MOTIVIRANJE DIJAKOV ZA UČENJE (TUJIH) JEZIKOV...
Transcript of MOTIVIRANJE DIJAKOV ZA UČENJE (TUJIH) JEZIKOV...
Šolski center Ravne, Srednja šola Ravne na Koroškem
Ivanka Stopar
MOTIVIRANJE DIJAKOV ZA UČENJE (TUJIH) JEZIKOV
MOTIVATION STUDENTS FOR LEARNING LANGUAGES
Povzetek
Mladi se danes v poplavi informacij in v situaciji, ko starši namesto njih opravijo večino
vsakdanjih zoprnih opravil, težko navdušijo za kar koli, so pasivni in redkokdaj notranje
motivirani, še najmanj pa se na strokovnih šolah dijaki radi učijo jezikov in drugih splošno
izobraževalnih predmetov. Dostikrat pri urah vprašajo, zakaj se vsega tega sploh morajo
učiti, ko pa so se odločili za poklic in ne za študij. Zato moramo učitelji iskati nove načine in
poti, kako mladim pomagati usvojiti veščine, kot so: ustrezna komunikacija v maternem in
tujem jeziku, timsko delo, prevzemanje odgovornosti in znati se prilagajati. Da bi dijake
motivirala za učenje jezikov in jih v realnem svetu soočila še z vsemi drobnimi izzivi, ko je
treba poskrbeti zase in sobivati ter se znajti v tujem okolju, sem zanje organizirala petdnevno
strokovno ekskurzijo v London, o kateri pišem v članku.
Ključne besede: motivacija, samopodoba, odgovorno obnašanje, sodelovanje in timsko delo
Abstract
Young people today are in a flood of information and in a situation where their parents do
most annoying everyday tasks instead of them, so it is difficult for them to be to impressed
for anything, therefore they are passive and rarely internally motivated. Least of all the
professional schools students want to learn the languages and other general education
subjects. They often ask why they have to learn all this, as they just want the professional
knowledge regarding their future profession and they do not go for the studies. Therefore,
teachers constantly need to look for new ways how to help young people acquire skills such
as communication in native and foreign languages, teamwork, responsibility and
accountability, and being able to adapt. In order to motivate pupils to learn languages and
face the real world with all the challenges when it comes to taking care of themselves and to
coexist and be exposed to a foreign environment, I have organized for them a five‐day
technical excursion to London, about which I write in the article.
Key words: motivation, self‐esteem, responsible behavior, co‐operation and teamwork
1. Izhodišča (teoretični del)
1.1 Pomen komunikacije in motivacije pri delu z ljudmi, posebej v
procesu vzgoje in izobraževanja
Motivacija in komunikacija sta zasedli osrednjo vlogo v našem življenju, odločata o tem, kako živimo,
koliko smo sposobni osmisliti naše bivanje, kako ustvarjalni smo in kako uspevamo v razvijanju
odnosov. Človek ni otok, živimo v stiku z drugimi, saj smo socialna bitja, kar pomeni, da je
komunikacija, tako vsebinska kot odnosna, temelj našega človeškega obstoja. Komunikacija pa ne
vzpostavlja le ustreznih partnerskih, intimnih odnosov, pač pa ustvarja primerno klimo in kulturo v
odnosih med vsemi deležniki v šoli. Uspešna komunikacija je torej imperativ za uspešno šolo.
Motivacija predstavlja gonilno silo, ki nas vodi pri učenju, delovanju in življenju. Če je ta motivacija
notranja, je možno pričakovati, da bodo cilji, ki smo si jih zastavili, slej ko prej tudi udejanjeni, ob
predpostavki, da so postavljeni realno.
1.2 Motivacija
Motivacija je usmerjanje človekove aktivnosti k želenim ciljem s pomočjo njegovih motivov.
Natančneje pa je motivacija zbujanje hotenj, motivov, nastalih v človekovi notranjosti ali njegovem
okolju, na podlagi njegovih potreb, ki usmerjajo njegovo delovanje k cilju, in s tem spreminjanje
možnosti v resničnosti. Potreba je razlika med želenim in dejanskim stanjem. (Uhan 2000)
NEKAJ NAČEL O MOTIVIH
• Motivi so univerzalni.
• Vedno je prisotnih več motivov.
• Na vsaki ravni prevladuje en motiv.
• Na višjo raven gremo, ko je zadovoljena nižja.
• Višina cilja določa, kdaj je to.
Kako deluje hierarhija potreb?
• Začne se na dnu piramide, človek najprej želi zadovoljiti osnovne potrebe (npr.
hrano, bivališče).
• Ko zadovoljimo fiziološke potrebe, nas nič več ne motivirajo. Premaknemo se na
naslednjo raven. Potrebe po varnosti se nanašajo na fizično varnost in na varnost,
povezano z izgubo službe, s pravili ipd.
• Socialne potrebe (potrebe po sprejetosti) pomenijo, da večina ljudi želi pripadati
skupini. Imenujemo jih tudi potrebe po ljubezni in pripadnosti: delo s sodelavci, ki
nas podpirajo, timsko delo, učinkovita komunikacija ipd.
• Potrebe po ugledu se nanašajo na priznanje za (uspešno) opravljeno delo. To
pomeni, da večina ljudi išče ugled in spoštovanje pri drugih. Potrebo najlažje
zadovoljimo z napredovanjem.
• Samouresničenje se nanaša na to, kako ljudje razmišljajo o sebi – največkrat ga
merimo z uspehom in izzivi pri delu.
VRSTE MOTIVACIJ
ZUNANJA:
• prihaja od zunaj,
• nam je dana,
• delamo, ker smo nagrajeni,
• motiv ostane zunaj nas,
• potrebne so spodbude,
• spreminjamo se, ker hočejo drugi.
• DELO – motivira nas dosežek, uživamo, ko je konec.
NOTRANJA:
• prihaja iz nas,
• vzamemo jo za svojo,
• delamo, ker nas veseli,
• ponotranjimo motiv,
• delamo tudi brez nagrade,
• spremenimo se, ker smo se sami tako odločili.
• IGRA – motivira nas dejavnost, uživamo, ko se igramo.
KREPITEV MOTIVACIJE
Za motivacijo za učenje moramo okrepiti:
• priložnosti za dosežke,
• avtonomijo oziroma odgovornost (svobodo odločanja),
• kakovostne povratne informacije,
• možnost napredovanja,
• zanimive naloge,
• priložnosti za osebno rast – za učenje in zorenje.
Ni namreč dovolj, da zgolj zadovoljimo potrebe na prvih treh ravneh.
NEKAJ DEJSTEV O MOTIVACIJI
• Samo motivirani lahko motivirajo.
• Ne motivirajo vseh iste stvari.
• Motivacija se stalno spreminja.
• Potrebna je določena mera empatije.
1.3 Vloga deležnikov pri motivaciji
KAJ LAHKO UČITELJI STORIMO ZA MOTIVIRANJE UČENCEV?
POVEČAMO SAMOSPOŠTOVANJE PRI UČENCIH NA NASLEDNJE NAČINE:
• Učitelj naj zagotovi čim več pozitivnih, a konkretnih povratnih informacij.
• Učitelj mora poznati vsaj nekaj posebnega o učencu in mu povedati, da si je to
zapomnil.
• Učitelj naj enako ceni vloženi trud in rezultat – trud naj rodi uspeh.
KAJ LAHKO NAREDI UČENEC?
• Učenec se mora naučiti sprejeti lastne napake in uspehe, zato naj dobi priložnost
za osebno analizo dosežkov in napak.
• Vsak učenec mora kdaj doživeti uspeh, sicer razvije strategije, s katerimi se
izogiba neuspehu (nerealne cilje, odlašanje, vlaganje manj truda …).
• Učenci naj občasno dobijo “še eno priložnost”.
2 Motivacija dijakov za učenje jezikov in za ustrezno
komunikacijo tako v materinščini kot v angleščini
Po navadi na srednje strokovne ter poklicne šole ne dobimo veliko notranje motiviranih
dijakov, še najmanj jih je motiviranih za učenje in usvajanje vsebin splošno izobraževalnih
predmetov (kot so npr.: jeziki, matematika, zgodovina), najde pa se jih kar precej, ki se z
veseljem posvečajo strokovnim in praktičnim predmetom usmeritve, v katero so se zato tudi
vpisali.
Vrsto let poučujem tako materinščino kot angleščino in vsako generacijo, ki se menja na štiri
leta, v prvem letniku skušam s pomočjo posebne izkušnje ‒ petdnevne strokovne ekskurzije v
London ‒ in s prijemi zunanje motivacije pripeljati do tega, da zunanjo motivacijo
postopoma ponotranjijo in se skozi srednješolsko izobraževanje teh dveh predmetov učijo,
ker oni tako hočejo, torej so motivirani. Notranja motivacija pa je pot, ki nas vse vodi do
uspešnejšega in trajnejšega znanja in do doseganja ciljev, ki si jih zastavimo.
Za strokovno ekskurzijo sem se odločila zato, ker je za dijake prvih letnikov velik izziv:
• da so nekaj dni zdoma in morajo sami poskrbeti zase,
• da v veliki večini prvič doživijo polet z letalom,
• da morajo sami voditi skupino po posameznih dneh,
• da spoznajo utrip velemesta,
• da znajo uporabljati podzemno železnico in se orientirati,
• da se prilagajajo drug drugemu na malem prostoru v hostlu,
• da se morajo nujno dogovarjati in vzpostavljati ustrezno komunikacijo,
• da morajo v okolju naravnih govorcev uporabljati angleški/tuji jezik itd.
2.1 Potek aktivnosti
Najprej smo se dogovorili:
1. o programu in o času naše strokovne ekskurzije;
2. povabila sem vse starše in dijake na roditeljski sestanek, kjer smo predstavili naš
načrt in pogoje, ki jim morajo zadostiti udeleženci ekskurzije;
3. potem sem vsakemu dijaku in dijakinji dodelila obveznosti, ki jih morajo opraviti;
4. po vrnitvi domov sem v roku enega tedna organizirala predstavitev strokovne
ekskurzije za starše, sorodnike, učitelje in širšo javnost.
Program in čas ekskurzije
LONDON 2015 (17 dijakov in 3 spremljevalci)
1. DAN, PONEDELJEK, 19. 1. 2015: DEŽURNA: MATEVŽ IN VID
OB 12. URI POTOVANJE Z RAVEN NA KOROŠKEM (AVTOBUSNA POSTAJA) DO LJUBLJANE
IN TRSTA S ŠOLSKIMI KOMBIJI. OB 17.25 Z LETALOM POLET DO LONDONA NA LETALIŠČE
STANSTED IN Z AVTOBUSOM DO LIVERPOOL STATION, NATO Z UDERGROUNDOM DO
HOSTLA CLINK78, NASTANITEV, VEČERNI SPREHOD IN OGLED MESTA: TOWER BRIDGE,
HOUSES OF PARLIAMENT, LONDON EYE, ETC., POZEN POVRATEK V HOSTEL, NOČITEV.
2. DAN, TOREK, 20. 1. 2015: DEŽURNI: MARKO, BLAŽ, MATIC, ANEJ
ZAJTRK, ODHOD IZ HOSTLA IN NOTRANJI OGLED NATURAL HISTORY MUSEUM TER
SCIENCE MUSEUM, POZNO POPOLDNE SPREHOD PO HYDE PARKU IN POČITEK OB JEZERU
SERPENTINE, PRIHOD V HOSTEL, ŠOLSKO DELO, VEČERJA (KUHAMO SAMI: PALAČINKE ALI
JAJCA) TER NOČITEV.
3. DAN, SREDA, 21. 1. 2015: DEŽURNI: ALEN, VALERIJA, KLEMEN, NIKO
ZAJTRK, ODHOD IZ HOSTLA IN OGLED MEDNARODNEGA SEJMA BETT 2015: UPORABA
SODOBNE TEHNOLOGIJE PRI POUKU, POVRATEK V MESTO IN OGLED MESTA PODNEVI.
POZNO POPOLDNE ČAS ZA INDIVIDUALNE OGLEDE (STADION), INDIVIDUALNI POVRATEK
V HOSTEL, ŠOLSKO DELO, NOČITEV.
4. DAN, ČETRTEK, 22. 1. 2015: DEŽURNI: MATIC, RADE, GAŠPER, ŽAN, LAURA
ZAJTRK, ODHOD IZ HOSTLA IN OGLED ST. JAMES PARKA TER GREEN PARKA,
BUCKINGHAM PALACE IN OGLED DOWNING STREET 10, HORSE QUARDS, TRAFALGAR
SQUERE, NOTRANJI OGLED NATIONAL GALLERIES, ODHOD NA SLAVNO TRŽNICO COVENT
GARDEN IN OGLED ULIČNE PREDSTAVE, POVRATEK V HOSTEL, ŠOLSKO DELO, SPET
KUHAMO SKUPNO VEČERJO (ŠPAGETI), NOČITEV.
5. DAN, PETEK, 23. 1. 2015 : DEŽURNA: BLAŽ, LUNDRIM
ZAJTRK, PAKIRANJE IN ODHOD OB 10. URI NA LIVERPOOL STATION, POTEM Z
AVTOBUSOM NA LETALIŠČE IN OB 13.55 POLET DOMOV. PRISTANEK V TRSTU OB 17. URI.
AVTOBUSNI TRANSFER DO RAVEN NA KOROŠKEM.
Roditeljski sestanek s starši in dijaki
S starši smo se dogovorili o ciljih strokovne ekskurzije, o programu in načrtovanih
aktivnostih, o stroških ekskurzije (200 €), o odgovornem obnašanju in upoštevanju
spremljevalcev (dobili so izvod Pravil o obnašanju na strokovnih ekskurzijah ter izjavo, ki so
jo kasneje podpisali tako starši kot dijaki ter jo pred odhodom oddali šoli, ta pa je pripravila
tudi varnostni načrt).
Obveznosti dijakov:
pred odhodom:
• da se pripravijo na vodenje;
• da v skupinah obdelajo dodeljene teme
• (zgodovina Anglije, London, šport, umetnost, znanost), ki se nanašajo na London
in Anglijo;
• da jih s pomočjo PPT‐predstavitve predstavijo ostalim sošolcem.
• v času ekskurzije:
• da vodijo skupino in da se na to pripravijo;
• da si aktivno in s pomočjo ustreznih delovnih listov ogledujejo znamenitosti ter
muzeje in sejem sodobne tehnologije ter učil BETT 2015;
• da pri šolskih urah s sošolci v Londonu razpravljajo o videnem;
• da pišejo o vtisih;
• da uporabljajo angleški jezik;
• da se orientirajo in znajo uporabljati prevozna sredstva in priti sami nazaj v hostel;
• da sodelujejo, se dogovarjajo in si pomagajo;
• da se poslušajo in da so slišani.
Naloge vodiča in dežurnega dijaka
Vsak dan so dijaki v skupinah (od 2 do 5) prevzeli vlogo turističnega vodiča vse od
jutra do večera. Dijaki so informacijo o tem, kdaj so vodiči, dobili dva meseca pred
odhodom, da so se na to nalogo lahko pripravili.
Prvi in zadnji dan ekskurzije sta po dva dežurna dijaka poskrbela za vso logistiko potovanja, in
sicer tako s kombiji kot letali ter avtobusi in podzemno železnico (check in, bording, oddaja
prtljage, parkiranje kombijev v Trstu, nakup vozovnic za avtobus z letališča in na letališče,
nakup dnevnih kart za podzemno …).
Ostale tri dneve pa so po štirje in enkrat pet dijakov v skupini opravljalo naslednje delo:
Zjutraj so ob dogovorjenem času zbudili vse udeležence, po zajtrku so jih zbrali na krajšem
sestanku, prevzeli so dnevne vozovnice za podzemno železnico in jim jih razdelili, dijakom so
opisali potek tistega dne in jim na kratko predstavili znamenitosti, ki si jih bodo ogledali.
Nato so skupino sami brez pomoči spremljevalcev (s podzemno železnico, vlakom DRL,
avtobusom ter peš) odpeljali na oglede in jim ob vsakem ogledu razdelili delovne liste, pisala
in ponekod tudi načrte za lažjo orientacijo po prostorih in zbirkah. Gradivo so po opravljenih
ogledih zbrali in ga oddali spremljevalcem. Preverili so, če so se dijaki po dodeljenem
prostem času po ogledih pravočasno samostojno vrnili v naš hostel in o tem obvestili
spremljevalce. Proti koncu dneva so dijake ob določeni uri zbrali v jedilnici, kjer so potekale
učne ure (vsak dan 2 šolski uri). V teh urah so se dijaki v angleščini pogovorili o vtisih in vsak
je predstavil to, kar ga je najbolj presenetilo tako v pozitivni kot negativni smeri, o najbolj
smešni ali zanimivi dogodivščini so lahko poročali v materinščini. Kasneje pa so še dijaki v
angleščini opisali dan, ki so ga doživeli, in svoje pisne izdelke tudi oddali. Dežurni so prav tako
poskrbeli za skupni večerji v hostlu.
Po vrnitvi domov je bila naloga dijakov:
• da zberejo vso slikovno gradivo, ki je nastalo, in ga uredijo ter pripravijo za foto
knjigo;
• da pomagajo pripraviti krajši film z utrinki s strokovne ekskurzije;
• da pripravijo predstavitev za starše, učitelje, dijake in širšo javnost;
• da napišejo refleksijo o doživetem ter
• da razmislijo, povedo in ozavestijo, kaj so v tednu drugačnega učenja pridobili.
3 Zaključne misli
3.1 Kaj sem storila za motiviranje učencev?
Poskrbela sem za čim več pozitivnih, a konkretnih in kakovostnih povratnih informacij.
• O vsakem posamezniku sem spoznala vsaj nekaj posebnega (je dober
organizator, je odličen kuhar, zna igrati na kitaro in peti, je prijazen, pomaga
drugim, rad vodi in drugi mu sledijo, je zabaven, je iskren, je vztrajen, je zanesljiv
…) in mu to tudi povedala.
• Dijakom sem omogočila priložnosti za dosežke in avtonomijo ter prevzemanje
odgovornosti.
• Dodelila sem jim zanimive naloge in odprla priložnosti za osebno rast – za učenje
in zorenje.
• Pokazala sem, da cenim predvsem vloženi trud in da je končni rezultat truda
vedno uspeh.
3.2 Koliko sem bila uspešna?
Dijaki so delali z veseljem in navdušenjem, doživljali so izzive, nove izkušnje, počutili so se
pomembne, cenjene, sprejete, bili so pohvaljeni, držali so se dogovorov, reševali so naloge,
pisali so o videnem brez negodovanja, se družili in sodelovali, posneli so nešteto posnetkov,
se zabavali in učili o življenju in za življenje.
Med njimi ni bilo nikogar (razen spremljevalcev seveda), ki ne bi bil takoj naslednji dan spet
pripravljen odpotovati v London (z vsemi obveznostmi vred), če bi bilo to mogoče.
Ti otroci se bodo še učili jezika in bodo potovali ter se učili o sebi in drugih in si na ta način
širili obzorja.
Slika 1: Pred buckinghamsko palačo
Slika 2: Dijaki z delovnimi lističi v nacionalni galeriji
Slika 3: Naša skupina pred vhodom v hostel
Slika 4: Tako so izgledale učne ure v hostlu
4 Literatura
1. BARTH, R. S. The Teacher Leader. Providence: Rhode Island Foundation. 1999.
2. CLINCH, R. Secret Kids’ Business. Melbourne: Hawker‐Brownlow. 2001.
3. FERJAN, M. Skrivnosti vodenja šole, k znanju, uspehu in ugledu. Radovljica:
Didakta. 1996.
4. FERJAN, M. Management izobraževalnih procesov. Kranj: Moderna organizacija.
2005.
5. FULLAN, M. Leading in a Culture of Change. San Francisco: Jossey‐Bass. 2001.
6. JAKOPEC, F. Vplivi na vodenje in delovno zadovoljstvo zaposlenih v šoli.
Radovljica: Didakta. 2007.
7. KRAJNC, A. Motivacija za izobraževanje. Ljubljana: Delavska enotnost. 1982.
8. LIPIČNIK, B. Človeški viri in ravnanje z njimi. Ljubljana: Ekonomska fakulteta. 1996.
9. MACBEATH, J. in T. TOWNSEND. »Thinking and Acting Both Locally and Globally:
What Do We Know Now and How Do We Continue to Improve?« V The
International Handbook of Leadership for Learning. New York: Springer. 2011. Str.
1241–1259.
10. MARENTIČ Požarnik, B. Psihologija učenja in pouka. Ljubljana: DZS. 2003.
11. MUSEK, J. in V. PEČJAK. Psihologija. Ljubljana: Educy. 2001.
12. RAFFINI, J. P. 150 vaj za povečanje notranje motivacije pri učencih. Ljubljana:
Educy. 2003.
13. WOOLFOLK, A. Pedagoška psihologija. Ljubljana: Educy. 2002.