obarvajo, odiøavijo,vsekakor oplemenitijo. Velikost vrta pogojuje izborprimernih grmov in njihovo øtevilo, saj v nasprotnemprimeru vnesemo v vrt utesnjenost in nered.

Tem

a m

ese

ca

4

Kovacniki so poznani bolj kot plezalke,zato predstavlja rdeœe kosteniœevje - Lo-nicera tatarica ‘Hack’s Red’ s svojokoøato grmiœasto razrastjo prijetno pope-stritev. Kontrolirano oblikovan grm zra-sate 3-4m visoko in 3m øiroko. Razvijetemnozelene, jajœaste liste, æeljne sonœnihæarkov, med katerimi se konec pomladi inna zaœetku poletja razvijejo kratkocevasti,temno roænati cvetovi. Ti jeseni dozorijov kroglaste, rdeœe plodove. Nenehno spre-minjanje grma zadoøœa, da ga soliternoumestimo v vrt, kontrolirana rast pa omo-goœa vkljuœitev v nasad z nizkimi trajni-cami, kot tudi s podrastjo nizkih brinov,ki zapolnijo prostor predvsem v zimskemœasu.

Ob besedi zlati deæ bo le redko kdo ostalravnoduøen. Pred oœi se nam prikradeslika majhnega, grmiœastega drevesa, ode-tega v mnoæico zlatih grozdastih socvetij.Nagnoj - Laburnum x watereri ‘Vossii’nas s svojo zlato barvo razvaja od poznepomladi pa do zaœetka poletja. Med nje-gove odlike sodi nezahtevnost glede ra-stiøœnih pogojev, znaœilna kontrolirana,razprostrta struktura rasti pa omogoœa pe-stro paleto vkljuœevanja tako v mestnookolje javnih povrøin kot predvrtove,atrije, vrtiœke. Primeren pa je tudi za veœjevrtove, dvoriøœa, kmeœke vrtove. Nezane-marljiv podatek pri vkljuœevanju pa jedejstvo, da nagnoj sodi med strupene rast-line, s tem pa se krog uporabnosti temuprimerno zoæi. Nagnoj pa ni zanimivsamo v cvetoœem obdobju, ampak skozivse leto, saj opozarja nase z bleøœeœimi,temno zelenimi listi, zato ga lahko posa-dimo samostojno, vkljuœimo med skupinegrmovnic ali dreves, ali pa oblikujemogredico, v kateri prevzame vodilno vlogo,prostor pod njim pa podsadimo s trajni-cami ali nizkimi grmiœi.

Med ljudem ljube grme, katere radivkljuœujejo v vrtne zasaditve, sodi tudivajgelija - Weigela. Poglede privlaœipredvsem z mnoæico lepih lijakastih cve-tov, ki se barvno razlikujejo po sortah.Sorta W. florida ‘Nana Variegata’ barvnoizstopa skozi vse vegetacijsko obdobje, saj

so njeni listi obrobljeni s øirokim, rumen-kasto belim robom. V œasu cvetenja gapreglasi obilica najprej roænatih popkov,ki se z odpiranjem in razcvetanjem raz-barvajo skoraj v belo barvo. Volumengrma tvori mnoæica lokasto upognjenihvej, kar ji omogoœa samostojno nastopa-nje v vrtu. V druæbi s sebi enakovrednimigrmi ji moramo dodeliti dovolj prostora,da se pravilno razvije in pride do izraza.Pri podsaditvah s trajnicami ali nizkimigrmovnicami ne posegamo po pestrostirazliœnih sortimentov, ampak se osredo-toœimo le na eno skupino rastlin. Podsa-ditev z nizkimi brini iste sorte popestrizasaditev tudi v zimskem œasu.

Mogoœen grm z lokasto upognjenimi ve-jami je kolkvicija - Kolkwitzia amabilis‘Pink Cloud’ je primerna predvsem zavkljuœevanje v veœje vrtove in javne na-sade. Jajœaste, temno zelene liste poæenebolj pozno, praktiœno soœasno z obilicoskupin, sestavljenih iz zvonœastih roænatihcvetov z rumenim goltom. To je œas protikoncu pomladi in v zaœetku poletja. Vvrtovih mu lahko namenimo popolnomasamostojno mesto, ali pa z njimomehœamo skupino iglavcev, posajenih zanjim. Oblikovno je zanimiv tudi v brez-listnem stanju, saj se mu s starejøih vejluøœi lubje.

Kadar nas spomladi, predvsem pa jesenipot zanese v primorske kraje, se kar nemoremo naœuditi barvni paleti listov ruj– Cotinus coggygria, ki kot ognjeno morjeprekrivajo øe tako kamnita in pusta tla.Upraviœeno predstavlja simbol trdoæivostiin skromnosti, zato v sonœnem vrtu z njimne bo velikih problemov. Ruj, posajen vvrtno zemljo, pa ima popolnoma dru-gaœno, bujnejøo rast kot tisti, ki raste naskalnatem rastiøœu, kar se na æalost odraæatudi v intenziteti jesenskega obarvanja.Uvrøœamo jo med pionirske lesnategrmovnice z okroglo kroønjo. Ju ni ja aliju li ja se na dve let nih po ganj kih po ja vi jodrob ni dvos pol ni ali red ke je enos pol nicve to vi, ki pa so vidni le zato, ker sozdruæeni v redka terminalna socvetja. Je-seni razvije lepe drob ne, rde œe-rja ve,

Kovacnik

Mesickar

Nagnoj

Gaia junij 2012.xp 6/6/12 3:52 PM Page 4

www.klubgaia.si

glad ke in bleø œe œe jagode, ki pa so stru-pene. Za izstopajoœo obarvanost v œasuvegetacije pa poskrbi rdeœelistni ruj – C.coggygria ’Royal Purple’ s œudovitile’ sœudovitimi rdeœe-vijoliœastimi temnimilisti. Sadimo ga posamezno ali pa ga ume-stimo pred skupino svetlo zelenih dreves.Z navadnim posvetlimo prostor prediglavci. Kombinacija zasaditve z vkljuœit-vijo obeh sort pa poskrbi za celoletnobarvno pestrost prostora.

Med manj poznane grme prav gotovosodi meøiœkar, pokalec - Physocarpusopolifolius, vendar pridobiva œedalje boljna veljavi. Namenimo mu lahko popol-noma samostojno mesto v vrtu, umestimov kombinacije z drugimi grmovnicami alipa ga vkljuœimo v gredne zasaditve zniæjimi grmovnicami ali trajnicami, kjerprevzame vodilno vlogo. Meøiœkar naredigosto kroønjo umirjene rasti z dekorativ-nim lubjem, ki se v kosih luøœi od starejøihvej in pride do izraza predvsem v brezlist-nem stanju. Beli cvetovi se zaœno odpiratina zaœetku poletja, pred tem pa so zani-mivi tudi popki, zdruæeni v klobœastihsocvetjih. Kot æe ime samo pove so listipri sorti P. opolifolius ‘Dart’s Gold’ ru-meno nadahnjeni, s tem pa daje vtis, kotda bi bil grm nenehno obsijan s soncemin bi to izæareval v prostor.

V spomladanskem in zgodnjem poletnemobdobju cvetoœe grmovnice kar tekmu-jejo, katera bo prej zacvetela. S pribliæeva-njem jeseni øtevilo znatno upade, zatohortenzije - Hydrangea predstavljajoprijetno poæivilo. Svoje œase so bile rahlozapostavljene, meneœ, da sodijo bolj nakmeœke vrtove, kar pa sploh ni res.Kuøtrave hortenzije s sploøœenim in ra-hlejøim glaviœastim socvetjem ter s sredin-skimi fertilnimi in obrobnimi veœjimisterilnimi cvetovi kot je sorta H. macrop-hylla ssp. serrata ‘Beni Gaku’ so zanimivizziv tudi za moderne vrtne ureditve, takos samostojnim nastopom kot tudi v gred-nih zasaditvah.

Navadna brogovita - Viburnum opulus‘Sterile’ opozarja nase z mnoæicosploøœenih glaviœastih socvetij, iz katerihse konec pomladi in v zaœetku poletja od-pirajo beli cvetovi. V jesenskem œasu se iznjih razvijejo v velikih øopih nameøœenikroglasti svetlo rdeœi plodovi. Polnostgrma zadoøœa samostojnemu nastopanjuv vrtu, kontrolirana rast pa dopuøœamoænost vkljuœevanja v gredne zasaditves trajnicami kot tudi nizkimi grmovni-cami. Slednje ji omogoœa vkljuœevanjetako v atrije, na predvrtove, majhnevrtove kot tudi velike…

Andreja Pogaœar Øpenko

Tem

a m

ese

ca

Rdecelistni inzelenolistni ruj.

Navadna brogovita Kustrava hortenzija

Vajgelija

Kolkvicija

5

Gaia junij 2012.xp 6/6/12 3:52 PM Page 5

Trajnice zapoletni vrtPo dolgi zimi se razveselimo prvihcvetov in kar hlepimo po cvetoœemrazkoøju øtevilnih rastlin.Pomladansko bogastvo barv nas neprevzame le na domaœih gredicah,paœ pa tudi v vrtnarijah in vrtnihcentrih. V tem œasu nakupimo daleœnajveœ okrasnih rastlin in ker nasmnoge premamijo z bujni cvetovi,se nam rado zgodi, da je na vrtu vzasaditvah pogosto preveœspomladanskih in premalo poleticvetoœih rastlin.

Cve

toœe i

deje

Helenij Gaura

Lepe oœke Maœja meta

Navduøenja nad gosto nanizanimi cve-tovi v pokonœna socvetja ostroænikov nemanjka in podobno bi lahko rekli tudi zajunijske volœje bobe, turøke make, poto-nike… Ker so vrtovi veœinoma majhni inposlediœno tudi zasaditve, nam veœje øte-vilo takih kratek œas cvetoœih trajnic nekoristi kaj dosti. Œeprav nam priœarajolepe trenutke, nas na cedilu pustijo zneuglednim zelenjem veœji del sezone.Ekstrem so turøki maki, ki ne le da hitroodcvetijo, paœ pa za sabo pustijo tudiprazne prostore, saj novo listje poæeneponovno øele konec poletja ali jeseni.

Da bi v vrtu œim dlje cvetelo in bi se hkratiizognili vsakoletnemu sajenju enoletnic,poseæemo po skrbno izbranih trajnicah.

Poleti cvetijo• Ameriøki slamniki - Echinacea purpu-rea in sorte so skoraj nepogreøljivi na

poletnih gredicah. Ne le, da nas oœarajoz velikimi socvetji, paœ pa le-ta zelodolgo ostanejo lepa. Œe stara socvetjaodstranimo, dodatno spodbudimo razvojnovih, stranskih. Kot zanimivost naj na-vedem, da se mnoge vrstnate sorte poobstojnosti socvetij obnesejo øe bolje. Natræiøœu je danes veliko novih sort, æal paniso vse tako trpeæne in dolgoæive kakor»klasiœne« sorte, kot so npr. Echinaceapurpurea ‘Magnus’, ‘Rubinstern’, ‘Alba’,‘White Swan’…

• Gajlardije, kokarde ali trobojnice, kotjim reœejo nekateri, po obliki socvetijspominjajo na omenjene slamnike, le dazastopajo drug barvni spekter. SortaGaillardia x grandiflora ‘Burgunder’ nasoœara z nenavadno, nekoliko zamolklordeœimi socvetji, ‘Amber Wheels’ v zlatorumeni, ‘Kobold’ je niæja sorta (30 cm) vrdeœi in rumeni kombinaciji. Tudi te rast-

line so bolj kratkoæivega znaœaja, a nasbodo na sonœnih in odcednih mestih raz-veseljevale vsaj dve ali tri poletja.

• Helenij - Helenium autumnale in sorteje nekoliko redkeje uporabljena rastlina,ki se zaradi svoje viøje rasti lepo poda nasredino ali v ozadje gredic. Øe posebno,œe odstranimo nekaj prvih odmrlih soc-vetij, nas z rumeno, oranæno ali rdeœorazveseljuje do zgodnje jeseni. Œe nambolj ustrezajo nekoliko niæje in razvejanerastline, ga sredi pomladi pinciramo.

• Jetiœniki so raznolik rod, ki ponujatako pritlehne, visoke, spomladi in poleticvetoœe, trajne kot enoletne rastline. Nasbodo na tem mestu zanimali predvsemdolgocvetoœi v poletnem obdobju. Enbolj zanesljivih je vsekakor sorta dolgo-listnega jetiœnika Veronica longifolia‘Blauriesin’, ki julija na 80 cm visokih

Gaia junij 2012.xp 6/6/12 3:52 PM Page 6

Spodbudimo ponovno cvetenjePo cvetenju rododendronov previdno in počasi odstranimo vsecvetne popke. Če se je zemlja posedla, jim pred

poletjem dodamo še plantella specialno zemljo za rododendrone.Manjkajočo specialno zemljo razporedimo v širini krošnje. Zaohranjanje vitalne rasti in boljše cvetenje v prihodnjem letu jimdodamo tudi plantella specialno gnojilo za rododendrone, ki gaplitvo vkopljemo.

steblih razvije vijoliœasto-modra, ozkasocvetja. Po postavi enaka, a svetloroænata, je sorta ‘Pink Damask’. Zelouporabni so tudi klasnati jetiœniki Vero-nica spicata. ‘Red Fox’ je œudovitatemno roænata, le do 30 cm visoka sorta.

• Mehiøki oæep, predvsem sorti Aga-stache ‘Blue Fortune’ in Agastache ru-gosa f. albiflora (‘Alba’), prva v svetlovijoliœasti, druga v beli barvi bogato indolgo cvetita od sredine poletja dalje.Oæep œez zimo ne sme biti v zamoœenihin zelo zbitih tleh, sicer propade in galahko gojimo le kot sezonsko rastlino.

• Maœja meta Nepeta x faassenii je enatistih rastlin, ki ne le dolgo cvetijo, paœpa je njihovo cvetenje moæno spodbuditiøe enkrat. Kjer se dobro poœuti, svoje vi-joliœaste cvetove razpira celo poletje. Kerpa se lahko øop poganjkov v drugi polo-vici poletja zaradi bujne rasti in kakønenevihte poleæe, jo krepko poreæemo in

odgnala ter cvetela bo øe enkrat napragu jeseni.

Cvetijo vse poletje in jeseni• Gavre so naravnost neverjetne, sajneumorno cvetijo od druge polovicemaja do zmrzali v pozni jeseni. Kot traj-nico sadimo predvsem vrsto Lindheimer-jevo gavro (Gaura lindheimeri), ki nadolgih, tankih in redko olistanih steblihrazvijajo metuljœkom podobne cvetove vbeli barvi z rahlim roænatim nadihom.Poznamo tudi roænato cvetoœe in veœ ra-zliœno nizkih sort, ki pa so vse mnogomanj prezimno odporne. Tudi Lindhei-merjevo gavro je nujno potrebno saditiv zelo odcedna, najbolje nekoliko dvi-gnjena tla na soncu.

• Lepe oœke so primerne za ljubiteljesonœno rumene barve. Pogosto sadimopredvsem velikocvetne Coreopsis gran-dilfora ter vretenœaste lepe oœke Coreop-

sis verticillata. Prve imajo bujnejøe,lahko tudi vrstnate cvetove in so krat-koæiveœi, priporoœljivo pa jim je odstra-njevati tudi odcvetele cvetove.Vretenœaste lepe oœke so zelo trpeæne indolgoæive, imajo drobnejøe cvetove inmoœno deljene liste. Oboje cvetijo odzaœetka poletja do zmrzali in se odliœnopoœutijo na sonœni legi.

• Œapljevec - Erodium × variabile ‘Bis-hop’s Form’ je zelo nizka rastlina zaskalnjake in grobove, ki se odene vroænato poleti in jeseni. Sadimo ga nazelo odcedna tla, œe je moæno tudi na ne-koliko bolj zatiøne lege, saj ga mrzle invlaæne zime kaj hitro uniœijo.

Zgoraj navedene trajnice so le majhendel raznovrstne skupine poleti cvetoœihrastlin, ki nam pomagajo prebroditi po-letje do prvih jesenskih cvetov in lepoobarvanega listja.

Matic Sever

Cve

toœe i

deje

Ameriøki slamnik Jetiœnik

www.klubgaia.si 7

Gaia junij 2012.xp 6/6/12 3:52 PM Page 7

Včasih se plevel in trava razrasteta tam, kjer si najmanj želimo, s čimermotita lep videz negovanega vrta ali drugih tlakovanih površin. Travain plevel se zelo hitro razraščata tudi na peščenih površinah dvorišč,moti nas tudi na grobovih, tlakovanih dovoznih poteh dvorišč inškarpah. Pravzaprav se pojavita povsod tam, kjer je vsaj minimumživljenjskega prostora, zato je v takih primerih najbolje uporabitiučinkovit pripravek Plantella Total-R, ki je pripravljen za takojšnjouporabo in ves plevel popolnoma zatre. Namenjen je zatiranju enolet-nih in globoko zakoreninjenih trajnih plevelov, vključno z regratom,kislicami, koprivami, slakom in osatom. Plantella Total-R plevel uničiskupaj s korenino in zagotavlja dolgotrajen učinek, zato bo okolicavaše hiše urejena.

Rod Amorfe izvira iz osrednje in jugovz-hodne Amerike. V Evropo je bila pri-neøena æe leta 1724. Prve evropsketuriste je v Ameriki oœarala s svojo spos-obnostjo zaraøœanja in utrjevanja breæin,hkrati pa tudi z videzom. Je gosto raz-vejana grmovnica, ki zraste od 2,5 do3m visoko. Rada ima niæinska rastiøœa,reœne bregove in robove jezer. Ima per-nato sestavljene liste iz sedmih do dese-tih parov. V mladosti so dlakavi, kasnejepa gladki in goli.Cveti v grozdastih soc-vetjih, dolgih okoli deset centimetrov,temno vijoliœaste barve. Moœno poudar-jeni rumeni praøniki privabljajo œebele,pa tudi metulje. Ko opraøeni cvetovi do-zorijo, lahka semena v majhnih strokihpadajo v vodo in se z reœnim tokomhitro øirijo. Da se amorfa hitro øiri v rav-ninskih obreœnih predelih in okoli jezerv naravnem okolju je razlog, da so jobotaniki po vsej juæni in osrednji Evropiuvrstili na seznam invazivnih rastlinskihvrst. Sicer pa je cenjena gojena okrasnagrmovnica zelo pomembna tudi v œebe-larstvu. Njena medonosnost je visokospoøtovana in med, ki ga œebele pridelajos paøo na cvetovih amorfe, je kulinariœnaspecialiteta.

Idealna za breæineGojenje amorfe ni zahtevno, ustrezajo jivsaka tla, da le niso zamoœvirjena, naj-rajøi ima sonœna rastiøœa. Ne zahteva po-sebne nege, tudi v skromnih tleh bo lepocvetela. Œe pa æivite ob reki ali jezeru,

lahko njeno nekontrolirano øirjenje vnaravno okolje prepreœite z odstranjeva-njem odcvetelih cvetov. Idealna je za za-saditev breæin, saj odliœno veæe talnopodlago in lepo cveti. Sadike amorfelahko kupite v vrtnih centrih ali pa jouspeøno vzgojite iz semena.

Sploøno mnenje, da je amorfa økodljivainvazivna vrsta, danes ni veœ tako ak-tualno. Je medonosna, iz katere œebelarjipridobivajo med visoke kakovosti. Iznjenih izvleœkov izdelujejo insekticide inrepelente za æuæelke, dodajajo jih celo vproizvodnji parfumov, zaœimb inmargarine. Njeno drobno semevsebuje olja, terpene, ki seuporabljajo v farmacevtskiindustriji pri pripravizdravil za bolezni srcain æivœevja. Kot metulj-nica je pomemben fik-sator duøika v tleh,njene nadzemne dele paso æe ameriøki domo-rodci uporabljali za ple-tivo in za nastiljanje. Gostogrmovje amorfe je v naravitudi idealno zatoœiøœe za æivali.

Ker vsebuje indigo pigment, od koder iz-vira njeno drugo ime, so iz nje pridobi-vali modro barvilo. Koliœinepridobljenega barvila so prenizke za in-dustrijsko proizvodnjo, se pa v zadnjemœasu amorfa vse bolj uporablja v proiz-vodnji biomase. Na Hrvaøkem so poiz-

kusi z amorfo v goz-darstvu dali zanimive

rezultate. Zaradi gostihin drobnih poganjkov, ki

so æe v drugem letu rasti pri-merni za æetev, daje visoke hektarske

donose biomase glede na vloæeno delo,saj ni stroøkov s plantaænim sistemomsajenja. Rastlina se na Hrvaøkem, v rav-ninskih gozdovih ob reki Savi, izrednodobro in hitro razmnoæuje sama.

Meta Øepic

Amorfa pred vhodom vBotaniœni vrt v Ljubljani.

Amorfa fruticosa ali indigovec, razvejana grmovnica iz druæine metuljnic, na nevsiljivnaœin krasi enega od vhodov v Botaniœni vrt Univerze v Ljubljani. Ne spomnim se, kdajbi nazadnje kakøna rastlina povzroœila tolikøno obœudovanje, a bi hkrati imela tolikonasprotnikov iz vrst ljubiteljev narave.

Rast

line i

z dalj

nih

kra

jev

Medovita amorfa - indigovec

Foto

: Sre

œko

Cig

ale

tlakovci!Proč s plevelom med tlakovci!

Gaia junij 2012.xp 6/6/12 3:53 PM Page 8

Danes veliko ljudi poleg denarja in œasa pesti tudi prostorskastiska, tako imajo vse manj stika z zemljo in poæivljajoœimzelenjem. A œe imamo vsaj balkon ali atrij, si na njem lahkouredimo svoj zasebni zeleni kotiœek za sprostitev in gojenjepriljubljenih rastlin. Da bi zadrego z zelo omejenim prostoromkar najbolje reøili, pa je pomembno, da vrt zasadimo tudi vtretji razseænosti – v viøino. Pri tem si pomagamo s policami,koriti, œebri, lonci ...

Ko zmanjka prostora za korita in lonce,nam dodatno moænost za gojenje rastlindajejo viseœe koøare ali obeøanke. Viseœekoøare, ki jih lahko obesimo ob vhodnavrata, ob stene, na stopniøœe, tramove aliprosto stojeœe opore, so vabljiva moænostpredvsem za ljubitelje cvetoœih sobnihrastlin, saj te z barvnimi in teksturnimikombinacijami dopolnjujejo prostor. Pripostavitvi moramo paziti predvsem na to,da mesto ni preveœ na prepihu, da ni iz-postavljeno soncu ves dan in seveda, dakoøare ne ovirajo prehoda. Z viseœimikoøarami se, podobno kot pri drugih za-saditvah v posodah, izognemo tudi pletju.

Pri tem pa obeøanke, ki nas popeljejo vœase avstro-ogrskih æelezniøkih postaj alitopliøkih promenad, niso vabljive zgolj zavrtnarske romantike, ampak v njih vidijosvojo priloænost tudi vrtnarski praktiki.Veliko vrtnin ter zlasti diøavnic in zeliøœ,ki so duøa dobre kuhinje, po eni strani ssvojo lepoto in vonjem lahko tekmuje zokrasnimi rastlinami, po drugi strani paso dodatki za kuho, zasajeni na balkonu,tako vedno pri roki. Poleg tega nam ze-liøœa »pomagajo« tudi pri preganjanjumuh in komarjev v bivalnih prostorih.

Izberimo najprimernejøo V trgovinah lahko izbiramo med ra-zliœnimi izvedbami viseœih koøar, ki jolahko nadomestijo tudi odsluæeni lonœki,skodelice, juøniki ali pa jo izdelamo iz æiceali øibja. A ne glede na to, kakøne so naøekreativne sposobnosti, zaæeleno je, da sematerial, barva in oblika koøare ujemajoz rastlinami, ki so v njej posajene. Ker sozasajene, zlasti sveæe zalite koøare, teæketudi do 10 kilogramov, moramo zanje za-gotoviti dovolj moœan in varen nosilec, kibo nosil koøaro na tritoœkovnem obeøal-nem sistemu iz kovinskih verig.

Viseœih koøar ni teæko zasaditi. Najprej siizdelamo okvirni naœrt razporeditve, ki jo

æelimo, in preverimo, ali bodo imele do-volj prostora v njem prav vse rastline. Pa-ziti moramo tudi na to, da skupajzasadimo rastline s podobnimi zahtevamiglede lege, sadilnega substrata in potrebv zvezi z njihovo oskrbo.

Kaj damo v koøaro?Polkroæno koøaro zaœnemo pripravljatitako, da jo postavimo na vedro (da se nepremika) in jo z notranje strani obloæimos øotnim mahom, ki bo zadræeval vlago.Na plast mahu poloæimo œrno plastiœnovreœko, folijo ali kokosovo preprogo, vkatere izreæemo nekaj lukenj, da vodalahko odteka. Na to podlago nasujemomeøanico øote in vrtne prsti, øe boljøa paje plantella univerzalna vrtna zemlja, kije izredno bogata z organskimi snovmi, jeidealna za sajenje in presajanje vseh vrstvrtnih, okrasnih in sadnih rastlin. Vsebujedovolj hranil za pribliæno mesec dni, natopa priporoœamo redno vsaj dvakrat teden-sko dognojevanje s tekoœim organskimgnojilom na osnovi morskih alg bio plan-tella vrt, ki je primeren za vse vrtnine.

Tako z viseœimi koøarami – razen, da jihredno in dovolj izdatno zalivamo v pole-tni vroœini – nimamo veliko skrbi.

Dragan Ænidarœiœ

Zelenjava v viseœi koøari

Izzi

v v

vrtu

Rastline, ki so primerne za viseœo koøaroVrtnine Diøavnice in zeliøœa Okrasne rastlinenizki (œeønjev) paradiænik drobnjak viseœe pelargonijesolata meta okrasni sladki krompirnizki fiæol bazilika torenijanizki grah timijan lobelijapeterøilj poveøavi roæmarin viseœi slaklistna zelena meta nageljpaprika (œili) plahtica moljevkavrtna kreøa meta surfinijarukvica øetraj drobnocvetna æametnicaportulak (toløœak) majaron, origano modra marjetkaøpinaœa pehtran novogvinejska vodenkablitva æajbelj verbenajagode luøtrek kurja œeønjica

melisa afriøki smiljkumina bakopakoriander poveøava begonijasivka plazeœa øopulja

9www.klubgaia.si

Paradiænik‘Hundreds andThousands’

Zelenjavain zeliøœav viseœihkoøarah

Foto

: Sre

œko

Cig

ale

Gaia junij 2012.xp 6/6/12 3:53 PM Page 9

Tudi za vrtnice velja pravilo, da je boljeprepreœevati kot zdraviti. Najpomemb-nejøe je skrbno opazovanje in takojønjeukrepanje ob najmanjøih nepravilnostih,kar nam lahko prepreœi marsikateronevøeœnost in nepotrebno økropljenje.Na sploøno velja, da lahko bolezni navrtnicah precej uspeøno prepreœujemo ssajenjem odpornih sort in uporabo eko-loøkih varovalnih sredstev na osnovinjivske preslice bio plantella natur-fr insojinega lecitina bio plantella super-fr,ki okrepita celiœne stene rastlin ali paovijeta rastline s posebno prevleko, skozikatero glive, povzroœiteljice bolezni, nemorejo prodreti.

Najpogostejøe boleznivrtnicŒrna listna pegavost vrtnicVelja za najhujøo gliviœno bolezen vrtnic.Zanjo so znaœilne rjavoœrne pege z na-zobœanim robom, ki se pojavijo na listih.Najprej se pojavijo na starejøih, nato seselijo tudi na mlajøe. Napadeni listi po-rumenijo in sœasoma odpadejo. Rastlineso lahko æe sredi poletja brez listov, ven-dar se vrtnica trudi, da bi te liste nado-mestila in poæene na novo. Ti nedozorelipoganjki v hudem mrazu pozimi poze-bejo. Bolezen se najprej pojavi na vrtni-cah, ki rastejo v preteækih tleh, naizpostavljenem senœnem mestu. Odpadleliste poberemo in jih odstranimo, po

moænosti seægemo. Bolezen uœinkovitoprepreœujemo z naravnim varovalnimpripravkom na osnovi preslice bio plan-tella natur –fr, ob prvih znakih napadapa uporabimo registrirani fungicid.

Øipkova rjaRja se najpogosteje pojavlja na vrtnicahvzpenjavkah in œajevkah. Najprej opa-zimo rumene pegice oz. razbarvanja li-stov na zgornji strani, medtem ko se naspodnji pojavijo znaœilni kupœki trosov,oranæne ali rjave barve. Tudi tu je potre-bno redno odstranjevanje okuæenihdelov, preventivno økropljenje z narav-nim varovalnim sredstvom na osnovipreslice bio plantella natur-fr, ko pa sebolezen æe razvije, økropljenje s fungici-dom vivera quadris.

Pepelasta plesenZ razliko od drugih bolezni se pogostejepojavlja v vroœih dneh. Na listih opazimosivobele madeæe, ki se vœasih razøirijo pocelem listu, cvetnih popkih in mladih po-ganjkih. Obolele dele odstranimo in rast-lino poøkropimo s fungicidom viveraquadris. Bolezen uœinkovito pre-preœujemo z rednim økropljenjem z va-rovalnim sredstvom na osnovi sojinegalecitina bio plantella super-fr.

Rak na vrtnicahSe pojavi po razliœnih poøkodbah vrtnic,saj se rastlina okuæi skozi rane. Okuæeni

poganjki prenehajo rasti in se belo alirjavo obarvajo. Takøen del je treba po-polnoma izrezati, rastlino pa poøkropimoz bakrovim fungicidom.

Mozaiœni virus vrtnicPovzroœa ga virus, ki je v svetu precejrazøirjen. Na vrtnici opazimo polja ru-mene in zelene barve na listih obolelihrastlin. Cvetovi postanejo lisasti. Vrtniceso zaradi bolezni bolj obœutljive namraz. Edini naœin prepreœevanja øirjenjabolezni je odstranitev obolele rastline.

Najpogostejøi økodljivcina vrtnicahPrøiceNa napad prøic pomislimo, ko opazimotemno rdeœe liste, ki se suøijo in odpa-dajo. Rast vrtnice se upoœasni. Vœasih vi-dimo okoli okuæenih delov pajœevine.Prøice se najbolje poœutijo v vroœem insuhem vremenu. Blaæji napad lahkouœinkovito zatremo z uporabo narav-nega akaricida na osnovi kalijevega milabio plantella aktiv, ob moœnem napadupa uporabimo akaricid vivera vertimec.

Tripsi ali resarjiNaredijo najveœ økode na cvetnih pop-kih, ki se zaradi napada ne odprejo alipa ostanejo cvetovi nenavadnih oblik, serazbarvajo ali porjavijo. Poøkodovanedele rastlin pridno odstranjujemo, rast-

Vse o teæavah pri gojenju vrtnicVrtnice so zdaj v polnem razcvetu, øibijo in kitijo se z razkoøjem cvetov in vonjav vpisani paleti barv, s œimer pritegnejo poglede mimoidoœih. Vrtnice pogosto uvrøœamomed svoje najljubøe cvetlice na vrtu, vendar pa nikakor ne moremo reœi, da so tudinajmanj zahtevne. Teæave so povezane z zemljo, mikroklimatskimi pogoji ali pa z napadibolezni in økodljivcev.

Vse

o .

..

Vrtnica Rosenfee – odporna floribunda. Polæasta øipkova grizlica.

Gaia junij 2012.xp 6/6/12 3:53 PM Page 10

Vse

o .

..

Uøi uspeøno zatiramo znaravnim insekticidom bioplantella kenyatox verde,v zelo hudih primerih pauporabimo vivera chess.Pepelasta plesen

Obolele dele odstranimo inrastlino poøkropimo sfungicidom vivera quadris.

Mozaiœni virusvrtnicEdini naœinprepreœevanjaøirjenjabolezni jeodstranitevobolelerastline.

PrøicaBlaæji napad uœinkovitozatremo z bio plantellaaktiv. Pri moœnejøem pauporabimo vivera vertimec.

Øipkova rjaPreventivno økropimo z bioplantella natur F-R. Okuæeneliste odstranjujemo in økropimos fungicidom vivera quadris.

RakTakøen del moramopopolnoma izrezati,rastlino pa poøkropiti zbakrovim fungicidom.

Zavijaœi listovVse zvite listeodstranimo (seægemo).

Øipkova grizlicaOdpadlo listjeodstranimo (seægemo).

Œrna listna pegavostBolezen prepreœujemo z bioplantella natur F-R. Odpadleliste poberemo, odstranimo(seægemo). Ob prvih znakihnapada uporabimo registriranifungicid.

Pena liœinke slinariceNeæno odstranimo zmilnico.

www.klubgaia.si 11

Gaia junij 2012.xp 6/6/12 3:55 PM Page 11

V tem času so vrtnice najlepše, pravi ljubitelji pa zagotovo nemorejo mimo čudovitih cvetov brez fotografskega aparata v rokah.

Če sami njihove lepote še niste ovekovečili, vam ponujamododatno spodbudo, da to storite čim prej. Izbiramo namreč najlepšovrtnico. Fotografije pošljite na naslov: Klub Gaia, Sinja Gorica 2, 1360

Vrhnika ali na e-naslov: gaia@klubgaia.com do 5.7.2012,objavili pa jih bomo na spletni strani Kluba Gaiawww.klubgaia.com. Tri najlepše bomo nagradili spraktičnim Plantellinim paketom za vrtnice, ki vsebuje:membransko gnojilo Plantella Formula 365 zavrtnice, ekološki insekticid iz naravnega piretrina BioPlantella Flora Verde in ekološko krepilno sredstvo izsojinega lecitina Bio Plantella Super-FR.

lino pa poøkropimo z naravnim insekti-cidom bio plantella aktiv.

Zavijaœi listovZvijajo liste, v vsakem zvitem listu palahko najdemo zeleno gosenico. Vœasihse økodljivec loti tudi popkov, pri katerihnajdemo objedene vrhove. Zvite liste od-stranimo in seægemo.

Øipkova grizlicaGrizlica moœno objeda liste, da ostanejosamo øe æile. Napadeni so tudi mladi po-ganjki in obrezana mesta na rastlini.Zimo preæivijo v zapredku, v kupu od-padlega listja, zato je potrebno listje, kiodpada, skrbno odstranjevati in seæigati.Obrezana mesta na vrtnici premaæemo scepilno smolo bio plantella arbosan.

Uøi na vrtnicahPogost økodljivec na vrtnicah je vrtniœnauø, ki najraje napade mlade liste, po-ganjke in popke. Vrtnica zastane v rasti,listi pa se deformirajo in zvijajo. Ker uøiizloœajo mnogo sladke tekoœine, se po-

slediœno lahko pojavijo tudi mravlje. Uøiuspeøno zatiramo z naravnim insekticidombio plantella kenyatox verde. Ob zelohudem napadu pa uporabimo viverachess. Rastline økropimo v zgodnjem jutru.

Pomanjkanje hranilVœasih za slabo rast in cvetenje vrtnicniso krivi økodljivci ali bolezni, temveœpomanjkanje hranil.

KlorozaVrtnice na preveœ apnenih tleh hitro po-kaæejo znake kloroze, ki se kaæe kot ru-menenje listov zaradi pomanjkanjaæeleza ali mangana. Rastline poøkropimos foliarnim plantella tekoœim æelezom inpredvsem zemlje nekaj œasa ne apnimo.

Spremenljivi klimatskiali mikroklimatski pogojiZmrzalListi rastline, ki jo je prizadel mraz, sezgubajo in porjavijo, vœasih opazimo ru-

mene madeæe. Zato obœutljivejøe vrtnicejeseni pokrijemo s smreœjem ali slamo.

Teæka tla in zastajanje vodeŒe opazimo, da so zaœeli rumeneti starejøilisti, lahko pomislimo tudi na gnitje ko-renin zaradi zastajanja vode v tleh. Po-membno je, da hitro zrahljamo zemljo obrastlini in po potrebi tla zalijemo s sred-stvom proti koreninski gnilobi viveraproplant. Œe se stanje ne izboljøa, vrtnicojeseni presadimo na drugo mesto.

Propadanje popkovV mokrem vremenu se vœasih zgodi, dase popki ne odprejo in na koncu propa-dejo. Pojav je pogostejøi pri sortah z ve-likimi neænimi cvetovi, najbolj nasenœnih rastiøœih.

Nevenka Breznik

Vse

o .

..

Posledica napada øipkove grizlice.

Pokažite nam svojo vrtnico!

Vrtnica Apricola – ADR,odporna floribunda.

GAIA VABI

in NAGRAJUJE

12

Gaia junij 2012.xp 6/6/12 3:55 PM Page 12

Vpraøanja naøih œlanov

?Krompir se æe veœ let zapored posuøi predobiranjem. Kako lahko to prepreœim? Tudikoloradskih hroøœev je vsako leto veœ in

jih ne morem ustaviti.Milka iz Borovnice

!Æelja vsakega ljubitelja vrtnarjenja je, da bi pridelal œim veœgomoljev najboljøe kakovosti. Izmed bolezni je prav gotovonajbolje znana krompirjeva plesen, v zadnjem œasu pa je

vse bolj nevarna tudi œrna listna pegavost krompirja. Krompir-jeva plesen v kratkem œasu povsem uniœi krompirjeve nasade.Na zgornji strani listiœev se pojavijo rumeno-rjave pege brezizrazitih obrisov. Te kmalu postanejo temno rjave ali temnosivkaste in se naglo øirijo. Na spodnji strani listov je ob robupeg ob deæevnem vremenu ali zjutraj ob rosi vidna sneæno belaplesniva prevleka. Na sosednje rastline se gliva øiri ob vetru indeæju. Napredovanje bolezni lahko zadræi vroœe in suho vreme,toda, takoj ko se razmere spremenijo, se bolezen øiri naprej. Ko

krompir strne vrste, pa vse do obdobja konca inten-zivne rasti ga je treba varovati s pripravkom viveraridomil, s katerim varujemo tudi paradiænik. Boljodporne sorte utrdimo s pripravkom na osnovi njiv-ske preslice bio plantella natur-f. Med økodljivcipa krompir najbolj ogroæajo koloradski hroøœ instrune. Ob mnoæiœnem pojavu koloradskega hroøœauporabimo zelo uœinkovit pripravek vivera karatezeon. Hroøœe v ekoloøkem varstvu redno pobiramo

in økropimo s pripravkom na osnovi naravnega piretrina bioplantella flora verde.

Kaj lahko naredim, da bodo moje kumarein œebula ostali zdravi?Silvo iz Iæakovcev

!Œebulna plesen je gospodarsko najpotratnejøa bolezenœebule. Pogostejøa je v hladnem in vlaænem vremenu. Naj-prej se pojavijo bledo rumene pege na mladih listih. Pege

se kasneje poveœajo. Okuæba se prenese tudi na œebulice, ki po-stanejo mehke in zgubane ter v shrambi moœno gnijejo. Ku-marno plesen najdemo na kumarah, buœah, lubenicah in dinjah.Napad prepoznamo po pegah, ki so okrogle oblike. Barva tehpeg je najprej klorotiœna, pozneje pa postane rjavo-rdeœa dotemno rjava. Øirijo in se med seboj zdruæujejo tako, da lahkozajamejo cel list. Med najpomembnejøe preventivne ukrepepoleg seæiganja rastlinskih ostankov sodi tudi kolobar. Na istomesto naj ne pridejo obœutljive rastline dve do tri leta. V juniju

so razmere øe naprej zelo ugodne za razvoj ku-marne, paradiænikove (krompirjeve) in œebulneplesni, zato je potrebno rastline varovati predokuæbami. Za varstvo priporoœamo predvsemrabo fungicidov s sistemiœnim ali delno siste-miœnim delovanjem. Proti kumarni in œebulniplesni lahko ukrepamo s pripravkoma viveraridomil ali vivera quadris.

Kaj lahko naredim, ko se nafuksijah in paradiæniku pojavi belaleteœa muøica? Kaj je to? Simon iz

Ljubljane

!Gre za økodljivca, ki mu pravimo rastlinjakov øœitkar. Veœjoøkodo povzroœa v vroœem poletju. Zasledimo ga na primerna fuksiji, kjer je najpogostejøi økodljivec, hibiskusu, pelar-

goniji in verbenah, kjer povzroœa rumenenje listov. Rastlinja-kov øœitkar je reden gost tudi na surfinijah, posebno œe rastejov bliæini fuksij. Odrasli osebki in liœinke izloœajo medeno roso,ki povzroœa sajavost rastlin. Økoda pri paradiæniku se odraæa vmanjøem pridelku in grdem videzu plodov. Napadene rastlinezaostajajo v rasti in razvoju ali celo propadejo. Rastlinjakovøœitkar povzroœa økodo øe posredno, ker prenaøa rastlinske vi-ruse. Økodljivca v naøem vrtu ali na okenski polici najlaæe opa-zimo na bio plantella lepljivih ploøœicah, ki imajo privlaœnoobliko metuljœka. Z njimi ulovimo odrasle økodljivce in ome-jimo odlaganje jajœec ter naknadno økodo, kijo povzroœajo liœinke. Za prepreœevanje økodena okrasnih rastlinah veœkrat økropimo z na-ravnim insekticidom na osnovi naravnega pi-retrina bio plantella flora kenyatox verde.Ob hujøem napadu rastline lahko poøkropimoz moœnejøim pripravkom vivera karate zeon.

13

Str

ok

ovn

jak

sve

tuje

Gaia junij 2012.xp 6/6/12 3:56 PM Page 13

Ek

olo

øko v

rtnarj

enje

Reøitve so skrite æe vkolobarjuIz naœrta kolobarja je za vsako gredo alipoljino posebej predvideno, katere zele-njadnice bomo v poletju sejali ali sadili.V ta namen je dobro sestavljen naœrt ko-lobarja zelo priroœen pripomoœek, sajlahko po spravilu zgodnjih pridelkov ze-lenjave iz vrtov kmalu sledi setev ali sa-jenje naslednjih, poletnih kultur.

Namakanje je nujnoVoda je odloœilna za kakovostno pride-lavo zelenjave. Tudi œe pridelujemo zele-njavo za lastne potrebe, vodo do dajamoredno in v enakomernih obrokih. V glav-nem velja, da gojene zelenjadnice na danniso sposobne porabiti veœ kot 20 litrovvode/m2. Zato jo dodajamo veœkrat nadan, v enakomernih ter preko celega dnerazporejenih koliœinah. Najbolje, œe jo do-dajamo s pomoœjo kapljiœnega sistema,kjer voda iz posebnih namakalnih cevikaplja po kapljicah in poœasi ter enako-merno namaka tla blizu gojenih rastlin.Œe bomo kapljiœno namakanje kombini-rali s pridelavo zelenjave na tleh, prekritihs folijo iz polietilenskih materialov ali skakøno drugo vrsto naravnih prekrivk zatla (listje, slama,…), bomo tudi v zelovroœih in suhih poletjih uspeøno gojili ze-lenjavo. Le s kapljiœnim namakanjembomo priøli do visokih in kakovostnihpridelkov zelenjave. Ostali naœini roœnegazalivanja s pomoœjo zalivalk za vodo alizalivanja z roøenjem po poletno razgretihin vroœih rastlinah so preveœ tvegani innas lahko pripeljejo do dodatnih teæav zrastlinskimi boleznimi. Zato je bolje, dase takønim naœinom namakanja izogi-bamo, saj dodajamo vodo v neenakomer-nih in prevelikih enkratnih koliœinah, kijih rastline v kratkem œasu niso sposobneporabiti. Velik del tako dodane vode je zagojene rastline izgubljen zaradi povrøin-skega odtekanja, izhlapevanja in izgub vglobino tal. V izredno vroœih in pripeka-joœih poletnih dnevih je obœasno neænoin kratkotrajno roøenje opraviœljivo le, œesmo ga opravili z rahlo ogreto vodo in v

zgodnjem dopoldnevu, ko bomo rastlinena tak naœin osveæili, ne pa namakali.

Direktna setev semen alipridelava iz sadik?Za pridelavo zelenjave v poletjih, ko sednevna temperatura dvigne na 30 °C aliveœ in so tudi noœi toplejøe od 18 °C, jepotrebno nove zasaditve ali setve opravitipozno popoldan - pred veœerom, ali zelozgodaj zjutraj. Vsekakor je za dober vznikposejanih semen potrebno setveni sloj tal(setvenico) dobro navlaæiti øe pred setvijo.Vlaæimo jo tudi po setvi, vse do vznika.Œe smo se odloœili za setev semen, je zapoletni œas pridelave vsekakor bolje iz-brati setev v vrste kot vse povprek. S set-vijo v vrste lahko zasnujemo posevek zustrezno medvrstno razdaljo. V vrsti povzniku sledi redœenje rastlin, da rastlinamzagotovimo dovolj æivljenjskega prostora.S setvijo v vrste za spravilo v poznem po-letju sejemo: nizek fiæol, grah, korenœek,rdeœo peso, œrno redkev, rumeno kole-rabo, …. S setvijo povprek redkeje snu-jemo posevke, a za poletni œas spravilamladih listov radiœa solatnika je takønasetev priroœna reøitev.

Za pobiranje pridelkov zelenjave v osred-njem poletju posevke rajøi zasnujemo ssadikami s koreninsko grudo. Sadikevzgojimo v gojitvenih ploøœah in jih vprimernem razvojnem stadiju (vsaj 4 - 6listov) presajamo na stalno mesto. Sa-dika, ki ima v koreninski grudi dobrorazvit koreninski sistem, bo tudi v vroœihpoletjih, ob ustreznem namakanju, takojnadaljevala s svojo rastjo in razvojem.Na takøen naœin si tudi za poletje lahkopridelamo npr. glavnato solato ali zas-nujemo pridelavo: glavnatega radiœa,endivije, rdeœe pese, pora - za pozno po-letni ali jesenski termin spravila.

V primeru suhih talokopavamoEna izmed posledic vroœega poletja sotudi izsuøena tla. Pomanjkanje talne

Vrtnine za vroœa poletjaPoleti je v zelenjavnem vrtu vrhunec sezone. Takrat naspri pridelavi pogosto pestijo razliœne neugodne vremenskerazmere. V zadnjih letih smo se pogosto sreœali z zelovroœimi, a suhimi poletji. Da bi se izognili dodatnimteæavam zaradi vroœine je dobro, œe smo na takønepridelovalne razmere œim bolje pripravljeni.

Bazilika in paradiænik sta izjemno dobrasoseda, tu na zastirki iz listja.

V ekoloøkem vrtu je zaæeljen tudi ognjiœ.

Poletni radiœ solatnik reæemo vse poletje.

N A R A V N O РU ΠI N K O V I T O РZ D R A V O14

Gaia junij 2012.xp 6/6/12 3:57 PM Page 14

vlage in dodatno izgubljanje tal-nih vodnih rezerv poleti øe po-sebna teæava. Odpravljamo jo znamakanjem, zastiranjem tal ali vprimeru nepokritih tal z okopava-njem. Velja nepisano pravilo, dabolj kot so tla izsuøena, bolj inredno jih plitvo, povrøinsko oko-pavamo. Na tak naœin pre-preœujemo nastanek zaskorjenostital in prekinjamo kapilarni dvigvode iz globljih plasti tal, kjer jevoda øe na rezervi. S pomoœjo tegamehanskega ukrepa bomo v tlehzadræali veœ vode, ki jo bodo lahkoporabile gojene zelenjadnice.

Pisan izbor poletnihzelenjadnicPoleti je izbor zelenjave øeposebej bogat. Veœina odpomladi naprej gojenih rast-lin v tem œasu ponudi svojepridelke. Poleti je glavni œasza toplotno zahtevne zele-njadnice. Med njimi so naprvem mestu plodovke (pa-radiænik, paprika, kumara,jajœevec, buœke, melona, lu-benica), ki popestrijo barvi-tost v vrtu. Za veœinoplodovk velja, da bodo boljeuspevale v rastlinjakih. A vvroœih poletjih je v njih øebolj vroœe in suho, tako dane smemo pozabiti, da jerastlinjak treba zraœiti. Topomeni, da mora ostatiodprt œez dan in tudi prekonoœi. Na prostem pridejo vtem œasu na vrsto stroœnice.Dobro poznanima stroœni-cama fiæolu (nizek ali visok)in grahu (za stroœje ali zazrno) dodamo øe œiœeriko, kije toploljubna mediteranskarastlina in v vroœih poletjihdobro uspeva.

Nekoliko veœ teæav bomoimeli s pridelavo solatnic. Œeæelimo pridelati glavnato so-lato v juliju, moramo izbiratiza poletje primerne sorte, kine uhajajo v cvet. Sicer jepoletje œas za druge sola-tnice, kot so endivija in ra-diœi. Za poletje je primerenradiœ solatnik, ki ga sejemoæe od pomladi. Je primerenza rezanje listov kar vse po-letje. Zgodaj poleti posejanpoletni toløœak ali portulak,

divja rukola ali rukvica in blitva, soprimerni za rezanje listov in sobogata popestritev poletnih solat.

Za poletno pridelavo so zanimivemnoge kombinacije meøanih posev-kov, kjer si rastline med seboj poma-gajo pri rasti. Lahko si dajejo oporo(npr. visok fiæol v sladki koruzi),druga drugo senœijo (npr. zelena vparadiæniku, koprc v kumarah), ali sipomagajo v boju zoper økodljivce(npr. øetraj v fiæolu). Zato velja tudis pomoœjo meøanih posevkov po-skusiti premostiti teæave, ki nam jihprinese vroœe in suho poletje.

Igor Økerbot

S setvijo v vrste ustvarjamo medvrstne razdalje.

Visok in nizek fiæol s œiœeriko skupaj dobro uspevajo.

Koprc in oœarljivi listi blitve v kombinaciji.

Sinergija vrtnin v meøanem posevku.

N A R A V N O РU ΠI N K O V I T O РZ D R A V O 15

Ek

olo

øko v

rtnarj

enje

Gaia junij 2012.xp 6/6/12 3:57 PM Page 15

Ohrovti sodijo v druæino kriænic. To paje skupina rastlin, ki nam lahko jeseni inpozimi zagotovi odpornost za prehladecelo bolj, kakor pa razliœni prehranskidodatki. Zato je økoda zapravljati denarza pakete »umetnega« zdravja, ki lahkopovsem brez teæav zrase tudi na vaøemvrtu.

Zakaj bi sadili ohrovt?Mnoge øtudije dokazujejo, da vsebujejoohrovti skupno najveœ antioksidantov.

Tako kot vse kriænice, vsebujejo tudiveœje koliœine glukozinolatov, ki po-membno vplivajo na odpornost telesa,velikansko koliœino vitaminov, tudi vi-tamina C, da ne omenjam øtevilnih rud-ninskih snovi. Pa øe veœ jih vsebujejolisti in majhne glavice na naøem zim-skem vrtu. Poleg tega pa ima ohrovt øeeno posebnost, vsi ti vitamini in mineraline propadejo tako hitro, œe rastlino hra-nimo v hladilniku ali v kleti (œeprav zato sploh ni potrebe, œe raste na naøemvrtu), tudi s krajøim kuhanjem alipeœenjem ne razpadejo. Okus ohrovtatudi ni tako kiselkast kakor pri zelju,zato ga lahko v manjøih koliœinah doda-jamo vsem mesnim jedem in omakam,pa domaœi sploh ne bodo vedeli. Ravnoobratno, okus omake »bolonese« je celoboljøi, œe dodamo nekaj ohrovta.

Øe eno veliko prednost imajo ohrovtipred ostalimi kapusnicami. Niso obœut-ljivi na bolezni, celo økodljivci jih nemarajo. Tako ga obiœajno pusti na mirutudi najbolj zoprn økodljivec kapusnic,bolhaœ. Med vsemi kapusnicami jeohrovt daleœ najlaæje pridelati na eko-loøki naœin.

Sem vas prepriœala, da boste letos navrtu posadili nekaj sadik brstiœnega, list-natega in/ali glavnatega ohrovta?

Spoznajmo tonezahtevno kapusnicoPoznamo tri razliœne tipe ohrovta, naj-bolj je verjetno poznan glavnati ohrovt.Pozimi pa nam najbolj prideta pravbrstiœni ohrovt in v zadnjih letih vednobolj priljubljen listnati ohrovt.

Glavnati ohrovt je precej podoben zelju,le da je povrøina listov moœno nagu-bana. V gubah se zadræuje zrak, zato jezelo odporen na mraz in je na vrtu lahkoskoraj vso zimo, vsekakor pa do boæiœa.Potem pa ga v prehrani nadomestita list-nati in brstiœni ohrovt. Tudi v Slovenijilahko kupite seme razliœnih sort glavna-tega ohrovta, ki se med seboj razlikujejopredvsem po zgodnosti in barvi listov.Œe boste malo bolj pobrskali po trgovi-nah, boste naøli tudi rdeœ glavnatiohrovt. Øe bolj raznolika ponudba je privrtnarjih, saj imajo laæji dostop do pro-fesionalnega semena.

Slovenci dobro poznamo tudi brstiœniohrovt. Njegove majhne glavice zrastejona moœnem steblu. Kakor vse kapusnice,je tudi brstiœni ohrovt rastlina hladnegain kratkega dne. Œe ga boste sadili pre-hitro, se bodo jeseni majhne glavicerazcvetele. Seveda so tudi take uæitne,zato jih ne zavræemo. A je vseeno bolje,da brstiœni ohrovt sejemo in presajamo

Ohrovt naj nadomeøœa prehranske dodatkeŒeprav je zima øe daleœ, pa je æe œas, da priœnemo saditi prve rastline, ki nas bodohranile in tudi zdravile pozimi. Med njimi so prav gotovo na prvem mestu kriænice. Zajesensko in zimsko uporabo jih sejemo in presajamo ravno zdaj. Prav gotovo se nakakøni gredici æe pobrali nizek grah ali nizek fiæol. No, tukaj je sedaj idealno mesto zaglavnati, brstiœni ali listnati ohrovt.

Ek

olo

øko v

rtnarj

enje

N A R A V N O РU ΠI N K O V I T O РZ D R A V O16

Brstiœni ohrovt

Gaia junij 2012.xp 6/6/12 3:58 PM Page 16

Ek

olo

øko v

rtnarj

enje

jemo øe gredico. Ne pozabite, brstiœni inlistnati ohrovt sta veliki rastlini, zato po-trebujeta kar veliko prostora. Razdaljamed posameznimi rastlinami naj bo vsaj50 cm, bolje pa je celo veœ. Pri glavna-tem ohrovtu pa bo v vrsti zadoøœalo 40cm, med vrsticami pa mora biti tudi 50cm. Na enega druæinskega œlana posa-dimo 2 – 3 rastline brstiœnega ohrovta,1 – 2 rastlini listnatega ohrovta in okolipet rastlin glavnatega ohrovta. Dobro serazume z vsemi stroœnicami, zato lahkoohrovt sadimo tudi v fiæolove æiœnice.Med vrste ohrovta pa lahko posejemonizek stroœji fiæol. Jeseni lahko okolinjega posejemo øpinaœo. V vrsticeohrovta pa lahko presadimo tudi zeleno.

Poleti ne rabi posebne negeVzdræevanje rahle zemlje in obœasnopletje je vse, kar potrebuje ohrovt. Tudiøkodljivci in bolezni ga obiœajno ne pri-zadenejo preveœ. Suøno mora biti daljøeobdobje, da je res potrebno zalivanje. Øetakrat globoko namoœimo enkrat nateden, pa bo zadoøœalo. Pridelekzaœnemo pobirati, ko se priœnejo prveslane. Izjema je le listnati ohrovt, ki galahko pobiramo vse poletje – obiramospodnje liste po potrebi.

Mnogi menijo, da je potrebno brstiœnemuohrovtu jeseni odrezati vrh, drugi pa muporeæejo liste, vehe. Ne eno ne drugo nipametno storiti. Vrhove odøœipnemosamo v primeru, œe æelimo hitro veœji pri-delek, na primer za kakøno prireditev. Paøe takrat morajo biti spodnji brsti, glaviceæe dobro oblikovani. S tem pospeøimodozorevanje ostalih brstov. Listov, veh pasploh ne poreæemo, saj ti pozimi varujejobrste pred pozebo.

Obiœajno je to vse, kar potrebuje naøohrovt za dober pridelek. Najpomemb-neje je, da se v juniju spomnimo nanj inga posejemo ali pa nabavimo sadike prinajbliæjem vrtnarju.

Miøa Puøenjak

tohtone sorte zelenjave. Te pa so kakorvse ostalo premiœne in nepremiœne stvarinaøa kulturna dediøœina, ki jo je trebaohraniti za zanamce.

Vzgoja je preprostaKer je tako preprosta, ni potrebno velikozapisati. Ohrovti sodijo med poæreønevrtnine, ki jih gnojimo s hlevskim gno-

Pozabite na staro navado, ko so se sa-dike vzgajale na setvenici. Danes vzga-jamo samo sadike s koreninsko grudo.To pomeni, da se korenin dræi zemlja.Zato posejemo seme v setvene ploøœe,kjer imajo lonœki premer 4 - 5 cm. V ju-niju je obiœajno æe vroœe in suho, zatopri presajanju najprej zalijemo jamico,ko pa presadimo vse sadike, dobro zali-

Listnati ohrovt v okrasni gredici.

øele v juniju, na Primorskem pa øe kas-neje. Najmanj poznamo in cenimo list-nati ohrovt, œeprav je pravzapravnajenostavnejøi in da najviøji pridelek.Poznamo veœ tipov listnatega ohrovta,najpogosteje sreœamo kodrolistnega ze-lenega. Primorci, predvsem pa Italijanibolj prisegajo na sredozemski tip, ki jenekoliko podoben palmi, pri nas lahkokupimo seme sorte ‘Nero di Toscana pre-coce’. Med sadikami pa boste prav go-tovo naøli tudi rdeœelistni listnati ohrovt.

Na Primorskem gojijo tudi domaœo sortolistnatega in glavnatega ohrovta. Ravnoslednjega sem sreœala letos, ko sem pre-davala v Kanalu ob Soœi. Økoda, da onjem nihœe niœesar ne zapiøe, saj sodiprav gotovo tudi med naøe domaœe av-

jem (2,5 – 3 l/m2). Namesto njega je øebolje, œe uporabimo organsko gnojiloplantella organik K, ker kapusnice po-trebujejo veliko kalija. Potresemo ga do2 kg/10 m2. Gnojilo uporabimo tik predpresajanjem sadik. Ne pozabimo na do-gnojevanje s pripravkom na osnovi mor-skih alg bio plantella vrt.

Vse kapusnice, tudi ohrovte vzgajamopreko sadik. Poleti potrebujemo tritedne, da vzgojimo primerno velike sa-dike. Zato priœnemo s setvijo v zaœetkujunija in sejemo vse do sredine tega me-seca. Kasneje je æe prepozno. Samo list-nati ohrovt lahko po æelji sejete in tudipresajate æe vse od zaœetka maja. Topride prav, œe zanj izberete mesto nacvetliœnih gredicah ali celo v koritih.

Gaia junij 2012.xp 6/6/12 3:58 PM Page 17

Pogosto so na prvi pogled znaki bolezni, okoljskega stresa, prisotnosti økodljivcev alipomanjkanja hranil podobni. Dobro je, œe natanœno opazujemo simptome, saj ima navidez podobna teæava veœ kot en vzrok.

Ek

olo

øko v

rtnarj

enje

Rebus: Kaj je prava reøitev?

N A R A V N O РU ΠI N K O V I T O РZ D R A V O18

Preprosto venenje rastlin lahko pripiøemopreskromni oskrbi z vodo, boleznim alipoøkodbi korenin (voluhar, strune), previ-soki temperaturi ter økodljivcem, ki vrtajov deblo ali veje (modro sitce). Na sreœoima veœina teæav veœ kot en razpoznavniznak, ki nam pomaga reøiti problem. Predprehitrim zakljuœkom in neuœinkovitimukrepom je dobro, da premislimo in ra-ziøœemo vse moænosti za nastalo teæavooz. se posvetujemo s strokovnjakom, kiima ustrezno znanje in se z reøevanjemrastlin ukvarja vsakodnevno.

Diagnoza in reøevanje teæavPrvi korak pri diagnozi bolezni alikakem drugem rastlinskem problemu jezbiranje vseh dejstev, kar je za vrtnarjazaœetnika velik zalogaj. Treba se jenauœiti opazovati okolje, spremljati de-javnost insektov, dobra je tudi primer-java z zdravimi rastlinami. Zauœinkovito diagnozo ne pozabimo, da jetreba bolne rastline primerjati z zdra-vimi. Zato je dobro, da si pred posvetomzapiøete bistvene razlike med zdravimiin obolelimi rastlinami. Opazujte barvo,velikost listov, kondicijo rastline, debloali steblo, œe moænost dopuøœa pa preve-rimo øe korenine.

Neæivi dejavnikiAprilska pozeba je pustila hude posledicna sadnem drevju. Tako bo manj œeøenj,

jabolk, hruøk, pozebel je tudi kivi in kakiv nesredozemskih predelih. Obdobjehladnega vremena bo pustilo posledicetudi na sadikah paradiænika, ki so biliposajeni v obdobju okrog prvega majaoz. pred otoplitvami v drugi polovicimaja. Zaradi ohladitev oz. padca noœnihtemperatur pod 10 ºC in dnevnih pod 18 ºC, se zmanjøa koliœina in plodnostcvetnega prahu, pride lahko tudi do de-formacije plodnice in plodov. Plodnicaje podaljøana, zato je opraøitev onemo-goœena, priœakujemo lahko tudi plodove,ki bodo podolgovati in manjøi. Zaublaæitev stresa je najbolje, da vsevrtnine oskrbimo s tekoœim gnojilom naosnovi morskih alg bio plantella vrt alistimulatorjem rasti in vitaminskim kom-pleksom bio plantella vita. To je najbo-lje narediti pred vsako ohladitvijo. Sedajbosta oba pripravka zelo koristna zazmanjøanje stresa v poletnem œasu (suøa,vroœina).

Uøi so najhujøi økodljivciListne uøi se æe spomladi pojavijo skorajna vseh rastlinah, proti katerim je zelouœinkovit naravni insekticid bio plan-tella flora kenyatox verde. Uporabimopa lahko tudi pripravek bio plantellaaktiv. Proti uøem je øe posebno uœinko-vit sistemiœni insekticid vivera chess.Uporabimo ga, ko se pojavijo prve kolo-nije uøi. Z njim ne økropimo pri visokihtemperaturah, po mokrem listju ali œe

priœakujete, da bo deæevalo. Na økod-ljivce, ki grizejo in sesajo rastlinske delepa zelo uœinkovito deluje tudi kontaktniinsekticid vivera karate zeon.

Je to bolezen aliøkodljivec? Barvne mehurje ali izbokline na zgornjistrani lista pri œrnem, in rdeœem ribezuter josti nepoznavalci pogosto pripisu-jejo bolezni. V resnici pa ta pojav pripi-sujemo bolj ali manj izrazitemu napaduribezove uøi. Zato v tem primeru ukre-panje s pripravki proti boleznim ne bodelovalo. Koristno pa bo pravoœasno inveœkratno ukrepanje s pripravkom bioplantella aktiv.

Ko na vrt zaidejo bolezni Na sreœo najveœ teæav pri rastlinah pov-zroœajo glive, kjer je moæna uœinkovitaekoloøka in konvencionalna zaøœita. Œeukrepamo øe pred pojavom bolezni, stauœinkovita ekoloøka pripravka bio plan-tella natur-fr in bio plantella super-fr,ki krepita rastline (krepitev celiœnih sten,obnavljanje celic). V vsaki domaœi vrtnilekarni naj bo doma tudi pripravek vi-vera quadris, ki je uspeøen proti vsemøtirim glavnim skupinam rastlinskih bo-lezni (plesni, pepelovke, pegavosti in rje).Tam, kjer ste v œasu pred obiranjem za-sledili prve simptome paradiænikove ple-sni, opravite økropljenje s pripravkom

Rastlina paradiænika se slabo razvija,zato jo okrepimo s pripravkoma

B O LA L V A

ali I LA E A V T.

9 6

1

Mlade poganjke zelo hitro napadejo Ø .4

Gaia junij 2012.xp 6/6/12 3:58 PM Page 18

vivera quadris, ki deluje tudi proti œrnilistni pegavosti ter pepelovki na para-diæniku in ima zelo kratko karenœnodobo (3 dni). Uœinkovit je tudi pri var-stvu kumar, buœ, krompirja in œebule(œebulna plesen).

Zakaj se listi in plodovideformirajo? Praviloma je na Primorskem februarja indrugje v prvi dekadi meseca marca œasza prvo økropljenje s pripravkom viveracuprablau-z, ki zelo uœinkovito delujena glive. Te povzroœajo breskovo kodra-vost in roæiœavost œeøpelj. Prvo økroplje-nje breskev, œeøpelj in ostalih koøœiœarjevopravimo s pripravkoma vivera cupra-blau-z, ko se priœnejo razpirati koniceluskolistov. Pri roæiœavosti œeøpelj se plo-dovi spremenijo v roæiœem podobnetvorbe brez koøœic, meso je popolnomaneuæitno. Pri breskovi kodravosti paopazimo simptome kot moœno naguba-nje in odebelitev listov, ki se obarvajoæivo rdeœe, kasneje porjavijo in se po-suøijo.

Kako ukrepamo protivirusom?Virusov ni mogoœe pozdraviti, vse karlahko naredimo je, da delujemo preven-tivno. Virus øarka v domaœ sadovnjaknajveœkrat zaide z okuæenimi sadikami,sumljivega izvora in povzroœa veliko go-spodarsko økodo. Zato je pomembno, dasadimo zdrav testiran sadni material, iz-biramo lahko tudi med sortami, ki sobolj odporne, ne pozabimo tudi na zati-ranje listnih uøi (prenaøajo viruse) s pri-pravkom vivera chess. V mladih nasadihtakoj uniœimo tudi prve vire okuæb.

Hruøev oæig jebakterijskega izvora Prvi znaki so podobni cvetni moniliji.Okuæeni cvetovi so najprej vodeni,potem ovenijo, porjavijo ali poœrnijo inse nato posuøijo. Tudi mladi okuæeni po-ganjki so najprej vodeno zeleni, kasnejepa potemnijo. Listi na poganjkih venijo,se suøijo in postanejo pri jablanah rjavi,pri hruøkah pa œrni. Odmrli cvetovi inlisti ne odpadejo, zato prizadeti poganjkiin veje zgledajo kot oægani. Znaœilno zabolezen je, da se vrøiœek poganjka klju-kasto ukrivi in je videti kot pastirska pa-

lica. Œe opazite simptome hruøevegaoæiga, takoj obvestite fitosanitarnoinøpekcijo ali strokovnjake za varstvorastlin.

Davor Øpehar

Ek

olo

øko v

rtnarj

enje

Zakaj je deformiran plod pri œeøplji?

R Œ OS EØP L3 52

Katera bakterija je napadla drevo?

H U V ÆI .7

Kateri pripravek ima najkrajøokarenco in ga uporabimo zazakljuœno varstvo paradiænika inproti œebulni plesni

V VE U RIS.10 8

REØITE REBUSVsak vrt pozna bolezni in økodljivce, pomembno pa je, da jih pravilno inpravoœasno odpravimo. Zato se tokrat poigrajte v Gainem rebusu in z malo

sreœe boste prejeli koristno nagrado. Kot pravilen odgovor zapiøite le geslo, ki jesestavljeno iz 10 oznaœenih øtevilk pravilne reøitve tokratnega rebusa. Trem izærebanim

nagrajencem bomo po poøti poslali enega od izdelkov iz navedenih reøitev. Odgovorepoøljite na naslov Klub Gaia, Sinja Gorica 2, 1360 Vrhnika ali na gaia@klubgaia.compod oznako “Prava reøitev”.

Geslo: 1 2 83 4 5 6 7 9 10

N A R A V N O РU ΠI N K O V I T O РZ D R A V O 19

Gaia junij 2012.xp 6/6/12 3:59 PM Page 19

Naravi prijazna pridelava– brez økropljenjFiga je drevo, ki uspeva tudi brez inten-zivne oskrbe in daje okusne plodove. Jeidealno drevo za sadjarje ljubitelje, ki neæelijo v svojem vrtu uporabljati nobenihfitofarmacevtskih pripravkov. Ponekodso problem ptiœi, zato je uœinkovito pre-krivanje z mreæami.

Primerne lege in rastiøœa V Sloveniji figa uspeva na mikroklimat-sko ugodnih legah v Slovenski Istri, naGoriøkem in v Brdih, posamezna drevesauspevajo lahko v ugodnih legah naKrasu in celo v Beli krajini. Ljubiteljem,ki æelijo drevo fige posaditi tudi drugodv Sloveniji priporoœamo, da izberejozelo dobre vinogradniøke lege in izkori-stijo nekaj stopinj viøjo temperaturo najuæni strani ob hiøi ali zidu. V œasu mi-rovanja starejøi les prenese temperaturedo -15 °C, mlajøi nedozorel pa le - 4 °C.Figa prenese veliko suøe in zelo skeletnatla, vendar za dobre pridelke potrebujeplodna tla in dovolj vode.

Priprava tal, sajenje inoskrbaFiga lahko razvije zelo globok in razve-jan koreninski sistem. Zato je øe boljhvaleæna za kakovostno globoko pri-pravo tal kot trta in drugo sadje.

Priporoœamo za vsako drevo vsaj 4 do 5m prostora in sajenje sadik s koreninsko

grudo (manjøi øok za rastlino in hitrejøarast). V praksi so najboljøe izkuønje sspomladanskim sajenjem.

Prvo leto zelo priporoœamo zalivanjesadik in vzdræevanje œiste povrøine okolisadik spomladi in poleti. Od konca av-gusta dalje pustimo, da se povrøina za-pleveli. Na ta naœin zmanjøamo jesenskorast, les bolje dozori in je manj obœutljivna nizke zimske temperature. Mlada

Ek

olo

øko v

rtnarj

enje

N A R A V N O РU ΠI N K O V I T O РZ D R A V O20

Fige sodijo med najstarejøe zdravilne sa-deæe. So bogate z minerali. Od ostalegasadja pa se razlikujejo po znatno veœjikoliœini kalcija.

Spodbujajo prebavo, pomagajo pri utru-jenosti, øibkosti, nesposobnosti za delo,izboljøujejo sposobnost koncentracije,izboljøujejo razpoloæenje, odpravljajoæivœnost in blaæijo menstrualne teæave.

Kako prepoznamokakovosten sadeæ?Zrela figa je mehka, rahlo ovenela inznaœilne barve glede na sorto. Œe se naustih fige naredi medena kapljica, je toznak dobre zrelosti in kvalitete. Œe pripeclju øe teœe mleœek, ni dovolj zrela.Plod fige najprej razpolovimo. Æe posveæi barvi in po konzistenci mesa lahkosklepamo, da je zrela in da ni kisla. Mo-rebitno nezaæeljeno kislost pa najboljepreverimo tako, da figo povohamo.

Kadar je veliko deæja, fige pokajo in za-kisajo. Moœno zakisane fige prepoznamopo ustecih, ki spremenijo barvo in se iznjih cedi.

Sorta ‘Laøœica’ je posebej slastna

Mlad figov nasad, v ozadju æe roden.

Sorta ‘Miljska figa’ –postopno dozorevajo.

Mnogim gurmanom in dobrim poznavalcemsadja so slastne in aromatiœne fige najljubøesadje. Zrel sveæ sadeæ je hitro pokvarljiv, lezrel pa je soœen, slasten, aromatiœen in edinotakøen lahko navduøi gurmane. Ni boljøega,slajøega sadeæa od tistega, odtrganega zdrevesa na domaœem vrtu. Œlane druæinelahko slastni sadeæi vabijo veliko poletnih injesenskih dni, saj dozoreva lahko ena sama sorta postopoma tudi dva meseca.

Slastne in zdrave fige

Gaia junij 2012.xp 6/6/12 3:59 PM Page 20

Koloradski hrošč vsako leto opustoši krompir, obišče tudi druge rastline, predvsemjajčevec. Ko se prične pojavljati, krompir redno pregledujemo in odstranimo vse

odrasle osebke, odstranimo tudi večje ličinke. Ne pozabimo na varstvo s pripravkom naosnovi naravnega piretrina bio plantella flora verde, ki najbolje deluje namajhne, bolj občutljive ličinke, ki jih ob pobiranju pogosto spregledamo. Ob zelo hudem napadu koloradskega hrošča uporabimo pripravek viverakarate zeon. Krompir najbolj ogroža krompirjeva plesen, zato še zdravkrompir redno varujemo s pripravkom na osnovi njivske preslice bioplantella natur-f, ki rastline krepi.Ta pripravek uporabitetudi za varstvo kumarin paradižnika. Najboljučinkovito varstvoproti plesni bo spripravkom viveraridomil gold.

drevesa obdelujemo le spomladi. Veœjadrevesa pa zatravimo. Gnojimo samozgodaj spomladi (februar, marec), nazelo slabih tleh lahko dognojujemo øe dozaœetka maja. Poznejøe gnojenje lahkoizzove bujnejøo rast, take rastline pa prejpozebejo.

Figa ima po naravi grmasto rast. Najpri-mernejøa gojitvena oblika zanjo je svo-bodna kotlasta oblika. Primeren œas zaglavno rez je spomladi, ko se tempera-ture dvignejo nad 6ºC (obiœajno vzaœetku marca).

Kroønjo osvetlimo z rezjo moœnejøih vejv zgornjem delu kroønje. Fige nisoobœutljive v taki meri kot ostalo sadje naizostanek rezi. Priporoœamo pa vsako-letno rez, ker na ta naœin najlaæjevzdræujemo nizko kroønjo, da lahko obi-ramo s tal. Tudi rodnost je veœja, œeimamo dovolj velik deleæ mladega lesa.Prvi rod dvorodnih sort ima plodove naenoletnem lesu, drugi rod pa na mladi-cah.

Vse veœje rane zamaæemo, ker obstajanevarnost suøenja vej.

Priporoœene sorteV Sloveniji poznamo preko 20 sort, ve-liko pa je zmede zaradi razliœnega po-imenovanja iste sorte in enakegapoimenovanja razliœnih sort.

Poznamo sorte, ki rodijo enkrat (eno-rodne) in sorte, ki rodijo dvakrat letno(dvorodne). Prvi rod dvorodnih sort zori

od sredine junija do sredine julija, drugirod pa od avgusta do nastopa hladnegavremena øe oktobra. Enorodne sorte ro-dijo od sredine avgusta do nastopa niz-kih jesenskih temperatur.

Najbolj nas zanimajo sorte, ki imajo ka-kovostne plodove. Ne smejo biti pod-vræene zakisanju v deæevnem vremenuin hkrati morajo imeti tudi dobro rod-nost. Plod fige ob obiranju ne smemopoøkodovati, zato sorte, ki se slabotrgajo s peclji niso priporoœljive.

Kot glavno sorto priporoœamo za pride-lavo v œasu prvega rodu (junija, julija)‘Belo petrovko’, ki ima kakovostne plo-dove in dober pridelek. Drugi rod ni za-nimiv, ker je kakovostno slabøi kot soplodovi kakovostnih enorodnih sort.

Sorta ‘Zuccherina’ je zanimiva zaradiodliœne kvalitete prvega rodu in 4 - 6 dni

kasnejøega zorenja. Prvi rod ni tako obi-len kot pri Beli petrovki in je tudi neko-liko drobnejøa. Dobro rodi tudi v drugemrodu, œas zorenja – avgusta pa je tudi za-nimiv, ker v tem œasu øe ne zorijo eno-rodne fige. Njena najveœjapomanjkljivost pa je, da se izredno teækotrga s pecljem. Je pa prav gotovo odliœnasorta za vse ljubitelje, saj daje v svojemœasu najslajøe plodove.

Za pridelavo v jesenskem œasu pripo-roœamo kot glavno sorto ‘Miljsko figo’.Ima zelo dobro rodnost, zelo kakovostne,okusne in aromatiœne plodove, priv-laœne, temno modro vijoliœaste barve.Okusne in aromatiœne so øe: ‘Zelenka,Pinœica, Laøœica, Flazana, Sivka inBruæetka bela’.

Irena Vrhovnik

Ek

olo

øko v

rtnarj

enje

Veœina dvorodnih sort sezelo teæko obira s peclji. ‘Miljska figa’

N A R A V N O РU ΠI N K O V I T O РZ D R A V O 21

Poletna oskrba za zdrav krompir

Gaia junij 2012.xp 6/6/12 4:02 PM Page 21

Zelenjavni vrt je razdeljen na dva dela.Prvi je veœji, pravi domaœi kmeœki vrt,kjer najdemo vse glavne vrtnine. V njemletos dobro uspevajo jagode s œesnom, vsamostojnih sklopih pa øpinaœa, krompir,grah, œebula, redkvica, solata, por, fiæolin øe kaj. Oba zelenjavna vrtova staokraøena tudi s pisanim cvetjem, ki v vrtprivabljajo koristne organizme. V dru-gem, manjøem delu, si Rozalija Sarjaø pri-dela nekoliko veœ solate. Tam so posajenitudi: paradiænik, paprika, zelje, nekajœebule v meøanem posevku s solato inkorenjem. Delo v zelenjavnem vrtu sigospa Rozalija deli s hœerko Marijo, ki jeob naøem prihodu nabirala redkvico zapopoldanski prigrizek. Zelo dobro pa so-delujeta tudi pri drugih vrtnih opravilih.

Majska pozeba zavira rast vrtninPozeba v prvi polovici maja se v zele-njavnem vrtu najbolj pozna na kumarahin fiæolu, zato bo naøa dolgoletna œlanicaRozalija te vrtnine sadila in sejala pono-vno. Paradiænik in paprika, ki jih je sadilav zaœetku maja na videz ne kaæeta hudihpoøkodb. Paradiæniku pa se bo zaradiohladitev oz. padca noœnih temperatur

pod 10 ºC in dnevnih pod 18 ºC zagotovozmanjøala koliœina in plodnost cvetnegaprahu, pride lahko tudi do deformacijeplodnice in plodov. Nizke temperaturepovzroœijo, da je plodnica podaljøana,zato je opraøitev onemogoœena. Povedalismo ji, da lahko priœakuje manjøe in ne-koliko podolgovate plodove. Za ublaæitevstresa v vroœini in mrazu je najbolje, davse vrtnine oskrbimo s stimulatorjemrasti in vitaminskim kompleksom bioplantella vita. To je najbolje narediti predvsako ohladitvijo oz. med daljøim suhimobdobjem. Zelo je zadovoljna s tekoœimorganskim gnojilom na osnovi morskihalg bio plantella vrt, ki ga med letomredno uporablja za dognojevanje para-diænika, paprik, kumar, buœ in ostalihvrtnin.

Ponos druæini je uporabenzeliøœni delZeliøœni del vrta je umeøœen v dve okrogligredici, domiselno obdani s podarjenimistreøniki, kamor je posadila veliko razno-likih zeliøœ. Vsak ljubitelj vrtnarjenja sebo zagotovo navduøil nad ameriøkimslamnikom, majaronom, æajbljem, lovor-jem, sivko, drobnjakom, luøtrekom, sle-

zom, baldrijanom, oæepkom, meliso,meto, nemøkim roæmarinom in bazilikoter ostalimi zeliøœi. Gospa Rozalija ze-liøœni vrt zgledno neguje, darove naravepa uporablja v kulinariki (prikuhe, vlaga-nje, suøenje, œaji, losioni, tinkture ipd.),zeliøœa in vrtnice sluæijo tudi za kopeli.Sivko uporablja predvsem za odganjanjemoljev, rada pa jo podari tudi kot diøeœedarilo. Bombaæne vreœke, napolnjene zdiøeœimi zeliøœi, poloæi v omare med pe-rilo ali pa kar v kopalnico in ostale sobeza odiøavljenje. Tako je povsod prijetenvonj po sivki, meti, roæmarinu ali lipi, karje nenavadno za kmetijo, kjer imajo hlevin mnoæico domaœih æivali.

Zasaditev enoletnicMaœehe je gospa Rozalija vzgojila sama.Seme je ob poletni setvi vzkalilo v nekajtednih. Ko so zrasle, pa jih je jeseni po-sadila na sonœno gredo s trajnicami in

Dr.

Gaia

na o

bis

ku

22

Neomejena ljubezen Rozalije SarjaøTokrat smo obiskali druæino Sarjaø iz vasi Trnje blizuŒrenøovcev, na severovzhodu naøe lepe deæele, v slikovitemPrekmurju. V zelenjavnem vrtu smo se sooœili s posledicamimajske pozebe, sadili smo gredico z enoletnicami terobœudovali zeliøœni in okrasni vrt.

Marija, Franc in Rozalija

Pozeba na kumarah Paradiænik smo okrepiliz bio plantella vita.

Zakladnica zeliøœ

Gaia junij 2012.xp 6/6/12 4:02 PM Page 22

tudi posoda in korenine øe hladni.Mlada ljubiteljica vrta Marija jebila navduøena nad gnojilom vskupini øumeœih tablet plantellatabs za balkonsko cvetje, saj jespoznala, da je zelo enostavno zadoziranje, ena fiola zadostuje karza 14 zalivalk (po10 l) , to pa omo-goœi pripravo kar 140 litrov hra-nilne raztopine. To je veliko veœkot lahko pripravimo iz 1 litra tekoœegagnojila. Tako se je takoj lotila dognoje-vanja na sodobni naœin.

Puøpan simbolizira druæinoV osrednjem delu okrasnega vrta imaprostor oblikovana gredica s puøpanom,ki je vzorno oblikovana, predstavlja pazakonski steber druæine in øtiri otroke, kiso obogatili zakon Marije in Franca Sar-jaøa. Osrednji okrogli del s cvetoœo zasa-ditvijo predstavlja trden zakon, izkaterega se simetriœno na øtiri strani ra-zraøœajo srœasto oblikovane puøpanovegredice, ki simboliœno prestavljajo øtirihœerke. Gospa Rozalija bo dopolnila ob-stojeœo zasaditev, saj prvi vnuk æe tekapo domaœi zelenici. Vsakemu vnuku bo

namenila svojo kroglasto obliko, ki bodonadgrajevali osnovno zasaditev. Ta for-malni del vrta je bil najprej v notranjostizasajen z nizkimi trajnicami, vendar se jezaradi boljøega estetskega uœinka odloœilaza viøje rastoœe trajnice. Zasaditev znotrajteh gred izbiramo glede na vzduøje, ki gaæelimo doseœi. Romantiœno vzduøje bomodosegli tudi , œe v notranjost sadimovrtnice z velikimi cvetovi. V ostalem deluokrasnega vrta prevladujejo grede zgrmovnicami, trajnicami, nekaj je tudidreves. Med grmovnicami v tem œasunajbolj izstopa rdeœelistni ruj, barvitostpa popestri tudi pisanolistna vajgelija.Vsekakor velja, da grmovnice s svojimirazliœnimi oblikami in barvami ustvarijolepo kuliso vsakega vrta.

Davor Øpehar

spomladanskimi œebulnicami (hijacinte,narcise). V œasu naøega obiska je gospaRozalija ravno naœrtovala poletno po-dobo gredice, zato je maœehe in spo-minœice odstranila, na prazna mesta pazasadila begonije. S pomoœjo hœerke Ma-rije in urednice revije Gaia je nastalanova poletna podoba cvetliœne grede.Œebulnice bo v gredici pustila, vse doklerlistje ne porumeni oz. se povsem posuøi,nato jim poreæe liste, œebulnice pa pustiv gredi. Pred saditvijo rdeœih in belih be-

gonij sta Marija in Rozalija vrtno gredoøe obogatili z visoko vrednostnim organ-skim gnojilom bio plantella nutrivit uni-verzal, v sadilne jame pa za boljøevraøœanje in rast mladih sadik dodali øeplantella specialno zemljo za okrasnerastline.

Dognojevanje balkonskihrastlinHiøa druæine Sarjaø je odeta v cvetje, sajRozalija veœino balkonskega cvetja, medkaterim prevladujejo pelargonije, uspeønoprezimi ali pa vzgoji na novo. Letos jih jena prosto prenesla nekoliko bolj zgodaj,ker so v notranjih prostorih sprva delo-vale bolj klavrno. V zunanjem okolju sose zaœele dobro obraøœati, vendar jih jeujela prva spomladanska toœa in nekolikooklestila. V œasu hladnejøih dni in po toœijih je okrepila s stimulatorjem rasti in vi-taminskim kompleksom bio plantellavita ter jih presadila kar na okrasno gre-dico, da so se hitreje opomogle in razraslev polnem sijaju. Med letom jih redno za-liva v jutranjem œasu, ko so rastline kot

www.klubgaia.si 23

Dr.

Gaia

na o

bis

ku

Posadili smo 60 sadik begonij.

V zelenjavnem vrtu inbliænji njivi pridelajo vseza sprotne potrebe in tudizaloge øirøe druæine.

Simbolika – starøi in 4 hœerke.

S samo eno tableto smo pognojilivse pelargonije in surfinije, ki krasijohiøo in gospodarsko poslopje.

Gaia junij 2012.xp 6/6/12 4:02 PM Page 23

aronija, ameriøke borovnice in brus-nice rastejo v obliki pravilnega, niz-kega do visokega grma. Bezeg indren v naravnem okolju rasteta kotvelik, visok grm. Ælahtne in gozdnejagode so v obliki grmiœka, s øtevil-nimi poganjki, ki so rozetasto razra-sli, a s kratkimi nodiji. To dajevidez nizkega grmiœka. Maline, ro-bide in njuni kriæanci rastejo v oblikinetipiœnega grma. Rastline so traj-nice, katerih nadzemni del raste ledve leti, nato pa odmre. Med jago-diœastimi rastlinami je tudi nekajvrst, ki rastejo kot drevo, npr. jere-bika ali plezajoœa rastlina, ameriøkabrusnica.

Intenzivni pridelovalci vseh vrst ja-godiœja vedno teæijo k enakim ci-ljem. Bistveni so jim velik inkakovosten pridelek, odpornost naøkodljive organizme ter sistemigojenja, ki omogoœajo najboljenostavno pridelovanje. Prav za-radi zadnjega razloga so æe v pre-teklosti razvili vzgojne oblike, kiomogoœajo enostavna tehnoloøkaopravila kot so rez, obiranje, ob-delava tal, økropljenje s sredstvi zavarovanje rastlin…Z vedno novimitehnoloøkimi ukrepi se æelenim ci-ljem vedno bolj pribliæujemo.

Debelne vzgojneoblikeLjubiteljskim gojiteljem oz. zbira-teljem øtevilnih sadnih vrst in sortpa so vedno najbolj pri srcu po-sebnosti. Lahko so to nenavadnilisti, plodovi ali cvetovi, œas zore-nja, nenavadna vzgojna oblika inpodobno. Na osnovi izkuøenj pri-delovalcev in vedno radovedniheksperimentatorjev so se razviletudi drevesaste ali debelnevzgojne oblike jagodiœastih rast-lin. Verjetno je bil debelnimvzgojnim oblikam pri jagodiœastihrastlinah povod rdeœi ribez. Znanoje, da je veœina sort rdeœega ribezanagnjena k zasnovi preobilnega pri-delka. Iz øtevilnih brstov, ki so na-gneteni na œlenkih (nodijih) sepredvsem na starejøem rodnem lesurazvijejo kratki grozdi z drobnimi ja-godami, ki ne dosegajo æelene kako-vosti za sveæe uæivanje. Primerni sole za predelavo. Na redkejøih brstih

mladega lesa pa so grozdi veœji, zvelikimi jagodami. Ti os primerni zasveæe uæivanje. Pridelovalci so zatorazvili sistem gojenja ribeza ob opori(øpalir), na dveh do treh vretenastorazraslih rodnih vejah. Posameznarodna veja je podobna mlademu,sodobno vzgojenemu drevesu vobliki vretenastega grma.

Debelno rast pri rastlinah doseæemos stalnim odstranjevanjem talnih po-ganjkov in poganjkov na debelnemdelu ali s cepljenjem.

Vzgojo necepljenih debelnih rastlinzaœnemo z zelo plitvim sajenjem. Ja-godiœaste rastline obiœajno sadimogloblje, da bi vzgojili œim veœje øte-vilo talnih poganjkov, iz katerihoblikujemo grm. Œe sadiko sadimo

plitvo, se bomo izraøœanju veœinetalnih in bazalnih poganjkov izo-gnili. Œe zgodaj spomladi ob odga-njanju spodnje brste ogolimo, smonaredili æe zelo veliko. Iz moœnih po-ganjkov lahko dovolj visoko steblooblikujemo æe v prvem letu, øibkepoganjke pa bomo morali vsaj en-krat rezati nazaj,da bomo dobiliustrezno visoko

Jagodiœje vobliki drevesaNamen gojenja debelnihjagodiœastih rastlin je predvsemdekorativen, lahko pa je tudireøitev, ko imamo premaloprostora za jagodiœje v oblikigrmov. Debelno jagodiœje jeprimerno tudi za gojenje vposodah, tako kot gojenje citrusovali oljk, ki jih v posodah gojimozato, da jih v kontinentalnemokolju v zimskem œasu lahkoprezimimo v toplejøem prostoru.

Sadovn

jak

Foto

: Vrt

narij

a Br

eskv

arFo

to: V

rtna

rija

Bres

kvar

Foto

: Vrt

narij

a Br

eskv

ar

Œrni ribez

Obeta se bogat pridelekrdeœega ribeza.

Jagodiœaste rastline so na nizke temperature iz-jemno odporne, zato jih nikoli ne zaøœitimo predmrazom. Zaøœitene bi prehitro ozelenele in zac-vetele, kar bi resniœno privedlo do pozebe.Uæivajmo v jagodiœju - ne le v plodovih, ampaktudi v videzu rastline. V kombinaciji z visokodebelnimi vrtnicami so prava paøa za oœi …

Razliœne oblike jagodiœjaJagodiœaste rastline so praviloma nizko ali

visoko grmovnate. Ribezi, kosmulje,

Gaia junij 2012.xp 6/6/12 4:03 PM Page 24

deblo. Debelne jagodiœaste rastline vsajv prvih letih nujno potrebujejo oporo.Pri vzgoji debelne vzgojne oblike brezcepljenja se moramo zavedati, da so medsadnimi vrstami in sortami zelo velikerazlike. Med najpogosteje gojenim jago-diœjem v obliki drevesa je nedvomnobezeg. Od ostalih sadnih vrst sta za takovzgojo najbolj primerna rdeœi ribez inameriøka borovnica. Odbrati moramosorte z drevesasto razrastjo in slabimpriraøœanjem talnih poganjkov. Prirdeœem ribezu npr. Rosetta ali Rondom,pri ameriøki borovnici npr. pri sorti Ber-keley ali Toro. Tako lahko vzgojimo tudiaronijo.

Pri tako vzgojenih rastlinah kroønjovzdræujemo s stalnim obnavljanjem mla-dega lesa na kratkih reznikih ali œepih insoœasno z odstranjevanjem izrojenegarodnega lesa.

Cepljenje jagodiœjaDebelno obliko jagodiœja je najbolj pre-prosto vzgojiti s cepljenjem. Od jago-diœastih rastlin najpogosteje cepimordeœi, beli in œrni ribez ter kosmuljo.Vsem rastlinam iz skupine ribezov (tudikosmulji) je najpogosteje podlaga zlatiribez, vœasih pa tudi josta. Cepljenje iz-vedemo spomladi, v œasu ko les postajamuæeven. Cepimo s kopulacijo ali an-gleøko kopulacijo. Pomemben je œas na-biranja cepiœev in cepljenje enakodebelih podlag in cepiœev. Viøina ceplje-nja je lahko poljubna. Obiœajno cepimona viøini od 60 do 80 cm. Prenizko ce-pljene rastline izgubijo videz debelnevzgoje, previsoko cepljene pa se zaradimase ælahtnega dela rastline ob nepra-vilni rezi lahko upognejo ali odlomijo.Ob debelno vzgojene rastline moramopostaviti trdno oporo (koliœek).

V obliki drevesa si lahko vzgo-jimo tudi aronijo, s cepljenjemna jerebiko. Med najpogostejecepljene jagodiœaste rastlinenedvomno sodi øipek, ki jeobiœajno podlaga ælahtnimvrtnicam. Verjetno najboljredko pa je cepljenje ameriøkihborovnic. V Ameriki æe dolgoselekcionirajo tipe borovnic, kiso tolerantne na premalo kislaali baziœna (alkalna) tla. Natako odbrane tipe cepijoælahtno borovnico in vzgajajodebelno borovnico. Gojenje ce-pljenih ameriøkih borovnic øe nirazøirjeno v pridelavi, je patema øtevilnih raziskav.

Æivljenjska doba debelno vzgo-jenih jagodiœastih rastlin je v

primerjavi z grmovnato razraslimi rast-linami krajøa, gojenje pa precej zaple-teno.

Gojitvena rez Po cepljenju nam iz cepiœa z dvema dotremi brsti æe spomladi odæenejo po-ganjki. Zaradi mase listov se daljøi po-ganjki upognejo, krajøi pa oblikujejo boljpokonœno kroønjo. Œe je poganjkov pre-veœ, jih razredœimo. Do konca prvegaleta izvajamo le ukrepe varovanja rast-line pred økodljivimi organizmi. V dru-gem letu dva do tri poganjkeprikrajøamo na kratek œep, z enim dotremi brsti, ostale pa pustimo nepri-krajøane za prvi pridelek.

Od tretjega leta naprej na debelno vzgo-jeni rastlini izvajamo vzdræevalno rez, kivkljuœuje:

x rez enega do treh enoletnih poganjkovna kratke œepe (Mlad rodni les – kotnovi talni poganjki v grmu. Rez naœepe je podobna rezi vinske trte ali ak-tinidije.)

x izrezovanje vsaj enega poganjka, ki jev predhodnem letu æe imel pridelek(Star rodni les – kot rez izrojenih rod-nih vej do tal v grmu.)

x prikrajøevanje enoletnih poganjkovpri rdeœem ribezu (Redœenje preobil-nega pridelka za veœjo kakovost plo-dov.)

x redœenje pregostih poganjkov izva-jamo med letom (Enako kot redœenjepregostih talnih poganjkov v grmu.)

Darinka Koron

Ohranimo zdravo trtoTrto øe vedno varujemo protiperonospori in oidiju. Protiobema boleznima deluje pri-pravek vivera quadris.

Œe imamo

30minut

Prepreœimoœrvivost jabolkJabolœnega zavijaœa odkri-jemo in ulovimo s pomoœjobio plantella rumenih leplji-vih ploøœ, ob mnoæiœnem na-letu pa ukrepamo z enim odregistriranih pripravkov.

Œe imamo

15minut

VR O ΠE I D E J E

Œe imamo

45minut

www.klubgaia.si

Sadovn

jak

Ustavimo uøi na balkonskem cvetjuNa okenskih in balkonskih roæah zazelo moœan napad uøi uporabimopripravek vivera chess, øibkejøega paustavimo s pripravkom bio plantellakenyatox verde.

Foto

: Vrt

narij

a Br

eskv

arFo

to: V

rtna

rija

Bres

kvar

Plodovi kosmulje nadeblu æe v prvem letu.

25

Gaia junij 2012.xp 6/6/12 4:04 PM Page 25

26

Gaia junij 2012.xp 6/6/12 4:04 PM Page 26

Rastline, kibogatijo ribnik

Œe so odcedna in normalno vlaæna tla,lahko posadimo tudi japonski javorœek.Zelo lepo se poœuti ob vodi, saj muprija viøja zraœna vlaænost.

Pomembno pa je, da ob ribnik ne po-sadimo visokih grmov in dreves, ker biimeli preveœ dela s œiøœenjem. Odcvetelicvetovi in listi, ki padajo v ribnik,slabo vplivajo na kakovost vode, sajpospeøujejo razvoj alg. Te povzroœijonajveœ preglavic zlasti v prvih letih, kose vodne rastline øe niso razrasle ozi-roma ko øe ni ravnoteæja med vodnimæivljenjem in rastlinami.

Potopljene rastlineRastejo pod vodno povrøino, pribliænopol metra globoko. Ker œistijo zrak inga bogatijo s kisikom, jim pravimo tudi»oksigenatorji«. To so nakodrana vodnakuga, vodni rmanec, kodravi dristavecin øe nekatere. Ugodno vplivajo na ka-kovost vode, prepreœujejo pa tudi ra-zrast alg.

Globokovodne rastlineTa skupina je najbolj priljubljena, se-veda po zaslugi lokvanjev. Uspevajo vrazliœno globoki vodi. Nekaterim zado-stuje le dobrih 30 cm vode nad zgor-njim robom koøare, drugim pa tudi do100 cm. Globokovodne rastline so torejposajene v posebne koøare, listi in cve-tovi pa plavajo na vodni gladini. Mladerastline so øe majhne, zato posajenihkoøar ne spustimo na konœno globino,ker bi bili listi in cvetovi pod vodo.Koøare dvignemo s podstavki (zidaki,les…). Bolj kot rastejo, niæje jihspuøœamo. Ta skupina je pomembnatudi zato, ker z listi senœi vodo in pre-preœuje razvoj alg. Rod Nymphea (lo-kvanj) je zastopan z veœ sortami.Cvetlice so najlepøe poleti, ko cvetijo

(od junija do septembra). Na kvadratnimeter zadostuje ena sama rastlina. Za-nimiva je tudi rumeno cvetoœa øœitoli-stna moœvirka (Nymphoides peltata), kicveti od julija do septembra, uspeva pav 30 do 70 cm globoki vodi. Globoko-vodne rastline naj prekrivajo do dvetretjini vodne povrøine. Lokvanji imajoradi mirno vodo, zato jih posadimoproœ od vodnega curka.

Plavajoœe rastlineTe niso posajene, paœ pa korenine pla-vajo v vodi. Med njimi je dobro znanavodna solata (Pistia stratioides), ki jeprimerna zlasti za manjøe vodne po-vrøine, v katerih se voda poleti pri-merno segreje. Vodna solata je tropskarastlina, ki preæivi na prostem samopoleti. Plavajoœe rastline senœijo vodnopovrøino in tako prepreœujejo razvojalg. Plavajoœe in globokovodne rast-line se lahko preveœ razrastejo insenœijo potopljene rastline. Tega jim nesmemo dovoliti, zato preveœ ra-zraøœenim plavajoœim rastlinam po-reæemo nekaj listov.

Med vodne rastline spadajo tudiOBROBNE TRAJNICE, ki uspevajo vplitvi vodi, globoki od 10 do 30 cm, inMOŒVIRSKE TRAJNICE, ki imajo radevlaæno rastiøœe, nekatere pa uspevajo vnekaj centimetrov globoki vodi. Obvodi lepo uspevajo tudi VODOLJUBNERASTLINE, kot so: hoste, logarice indruge.

Veœ o zadnjih treh skupinah vodnihrastlin lahko preberete na spletni straniwww.kalia.si, kjer boste naøli tudi ko-ledar poletne oskrbe vodnih rastlin odjunija do septembra.

Magda Aæbe

Pri izbiri rastlin za vodno povrøino je zelo pomembna globina ribnika, saj nekatere ne uspevajo v preplitvi vodi. Breæino ribnika popestrijo razliœne trajnice, enoletnice in nizke grmovnice, ki jihizberemo glede na tla. Œe je rib preveœ, se na raœun slabegazraka razmnoæijo alge. V zaœetku naj jih bo manj, ko pa sevodne rastline primerno razrastejo, lahko ribe dodamo.

Ok

rasn

i vr

t

www.klubgaia.si 27

Gaia junij 2012.xp 6/6/12 4:04 PM Page 27

Æal pa v svetu in pri nas naraøœa øtevilo pljuœnih bolezni,glavni vzrok zanje pa je kajenje. Œe je astma bolj znaœilnaza mlade (pri otrocih je to øe najpogostejøa kroniœna bole-zen), pa je kroniœna obstruktivna pljuœna bolezen (KOPB)izrazito odvisna od starosti, zboli namreœ od 30 do 40 od-stotkov starejøih od 70 let. Pravimoji tudi kadilska okvara pljuœ, saj jekar 95 odstotkov bolnikov kadil-cev (ali nekdanjih kadilcev) inzanjo zboli blizu 20 odstotkov ka-dilcev.

Za KOPB je znaœilen nenehnozmanjøan pretok zraka v pljuœain iz njih. Bolnik se sprva poœutipovsem zdravega, nato imaobœasno obœutek teøke sape, kise med telesnim naporom øeokrepi, v zadnjih fazah boleznipa ga v pljuœih ves œas duøi inima obœutek, da ne more pritido zraka. Vendar pa mnogi(nekdanji) kadilci zaœetneteøave, kot so upad telesnezmogljivosti, teøka sapa inkaøelj, pripisujejo starosti alikajenju v mladosti. Zato sko-raj polovico primerov KOPBodkrijejo øe v moœno napre-dovalih oblikah, tretjina bol-nikov celo potrebujezdravljenje s kisikom.

Najuœinkovitejøa preventiva zoperpljuœne bolezni je zagotovo opustitev kajenja. K zgodnjemuodkrivanju bolezni pa pripomore preprosta preiskava spiro-

metrija ali meritev pljuœne funkcije, zato je teøko razumeti,da imajo spirometer le v redkih ambulantah sploønih zdrav-nikov.

Veœ preberite v junijski øtevilki Vzajemnosti.

Revija Vzajemnost je namenjenaupokojencem in izhaja vsakprvi œetrtek v mesecu.

V osemintridesetih letih jepostala za nesljiva spremljevalkasta rejøih ljudi, saj verodostoj nopiø e o pokojninskih temah inraz no vrstnih socialnih preje m kih.Svojim naroœnikom brez plaœno,pisno in po telefonu od govarja napokojninska in premo æenjsko-pravna vpraøa nja ter vpraøanja spodroœja delovnega prava,socialne varnosti, zdravstvenegavarstva, skrbi za starejøe in osebnestike.

V Vzajemnosti so koristni œlanki ozdravju, prehrani in gibanju, œemurmoramo v zrelih letih posvetiti øeposebno pozornost. Prav tako patudi druæenju in sprostitvi, zato vsakmesec objavlja kakøen prijeten tercenovno ugoden izlet ali letovanjepo meri starejøih. Ne manjka niti

branja za razvedrilo, kriæank, vzorcev roœnih del innagradnih iger.

Za druæenje svojih bralcev skrbi tudi z brezplaœnimi malimioglasi, prek katerih si naroœniki iøœejo partnerje in prijatelje.

Naroœniki pa so tudi œlani Kluba Vzajemnost in s klubskokartico lahko v veœ kot 130 trgovinah, podjetjih terzdraviliøœih uveljavljajo razliœne popuste. Imajo pa øe tudiøtevilne druge ugodnosti.

Revija ni v prosti prodaji.Polletna naroœnina je 11,40 EUR.Veœ o reviji na www.vzajemnost.si.

Za veœ informacij ali BREZPLAŒNI OGLEDNI IZVODpokliœite na tel. øtevilko: 01 530 78 44.

Kajenje trajno poøkoduje pljuœaPljuœa vsako minuto izmenjajo pet litrov zraka, kadar smo telesno aktivni, pa zajamemoveœ kot 100 litrov zraka, a vseeno v vsem øivljenju ne izkoristimo celotne funkcije naøihpljuœ. Dihanje pri vsakdanjih opravilih nikoli ni tako globoko, da bi napolnili ves prostorv pljuœih, ki je namenjen zraku. Zato je telesna dejavnost pomembna, da se vsaj enkratna dan dobro predihamo in razgibamo pljuœa.

Naroœam glasilo

Priimek in ime _________________________________________

Leto rojstva ___________________________________________

Ulica in hiøna øtevilka___________________________________

_____________________________________________________

Kraj in poøtna øtevilka __________________________________

Telefon ______________________________________________

Datum________________________________________________

Podpis________________________________________________

Revi

ja V

zaje

mnost

pre

dst

avl

ja

Izpolnjeno naroœilnico poøljite na naø naslov:Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana.

✁ ✁

Gaia junij 2012.xp 6/6/12 4:04 PM Page 28

Klevevøkasoteska

29

V zaœetku pomladi smo s hitre cesteLjubljana – Zagreb zavili proti Ømar-jeøkim Toplicam, nadaljevali protiØmarjeti in Zburam, kjer smo se dræalikaæipota za Griœ pri Klevevæu. Ko smozagledali obseæne nasade sadnegadrevja Kmetijske zadruge Krka, smo sepred poslopji njenega obrata lastneproizvodnje spustili navzdol do manjøeakumulacije pri bivøem grajskemmlinu.

Malo naprej, pred vhodom v roman-tiœno sotesko Radulje je ob njenemdesnem bregu krajøi pritok, kateregaizvir je zajet v majhnem betonskembazenu. To je eden od klevevøkih hi-potermalnih izvirov s temperaturo od21 do 25 stopinj Celzija, imenovanKlevevøka toplica, ki ima pretoka lenekaj litrov na sekundo in je nastalaob istem (Økocjanskem) prelomu kakortoplejøe in veœje Ømarjeøke Toplice. Kerje bilo ob naøem obisku precej hladno,se je iz bazenœka rahlo kadilo in pravzamikalo nas je, da bi se v njem malcepogreli; kar so nekateri, kot smo kas-neje videli na spletnih posnetkih, tudistorili, dasi prostor za kopanje ni ure-jen.

Edini jamski izvir toplevode pri nasNa drugi strani potoka pa se v ostenjupod grajskim griœem odpirata vhoda vZgornjo in Spodnjo Klevevøko jamo.Medtem ko je prva suha in s svojimipribliæno dvesto metri dolæine ena naj-daljøih na tem obmoœju, je kakih desetmetrov niæe leæeœa spodnja jama pravilabirint vodnih in potopljenih rovov, vskupni dolæini 518 metrov. Iz nje teœepotoœek s temperaturo okoli 16 stopinjCelzija, toda œe se podamo – najboljev spremstvu jamarja – do njegovegahipotermalnega izvirnega jezerca vjami, je toplotna razlika obœutna, saj jetemperatura vode za okroglih øest sto-pinj Celzija viøja. Spodnja Klevevøkajama se tako ponaøa z edinim znanimjamskim izvirom tople vode na Slo-venskem.

Sprehod skozi sotesko po lepo urejenipotki po desnem bregu Radulje je enosamo doæivljanje naravnih lepot, ki musvojevrsten œar dodaja glasen æuboreœpotoœek, ko se æivahno preliva œez zli-zano skalovje in ustvarja øtevilnebrzice, slapiœe, skoke, tolmunœke, kota-njice. Prav njegovo razgibano slapovjeje botrovalo poimenovanju bliænjegazaselka Slape, glasen odjek njegovegaøumenje v ozki soteski pa prvotnemu

nemøkemu izrazu za grad Klevevæ –Klingenfels (»zveneœa skala«). Na strmihbreæinah prevladujejo listavci, ki so jimpri tleh delale druæbo razliœne spomla-danske cvetlice (pasji zob, polæarka,jetrnik), med katerimi so s svojim izra-zitim vonjem æe na daleœ opozarjalenase preproge œemaæa.

Na skalnem pomolu nad sotesko sofreisinøki økofje v 13. stoletju zgradiligrad Klevevæ, od katerega je potem, koso ga med drugo svetovno vojno par-tizani poægali, ostalo le nekaj bornihruøevin. O njem ter o tamkajønjihjamah, toplicah in soteski je pisal æeJanez Vajkard Valvasor v svoji Slavivojvodine Kranjske. Obmoœje Kle-vevøke soteske je od leta 1992 zavaro-vano kot naravni spomenik.

Boris Dolniœar

Preden se Radulja, edennajbolj vodnatih pritokov Krke

s povirjem v mokronoøkihgriœih umiri, se med Homskimhribom in nekdanjim grajskim

griœem gradu Klevevæ zaje vpas triadnih apnencev in

ustvari œudovito, pribliæno stometrov dolgo sotesko s

øtevilnimi slikovitimi slapiœiin brzicami.

Slo

vensk

i nara

vni

bis

eri

Jetrnik

Polæarka

Pasji zob

Soteska

Gaia junij 2012.xp 6/6/12 4:04 PM Page 29

Na mestu pikov pogosto dobimo vnetje, lahko celo moœnejøoalergijsko reakcijo. Æuæelke pogosto prenaøajo tudi nevarnepovzroœitelje bolezni, zato se jim je priporoœljivo izogniti alivsaj omiliti stik z njimi.  Recept uspeønega izogibanja pikom,ugrizom ter onesnaæenju hrane in pijaœe je, da se ne za-dræujemo na obmoœju z veliko diøeœega cvetja, hrano in pijaœopa pokrijemo ali umaknemo.

Muhe prenaøajo bolezniZa zaøœito pred muhami lahko uporabljamo effect univerzalniinsekticid aerosol. Uœinkuje v trenutku. Uporabo tega insekti-cida priporoœamo predvsem v bivalnih prostorih. Proti muhamlahko uporabljamo tudi effect univerzalni insekticid z raz-prøilko, ki ga nanesemo na povrøine, kjer se muhe zadræujejo.Pomembno je, da to sredstvo na povrøinah ne puøœa madeæevin je obstojno na svetlobi. Za trajnejøo zaøœito sredstvo na-naøajte na dva do tri tedne oziroma po vsakem œiøœenju treti-ranih povrøin.

Izogibajmo se osamOse so sicer miroljubne, vendar postanejo agresivne, ko so raz-draæene ali kadar branijo svoja gnezda. V tem obdobju moramobiti pozorni, da se jim ne pribliæamo in da ne izzovemo njiho-vega obrambnega obnaøanja, ki se ponavadi konœa s pikom.Æelo os je gladko, zato ga z lahkoto izvleœejo in znova piœijo.Kot veœina æuæelk so tudi ose hladnokrvne æivali, zato visokatemperatura in zraœna vlaga øe dodatno poveœata njihovoaktivnost in s tem tudi agresivnost. Ko se poœutijo ogroæene aliko piœijo, sprostijo v okolico posebne hormone, ki poveœajoagresivnost drugih æuæelk iste vrste, ki so v bliæini.

Ose in srøeni so veliko bolj nevarni od muh. Njihovi piki solahko celo usodni, sploh œe pride do hujøe alergijske reakcije.

Pomembno je zatirati gnezda, sploh œe so v bliæini otroci, ki biæivali lahko razdraæili in bi jih zato piœile. Ose in srøene ter nji-hova gnezda lahko uœinkovito zatremo z effect insekticidomproti osam in srøenom. Pri uporabi tega insekticidnega pri-pravka je pomembno, da je preprost za uporabo in se lahko znjim prøi z razdalje 4 do 6 metrov, in sicer proti osam prøimo5 sekund in proti srøenom 10 sekund. Tako prøimo iz varne raz-dalje in nismo izpostavljeni razdraæenim insektom, ki bi naslahko piœili. Najuœinkovitejøe je zatiranje v zgodnjih jutranjihurah, ob niæjih temperaturah, ko so æivali manj aktivne alipozno zveœer, kadar je veœina æe v gnezdu. Za æivali, ki se po-javljajo prosto v naravi, lahko uporabimo effect vabo za osein srøene, ki jo obesimo v bliæino mesta, kjer nas æuæelke oble-tavajo. Vaba je pravzaprav plastiœna økatlica, v katero natre-semo posebno privabilo za ose in srøene ter ga zmeøamo zvodo. Ta raztopina ose in srøene privlaœi, da prilezejo v posodo,iz nje pa ne morejo.

Saøa Klanœar

Nadloge vroœih dni

Dom

bre

z m

rgola

zni

Nadloge vroœih dniV vroœih poletnih dneh, ko se hladimo vsenci dreves ob hladni pijaœi ali sladkemsadju, nas velikokrat zmoti brenœanjeæuæelk. Najbolj nadleæne so muhe, pravtako pa tudi ose in srøeni.

30

Gaia junij 2012.xp 6/6/12 4:05 PM Page 30

Kot vedno smo si privoøœili najboljøepredavatelje za vse segmente vrta, le dasmo letos nekatere teme, kot so: kolo-barjenje, oblikovanje okrasnega vrta inreøevanje teæav v samo oskrbnem vrtuizpeljali v obliki vodenega skupinskegasodelovanja, s œimer smo navduøili vsetiste, ki si æelijo praktiœnih in uporabnihreøitev. Predavatelji so priøli iz vse Slo-venije, kakor tudi naøi zvesti œlani. IrenaVrhovnik nas je navduøila z mediteran-skimi sadnimi vrstami in jagodiœevjem,Miøa Puøenjak je povedala vse o plodov-kah v meøanih posevkih, Ruth PodgornikReø pa je oœarala prisotne z vzpenjav-kami in posodovkami.

Davor Øpehar je bil najbolj iskan sveto-valec v boju z boleznimi in økodljivci,pomagali pa so øe drugi strokovnjakiKluba Gaia, da je bilo odgovorjeno navsa zastavljena vpraøanja.

Veœeri – polni smehaPrijazni œlani, bi rekli mi, ekipa KlubaGaia, œudovita ekipa, pa so nas hvalili

www.klubgaia.si 31

Predavanja, izleti, zabava – odliœniDragi Œlani, letos smo se imeli v Poreœu od 11. do 13. maja 2012 zares œudovito, kot stenam rekli ob slovesu, saj smo vsi skupaj bivali v hotelu Materada, zato smo bili vseskozipovezani, veliko smo se pogovarjali in izvedeli dosti novega. Pristnega smeha kljubuœenju ni manjkalo, saj je vse teklo kot po maslu, k temu pa je prispevala tudi odliœnahrana hotelskih kuharjev. Naslednje leto si æelimo na sreœanju pozdraviti øe veœ œlanov.

Klu

bsk

i k

oti

œek

Øirimo obzorja na vsenaœineÆe v soboto in nato v nedeljo smo pri-sluhnili izjemnima predavanjema naøihœlanov: o marjetici Olge Pauliœ insonœnih urah Bojana Frantarja. Zdrav-nica Aleksandra Æuber pa je pouœila pri-sotne o varnem delu na vrtu.

vsi œlani po vrsti. Veseli smo vsake po-hvale, saj smo se sreœanju posvetili v ce-loti. Sreœelov je navduøil prav vse, saj soletos tudi prazne sreœke prinesle tolaæilnenagrade, da ne govorimo o polnih.

Plesali smo ponoœi in podnevi. SuzanaDraænik nas je popeljala v svet zumbe,baœate in salse.

GLAVNI SPONZOR: d.o.o. • OSTALI SPONZORJI SREŒELOVA: MAPA d.o.o. proizvodjna in trgovina Dragomer, Brezovica • MODRIJANZALOÆBA D.O.O., LJUBLJANA • MEHANOTRADE k.d., ØMARJE SAP • MOBITEL d.d., LJUBLJANA • SYNGENTA d.o.o., LJUBLJANA • STILLMARK d.o.o.,LJUBLJANA • BELINKA d.o.o., LJUBLJANA • VZAJEMNOST, LJUBLJANA • LISCA D.D., SEVNICA • ZALOÆBA KMEŒKI GLAS, LJUBLJANA • NOELEkreativne reøitve, d.o.o., LJUBLJANA • REGIONALNI CENTER RTV Maribor, MARIBOR • ZAVOD RAZNOLIKOST, KRKA • PLASTIKA SKAZA d.o.o., VELENJE• IDENTIS D.O.O., ØKOFLJICA • AVTOTRADE VRHNIKA • DZS zaloæniøtvo in trgovina d.d., Ljubljana - Moj sanjski vrt • NIVO EKO d.o.o., ÆALEC •ZDRAVILIØŒE TOPOLØICA D.D., TOPOLØICA • CREATIV D.O.O., MURSKA SOBOTA • G-M&M d.o.o., GROSUPLJE • RING MATJAÆ s.p., POKDRAJ PRIVELENJU • FAVN d.o.o., LJUBLJANA • RTV SLOVENIJA, LJUBLJANA • ZALOÆBA ROKUS d.o.o., LJUBLJANA • TRAJANUS d.o.o., KRANJ • GOSTIØŒEGOLOB, ZG. POLSKAVA • ØPAN D.O.O., BREZOVICA PRI LJUBLJANI • KOZINC I.P. d.o.o., HORJUL • PALOMA D.D., SLADKI VRH

Predavanja Svetovanje

Vrtnarski skeœ v izvedbiUnichemovih sodelavcev

Zabava

Gaia junij 2012.xp 6/6/12 4:08 PM Page 31

Naøi œlani so predstavili svojedejavnosti1) Tina in Rajko Trentelj z Iga sta s svojimi 3D-sestavljan-kami razliœnih predmetov naravnost navduøila mimoidoœe,ker so hitro spoznali, da so koristne za spomin in koncen-tracijo ter roœne spretnosti, pa enako za mlade kot starejøe.2) Marina Pufek iz Nove Gorice je razstavljala svoj nakit inokrasje uporabne vrednosti iz fimo materiala s simbolikovrtnice in poæela veliko pohval. 3) Neæka Strliœ iz Mariborapa je pripravila celo pokuøino zeliøœno-zelenjavnih nama-zov iz zmlete posuøene zelenjave domaœega vrta. Njenaideja je bila za naøe œlane zamisel dneva, saj tako ohranivse obstojeœe vitamine in minerale ter hkrati varœuje øe sprostorom in embalaæo.

Nepozabni izletiKer smo se letos sreœali v istr-skem biseru - mestu Poreœ,smo spoznavali njegove lepote,pa nato Rovinj z otoki, voænjaz ladjo po Limskem kanalu boostala veœno v spominu poœudoviti zeleno-modri pano-rami. Cela vrsta tematskih de-lavnic na terenu pa je mnogeprisotne vpeljala v svet Medite-rana – z oljœnimi nasadi, tartufiin øparglji in seveda z okusnodegustacijo teh specialitet.

Klu

bsk

i k

oti

œek

32

1 2

Voænja z ladjo

Veselje med voænjo

Avtobusi so bili polni Nabirali smo øparglje

Loreta Vlahoviå, direktorica in Mira Arh, urednicaGaie sta obdarili »srœkove« plesalce.

Najprej je zaplesalaZumbo Gaina ekipa ...

Gaia junij 2012.xp 6/6/12 4:08 PM Page 32

Drago in Rozi Koritnik izTrbovelj:»Tradicional-nega sreœanjaKluba Gaia sevsako leto radaudeleæivapredvsem za-radi dobre or-ganizacije,strokovnihpredavanj indruæenja. Karnekaj œlanov jebilo letos iz naøih krajev. Letoønjesreœanje nama je bilo posebej prijetno -poskrbeli ste za lepo vreme, lokacijo inhotelske storitve, s katerimi smo bili zelozadovoljni.

Udeleæila sem se kar nekaj predavanj. Kersem ljubiteljica cvetja in narave, mi ni-koli ne zmanjka domiøljije, nove ideje sozelo uporabne za ustvarjanje. Æelimo si,da bi vam øe naprej uspevalo zdruæevatitako mnoæico pozitivnih ljudi.«

Ivanka Kumøe in MihaelaPodræaj iz Ljubljane:

»Obe sva œla-nici klubaGaia æe veœ ko14 let. Prvegasreœanja sva seudeleæili øe v Olimju,nato pa v Umagu.»Rabac me je pravoœaral«, pravi Mi-haela: »Lanskosreœanje bo ostalonepozabno zaradi gi-banja, saj ga upoko-jenci rabimo, pa tudi

predavanja o prehrani. Zanimajo naju teme oekoloøkem vrtnarjenju, zeliøœih in zaœimbah tero zdravem æivljenju v naøih letih.«

Klara Pevc iz Bogojine:»Zelo sem vesela, dasem se vœlanila vKlub Gaia, v kateremæe 10 let prebiram ko-ristne œlanke. Rednospremljam potovanja,izlete, sreœanja, nakaterih se snidemo sprijatelji in se natovrnem z novimi ide-jami za vrtnarjenje indelo z roæami. V Po-reœu mi je bilo pose-bej vøeœ celotno vzduøje in druæenje, zato bomøe priøla.«

Mira Arh

Klu

bsk

i k

oti

œek

3

o

... nato øe Gaiani.

sreœelov

Direktor glavnegasponzorjaUnichema,Damjan Øvigelj

Delavnica

Marija Freøeriz Slovenske

Bistrice,ki je 24. maja letos

dopolnila 88 let, pravida so jo doslej nav-

duøila prav vsa Gainasreœanja.

Revijo Gaia æe vsaleta prebere vsakokratod zaœetka do konca.

Na sliki s hœerkoMarto (levo) in gospo

Vido Radivojeviå.

33

Gaia junij 2012.xp 6/6/12 4:08 PM Page 33

Izdelek PLANTELLA, BIOPLANTELLA, VIVERA ali EFFECT

po lastni izbiri Gaiana

Vrednostni kupon je unovœljiv obnakupu izbranega izdelka na blagajni vvrtnih centrih Kalia. Ob nakupu jeunovœljiv samo originalni kupon, izrezan izrevije Gaia. Kupon ni izplaœljiv v gotovini inje unovœljiv od 15. 6. do 15. 7. 2012.

20 %

popu

sta

✂

Plantella Cvet • 1 LVisokokakovostno tekoœe

gnojilo

Vrednostni kupon je unovœljivsamo ob nakupu izdelka na fotografijiin na blagajni v vrtnih centrih Kalia. Obnakupu je unovœljiv samo originalni kupon,izrezan iz revije Gaia. Kupon ni izplaœljiv vgotovini in je unovœljiv od 15. 6. do 15. 7.2012.

20 %

popu

sta

✂

Bio plantella Arion + 250 g ali 500 g

Sredstvo za zatiranje polæev

Vrednostni kupon je unovœljivsamo ob nakupu izdelka na fotografijiin na blagajni v vrtnih centrih Kalia. Obnakupu je unovœljiv samo originalni kupon,izrezan iz revije Gaia. Kupon ni izplaœljiv vgotovini in je unovœljiv od 15. 6. do 15. 7.2012.

20 %

popu

sta

✂

Bio plantella Flora KenyatoxVerde• 500 ml • Insekticid vobliki pripravljene raztopine

Vrednostni kupon je unovœljivsamo ob nakupu izdelka na fotografijiin na blagajni v vrtnih centrih Kalia. Obnakupu je unovœljiv samo originalni kupon,izrezan iz revije Gaia. Kupon ni izplaœljiv vgotovini in je unovœljiv od 15. 6. do 15. 7.2012.

20 %

popu

sta

✂

Effect Univerzalni insekticid zrazprøilko • 500 ml

20 %

pop

usta

Vrednostni kupon je unovœljiv samo ob nakupu izdelkana fotografiji in na blagajni v vseh navedenih

prodajalnah. Ob nakupu je unovœljiv samo originalnikupon, izrezan iz revije Gaia. Kupon ni izplaœljiv vgotovini in je unovœljiv od 15. 6. do 15. 7. 2012.

Effect Insekticid za ose in srøene750 ml

20 %

pop

usta

✂

Vrednostni kupon je unovœljiv samo ob nakupu izdelkana fotografiji in na blagajni v vseh navedenih

prodajalnah. Ob nakupu je unovœljiv samo originalnikupon, izrezan iz revije Gaia. Kupon ni izplaœljiv vgotovini in je unovœljiv od 15. 6. do 15. 7. 2012.

Bio plantella Vrt • 1 LNaravno organsko gnojiloiz ekstrakta morskih alg

20 %

pop

usta

✂

Vrednostni kupon je unovœljiv samo ob nakupu izdelkana fotografiji in na blagajni v vseh navedenih

prodajalnah. Ob nakupu je unovœljiv samo originalnikupon, izrezan iz revije Gaia. Kupon ni izplaœljiv vgotovini in je unovœljiv od 15. 6. do 15. 7. 2012.

Bio plantella Nutrivit • 3 kg100% organsko gnojilo za vrt in

okrasne rastline

Bio plantella Vrt • 3 LNaravno organsko gnojilo iz ekstrakta morskih alg

Vrednostni kupon je unovœljivsamo ob nakupu izdelka na fotografijiin na blagajni v vrtnih centrih Kalia. Obnakupu je unovœljiv samo originalni kupon,izrezan iz revije Gaia. Kupon ni izplaœljiv vgotovini in je unovœljiv od 15. 6. do 15. 7.2012.

Ekskluzivno za œlane Kluba Gaia: kuponœki popustovEkskluzivno za œlane Kluba Gaia: kuponœki popustovUgodnosti uveljavite tako, da izreæete posamezne kupon œke in jih ob nakupu opredeljenega izdelka predloæite na blagajni doloœene

prodajalne, navedene v glavi kuponov in œlansko izka z nico. Posamezen kuponœek velja ob nakupu enega ali veœ izdelkov na fotografijiin samo v spodaj navedenih trgovinah. Novost tokratne ponudbe je kupon po lastni izbiri Gaiana, ki ga uporabite za izbrani izdelek.

Kuponœke boste lahko uve ljavljali do doloœenega datuma na kuponœku.

Bio plantella Aktiv - R • 500 mlNaravni insekticidni pripravek

za takojønjo uporabo

KGZ Krpan, EuroGarden, KGZ Sloga Kranj, KZ Agraria Koper,

Inpos, KZ Laøko, KZ Sava Lesce, KZ Cerklje z.o.o. in KZ Domæale.

V vseh prodajlnah: Koroøka KGZ, KZ Ptuj, KZ Krka

20 %

pop

usta

✂

Vrednostni kupon je unovœljiv samo ob nakupu izdelkana fotografiji in na blagajni v vseh navedenih

prodajalnah. Ob nakupu je unovœljiv samo originalnikupon, izrezan iz revije Gaia. Kupon ni izplaœljiv vgotovini in je unovœljiv od 15. 6. do 15. 7. 2012.

20 %

pop

usta

✂

Vrednostni kupon je unovœljiv samo ob nakupu izdelkana fotografiji in na blagajni v vseh navedenih

prodajalnah. Ob nakupu je unovœljiv samo originalnikupon, izrezan iz revije Gaia. Kupon ni izplaœljiv vgotovini in je unovœljiv od 15. 6. do 15. 7. 2012.

Izdelek PLANTELLA, BIO PLANTELLA,VIVERA ali EFFECT

po lastni izbiri Gaiana

20 %

pop

usta

Vrednostni kupon je unovœljiv ob nakupu izbranegaizdelka na blagajni v vrtnih centrih Kalia. Ob nakupu jeunovœljiv samo originalni kupon, izrezan iz revije Gaia.

Kupon ni izplaœljiv v gotovini in je unovœljiv od 15. 6. do 15. 7. 2012.

Bio Plantella Vita • 500 mlNaravni vitaminski kompleks za

prehrano rastlin

20 %

pop

usta

✂

Vrednostni kupon je unovœljiv samo ob nakupu izdelkana fotografiji in na blagajni v vseh navedenih

prodajalnah. Ob nakupu je unovœljiv samo originalnikupon, izrezan iz revije Gaia. Kupon ni izplaœljiv vgotovini in je unovœljiv od 15. 6. do 15. 7. 2012.

Plantella Specialno gnojilo za pelargonije • 1 L • Mineralno

specialno tekoœe gnojilo

20 %

pop

usta

✂

Vrednostni kupon je unovœljiv samo ob nakupu izdelkana fotografiji in na blagajni v vseh navedenih

prodajalnah. Ob nakupu je unovœljiv samo originalnikupon, izrezan iz revije Gaia. Kupon ni izplaœljiv vgotovini in je unovœljiv od 15. 6. do 15. 7. 2012.

Plantella Tabs gnojilo za balkonskocvetje • 140 g • Gnojilo v tableti

Biotoll Neopermin • 100 gInsekticidno praøivo za zatiranje

mravelj

20 %

pop

usta

✂

Vrednostni kupon je unovœljiv samo ob nakupu izdelkana fotografiji in na blagajni v vseh navedenih

prodajalnah. Ob nakupu je unovœljiv samo originalnikupon, izrezan iz revije Gaia. Kupon ni izplaœljiv vgotovini in je unovœljiv od 15. 6. do 15. 7. 2012.

20 %

pop

usta

✂

Vrednostni kupon je unovœljiv samo ob nakupu izdelkana fotografiji in na blagajni v vseh navedenih

prodajalnah. Ob nakupu je unovœljiv samo originalnikupon, izrezan iz revije Gaia. Kupon ni izplaœljiv vgotovini in je unovœljiv od 15. 6. do 15. 7. 2012.

20 %

popu

sta

✂

Bio plantella Super - FR 500 ml • Naravni pripravek za

krepitev rastlin

Vrednostni kupon je unovœljivsamo ob nakupu izdelka na fotografijiin na blagajni v vrtnih centrih Kalia. Obnakupu je unovœljiv samo originalni kupon,izrezan iz revije Gaia. Kupon ni izplaœljiv vgotovini in je unovœljiv od 15. 6. do 15. 7.2012.

20 %

popu

sta

✂

Merkurjeve ugodnosti za clane Kluba Gaia in imetnike Merkurjeve kartice zaupanja!BIO PLANTELLA GEL PROTI POLÆEM 1 L

Naravna mehanska zaøœita pred polæi. Je bioloøko razgradljiv,brez vonja in barve ter popolnomaneøkodljiv otrokom in domaœimæivalim. Uporabimo ga lahko v suhemin vlaænem vremenu.

Ponudba velja od 15. 6. 2012 do 15. 7. 2012 oz. do razprodaje zalog. Popust uveljavite œlani Kluba Gaia na blagajni ob predloæitvi kupona ali Merkurjevekartice zaupanja. Predstavljeni izdelki so na voljo v izbranih trgovskih centrih Merkur, na oddelkih z vrtnim programom.

Redna cena: 5,69 € 4,55 €

✂

-20%

PLANTELLA REPEL, ODGANJALECPSOV IN MAŒKOV, 1L

Uœinkovito sredstvo za odvraœanjenezaæelenih æivali. Pse, maœke indivjad odganja s pomoœjo vonja,nanaøamo pa ga na trdne povrøine,kjer æelimo æivalim prepreœitidostop.

Redna cena: 7,19 € 5,75 €

-20%

EFFECT UNIVERZALNI INSEKTICID aerosol, 400 ml

Uœinkovit insekticid v obliki aerosola, ki s sodobno formulo dveh aktivnih snovitakoj uniœi nadleæen mrœes, deluje patudi podaljøano in ohrani naø prostor øedolgo brez insektov.

Redna cena: 4,39 € 3,51 € -20%

PLANTELLA TOTAL-R, 750 ml

Pripravek za zatiranje plevela okolihiøe, na poteh, na zidu, med tlakovci ... Namenjen je zatiranju enoletnih in globokozakoreninjenih trajnih plevelov.

Redna cena: 5,99 € 4,79 €

-20%

✂ ✂

(prodajalecobkroæikateriizdeleke jekupec izbral)

trgovec obveznovpiøe ime izdelka

trgovec obvezno vpiøe ime izdelka

Gaia junij 2012.xp 6/6/12 4:08 PM Page 34

Æe februarja smo v za-bojœke zaœeli sejati semena razliœnih vrst zelenjave in zeliøœ. Skrbno smo jih zalivaliin opazovali, kako rastejo. V marcu in aprilu smo jih prepikirali v lonœke in v toplihdneh prenesli na zunanje grede in balkone. V sklopu letoønjega projekta Kmetijskega zavoda z naslovom SADJE, ZELENJAVA INZELIØŒA – NAØA PRIHODNOST, smo æe jeseni posadili dve jablani na zelenici predøolo v Gaju. Spomladi smo obrezali staro jablano in posadili øe tri sadike pred øolona Reøki cesti. Hiønika sta nam skopala jame, v katere smo dali sadike jablan. Koreninesmo zavarovali z mreæami proti voluharjem in jamo izmeniœno zasipavali z vrtno inizkopano prstjo. Vsako sadiko smo privezali za koliœek in jo dobro zalili. Narisali smotudi naœrt zasaditve. Drevesa bomo v prihodnosti opazovali in obrezovali. Komaj paœakamo, da dozorijo prvi sadeæi.

Alenka Vilicer

Na Osnovni øoli zbora odposlancev æe veœ letdeluje vrtnarski kroæek, ki ga obiskujejo uœenci 5. razredov. Pri delu nam æe vsa leta pomaga insvetuje strokovnjakinja Ana Ogorelec, pospeøevalkaza zelenjadarstvo pri Kmetijskem zavodu Ljubljana,

enota Koœevje. Koposadimo, seveselimo pridelku,ki obogati øolskomalico.

VRTNARSKI KROÆEK V KOŒEVJU

CT

n

✂20

% p

opus

ta

lka

ni

A,

20 %

pop

usta

gau jeaia.

Ko psi in mačke v našem vrtu opravljajo malo in velikopotrebo ali kopljejo po gredicah, smo ogorčeni. Za

odganjanje nepovabljenih živali oz. omejevanje njihovega gibanja smoučinkoviti s posebnim sredstvom - odganjalcem psov in mačk Plantella Repel,ki vsebuje odvračalo. Plantella Repel je že pripravljena raztopina, s kateropoškropimo okoli rastlin ali na mesta, ki jih želimo zavarovati. Po nekajtednih, odvisno od vremena, je potrebno nanos obnoviti. Prav posebej je topomembno, ko zasadimo mlade sadike in so še ranljive. Zelo je učinkovit tudina naši trati in cipresah, sicer ju pasji urin požge. Tudi na tlakovcih se živalivčasih olajšajo. Ker nas moti vonj, pa tudi madeži, taka mesta zalijemo zvečjo količino vode, vendar se to ponavadi pogosto ponavlja, zato jePlantella Repel tudi tu nepogrešljiva.

Naravoslovni danPOSADIMOSodelovali so vsi uœenci Osnovne øole dr.Aleø Bebler – Primoæ, Hrvatini,podruæniœna øola Ankaran.

Naravoslovni dan s sajenjem je bil uspeøen.

Preženimo nepovabljene hišne ljubljenčke z vrtov!

DREVO

Mla

di

vrtn

ar

Gaia junij 2012.xp 6/6/12 4:09 PM Page 35

Člani so darovali Gaio za rojstni dannaslednjim novincem:

• Marjeta Blazenšek, Nova cerkev • Stanislav Lesjak, Ivančna Gorica

• Slavka Kastelic, Žirovnica • Kristina Onušak, Veržej• Ana Bric, Kobarid• Jelka Mihajlovska, Jesenice

Nagrajenci, ki so razširiličlanstvo v Klubu Gaia prejmejo PLANTELLA TABSZA CVETOČE RASTLINE:• Cvetka Bratkovič, Šentjernej • Ana Limoni, Vir • Nežka Strlič, Maribor

ZVESTOBA SE SPLAČA, GAIA JO POPLAČA• Ljudmila Meh, Velenje • Ana Ferbežar, Škofljica • Metka Zupančič, Dolenjske toplice • Majda Peterlin,Šentrupert • Fanika Medved, Laško • Milena Kozmus,Rimske toplice • Lidija Knavs, Loški potok • Silva Kejžar,Sorica • Anica Podgoršek, Šmartno v Rožni dolini • Slava Koren, Gornja Radgona

NAGRADNA IGRA EFFECT• Berta Kopač, Gorenja vas • Marijan herman, Celje • Boris Lnjšček, Murska Sobota • Lado Torkar, Tržič • Barbara Ogradi-Nerat, Gornji grad • Vida Bobnar, Cerklje• Slavka Arko, Sodražica • Jožica Hrženjak, Fram

• Ivanka Černigoj, Križe • Magda Janžovnik, Velenje

September v MAKEDONIJISkopje, Bitola, Ohrid, Albanija in

øe marsikaj6. do 11. september

333 E polenzionVstopnine vkljuœene

Prijave in rezervacije:Slovenska cesta 40, 1000 Ljubljana,

01 2420000, 2420002,info@avantura.si, www.avantura.si

AVANTURA potovalni kotiœek

Gain recept: Istrske frituleSestavine:• 3 jajca • 1 navadni jogurt• 1 naribano jabolko • malolimonine lupinice • 1 vanilijev sladkor • 1 pecilni praøek • 4 ælice sladkorja • 14 ælic moke • rozine ali pinjole.

Izvedba: S œajno æliœko testo vlagamo v vroœe olje in speœemosveæe hrustljavo pecivo.

36

Opomba: Fritule smo si privoøœili na Gainem sreœanju v Poreœu.

Gaia junij 2012.xp 6/6/12 4:09 PM Page 36

Priœenja se nova vrtnarska sezona, z njo pa novi

zeleni œudeæi, nekateri prav v vaøem vrtu. Nikar

jih ne zamudite! Budno opazujte okolico in imejte

svoj fotografski aparat vselej pri roki. Tako boste

posneli kako sliko, ki bo ne le vam, temveœ tudi

drugim ljubiteljem vrtnarjenja vzela sapo. In

morda vam celo prinese œudovito nagrado ...

Æelite sodelovati v velikem nagradnem nateœaju za

Naj, naj doseæek? Prisluæite si bogato nagrado za

NAJ VRTNO STVARITEV. Nagrade bomo

podelili za naslednje kategorije:

• NAJ otroøka pomoœ na vrtu,

• NAJ balkonske kombinacije,

• NAJ okrasna gredica,

• NAJ grmovnica ali drevo,

• NAJ skalnjak,

• NAJ zelenjavni kotiœek na vrtu,

• NAJ zelenjava v posodi ali obeøanki,

• NAJ zeliøœni vrt,

• NAJ nenavaden plod in

• NAJ vrtna trata.

Dragi œlani, fotografije nam do konca septembra 2011poøljite na naslov Klub Gaia, Sinja Gorica 2, 1360Vrhnika ali po e-poøti gaia@klubgaia.com (pri tem pazitena primerno kvaliteto fotografij za objavo – vsaj 800 KB).Dodajte øe svoje podatke in mobi øtevilko. Nagrajence boizbirala triœlanska komisija, nagrade bomo slavnostnopodelili, zmagovalce pa predstavili v decembrski øtevilkirevije Gaia in jih obdarili s Plantella in Bio Plantellapaketom za vrt, poln cvetja in zelenja.

Sodelujte v nateœaju NNaj, naj doseæek naøih œlanov

Moj cvetoči skalnjakK

lubsk

i k

oti

œek

Foto

: Dol

inar

Ang

ela

Foto

: Iva

n H

lupi

œ

Foto

: Bet

i Por

enta

Foto

: Pav

la Ø

uøta

rFo

to: V

ikto

rija

Sen

ica

Foto

: Joæ

e N

ovak

www.klubgaia.si

Končno se je narava razživela v vsem svojem elanu inzdaj že občudujemo tudi lepotice svojega skalnjaka.Presenetite nas s fotografijo (resolucija vsaj 500 kb)svojega izvirnega skalnega vrta, ki je lahko tudi nabalkonu, terasi ali vrtu. Dovolj je le, da so kamni alikaka skala zanimivo umeščeni med rastline, ki se jimpoda in hkrati dopolnjuje okrasno zasaditev. Trilastnike najlepših bomo nagradili z izdelkomPlantella formula 365 za okrasne rastline.Napiøite nam tudi nekaj stavkov, kako skrbite zanj in katererastline so posajene v njem. Fotografijo nam poøljite najpoznejedo 2. julija na naslov gaia@klubgaia.com ali Klub Gaia, Sinjagorica 2, 1360 Vrhnika.

37

Gaia junij 2012.xp 6/6/12 4:10 PM Page 37

JUNIJJUNIJP

S

N

P

T

S

Č

P

S

N

P

T

S

Č

P

S

JULIJJULIJN

P

T

S

Č

P

S

N

P

T

S

Č

P

S

N

15161718�

20212223242526�

282930

12�

45678910�

12131415

Poda

tki s

o vz

eti z

dov

olje

njem

avt

oric

e iz

Set

vene

ga k

oled

arja

MAR

IE T

HU

Nza

leto

201

2, k

i ga

v Sl

oven

ijiiz

daja

v n

eskr

ajøa

ni o

blik

i Zal

oæba

Ajd

a, te

l.: 0

1/75

4 07

43.

do 17.00 od 18.00

od 12.00 do 14.00

do 17.00 od 18.00

do 15.00 od 16.00

do 9.00 od 10.00

do 19.00

od 10.00

do 12.00 od 16.00

do 13.00 od 14.00

do 19.00

od 8.00

kore

nina

cv

et

list

pl

od

neug

odno

pr

esaj

anje

*,

**,

***

zelo

ugo

dno

Kole

dar

del

Setv

eni k

oled

ar 2

012

38

Sadno drevje proti pepelovki in økrlupu øe naprej varujemo s pripravkomvivera score, bolj odporne sorte pa lahko tudi s pripravkom na osnovinjivske preslice bio plantella natur-f.V primeru toœe je treba stimulirati tvorbo nove listne mase, zato œim prejuporabimo stimulator rasti in vitaminski kompleks bio plantella vita. V juniju opravimo tudi redœenje plodov, saj pravoœasno redœenje omogoœarazvoj debelejøih in kvalitetnejøih plodov. Ko œeønje in marelice in ostale koøœiœarje oberemo, poskrbimo za rez. Dokonca julija izreæemo tudi vse navzgor rastoœe poganjke. Kako prepreœiti œrvivost sadnega drevja, spoznate v Vroœih idejah na str. 25.Veœje rane po rezi zamaæemo s cepilno smolo bio plantella arbosan. Pod drevjem ohranimo herbicidni pas s pripravkom plantella total-r,za veœje povrøine pa uporabimo pripravek vivera touchdown(pazimo, da ne økropimo po kroønji in koreninskih izrastkih).Dinamiko leta oljœne muhe spremljamo na bio plantella rumenihlepljivih ploøœah. Na drevesa jih obesimo æe konec junija, ko obiœajnozasledimo prve primerke.

Sadovnjak

Vse vrtnine redno oskrbujemo s stimulatorjem rasti in vitaminskimkompleksom bio plantella vita. Nadpovpreœni pridelek pa priœakujemo tudi takrat, ko vrtnine oskrbimos tekoœim organskim gnojilom na osnovi morskih alg bio plantella vrt. Za dognojevanje paradiænika in drugih plodovk lahko uporabimo tudibio plantella nutrivit za paradiænik in plodovke, ki smo ga uporabiliæe pri pripravi gredic za paradiænik, papriko, kumare, buœke, jajœevec… Œe se listne uøi mnoæiœno pojavijo na fiæolu in bobu, jih omejimo spripravkom na osnovi naravnega piretrina bio plantella flora kenyatoxverde, ki deluje tudi proti rastlinjakovemu øœitkarju na paradiæniku.Koloradskega hroøœa na krompirju in jajœevcu omejimo s pripravkomna osnovi naravnega piretrina bio plantella flora verde. Ob moœnejøempojavu pa uporabimo pripravek vivera karate zeon. V ekoloøkem varstvu rastline krepimo s pripravkom na osnovi njivskepreslice bio plantella natur-f ali sojinega lecitina bio plantella super-f. Veœ o varstvu krompirja, œebule in kumar preberite v rubrikiStrokovnjak svetuje na str. 13Œe pred obiranjem paradiænika opazimo prve simptome paradiænikoveplesni, opravimo økropljenje s pripravkom vivera quadris, ki ima zelokratko karenœno dobo (3 dni). Uœinkovit je tudi pri varstvu kumar, buœ,krompirja in œebule.

Zelenjavni vrt

***

*

Okrasni vrt

Œe se trava in plevel razraøœa na peøœenih povrøinah dvoriøœ, grobovih,tlakovanih dovoznih poteh dvoriøœ in økarpah, ju odpravimo spripravkom plantella total-r. Da enoletnicam zagotovimo optimalne razmere za rast, grediceobogatimo z organskim gnojilom bio plantella nutrivit univerzal.Veœ o oskrbi vrtnic si preberite v œlanku Vse o vrtnicah na str. 10.

Veœ o varstvu pred peronosporo in oidijem si preberite v Vroœih idejah nastr. 25.V œasu strnjevanja jagod ukrepamo tudi proti sivi plesni, uœinkoviti smo spripravkom vivera switch. Pozorni smo tudi na ameriøkega økræatka in grozdnega sukaœa, protikaterima ukrepamo s pripravkom na osnovi naravnega piretrina bioplantella flora verde.

Vinska trta

Gaia junij 2012.xp 6/6/12 4:11 PM Page 38

> Œe smo pri presajanju uporabili pet komponentno zemljo plantella balkonia,lahko z dognojevanjem s tekoœim gnojilom plantella cvet, ki je obogaten z11 vitamini in morskimi algami, zaœnemo pribliæno mesec dni po sajenju.

> Zelene strukturne rastline pa dognojimo s visokokakovostnim tekoœimgnojilom plantella list.

> Za dognojevanje balkonskih rastlin je zelo preprosto in uporabno tudi novognojilo v obliki øumeœih tablet plantella tabs za balkonsko cvetje, zadostujeza 140 l vode, kar je veœ kot lahko pripravimo iz 1 litra tekoœega gnojila.

> Petunije, surfinije, fortunije in milijon zvonœke dognojujemo s plantellaspecialnim gnojilom za surfinije.

> Surfinije so zelo bujno rastoœe, zato pognojimo dvakrat na teden, da nambodo pokazale vse, kar zmorejo.

> Ostale okenske in balkonske rastline pognojimo enkrat tedensko.> Da pospeøimo rast, stimuliramo cvetenje in nastavitev cvetnega nastavka, vse

balkonske rastline na 10 do 14 dni zalijemo ali poøkropimo s pripravkom naosnovi aminokislin in vitaminov bio plantella vita.

> Veœ o varstvu pred rastlinjakovim øœitkarjem si preberite v rubrikiStrokovnjak svetuje na str. 13, o ukrepanju proti pepelasti plesni pa v Vroœihidejah na str. 25.

> Prøice se pojavljajo zadnja leta vse bolj pogosto tudi na oknih in balkonih,zato ob prvem pojavu ukrepamo s pripravkom vivera vertimec.

> Rjo na fuksijah, nageljnih in navadnih pokonœnih pelargonijah odpravimo spripravkom vivera quadris, ki deluje tudi proti pepelasti plesni na surfinijah,dalijah, gomoljnih begonijah in nageljnih.

> Veœ o varstvu pred pepelasto plesnijo si preberite v Vroœih idejah na str. 25.> Redno odstranjujemo odcvetele cvetove. Drugaœe se rada pojavi siva plesen,

ki jo omejimo s pripravkom vivera switch.

Okenske in balkonske rastline >>>

Vrtno trato v suønem obdobju redno zalivamo. Œe zalivamo pribliænodvakrat na teden,bomo na kvadratni meter povrøine porabili okoli 10 litrovvode.V suønem obdobju je najbolje trato okrepiti s posebnim vitaminskimkompleksom bio plantella vita, ki zmanjøuje stres zaradisuøe.Œe vrtno trato gnojimo trikrat na leto, jo splantella specialnim gnojilom za vsevrste trav drugiœ gnojimo v mesecu juniju.Øe vedno lahko gnojimo tudi s sodobnimmembranskim gnojilom plantella formulla365 za travo, ki ga uporabimo samoenkrat na leto.Trato kosimo nekoliko viøje, to je okoli 5cm. Œe na trati urinira pes, jo hitro zalijemo z veœjokoliœino vode. Za odganjanje psov in maœko uporabimo pripravek plantellarepel, ki vsebuje uœinkovito odvraœalo.Œe trave rumenijo in venijo, pri hoji pa œutimo gobasto strukturo, so na deluogrci majskega hroøœa.

Ker je hranil po spomladanskem presajanju æe zdavnaj zmanjkalo, je sobnerastline najlaæje pognojiti s prvim gnojilom v obliki øumeœih tablet plantellatabs za zelene rastline. Na listnih begonijah, sobni trti, lonœni hortenziji in æarkocvetnem mleœku serada pojavi pepelasta plesen, ki jo omejimo s pripravkom vivera quadris. Uøi odpravimo s pripravkom bio plantella flora kenyatox verde.

Sobne rastline

Vrtna trata

Gaia junij 2012.xp 6/6/12 4:11 PM Page 39

Gaia junij 2012.xp 6/6/12 4:11 PM Page 40