SIMPOZIJ DZS 2006

MOTIVACIJA, UČNI STILI IN NADARJENOST

Hotel Dobrava, Terme Zreče, 21. in 22. april 2006

ZBORNIK

PETEK, 21. APRIL 2006 80 0 - 90 0 Prijava udeležencev 90 0 - 94 5 Uvodni pozdrav, glasbena točka 94 5 - 1030 Plenarno predavanje

Doc. dr. Tatjana Devjak: Učni stili v povezavi z vzgojnim konceptom in motivacijo za poučevanje in učenje

103 0 - 1045 Odmor 1045 - 1205 Pedagoške delavnice 1. triletje Mag. Ana Gostinčar Blagotinšek: Izkušnja je ključ …

Jelena Sitar, dipl. dramaturginja: Lutka kot motivacija pri pouku slovenščine

- - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - 2. triletje Mag. Marija Košak: Družba postavlja temelje Mag. Darjo Felda: Matematika za razvedrilo - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - 3. triletje Dr. Sabina Popit, Mirjam Dominko, prof.: Učni stili v šolski praksi 1205 - 1220 Odmor 1220 - 1340 Pedagoške delavnice 1. triletje Doc. dr. Mara Cotič, Soraya Sternad, prof.: Matematične igre Mag. Ana Gostinčar Blagotinšek: Izkušnja je ključ … - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - 2. triletje Doc. dr. Darja Skribe Dimec: Motivacija in pouk naravoslovja Mag. Marija Košak: Družba postavlja temelje - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - 3. triletje Dr. Sabina Popit, Mirjam Dominko, prof.: Učni stili v šolski praksi 1340 - 1500 Kosilo 1500 - 1545 Plenarno predavanje

Dr. Janez Bečaj: Šolska kultura – skrita ovira za uspešne spremembe 1545 - 1600 Odmor

1600 - 1720 Pedagoške delavnice 1. triletje Jelena Sitar, dipl. dramaturginja: Lutka kot motivacija pri

pouku slovenščine Doc. dr. Mara Cotič, Soraya Sternad, prof.: Matematične igre - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - -

2. triletje Mag. Darjo Felda: Matematika za razvedrilo Doc. dr. Darja Skribe Dimec: Motivacija in pouk naravoslovja - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - 3. triletje Sandi Kofol, univ. dipl. psih.: Ali obstaja »čarobna paličica« za

povečanje motiviranosti učencev? 1930 Večerja s kulturnim programom SOBOTA, 22. APRIL 2006 900 - 945 Plenarno predavanje

Prof. dr. Ana Sekulić Majurec: Drugačen je. Le kaj naj z njim? 945 - 1000 Odmor 1000 - 1120 Pedagoške delavnice

1. triletje Mag. Sonja Zajc: Z dobro motivacijo do večje pismenosti

Mag. Bernarda Rakar: Od skupinskega muziciranja do vizualizacije glasbe - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - -

2. triletje Mag. Barbara Hanuš: Pot h knjigam Natalija Kustec, prof.: V svet glasbe skozi različne dejavnosti - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - 3. triletje Doc. Tomaž Gubenšek: Govor v šolski praksi

Dr. Ivan Ferbežer: Pomen motivacije za razvijanje nadarjenih učencev - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - -

1120 - 1135 Odmor 1135 – 1255 Pedagoške delavnice 1. triletje Mag. Bernarda Rakar: Od skupinskega muziciranja do

vizualizacije glasbe Mag. Sonja Zajc: Z dobro motivacijo do večje pismenosti - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - 2. triletje Natalija Kustec, prof.: V svet glasbe skozi različne dejavnosti Mag. Barbara Hanuš: Pot h knjigam - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - 3. triletje Dr. Ivan Ferbežer: Pomen motivacije za razvijanje nadarjenih

učencev Doc. Tomaž Gubenšek: Govor v šolski praksi

1255 - 1330 Zaključek s komentarji

PLENARNA PREDAVANJA Dr. Tatjana Devjak, Pedagoška fakulteta v Ljubljani, Univerza v Ljubljani Učni stili v povezavi z vzgojnim konceptom in motivacijo za poučevanje in učenje Povzetek

Današnja vloga učitelja in učenca v sodobni javni šoli, v šoli družbe znanja, zahteva od vsakega izmed njih sposobnost in pripravljenost za nenehno učenje in sodelovanje. V šoli danes se prilagajamo spremembam v načinu in organizaciji dela, predvsem pa je delo na šoli usmerjeno v pridobivanje novih kompetenc in ustvarjanje pogojev za vseživljenjsko učenje. Avtorica v prispevku prikaže pomen različnih stilov poučevanja in učenja v kontekstu sodobnega vzgojnega koncepta in dejavnike, ki proces poučevanja, učenja in vzgoje spodbujajo ali zavirajo. Le učitelji in učenci, ki so notranje motivirani in usmerjeni k obvladovanju učnih in življenjskih situacij, bodo znali konstruktivno in odgovorno usmeriti cilj svojega delovanja za dosego ciljev, kot so: pridobiti si znanje, razviti svoje sposobnosti, biti pripravljen za odgovorno ravnanje in delovanje, razumevanje in sprejemanje sebe, drugih in današnjega časa. CV Dr. Tatjana Devjak je zaposlena na Pedagoški fakulteti v Ljubljani, Univerze v Ljubljani. Je docentka za področji teorija vzgoje in predšolska pedagogika in je predstojnica Centra za nadaljnje izobraževanje in usposabljanje. Magistrirala in doktorirala je s področja etične in državljanske vzgoje. Njena bibliografija v Cobissu obsega več kot 95 enot. Je avtorica knjig, učbenikov, priročnikov, delovnih zvezkov ter znanstvenih in strokovnih prispevkov s področja edukacije, etične, državljanske in predšolske vzgoje v revijah, monografijah in drugih publikacijah doma in v tujini.

Dr. Janez Bečaj, izredni profesor za socialno psihologijo na Oddelku za psihologijo na Filozofski fakulteti. Šolska kultura - skrita ovira za uspešne spremembe Povzetek

Na mnogih področjih lahko ugotovimo, da se stvari v širšem družbenem kontekstu le redko odvijajo tako, kot so bile načrtovane. Ena največjih avtoritet na področju managementa Charles Handy (1994) v svoji knjigi The empty raincoat ugotavlja, da nismo prišli tja, kamor smo hoteli in kot je sodobni management na svojem začetku obljubljal. Takrat se je zdelo, da za vsako težavo obstaja razumna rešitev in da poti v boljši svet sploh ni mogoče zgrešiti. Vendar, pravi avtor, to ni delovalo. Namesto blaginje in splošnega zadovoljstva se zdi, da novi svet končuje v kaosu in neredu, v katerem so bogati postali še bogatejši in revni še revnejši. Nekaj podobnega lahko najdemo tudi na področju vzgoje in izobraževanja. Že pred časom smo lahko slišali vrsto opozoril avtorjev, kot so Everard in Morris ali pa Prosser, ki so opozarjali, da šolske reforme v evropskem prostoru praviloma niso uspešne. Med postavljenimi cilji in tem, kar se je zgodilo v resnici, so bile razlike tudi zelo velike. Kaže torej, da sicer zlahka zaznamo, kje so težave, in tudi dobrih idej, kako bi jih lahko odpravili, nam ne manjka. Toda očitno gredo stvari rade svojo pot in se ne zmenijo kaj dosti za naše načrte. Zakaj je tako? Odgovor na to vprašanje se običajno najde v zakonitostih utrjenih miselnih načinov, katerih stabilnost načrtovalci sprememb radi prezrejo. Vemo, da se socialni sistemi ne spreminjajo radi in se na take poskuse odzivajo z odpori. Razlog za to je v tem, da je človekovo ravnanje veliko bolj kot z razumom določeno z različnimi iracionalnimi dejavniki, kot so čustva, vrednote, norme, predsodki, navade, stereotipi, prepričanja, subjektivne teorije ipd. Iz mešanice tovrstnih kategorij je sestavljena kultura posameznega socialnega prostora, kar ne pomeni nič drugega kot prevladujoč miselni vzorec, s katerim je določeno, kaj je prav, primerno, dobro, koristno, učinkovito ipd. Šolsko kulturo, kakršna se je oblikovala tudi pri nas, imenujemo »tradicionalna šolska kultura« in zanjo je značilno, da ceni dobre delovne navade, učno učinkovitost, postavljanje visokih ciljev, zaupanje avtoriteti ipd. Taka kultura lahko zagotovi dobre učne dosežke, vendar predvsem s frontalnim poukom in faktografijo. Njena šibka točka pa je slabo spodbujanje kritičnosti, izvirnosti, iznajdljivosti, samostojnosti, podjetnosti, sodelovanja, strpnosti ipd. To pa so ravno tisti cilji, ki jih sodobni čas postavlja pred šolo in njene učence. Če bi jih hoteli doseči, bi potrebovali kulturo, se pravi šolski prostor, ki v večji meri ceni naštete lastnosti in omogoča, da se lahko izrazijo. CV Dr. Janez Bečaj je izredni profesor za socialno psihologijo na Oddelku za psihologijo naFilozofski fakulteti. Področja, s katerimi se ukvarja, so predvsem socialna motivacija, skupinska dinamika, šolska kultura, šola kot socialni sistem.

Dr. Ana Sekulić Majurec, red. prof. na Oddelku za pedagogiko na Filozofski fakulteti Univerze v Zagrebu Drugačen je. Le kaj bomo z njim? Povzetek Tema predavanja so spremembe v pedagoškem pristopu k nadarjenim otrokom, ki so se v zadnjih petnajstih letih zgodile v svetu pod vplivom novih raziskav na tem področju. Predavanje se bo na začetku dotaknilo odnosa družbe do nadarjenih otrok in sprememb v pojmovanju nadarjenosti skozi zgodovino, opredeljeni pa bodo tudi pojmi, ki so neposredno povezani s šolskim delom. Nato bodo predstavljene spremembe v odkrivanju in prepoznavanju nadarjenih učencev, ki bi jih vsi učitelji morali poznati in upoštevati pri svojem delu. Na koncu bodo podrobno predstavljene novosti v pedagoškem delu z nadarjenimi učenci, zlasti kako lahko vsak učitelj spodbudno deluje na razvoj njihovih sposobnosti, specifičnih osebnostnih lastnosti in ustvarjalnosti. Poseben poudarek bo na novi vlogi učitelja pri delu z nadarjenimi učenci, na mitih in zablodah o delu z nadarjenimi, ki jih srečamo v šolah, ter na nekaterih pojasnilih v zvezi z etičnimi vprašanji dela z nadarjenimi otroki. CV Prof. dr. Ana Sekulić Majurec je rojena leta 1949 v Zagrebu, kjer je na Filozofski fakulteti diplomirala iz dveh paralelnih študijev: pedagogike in psihologije. Po študiju je tri leta delala kot šolska pedagoginja in psihologinja, nato pa se je vrnila na Filozofsko fakulteto Univerze v Zagrebu, kjer je redna profesorica na Oddelku za pedagogiko. Leta 1982 je doktorirala s področja integracije učencev z motnjami v razvoju. Pri svojem delu se ukvarja predvsem z razvojem metodologije raziskovanja v vzgoji in izobraževanju ter s problematiko vzgoje in izobraževanja otrok s posebnimi potrebami, zlasti nadarjenih otrok. Na tem področju je objavila številna dela, je avtorica več kot 60 televizijskih oddaj na temo vzgojno-izobraževalne problematike, gostovala je na številnih svetovnih univerzah in je članica mednarodnih organizacij, ki se zavzemajo za razvoj vzgojno-izobraževalnega dela z nadarjenimi učenci.

I. TRILETJE Jelena Sitar, dipl. dramaturginja Lutka kot motivacija pri pouku slovenščine Povzetek V delavnici bomo obravnavali besedila iz Mojega prvega berila in pripadajočega novega, še vročega Priročnika. Pri tem nam bodo pomagale lutke. V delavnici bomo izdelali nekatere od njih, dobili vrsto uporabnih napotkov in idej za delo z omenjenima knjigama in širše. Poleg večje motiviranosti in prijetnejšega pouka, ki ga ponudimo učencem s tem, ko vanj vključimo lutke, pa je delo z lutkami velik prispevek k medsebojnemu razumevanju in ustvarjalnemu sodelovanju, bližini in zaupanju v razredu, torej k višji kvaliteti skupnega bivanja v šoli. CV Jelena Sitar, lutkovna režiserka, igralka, lutkovna pedagoginja in publicistka. Diplomirala je na oddelku za dramaturgijo na ljubljanski AGRFT. Doslej je zrežirala 30 predstav v poklicnih lutkovnih gledališčih. Je ustanoviteljica Hiše otrok in umetnosti in svojega malega lutkovnega gledališča ZAPIK, kjer z Igorjem Cvetkom ustvarjata za otroke in odrasle prave lutkovne poslastice. Vodi seminarje za učitelje, igralce, terapevte ... Po končanem podiplomskem študiju psihoterapije na MF intenzivno sodeluje s psihoterapevtom dr. Zlatkom Bastasičem iz Zagreba in skupaj raziskujeta nove možnosti uporabe lutke pri izboljševanju odnosov v družini. Z DZS sodeluje že okoli deset let. V tem času je sodelovala pri celotni vertikali poučevanja književnosti: sodelovala je pri oblikovanju učbenikov, priročnikov in kot predavateljica na seminarjih. Najbolj ponosna je na Moje prvo berilo, ki ga podpisuje skupaj z mag. Barbaro Hanuš. Pri DZS pa je Jelena Sitar podpisala tudi dve leposlovno-didaktični knjigi: Skrivnost v galeriji in Zgodbe za lutke in prste.

Dr. Mara Cotič, izr. prof. za didaktiko matematike in matematiko v izobraževanju na Pedagoški fakulteti Koper Soraya Sternad, prof., urednica za matematiko na DZS, d. d. Matematične igre Povzetek V prispevku bo predstavljena uporaba didaktičnih iger pri pouku matematike na začetku šolanja. Ob vstopu v šolo je namreč igra prevladujoča dejavnost otrok. Pravilno vključevanje igre v pouk pomeni, da njen učno-vzgojni pomen pozna učitelj, otrok, ki se z didaktično igro igra, pa se tega niti ne zaveda niti ni to njegov temeljni cilj. Uporaba didaktičnih iger je optimalna le, če jih otroku ponudimo v ustreznem didaktičnem sistemu in ne le naključno. Matematične didaktične igre so posebna vrsta iger, s katerimi se otroci učijo različnih matematičnih vsebin. Imajo natančno zastavljene učne in vzgojne cilje ter od otrok zahtevajo pozornost in razmišljanje. Razvijajo senzorne, motorične in intelektualne sposobnosti otroka. Pripomorejo k razvoju matematičnega mišljenja, k oblikovanju delovnih navad in ne nazadnje omogočajo zabavnejše učenje. Pri pouku matematike didaktične igre klasificiramo glede na vsebine:

a) didaktične igre iz geometrije in merjenja, b) didaktične igre aritmetike in algebre, c) didaktične igre iz logike in obdelave podatkov.

V matematični delavnici se bomo seznanili z vsemi naštetimi vrstami didaktičnih iger za prvi razred devetletne osnovne šole. Tako bomo pri didaktičnih igrah iz geometrije predstavili igri Geometrijsko mesto in Odtisi. Pri vsebini aritmetika in algebra bomo spoznali igri Iskanje skritega zaklada in Kdo bo čaral ob kresu?. Igre Kaj sodi v pravljico?, Razvrščanje zmajev, Katerega zmaja imam v mislih? in Oli pa si bomo ogledali pri vsebinah iz logike in obdelave podatkov. CV Soraya Sternad je urednica za matematiko na DZS. Kot profesorica matematike je skoraj poldrugo desetletje poučevala na srednji šoli. Bogate pedagoške izkušnje ji zelo pomagajo pri uredniškem delu, ko skrbi za gradiva za matematiko, ki nastajajo na založbi. Je soavtorica delovnega zvezka Tretja čarovniška matematika, strokovno sodeluje pri nastajanju mnogih rokopisov iz svoje uredniške zbirke, kot urednica pa sooblikuje koncept didaktičnih kompletov za matematiko. Dr. Mara Cotič je izredna profesorica za didaktiko matematike in matematiko v izobraževanju na Pedagoški fakulteti Koper. Kot raziskovalka na področju didaktike matematike razvija nove sodobne modele poučevanja in učenja matematike. Rezultati tega raziskovalnega dela so poleg znanstvenih člankov tudi didaktični kompleti za prvih osem razredov devetletne osnovne šole, z naslovom Svet matematičnih čudes, in dve samostojni znanstveni monografiji: Obdelava podatkov in Matematični problemi. Obe monografiji sta zelo pomemben prispevek v teoretičnih izhodiščih in praktični izpeljavi k razvoju slovenske osnovnošolske didaktike matematike.

Mag. Sonja Zajc, soavtorica učbeniškega kompleta za pouk naravoslovja in tehnike v 4. in 5. razredu. Z dobro motivacijo do večje pismenosti Povzetek Namen in cilj delavnice: V delavnici bomo spregovorili o pomenu uspešne in učinkovite motivacije pri pouku slovenščine v 1. vzgojno-izobraževalnem obdobju. Ob konkretnih zgledih bomo razmišljali, kako se približujemo nacionalni strategiji za razvoj pismenosti. Nacionalna strategija za razvoj pismenosti je strateški dokument, ki določa prioritete in cilje vzgojno-izobraževalne politike na področju pismenosti. Skrbi za pismenost prebivalk in prebivalcev Slovenije posveča posebno pozornost, saj je slovenski jezik bistveni element naše kulturne identitete in hkrati temelj naše nacionalne identitete. Opredelitev pismenosti: Pismenost je trajno razvijajoča se zmožnost posameznikov, da uporabljajo družbeno dogovorjene sisteme simbolov za sprejemanje, razumevanje, tvorjenje in uporabo besedil za življenje v družini, šoli, na delovnem mestu in v družbi. Pridobljeno znanje in spretnosti ter razvite sposobnosti posamezniku omogočajo uspešno in ustvarjalno osebnostno rast ter odgovorno delovanje v poklicnem in družbenem življenju. Poleg zmožnosti branja, pisanja in računanja, ki veljajo za temeljne zmožnosti pismenosti, se danes poudarja tudi pomen drugih zmožnosti (npr. poslušanje) in novih pismenosti, kot so informacijska, digitalna, medijska pismenost in druge, ki so pomembne za uspešno delovanje v družbi. V praktičnem delu delavnice bomo poiskali odgovore na naslednja vprašanja: Kako povečati kakovost motivacije pri učencih? Kateri so kriteriji kakovosti motivacije? Kako načrtovati dobro motivacijo za večjo pismenost? Ob izbranem učnem gradivu bomo načrtovali dejavnosti učencev, ki bodo povezovale več vrst uspešnih motivacij. CV Mag. Sonja Zajc se je posvetila pouku slovenščine od načrtovanja do ocenjevanja ter je na številnih seminarjih in strokovnih srečanjih z učitelji, ki poučujejo v 1. in 2. triletju osnovne šole, teoretična izhodišča povezovala z zgledi iz prakse. V strokovnih prispevkih je poudarjala pomen sodobnih metod in oblik dela z učenci za zanimivejši in privlačnejši pouk slovenščine. Je tudi soavtorica učbeniškega kompleta za pouk naravoslovja in tehnike v 4. in 5. razredu.

Mag. Ana Gostinčar Blagotinšek, višja predavateljica na Pedagoški fakulteti v Ljubljani in Kopru Izkušnja je ključ … Povzetek Želja za večjo motiviranost učencev pri pouku sovpada z željo za njihovo aktivnejše udejstvovanje. V resnici pa je drugo tudi sredstvo za doseganje prvega. Če želimo, da bodo učenci za delo motivirani, morajo postati aktivni udeleženci učnega procesa. V vseh njegovih fazah, tudi pri načrtovanju. Posebej v prvem triletju pa je nabiranje izkušenj tudi ključni del učnega procesa. Opisovanje, pripovedovanje in razlaganje ne morejo obroditi sadu, če učenci nimajo konkretnih izkušenj s temo, ki jim jo poskušamo približati »teoretično«. Če pa izkušnje nabiramo načrtovano in nadzorovano, je vrednost učnega procesa še toliko večja, saj ni poučen le rezultat, ampak tudi proces sam. Gibanje je tema, ki jo zasledimo v »vertikali« skozi celotno osnovno šolo. Obravnavo začnemo že v prvem triletju, kjer bi morali otroku omogočiti tudi čim več izkušenj na to temo. Še posebej ker gibanje kasneje uporabljamo kot model za druge, manj znane pojave. Pri tem nezavedno predvidevamo, da bodo model razumeli vsi, saj naj bi vsi imeli izkušnje z gibanjem. Pa je danes res še tako? Temo »Gibanje« bomo izkoristili za nabiranje izkušenj, aktivno udejstvovanje in modrovanje. CV Mag. Ana Gostinčar Blagotinšek je višja predavateljica, predava metodiko začetnega naravoslovja na pedagoških fakultetah Univerze v Ljubljani in Univerze na Primorskem, vodi pa tudi vaje iz naravoslovja za študente razrednega pouka. Je soavtorica učbeniških kompletov za predmete naravoslovje in tehnika v 4. in 5. razredu ter naravoslovje za 7. in 8. razred.

Mag. Bernarda Rakar, Akademija za glasbo Ljubljana Od skupinskega muziciranja do vizualizacije glasbe Povzetek V glasbeni delavnici se bomo ob lastni ustvarjalni dejavnosti seznanili s pomenom vizualizacije glasbe, kakršno je v učbenikih za pouk v osnovni šoli razvila avtorica dr. Breda Oblak. Vizualizacija omogoča razvoj analitičnega glasbenega mišljenja. Udeleženci se bodo ob poslušanju, petju, ritmični izreki, gibanju in igranju na lastna in Orffova glasbila seznanili z didaktičnim gradivom za pouk glasbe v 1. triletju. Ob praktičnem delu bomo spoznali, da je vizualizacija temeljni princip, ki omogoča učenje. Nevrološke raziskave so pokazale, da zaznavanje, mišljenje in predelava podatkov poteka na osnovi vidnih predstav in podob. Njihovo nastajanje in priklic potekata podzavestno in simultano. Vidne predstave in podobe se shranjujejo na različnih mestih v obeh možganskih hemisferah, kar pomeni, da vsebujejo racionalne in čustveno-doživljajske elemente. Učni proces je učinkovit, kadar omogoča aktivacijo obstoječih spominskih podob in njihovo transformacijo ob sočasnem nastajanju novih zaznavnih in spominskih podob. (Rotar Pance, 2002, str. 27) Notacija, ki se uporablja kot standardni zapis glasbe, je za otroke abstraktna. Otroci jo v splošnih šolah, zlasti na začetni stopnji, ne morejo v polnosti razumeti in usvojiti. Oblakova je zato razvila razumljivejši, slikovni zapis, prek katerega postopno (v 4. razredu) preide do klasične notacije. Glasbene dejavnosti ob vizualiziranih zapisih pomenijo za učence igro, v kateri še brez poimenovanja spoznajo temeljne glasbene prvine: melodijo, ritem, metrum, barvo, jakost in enostavne oblikovne elemente. Sočasni vidni in zvočni impulzi dvigajo raven pozornosti učencev, kar omogoča kakovostnejšo zaznavo ter intenzivnejše glasbeno doživetje. Celostno – holistično načelo pri učenju glasbe bomo skušali neposredno doživeti in izkusiti v glasbeni delavnici. CV Bernarda Rakar je diplomirala na pedagoškem oddelku Akademije za glasbo v Ljubljani. Poklicno pot je začela kot pevka pri Slovenskem komornem zboru in učiteljica v Glasbenem ateljeju Tartini. Po dvoletnem študiju na Orffovem institutu (Salzburg) in magisteriju na AG je ustanovila šolo Glasbeni atelje Carl Orff. Deset let je bila zaposlena na Srednji vzgojiteljski šoli in gimnaziji Ljubljana. Je asistentka na Akademiji za glasbo. V sodelovanju z Zavodom za šolstvo, Pedagoško fakulteto Ljubljana ter založbami izvaja seminarje za učitelje. Je ustanoviteljica Slovenskega društva Carla Orffa in sodeluje z mednarodnimi Orffovimi združenji.

II. TRILETJE Mag. Darjo Felda, višji predavatelj na Pedagoški fakulteti Univerze na Primorskem Matematika za razvedrilo Povzetek Marsikatero zanimivo matematično nalogo ali uganko lahko uporabimo tudi pri pouku matematike ali pa jo rešujemo zato, da nam ni dolgčas. Učenci z njimi brusijo logično razmišljanje in spoznavajo strategije reševanja matematičnih problemov. Na zanimiv in igriv način povezujejo različna matematična področja, ki so jih spoznali med poukom. V nekaterih na videz preprostih nalogah so pasti in zvijače, na katere moramo biti posebej pozorni, saj nas že majhna neprevidnost zapelje v slepo ulico. Nekatere naloge, ki se nam sprva zdijo nerešljive, rešimo z malo truda, če se jih lotimo s pravim prijemom. Z vsako nalogo, ki se ji posvetimo, širimo matematično znanje in se razvedrimo. CV Mag. Darjo Felda predava in izvaja vaje pri predmetih didaktika matematike, metodika matematike in elementarna matematika na Pedagoški fakulteti Univerze na Primorskem. Je soavtor učbeniških kompletov Svet matematičnih čudes, od prvega do (trenutno) osmega razreda (devetletne) osnovne šole, ki nastajajo kot plod raziskovanja novih modelov učenja in poučevanja.

Mag. Marija Košak Družba postavlja temelje Povzetek »Družba« kot učni predmet postavlja temelje spoznavanju okolja, v katerem živi otrok, njegovi domači pokrajini in Sloveniji. Razumevanje naravnih in družbenih pojavov, sposobnost primerjanja različnih pokrajin, umeščanje dogajanj v različna časovna obdobja pa so odvisni od motivacije za spoznavanje bližnje in širše okolice, kar je izraženo v ciljih tega predmeta. Cilje lahko dosežemo z neposrednim opazovanjem predmetov in pojavov, z iskanjem vzrokov in ugotavljanjem posledic v domači pokrajini in pokrajinskih enotah Slovenije ter z uporabo didaktične literature – učbenika, delovnega zvezka in atlasa. CV Mag. Marija Košak je sedem let poučevala na osnovni šoli in sedem let na srednji šoli. Na ZRSŠ je bila vodja svetovalcev za geografijo. Na Pedagoški akademiji je predavala didaktiko geografije in didaktiko spoznavanje družbe. Do upokojitve je na Pedagoški fakulteti predavala didaktiko spoznavanje družbe. Magistrirala je iz didaktike pouka geografije.

Natalija Kustec, prof. V svet glasbe skozi različne dejavnosti Povzetek Z glasbo vnašamo v življenje otrok veselje, radost, srečo … Z zanimivimi glasbenimi vsebinami bo glasba za otroke vir lepih doživetij in globokih čustev. Kako na zanimiv način posredovati učencem nove glasbene pojme? Kako učence ob igri naučiti novih glasbenih vsebin? Kako pri učencih vzbuditi aktivno poslušanje izbranih glasbenih vsebin? Kako oblikovati ritmično-melodične spremljave? To je le nekaj vprašanj, s katerimi se srečujemo učitelji, ki poučujemo glasbeno vzgojo v osnovni šoli. Uvajanje devetletne osnovne šole in s tem spremembe, ki jih prinaša nov šolski sistem, narekujejo nov način poučevanja. Glede na razpoložljivo število ur glasbene vzgoje v 2. triletju, je treba učne ure skrbno pripraviti. V 90-minutni glasbeni delavnici bo udeležencem simpozija predstavljenih nekaj glasbenih vsebin iz učbenikov za pouk glasbe v 4. in 5. razredu devetletne osnovne šole. Z lastnim sodelovanjem bodo izvajali temeljne glasbene dejavnosti, s katerimi se srečujemo pri pouku glasbene vzgoje: petje, igranje na inštrumente (Orffova glasbila), plesanje, ustvarjanje (likovno, besedno, gibno-plesno), poslušanje. Predstavljeni bodo načini posredovanja glasbenih vsebin, ki omogočajo aktivno sodelovanje vseh učencev. CV Natalija Kustec je diplomirala iz glasbene pedagogike pri dr. Albinci Peskovi. Dragocene glasbene izkušnje si je pridobila s sodelovanjem v številnih zborovskih zasedbah, bodisi kot zborovodkinja, korepetitorka ali kot pevka. Vrsto let je vodila APZ A. M. Slomška Maribor, s katerim je sodelovala pri izvajanju Berliozovega Requiema (Avstrija) in snemanju zgoščenke Mariborskega Totega Big Banda. Od leta 1998 je umetniški vodja Vokalne skupine Urban. Delovanje skupine sta leta 2004 zaznamovali turneja po Aziji (Kirgizija, Kazahstan) ter bronasta plaketa na 1. regijskem tekmovanju pevskih zborov Štajerske in Prekmurja. Od leta 1999 do 2001 je sodelovala v razvojni skupini programa Računalniško opismenjevanje (CD-ROM Srednjeveški inštrumenti). Danes deluje kot glasbena pedagoginja v Otroški folklorni skupini Krog (Maribor). Zaposlena je na OŠ Starše.

Doc. dr. Darja Skribe Dimec, Pedagoška fakulteta, Univerza v Ljubljani Motivacija in pouk naravoslovja Povzetek Kako lahko pojmujemo motivacijo pri pouku naravoslovja? Ali lahko motivira učitelj? Kakšna motivacija na začetku učne ure je najbolj priljubljena? Ali je pesem dobra začetna motivacija? Ali je namen motivacije, da učenci ugotovijo, kaj se bodo tisto uro učili? Ali motivacija vpliva na osrednji del učne ure? Kaj imata skupnega motivacija in zaključek učne ure? Literatura: Rutar-Ilc, Z., Pristopi k poučevanju, preverjanju in ocenjevanju. Ljubljana: Zavod RS za šolstvo, 2003. Skribe-Dimec, D., Kaj pri naravoslovju preverjati in ocenjevati? Naravoslovna solnica, 2003, l. 8, št. 1, str. 4-12. Skribe-Dimec, D., Nekaj o tem, kar moramo vedeti o sestavljanju pisnih preizkusov znanja. Naravoslovna solnica, 2004, l. 8, št. 3, str. 6-10. Skribe-Dimec, D., Tehnična izvedba preverjanja naravoslovnih postopkov. Naravoslovna solnica, 2004, l. 9, št. 1, str. 8-9. Skribe-Dimec, D., Komentar k članku Preverjanje naravoslovnih postopkov, sposobnosti in spretnosti. Naravoslovna solnica, 2004, l. 9, št. 1, str. 13-14. Vodopivec, I, Skribe-Dimec, D, Papotnik, A., Preverjanje in ocenjevanje znanja pri predmetu naravoslovje in tehnika. Vzgoja in izobraževanje, 2003, l.. 34, št. 2, str. 28-35. CV Dr. Darja Skribe Dimec je docentka za didaktiko naravoslovja na Pedagoški fakulteti Univerze v Ljubljani. Svoje pedagoške izkušnje je pridobivala s poučevanjem v osnovni šoli, srednji šoli in na univerzi. Sodelovala je v odmevnem mednarodnem projektu TEMPUS – Razvoj začetnega naravoslovja. Leta 1998 je prejela nagrado Republike Slovenije na področju šolstva za najvišje dosežke v znanstveno-pedagoškem delu v visokem šolstvu. Je avtorica različnih učbenikov in priročnikov za pouk naravoslovja na razredni stopnji. V zadnjem času se strokovno ukvarja predvsem s preverjanjem znanja.

Mag. Barbara Hanuš, profesorica slovenščine in pedagogike Pot h knjigam Povzetek Različna besedila spodbujajo različne oblike dejavnosti. Ob nekaterih razvijamo predvsem domišljijo otrok, bogatimo njihov besedni zaklad in občutek za jezik, druga odpirajo pogovor o otroku in njegovem doživljajskem svetu. Nekatera besedila izberemo zato, da bomo primerjali umetnostna in neumetnostna besedila, druga zato, da bomo iskali podatke o ustvarjalcu. Vsako besedilo nas lahko usmerja k novim besedilom, naš cilj je, da otroke navdušimo za branje knjig. V svojem prispevku bom spregovorila o kakovostni komunikaciji med bralcem, besedilom in učiteljem. Bralno razumevanje in doživljanje je odvisno od bralčevega znanja, zanimanja, izkušenj, nanj vplivajo tudi razlike v načinu dojemanja in spoznavanja. Najpomembnejše vprašanje je, ali to različnost sprejemanja besedil spoštujemo tudi v šoli. Treba je ustvariti učno okolje, v katerem lahko učenci uporabljajo različne poti do cilja. Cilj pa ni in ne more biti, da bi besedila vsi razumeli in doživeli enako. Spoznanje, da nekaj resnično razumemo šele, ko povežemo s svojimi izkušnjami, in da so nam najbližje tiste teme, ki so osrednje v sedanjem trenutku našega življenja, je pomembno ne le pri branju, ampak tudi pri sprejemanju in doživljanju drugih področij umetnosti. Ob delu z mladimi se moramo tega ves čas zavedati. Pomembni so pogovori o knjigah, saj ob tem spoznavamo učence, to pa pomeni, da lažje načrtujemo delo z njimi. Na delavnici bomo prebrali nekaj umetnostnih besedil, objavljenih v berilih Pozdravljen, svet in Besede za vsevede. Odkrivali bomo, katere cilje ob delu z besedili uresničujemo, kakšne dejavnosti lahko načrtujemo in kako ob tem prehodimo pot h knjigam. CV Mag. Barbara Hanuš je profesorica slovenščine in pedagogike, višja knjižničarka, z magisterijem s področja mladinske književnosti. Doslej je delala kot profesorica slovenščine, šolska svetovalna delavka, učiteljica v podaljšanem bivanju in šolska knjižničarka. Je zunanja urednica revije Ciciban. V prilogi Dela Književni listi objavlja ocene otroških in mladinskih knjig. Knjižne izdaje: berila za prvo in drugo triletje devetletke, Moj slovar (soavtorica), slikanica Mali morski ježek in mala morska deklica.

III. TRILETJE Doc. Tomaž Gubenšek, dramski igralec in docent za govor na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo Govor v šolski praksi Povzetek Predavanje sega na področje retorike, kjer si bomo poskusili pogledati osnovne značilnosti nastopanja v javnosti. Naša pozornost bo usmerjena na telesne reakcije, ki se pojavijo pod pritiskom izpostavitve, analizirali bomo težave, ki se pojavijo, in poiskali najboljše rešitve, se pogovorili o reakcijah in o možnostih komunikacije med govorcem in poslušalcem. V pogovoru bomo spoznali težave, ki se pojavljajo na telesni ravni (glas, telo), ogledali si bomo osnovne zakonitosti komunikacije v poslovnem svetu; predvsem pa se bomo posvetili težavam, s katerimi se predavatelji srečujejo pri svojem delu. Na predavanju bomo ob posameznih zgledih poskusili najti optimalno zgradbo govora in zaobjeti retoriko in njene osnove tako, da lahko uporabnik pridobljeno znanje takoj uporabi. CV Doc. Tomaž Gubenšek je dramski igralec in docent za govor na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo. Poleg umetniškega dela (igranje v gledališču in na filmu) se ukvarja tudi z govornim svetovanjem pri različnih predstavah in vodi seminarje za retoriko na različnih ustanovah. Njegovo znanstveno raziskovanje pa je usmerjeno predvsem v analizo govorne razslojenosti v slovenskih gledaliških predstavah in posebnosti govorjenega materiala v lutkarski umetnosti.

Sandi Kofol, univ. dipl. psih. Ali obstaja »čarobna paličica« za povečevanje motiviranosti učencev? Povzetek Eno od orodij, ki jih ima učitelj na voljo pri poučevanju, je motivacija. Učence lahko motiviramo s pomočjo njihovih vrednot. Pri tem je pomembno vedeti, da: • vseh svojih učencev ne moremo motivirati na enak način, • ocene niso univerzalno sredstvo za motiviranje učencev, • stvari, ki motivirajo nas, ne motivirajo nujno tudi naših učencev. Ljudi motiviramo z vrednotami in posledično s čustvi. Zato mora učitelj svoje učence dobro poznati, da bo vedel, kako jih motivirati. To pomeni poznati njihovo lestvico vrednot. Najboljša metoda za spoznavanje je opazovanje v kombinaciji s spraševanjem. Če učenca, ki se ne zaveda ali napačno percepira svojo piramido vrednot, samo sprašujemo o vrednotah, bomo dobili zamegljeno ali napačno sliko. Višje ko je neka vrednota na lestvici vrednot, lažje učenca motiviramo za želeno akcijo. Če neka stvar, ki jo ponujamo učencu, zanj sploh ni vrednota, ga z njo ne bomo mogli motivirati. Svoje učence lahko motiviramo s prijetnimi ali neprijetnimi čustvi. Učitelj naj bi se, ko uporablja orodje motivacije, zavedal naslednjega: • Svoje učence želim motivirati za določeno AKCIJO. • Na akcijo nas pripravljajo naša ČUSTVA. • Čustva doživljamo takrat, ko določena situacija ogroža ali potrjuje eno izmed naših VREDNOT. • Zato moram poznati hierarhično lestvico vrednot svojih učencev • in jih poskusim motivirati tako, da ogrožam ali potrjujem določene njihove vrednote. CV Sandi Kofol je po izobrazbi univerzitetni diplomirani psiholog in je predstavnik mlajše generacije psihologov, s triletnimi izkušnjami pri individualnem svetovanju in izvajanju izobraževalnih delavnic. Odlikujeta ga analitičen um in prodorna izvedba usposabljanj in treningov na področju poslovne psihologije. Dela tudi na področju osebne rasti – individualno in partnersko svetovanje. Njegova strast je obiskovanje savn, na športnem področju pa je mednarodni sodnik FIB – balinanje.

Dr. Ivan Ferbežer Pomen motivacije za razvijanje nadarjenih učencev Povzetek Poleg umskega funkcioniranja je pri nadarjenih učencih izrednega pomena pravilno motiviranje. Predstavljeni bodo strokovno utemeljeni načini pozitivnega motiviranja nadarjenih učencev. Obrazložena bo povezava med kognitivnim in motivacijskim razvojem, tako v pozitivnem kot v negativnem smislu. Nadarjeni učenci lažje predvidijo oddaljeno prihodnost in jo uporabljajo v sedanjosti. Zanje velja, da dosledno zasledujejo življenjske načrte in cilje. Motivacija nadarjenih je v tesni povezavi s samopodobo. Zlasti je motivacijsko moteča nizka, oziroma negativna samopodoba. Motivacija nadarjenih je prav tako v tesni povezavi z okoljem, ki ima bistveno vlogo pri tem, ali se bodo vsi talenti uresničili. Vzgojitelji, starši in učitelji lahko z ustrezno motivacijo usodno vplivajo na razvoj nadarjenega učenca. Motivacija vpliva na kvaliteto umskega delovanja in določa, kako učinkovito bodo potenciali uporabljeni. Razmerje med motivacijo in učinkovitostjo umskega delovanja ni linearno. Na ta odnos vpliva tudi narava učnih nalog. Motivacija vpliva na nivo učne storilnosti in rezultatov na inteligenčnih testih. Obstaja pozitivna korelacija med motivacijo in sposobnostmi. Samo z motivacijo je mogoče pojasniti učno neuspešnost in nezadostne dosežke pri nadarjenih. Pomanjkanje motivacije ovira doseganje visokih dosežkov in celovit razvoj talentov. Na moč motivacije za dosežke ne vpliva samo moč motiva, ampak tudi težavnost naloge. Motivacija nadarjenih učencev je vsota notranjih in zunanjih motivacijskih komponent. Predstavljeni bodo dejavniki notranjih in zunanjih motivacijskih komponent in najpomembnejša načela notranje motivacije. Funkcioniranje motivacije bo predstavljeno v homogenih in heterogenih razredih ali skupinah. Prikazan bo kognitivni stil »odvisnost od polja-neodvisnost od polja« in lokus kontrole v povezavi z učnim funkcioniranjem nadarjenih učencev. Nadarjenega otroka moramo voditi tako, da mu omogočimo razvoj novih, višjih, zrelejših oblik motivacije in doseganje motivacijskega skoka. Zakaj je v našem izobraževalnem sistemu, ki je usmerjen k povprečju, spodbujanje nadarjenih tako zanemarjeno in celo zadušeno? CV Dr. Ivan Ferbežer je izredni profesor pedagoške psihologije, doslej je bil zaposlen v osnovnih in srednjih šolah ter na univerzah, zato dobro pozna šolski sistem od vrtca do doktorskega študija. Bil je vzgojitelj, šolski psiholog in predavatelj psiholoških in pedagoških predmetov. Posebej se je zadnjih 35 let posvečal ekspertnemu področju nadarjenosti. Je aktivni član več svetovnih in evropskih asociacij za nadarjene v funkciji dopisnika in referenta na strokovnih konferencah povsod po svetu. Objavil je 250 bibliografskih enot in štiri knjige doma in v tujini. Najodmevnejša je lanska knjiga Celovitost nadarjenosti, ki je bila že ponatisnjena.

Mirjam Dominko, prof., profesorica francoskega in italijanskega jezika – trenerka NLP (INLPTA) Dr. Sabina Popit, urednica za geografijo na DZS, d. d. Učni stili v šolski praksi Povzetek Osnovno vprašanje, ki se nam učiteljem zastavlja vedno znova, je, kako oblikovati učno uro, da bomo z njo dosegli prav vse učence. Bogata raznolikost, s katero se srečujemo v razredu, na eni strani in vedno večja potreba po individualnem pristopu k posameznemu učencu na drugi postavljata pred nas velik izziv. Sprašujemo se, ali je mogoče ustvariti sistem, ki bo deloval pri posamezniku in skupini hkrati. Naj bomo odrasli ali otroci, se med seboj zelo razlikujemo. Glede na to, kateri zaznavni sistem je pri posamezniku bolj v uporabi, delimo ljudi na vizualne, avditivne in kinestetične tipe. Vsak od teh tipov zahteva svoj pristop, najbolje pa bomo snov predstavili, kadar jo bomo predstavili po vseh treh kanalih. Različni smo si tudi v načinu mišljenja: nekateri so logični misleci, drugi pa so bolj intuitivni. Ne eno ne drugo ni boljše ali slabše. Gre le za to, katera možganska polobla je pri posamezniku dominantna. Učitelji naslavljamo obe. V razredu bomo vedno našli otroke, ki se sprašujejo, ZAKAJ se morajo nečesa naučiti in kaj jim novo znanje prinaša. Zanje je zelo pomembno, da navežejo z učiteljem dober stik in da snov začutijo. Nekatere druge otroke zanima, KAJ jim ponujamo novega; radi imajo predavanja in se ne otepajo teorije, v nasprotju s tistimi, ki želijo vedeti, KAKO stvari delujejo. Ti potrebujejo praktične preskuse. In ne nazadnje imamo tudi otroke, katerih najljubše vprašanje je, KAJ PA ČE …, in so osredotočeni na to, kako bodo lahko novo znanje uporabili v prihodnosti. Rešitev ponuja sistem, ki opisuje, kako poteka samo dejanje učenja: od konkretne izkušnje, ko informacijo zaznamo, prek faze razmišljanja, s katero si ustvarimo koncept o tem, kar se učimo, do preskušanja novega znanja in nazadnje uvajanja tega znanja v naše življenje. Sistem zaobjema različne tipe ljudi glede na to, kako zaznavamo, na kakšen način razmišljamo in kaj je za nas pomembno pri pouku. CV Dr. Sabina Popit je samostojna raziskovalka na področju geografije in geologije. Doktorirala je na Filozofski fakulteti s področja specialne didaktike geografije. Je avtorica in recenzentka številnih učbenikov za geografijo v osnovni in srednji šoli ter soavtorica učbeniškega kompleta Opazujem, raziskujem, razmišljam za predmet spoznavanje okolja v prvem triletju. Mirjam Dominko, prof., se z izobraževanjem ukvarja že 20 let. Poglobljen študij delovanja človeških možganov v procesu učenja in nenehno sledenje novostim jo je pripeljalo do nevrolingvističnega programiranja. Leta 2002 je pridobila naziv trenerja NLP. Deluje kot trenerka v poslovnem svetu in na področju izobraževanja. Od leta 1992 vodi jezikovno šolo in svetovalno-izobraževalno podjetje, Candor-Dominko. Je zunanja sodelavka Andragoškega centra Slovenije in Gea Collegea.

DZS, založništvo in trgovina, d. d.Divizija založništev

Dalmatinova ulica 2, 1538 Ljubljana

DZS, d. d., Izobraževalno založništvoPredstavitve:

N.C.: 01/30 69 700E-pošta: promocije@dzs.si

Faks: 01/30 69 810

Uredništvo:N.C.: 01/30 69 700

E-pošta: urednistvo@dzs.siFaks: 01/30 69 940

Naročanje in informacije:N.C.: 01/23 09 650

E-pošta: info.narocila@dzs.siFaks: 01/23 09 683

Šolski epicenter - knjigarnaInformacije, naročila gradiva za tuje jezike

Mestni trg 23, 1538 LjubljanaN.C.: 01/42 51 269E-pošta: epi@dzs.si

Faks: 01/42 51 183

DZS, d. d., Založništvo tiskovinN.C.: 01/30 69 700

E-pošta: tiskovine@dzs.siFaks: 01/30 69 810

Obiščite nas na spletni strani: www.dzs.si