Mojca KovaĊiĊ: Odnos do motiva pri likovni vzgoji v ... · teoretičnega dela sledi še...

Priloga 5: Naslov na platnicah

UNIVERZA V M ARIBORU

PEDAGOŠKA FAKULTETA

Številka: ____________________

Datum: _____________________

SKLEP O DIPLOMSKEM DELU

___________________, absolvent univerzitetnega (visokega strokovnega) študija

______________________________, izpolnjuje pogoje, zato se mu dovoljuje izdelati diplomsko delo. Tema diplomskega dela je s področja Katedre (inštituta) __________________, pri

predmetu ___________________________________________________. Mentor: _______________________

Somentor: _____________________ Naslov diplomskega dela: __________________________________________

Vsebina diplomskega dela: ________________________________________ _______________________________________________________________ Diplomsko delo je potrebno izdelati skladno z »Navodili za izdelavo diplomskega

dela« in ga oddati v štirih izvodih do ________________________ v referatu za študentske zadeve.

Predstojnik Katedre (Inštituta): ________________________

Mentor:

________________________

Dekan: ____________________

UNIVERZA V MARIBORU PEDAGOŠKA FAKULTETA

Oddelek za razredni pouk

DIPLOMSKO DELO

Mojca Kovačič

Maribor, 2009

Priloga 6 Naslovna stran



Številka: ____________________

Datum: _____________________




predmetu ___________________________________________________. Mentor: _______________________





Mentor:

________________________

Dekan: ____________________

UNIVERZA V MARIBORU PEDAGOŠKA FAKULTETA

Oddelek za razredni pouk

Diplomsko delo

ODNOS DO MOTIVA PRI LIKOVNI VZGOJI V TRETJEM RAZREDU

OSNOVNE ŠOLE

Mentor: Kandidatka:

doc. dr. Matjaž Duh Mojca Kovačič

Somentorica:

asist. prof. Jerneja Herzog

Maribor, 2009

Priloga 7 Hrbtna naslovna stran



Številka: ____________________

Datum: _____________________




predmetu ___________________________________________________. Mentor: _______________________





Mentor:

________________________

Dekan: ____________________

Lektorica: Brigita Fridl, prof. slovenščine

Prevajalka:

Jerneja Križan, abs. angleškega jezika s književnostjo

MOJCA KOVAČIČ: ODNOS DO MOTIVA PRI LIKOVNI VZGOJI V TRETJEM RAZREDU OSNOVNE ŠOLE

ZAHVALA

Zahvaljujem se mentorju doc. dr. Matjaţu Duhu in somentorici asist. prof. Jerneji Herzog

za strokovno pomoč, podporo in usmerjanje pri izdelavi diplomske naloge. Hvala tudi

vsem šolam, učiteljem in učencem, ki so sodelovali v raziskavi. Zahvalila bi se rada vsem,

ki ste mi pomagali pri nastajanju in realizaciji mojega diplomskega dela. Posebna zahvala

velja moji druţini, fantu in prijateljem, ki so mi stali ob strani in me spodbujali.


UNIVERZA V MARIBORU


IZJAVA

Podpisana Mojca Kovačič, roj. 22. 3. 1983, študentka Pedagoške fakultete, Univerze v

Mariboru, smer razredni pouk, izjavljam, da je diplomsko delo z naslovom Odnos do

motiva pri likovni vzgoji v tretjem razredu osnovne šole pri mentorju doc. dr. Matjaţu

Duhu in somentorici asist. prof. Jerneji Herzog avtorsko delo. V diplomskem delu so

uporabljeni viri in literatura korektno navedeni; teksti niso prepisani brez navedbe avtorjev.

_________________________

Maribor, junij 2009


POVZETEK

V diplomskem delu obravnavamo odnos do motiva pri likovni vzgoji v tretjem razredu

osnovne šole. Namen raziskave je bil ugotoviti, kateri motivi so učencem najbolj všeč ter

kako na izbor vplivata spol in okolje, iz katerega izhajajo učenci. V teoretičnem delu je

opredeljeno likovno vrednotenje in likovna apreciacija v prvi triadi osnovne šole. Na

kratko so opisane plasti likovnega dela in mediji pri likovni vzgoji. Predstavljena je

zgodovina in razvoj vrednotenja, primerna likovna dela za likovno vrednotenje ter

dosedanje ugotovitve raziskav o otroškem vrednotenju umetniških del. Ob koncu

teoretičnega dela sledi še predstavitev izbranih umetniških del, ki so jih vrednotili učenci.

V empiričnem delu so prikazane ugotovitve raziskave, v kateri so sodelovali učenci tretjih

razredov desetih osnovnih šol iz Podravja. Učenci so med predstavljenimi reprodukcijami

slikarskih umetnin izbrali delo, ki jim je bilo najbolj všeč. Ugotovili smo, da obstajajo

statistično pomembne razlike v izbiri motiva glede na spol, saj so bili dečkom všeč

drugačni motivi kot deklicam. Dečkom so bili najbolj všeč motivi ţivali in fantazijski

motivi, deklicam pa ţanrski motivi, portreti in krajine. Tako dečke kot deklice pa je najbolj

navdušil motiv ţivali. Ugotovili smo tudi, da v izbiri motiva ni statistično pomembnih

razlik med učenci iz mesta in podeţelja. Iz analize odgovorov smo ugotovili, da so se dečki

odločali za dela predvsem zaradi motivov, medtem ko so na izbiro umetnine pri deklicah

zraven motiva vplivali tudi likovni elementi, predvsem lepe barve. Povzamemo lahko, da

je potrebno pri pouku likovne vzgoje izbirati reprodukcije likovnih del z motivi, ki bodo

všeč tako dečkom kot deklicam.

KLJUČNE BESEDE: likovna vzgoja, odnos do motiva, 3. razred, likovno vrednotenje


ABSTRACT

In this diploma we deal with the topic of the relation to motif at Art subject in the third

grade of the primary school. The purpose of this research was to find out, which motifs

pupils like the most and how everyday environment and gender influence the selection. In

the theoretical part we determine art-evaluation and art-acceptance in the first three grades

of primary school. We shortly describe layers of art works and medias at subject of art. In

this section we also find the history and the development of the art-evaluation, we select

the appropriate art works, which will suit our art-evaluation. Furthermore we discuss all

up-to-now findings and results about art-work-evaluations. At the end of theoretical part

we present the selected works which children had evaluated. In the empirical part we

reveal research-findings in which cooperated 3rd

grade children from ten primary schools

in Podravje. Pupils between presented works selected the one they liked the most. Our

research showed that there are statistically important differences in the motif selection

according to the gender, since boys liked different motifs according to girls’ choices. Boys

mostly picked animals and fantasy motifs and girls preferred “genre” motifs, portraits and

landscapes. Finally, boys and girls selected animal motif as the best. Secondly we found

out that there is no statistically important difference in results between learners who come

from countryside or city. From the answer analysis we determined that boys decided for

works on the base of motifs only, but girls for reason selected also art-elements and mostly

nice colours. To sum up, we can say that teachers at art work should be careful with the

selection of the appropriate art works, which have to suit boys’ and girls’ choices.

KEY WORDS: art-subject, relation to motif, 3rd grade, art evaluation


KAZALO VSEBINE

1 UVOD ................................................................................................................................. 1

2 TEORETIČNI DEL ............................................................................................................ 3

2.1 LIKOVNO VREDNOTENJE.......................................................................................... 3

2.1.1 LIKOVNO VREDNOTENJE V PRVI TRIADI OSNOVNE ŠOLE .................................................. 3

2.1.2 NAČINI IZVAJANJA LIKOVNEGA VREDNOTENJA V PRVI TRIADI OSNOVNE ŠOLE ............... 4

2.2 PLASTI LIKOVNEGA DELA ................................................................................... 6

2.2.1 IKONOLOŠKA PLAST .......................................................................................................... 7

2.2.2 TEHNOLOŠKA PLAST ......................................................................................................... 9

2.2.3 OBLIKOVNA PLAST ............................................................................................................ 9

2.2.4 KOMUNIKACIJSKA PLAST .................................................................................................. 9

2.2.5 USTVARJALNA PLAST ...................................................................................................... 10

2.2.6 TIPOLOŠKA PLAST ........................................................................................................... 10

2.2.7 METODOLOŠKA PLAST .................................................................................................... 10

2.2.8 STILNO ZGODOVINSKA PLAST ......................................................................................... 11

2.2.9 DOMOVINSKA PLAST ...................................................................................................... 11

2.2.10 NACIONALNO-ZGODOVINSKA PLAST ............................................................................ 11

2.2.11 SOCIOLOŠKA PLAST ...................................................................................................... 11

2.3 MEDIJI PRI LIKOVNI VZGOJI .............................................................................. 12

2.3.1 OPREDELITEV VIZUALNIH MEDIJEV PRI LIKOVNI VZGOJI ................................................ 12

2.3.2 PRIMERNA LIKOVNA DELA ZA LIKOVNO VREDNOTENJE PRI LIKOVNI VZGOJI V PRVI

TRIADI OSNOVNE ŠOLE ............................................................................................................ 14

2.4 LIKOVNA APRECIACIJA IN LIKOVNO VREDNOTENJE................................. 17

2.4.1 TERMINOLOŠKA OPREDELITEV IN OSNOVNE ZNAČILNOSTI LIKOVNE APRECIACIJE ........ 17

2.4.2 RAZVIJANJE LIKOVNE APRECIACIJE ................................................................................. 18

2.5 OBISKI GALERIJ IN MUZEJSKA PEDAGOGIKA .............................................. 21

2.5.1 ZGODOVINA IN RAZVOJ VREDNOTENJA UMETNIŠKIH DEL TER MUZEJSKE PEDAGOGIKE

................................................................................................................................................ 22

2.5.2 DOSEDANJE UGOTOVITVE RAZISKAV O OTROŠKEM VREDNOTENJU UMETNIŠKIH DEL .. 26

2.6 PREDSTAVITEV IZBRANIH UMETNIŠKIH DEL .............................................. 28

2.6.1 PRVI SKLOP – LIKOVNI PROBLEM: SVETLITEV IN TEMNITEV BARVE ............................... 28

2.6.1.1 Ivana Kobilica: Poletje.............................................................................................. 28

2.6.1.2 Paul Klee: Zadeto mesto / Stricken place ................................................................ 29


2.6.1.3 Camille Pissarro: Kostanji v Osnyu / The chestnut trees at Osny ............................. 29

2.6.1.4 Rene Magritte: Pirenejski grad / The Castle in the Pyrenees ................................... 30

2.6.1.5 Pierre Auguste Renoir: Ples v Moulin de la Galette / Le Moulin de la Galette ......... 30

2.6.2 DRUGI SKLOP – LIKOVNI PROBLEM: RITEM .................................................................... 31

2.6.2.1 Gustav Klimt: Poljub / The Kiss ................................................................................ 31

2.6.2.2 Mark Gertler: Vrtiljak / Merry Go Round ................................................................. 32

2.6.2.3 Victor Vasarely: Folk-Lor .......................................................................................... 32

2.6.2.4 Andre Derain: Most Charing Cross / Charing Cross bridge ...................................... 33

2.6.2.5 Matija Jama: Kolo .................................................................................................... 33

2.6.3 TRETJI SKLOP – LIKOVNI PROBLEM: SVETLO/TEMNI KONTRAST.................................... 34

2.6.3.1 Lubin Baugin: Tihožitje s šahovnico / Still life with chess – board (The five senses) 34

2.6.3.2 Pablo Picasso: Portret Jacqueline s črno ruto / Jacqueline with Black Scarf ............ 35

2.6.3.3 Gustave Caillebotte: Mladenič ob oknu / Young man at his window ...................... 35

2.6.3.4 Berthe Morisot: Zibelka / The cradle ....................................................................... 36

2.6.3.5 Pieter the Elder Bruegel: Vrnitev lovcev / The Hunters in the Snow (January) ........ 36

2.6.4 ČETRTI SKLOP – LIKOVNI PROBLEM: ČISTE BARVE .......................................................... 37

2.6.4.1 Joan Miro: Petelin / Le Coq ...................................................................................... 37

2.6.4.2 Henri Matisse: Rdeči interier, tihožitje na modri mizi / Red Interior, Still Life on a

Blue Table ............................................................................................................................ 38

2.6.4.3 Gilbert in George: Kazanje oslov / Thumbing .......................................................... 38

2.6.4.4 Oskar Kokoschka: Detajl (izsek) iz Speče deklice / Detail from the Dreaming Youths -

Sleeping Girl ........................................................................................................................ 39

2.6.4.5 Piet Mondrian: Kompozicija z rdečo, rumeno, modro in črno / Composition with

red, yellow, blue and black .................................................................................................. 39

2.6.5 PETI SKLOP – LIKOVNI PROBLEM: SVETLITEV IN TEMNITEV BARVE ................................ 40

2.6.5.1 Claude Monet: Postaja Saint – Lazare / The Saint – Lazare Train Station ................ 40

2.6.5.2 Georges Seurat: Kopalci v Asnieresu / Bathers At Asnieres ..................................... 41

2.6.5.3 Pablo Picasso: Sadje v vazi / Fruit in a Vase / Compotier, Fruit, and Glass .............. 41

2.6.5.4 Jan Van Eyck: Arnolfini in njegova žena / The Arnolfini Portrait .............................. 42

2.6.5.5 Eugene Delacroix: Mlad tiger se igra z materjo / A Young Tiger Playing with its

Mother ................................................................................................................................ 42

2.6.6 ŠESTI SKLOP – LIKOVNI PROBLEM: BARVNA PLOSKEV .................................................... 43

2.6.6.1 Pieter de Hooch: Ženska in dekla z vedrom na dvorišču / Woman and Maid .......... 43

2.6.6.2 Rene Magritte: Prebodeni čas / Time Transfixed ..................................................... 44

2.6.6.3 Ernst Ludwig Kirchner: Avtoportret z modelom / Self – portrait with model .......... 44


2.6.6.4 Wassily Kandinsky: Jesen na Bavarskem / Autumn in Bavaria ................................. 45

2.6.6.5 Pablo Picasso: Trije glasbeniki / Three Musicians .................................................... 45

2.6.7 SEDMI SKLOP – LIKOVNI PROBLEM: SVETLO/TEMNI KONTRAST .................................... 46

2.6.7.1 Rembrandt van Rijn: Nočna straža / The Nightwatch .............................................. 46

2.6.7.2 Johannes Vermeer / Jan Vermeer van Delft: Pogled na Delft / View on Delft ......... 47

2.6.7.3 Matevž Langus: Primičeva Julija z bratom Janezom ................................................ 47

2.6.7.4 Henri Fantin – Latour: Bele vrtnice / White Roses ................................................... 48

2.6.7.5 Mario Sironi: Učenka / L'Allieva ............................................................................... 48

2.6.8 OSMI SKLOP – LIKOVNI PROBLEM: MEŠANE BARVE ....................................................... 49

2.6.8.1 Oskar Kokoschka: Portret degeneriranega umetnika / Self Portrait of a Degenerate

Artist .................................................................................................................................... 49

2.6.8.2 Franz Marc: Pujski / Piggies ..................................................................................... 50

2.6.8.3 Robert Delaunay: Poklon Bleriotu / Homage to Bleriot ........................................... 50

2.6.8.4 Pieter the Elder Bruegel: Otroške igre / Children's Games ...................................... 51

2.6.8.5 Paul Signac: Rumeno jadro / The Yellow Sail ........................................................... 51

3 METODOLOGIJA ........................................................................................................... 52

3.1 NAMEN IN CILJ ...................................................................................................... 52

3.2 RAZČLENITEV, PODROBNA OPREDELITEV IN OMEJITEV

RAZISKOVALNEGA PROBLEMA .............................................................................. 52

3.2.1 RAZISKOVALNA VPRAŠANJA ........................................................................................... 52

3.2.2 RAZISKOVALNE HIPOTEZE ............................................................................................... 53

3.3 RAZISKOVALNA METODA .................................................................................. 54

3.4 RAZISKOVALNI VZOREC .................................................................................... 54

3.5 POSTOPKI ZBIRANJA PODATKOV ..................................................................... 56

3.5.1 ORGANIZACIJA ZBIRANJA PODATKOV ............................................................................ 56

3.5.2 VSEBINSKO-METODOLOŠKE ZNAČILNOSTI INŠTRUMENTOV .......................................... 57

3.6 POSTOPKI OBDELAVE PODATKOV................................................................... 57

4 REZULTATI IN INTERPRETACIJA ............................................................................. 58

4.1 PRILJUBLJENOST MOTIVOV V PRVEM SKLOPU SLIK.................................. 58

4.1.1 PRILJUBLJENOST MOTIVOV V PRVEM SKLOPU SLIK GLEDE NA SPOL UČENCEV.............. 58

4.1.2 PRILJUBLJENOST MOTIVOV V PRVEM SKLOPU SLIK GLEDE NA OKOLJE, IZ KATEREGA

IZHAJAJO UČENCI .................................................................................................................... 59

4.1.3 INTERPRETACIJA PISNIH ODGOVOROV UČENCEV V PRVEM SKLOPU SLIK ...................... 61

4.1.4 POVZETEK UGOTOVITEV PRILJUBLJENOSTI MOTIVOV V PRVEM SKLOPU SLIK ............... 63


4.2 PRILJUBLJENOST MOTIVOV V DRUGEM SKLOPU SLIK .............................. 64

4.2.1 PRILJUBLJENOST MOTIVOV V DRUGEM SKLOPU SLIK GLEDE NA SPOL UČENCEV .......... 64

4.2.2 PRILJUBLJENOST MOTIVOV V DRUGEM SKLOPU SLIK GLEDE NA OKOLJE, IZ KATEREGA

IZHAJAJO UČENCI .................................................................................................................... 65

4.2.3 INTERPRETACIJA PISNIH ODGOVOROV UČENCEV V DRUGEM SKLOPU SLIK ................... 67

4.2.4 POVZETEK UGOTOVITEV PRILJUBLJENOSTI MOTIVOV V DRUGEM SKLOPU SLIK ............ 70

4.3 PRILJUBLJENOST MOTIVOV V TRETJEM SKLOPU SLIK .............................. 71

4.3.1 PRILJUBLJENOST MOTIVOV V TRETJEM SKLOPU SLIK GLEDE NA SPOL UČENCEV ........... 71

4.3.2 PRILJUBLJENOST MOTIVOV V TRETJEM SKLOPU SLIK GLEDE NA OKOLJE, IZ KATEREGA

IZHAJAJO UČENCI .................................................................................................................... 72

4.3.3 INTERPRETACIJA PISNIH ODGOVOROV UČENCEV V TRETJEM SKLOPU SLIK ................... 74

4.3.4 POVZETEK UGOTOVITEV PRILJUBLJENOSTI MOTIVOV V TRETJEM SKLOPU SLIK ............ 76

4.4 PRILJUBLJENOST MOTIVOV V ČETRTEM SKLOPU SLIK ............................. 77

4.4.1 PRILJUBLJENOST MOTIVOV V ČETRTEM SKLOPU SLIK GLEDE NA SPOL UČENCEV .......... 77

4.4.2 PRILJUBLJENOST MOTIVOV V ČETRTEM SKLOPU SLIK GLEDE NA OKOLJE, IZ KATEREGA

IZHAJAJO UČENCI .................................................................................................................... 78

4.4.3 INTERPRETACIJA PISNIH ODGOVOROV UČENCEV V ČETRTEM SKLOPU SLIK .................. 80

4.4.4 POVZETEK UGOTOVITEV PRILJUBLJENOSTI MOTIVOV V ČETRTEM SKLOPU SLIK ........... 82

4.5 PRILJUBLJENOST MOTIVOV V PETEM SKLOPU SLIK .................................. 83

4.5.1 PRILJUBLJENOST MOTIVOV V PETEM SKLOPU SLIK GLEDE NA SPOL UČENCEV .............. 83

4.5.2 PRILJUBLJENOST MOTIVOV V PETEM SKLOPU SLIK GLEDE NA OKOLJE, IZ KATEREGA

IZHAJAJO UČENCI .................................................................................................................... 84

4.5.3 INTERPRETACIJA PISNIH ODGOVOROV UČENCEV V PETEM SKLOPU SLIK ...................... 86

4.5.4 POVZETEK UGOTOVITEV PRILJUBLJENOSTI MOTIVOV V PETEM SKLOPU SLIK................ 88

4.6 PRILJUBLJENOST MOTIVOV V ŠESTEM SKLOPU SLIK ................................ 89

4.6.1 PRILJUBLJENOST MOTIVOV V ŠESTEM SKLOPU SLIK GLEDE NA SPOL UČENCEV ............ 89

4.6.2 PRILJUBLJENOST MOTIVOV V ŠESTEM SKLOPU SLIK GLEDE NA OKOLJE, IZ KATEREGA

IZHAJAJO UČENCI .................................................................................................................... 90

4.6.3 INTERPRETACIJA PISNIH ODGOVOROV UČENCEV V ŠESTEM SKLOPU SLIK ..................... 92

4.6.4 POVZETEK UGOTOVITEV PRILJUBLJENOSTI MOTIVOV V ŠESTEM SKLOPU SLIK .............. 94

4.7 PRILJUBLJENOST MOTIVOV V SEDMEM SKLOPU SLIK .............................. 95

4.7.1 PRILJUBLJENOST MOTIVOV V SEDMEM SKLOPU SLIK GLEDE NA SPOL UČENCEV .......... 95

4.7.2 PRILJUBLJENOST MOTIVOV V SEDMEM SKLOPU SLIK GLEDE NA OKOLJE, IZ KATEREGA

IZHAJAJO UČENCI .................................................................................................................... 96

4.7.3 INTERPRETACIJA PISNIH ODGOVOROV UČENCEV V SEDMEM SKLOPU SLIK ................... 98


4.7.4 POVZETEK UGOTOVITEV PRILJUBLJENOSTI MOTIVOV V SEDMEM SKLOPU SLIK .......... 100

4.8 PRILJUBLJENOST MOTIVOV V OSMEM SKLOPU SLIK ............................... 101

4.8.1 PRILJUBLJENOST MOTIVOV V OSMEM SKLOPU SLIK GLEDE NA SPOL UČENCEV .......... 101

4.8.2 PRILJUBLJENOST MOTIVOV V OSMEM SKLOPU SLIK GLEDE NA OKOLJE, IZ KATEREGA

IZHAJAJO UČENCI .................................................................................................................. 102

4.8.3 INTERPRETACIJA PISNIH ODGOVOROV UČENCEV V OSMEM SKLOPU SLIK .................. 104

4.8.4 POVZETEK UGOTOVITEV PRILJUBLJENOSTI MOTIVOV V OSMEM SKLOPU SLIK ............ 106

3.5 SKLEP ..................................................................................................................... 107

LITERATURA .................................................................................................................. 110

VIRI SLIK ......................................................................................................................... 113

PRILOGE .......................................................................................................................... 118

KAZALO SLIK

SLIKA 1: IVANA KOBILICA, POLETJE ....................................................................................... 28

SLIKA 2: PAUL KLEE, BETROFFENER ORT ............................................................................... 29

SLIKA 3: CAMILLE PISSARRO, THE CHESTNUT TREES AT OSNY .................................................. 29

SLIKA 4: RENE MAGRITTE, PIRENEJSKI GRAD .......................................................................... 30

SLIKA 5: PIERRE AUGUSTE RENOIR, PLES V MOULIN DE LA GALETTE ...................................... 30

SLIKA 6: GUSTAV KLIMT, POLJUB .......................................................................................... 31

SLIKA 7: MARK GERTLER, VRTILJAK ....................................................................................... 32

SLIKA 8: VICTOR VASARELY, FOLK-LOR .................................................................................. 32

SLIKA 9: ANDRE DERAIN, MOST CHARING CROSS ................................................................... 33

SLIKA 10: MATIJA JAMA, KOLO .............................................................................................. 33

SLIKA 11: LUBIN BAUGIN, TIHOŢITJE S ŠAHOVNICO................................................................. 34

SLIKA 12: PABLO PICASSO, JACQUELINE S ČRNO RUTO ............................................................ 35

SLIKA 13: GUSTAVE CAILLEBOTTE, MLADENIČ OB OKNU ......................................................... 35

SLIKA 14: BERTHE MORISOT, ZIBELKA ................................................................................... 36

SLIKA 15: PIETER BRUEGEL THE ELDER, VRNITEV LOVCEV ..................................................... 36

SLIKA 16: JOAN MIRO, PETELIN ............................................................................................. 37

SLIKA 17: HENRI MATISSE; RDEČI INTERIER, TIHOŢITJE NA MODRI MIZI ................................... 38

SLIKA 18: GILBERT IN GEORGE, KAZANJE OSLOV .................................................................... 38


SLIKA 19: OSKAR KOKOSCHKA, DETAJL (IZSEK) IZ SPEČE DEKLICE ......................................... 39

SLIKA 20: PIET MONDRIAN, KOMPOZICIJA Z RDEČO, RUMENO, MODRO IN ČRNO ...................... 39

SLIKA 21: CLAUDE MONET, POSTAJA SAINT – LAZARE ............................................................ 40

SLIKA 22: GEORGES SEURAT, KOPALCI V ASNIERESU .............................................................. 41

SLIKA 23: PABLO PICASSO; SADJE V VAZI ............................................................................... 41

SLIKA 24: JAN VAN EYCK, ZAKONCA ARNOLFINI ..................................................................... 42

SLIKA 25: EUGENE DELACROIX, MLAD TIGER SE IGRA Z MATERJO ........................................... 42

SLIKA 26: PIETER DE HOOCH, ŢENSKA IN DEKLA Z VEDROM NA DVORIŠČU ............................... 43

SLIKA 27: RENE MAGRITTE, PREBODENI ČAS .......................................................................... 44

SLIKA 28: ERNST LUDWIG KIRCHNER, AVTOPORTRET Z MODELOM .......................................... 44

SLIKA 29: WASSILY KANDINSKY, JESEN NA BAVARSKEM ........................................................... 45

SLIKA 30: PABLO PICASSO, TRIJE GLASBENIKI ........................................................................ 45

SLIKA 31: REMBRANDT VAN RIJN, NOČNA STRAŢA ................................................................... 46

SLIKA 32: JOHANNES VERMEER, POGLED NA DELFT ............................................................... 47

SLIKA 33: MATEVŢ LANGUS, PRIMIČEVA JULIJA Z BRATOM JANEZOM ....................................... 47

SLIKA 34: HENRI FANTIN – LATOUR, BELE VRTNICE ................................................................ 48

SLIKA 35: MARIO SIRONI, UČENKA ......................................................................................... 48

SLIKA 36: OSKAR KOKOSCHKA, PORTRET DEGENERIRANEGA UMETNIKA .................................. 49

SLIKA 37: FRANZ MARC, PUJSKI ............................................................................................ 50

SLIKA 38: ROBERT DELAUNAY, POKLON BLERIOTU ................................................................. 50

SLIKA 39: PIETER THE ELDER BRUEGEL, OTROŠKE IGRE ......................................................... 51

SLIKA 40: PAUL SIGNAC, RUMENO JADRO ............................................................................... 51


KAZALO PREGLEDNIC

TABELA 1: ŠTEVILČNA IN PROCENTUALNA VREDNOST RAZISKOVALNEGA VZORCA ........................................ 54

TABELA 2: RAZISKOVALNI VZOREC .............................................................................................................. 55

TABELA 3: RAZPOREDITEV UČENCEV GLEDE NA SOCIALNI STRATUM ............................................................. 55

TABELA 4: ŠTEVILČNA IN PROCENTUALNA RAZPOREDITEV UČENCEV GLEDE NA ŠOLE .................................... 56

TABELA 5: PRILJUBLJENOST MOTIVOV V PRVEM SKLOPU SLIK GLEDE NA SPOL UČENCEV ............................... 58

TABELA 6: REZULTATI - PREIZKUSA GLEDE NA SPOL ................................................................................. 59

TABELA 7: PRILJUBLJENOST MOTIVA PRI DEČKIH GLEDE NA OKOLJE, IZ KATEREGA IZHAJAJO ......................... 59

TABELA 8: PRILJUBLJENOST MOTIVA PRI DEKLICAH GLEDE NA OKOLJE, IZ KATEREGA IZHAJAJO ..................... 60

TABELA 9: REZULTATI - PREIZKUSA GLEDE NA STRATUM PRI DEČKIH IN DEKLICAH ................................... 60

TABELA 10: ANALIZA PISNIH ODGOVOROV DEČKOV, ZAKAJ JIM JE UMETNINA NAJBOLJ VŠEČ ......................... 61

TABELA 11: ANALIZA PISNIH ODGOVOROV DEKLIC, ZAKAJ JIM JE UMETNINA NAJBOLJ VŠEČ........................... 62

TABELA 12: PRILJUBLJENOST MOTIVOV V DRUGEM SKLOPU SLIK GLEDE NA SPOL UČENCEV ........................... 64

TABELA 13: REZULTATI - PREIZKUSA GLEDE NA SPOL ............................................................................... 65

TABELA 14: PRILJUBLJENOST MOTIVA PRI DEČKIH GLEDE NA OKOLJE, IZ KATEREGA IZHAJAJO ....................... 65

TABELA 15: PRILJUBLJENOST MOTIVA PRI DEKLICAH GLEDE NA OKOLJE, IZ KATEREGA IZHAJAJO ................... 66

TABELA 16: REZULTATI - PREIZKUSA GLEDE NA STRATUM PRI DEČKIH IN DEKLICAH ................................. 66



TABELA 19: PRILJUBLJENOST MOTIVOV V TRETJEM SKLOPU SLIK GLEDE NA SPOL UČENCEV ........................... 71







TABELA 26: PRILJUBLJENOST MOTIVOV V ČETRTEM SKLOPU SLIK GLEDE NA SPOL UČENCEV .......................... 77







TABELA 33: PRILJUBLJENOST MOTIVOV V PETEM SKLOPU SLIK GLEDE NA SPOL UČENCEV .............................. 83








TABELA 40: PRILJUBLJENOST MOTIVOV V ŠESTEM SKLOPU SLIK GLEDE NA SPOL UČENCEV ............................ 89







TABELA 47: PRILJUBLJENOST MOTIVOV V SEDMEM SKLOPU SLIK GLEDE NA SPOL UČENCEV ........................... 95







TABELA 54: PRILJUBLJENOST MOTIVOV V OSMEM SKLOPU SLIK GLEDE NA SPOL UČENCEV ........................... 101

TABELA 55: REZULTATI - PREIZKUSA GLEDE NA SPOL ............................................................................. 102

TABELA 56: PRILJUBLJENOST MOTIVA PRI DEČKIH GLEDE NA OKOLJE, IZ KATEREGA IZHAJAJO ..................... 102

TABELA 57: PRILJUBLJENOST MOTIVA PRI DEKLICAH GLEDE NA OKOLJE, IZ KATEREGA IZHAJAJO ................. 103

TABELA 58: REZULTATI - PREIZKUSA GLEDE NA STRATUM PRI DEČKIH IN DEKLICAH ............................... 103

TABELA 59: ANALIZA PISNIH ODGOVOROV DEČKOV, ZAKAJ JIM JE UMETNINA NAJBOLJ VŠEČ ....................... 104

TABELA 60: ANALIZA PISNIH ODGOVOROV DEKLIC, ZAKAJ JIM JE UMETNINA NAJBOLJ VŠEČ......................... 105


1

1 UVOD

Sodobno osnovnošolsko izobraţevanje je usmerjeno k polnemu razvoju človekove

osebnosti. Skladno s tem razvija kritično mišljenje, miselni razvoj, domišljijo, sposobnost

komuniciranja ter spodbuja doţivljanje in izraţanje na različnih področjih umetnosti.

Mednje sodi tudi likovna umetnost. Določene značilnosti likovne umetnosti spoznajo

učenci pri predmetu likovna vzgoja. Pomembna naloga likovne vzgoje v osnovni šoli je

omogočanje in razvijanje učenčeve ustvarjalnosti. V času šolanja se učenci pri likovnem

ustvarjanju srečujejo z vsemi področji likovne umetnosti (risanje, slikanje, kiparstvo,

prostorsko oblikovanje in grafika), spoznajo mnoge likovne tehnike, se poskušajo v njih

ustvarjalno izraziti ter razvijati likovno-ustvarjalne sposobnosti. Ob tem pa poskušajo

sprejeti in podoţiveti umetniška likovna dela ter pridobiti primeren odnos do lastnega

likovnega dela in dela vrstnikov. Ta del likovne vzgoje imenujemo likovno vrednotenje.

Vzgojno-izobraţevalne cilje likovne vzgoje lahko v celoti doseţemo le z neposrednim

ustvarjalnim delom učencev in z vrednotenjem likovnih del (Duh, 2004). Cilj likovne

vzgoje je razvoj ustvarjalnih sposobnosti, vizualnega mišljenja, opazovanja, vrednotenja,

kritičnosti ter sposobnost sprejemanja novosti in novih načinov ustvarjanja. Zato v procesu

likovne vzgoje razvijamo učenčeve ustvarjalne sposobnosti za praktično likovno delo in

sposobnosti za opazovanje ter kritično presojo likovnih del (Karlavaris in Berce-Golob,

1991).

Likovno vrednotenje je torej del likovne vzgoje, ki vsebuje razvoj sposobnosti vrednotenja

umetniških likovnih del in estetskih pojavov v okolju. Ko učenec ugotovi določene

estetske kvalitete, ki ustrezajo njegovemu okusu, mora ob tem tudi vedeti, zakaj so mu

všeč in kaj je tisto, kar neko likovno delo naredi estetsko. Za razvoj likovnega vrednotenja

je potrebno razvijati sposobnosti opazovanja in si pridobiti določena znanja s posameznih

področij likovne umetnosti (Duh, 2004).

Pomemben cilj likovne vzgoje je, da se učenci usposabljajo za doţivljanje in vrednotenje

umetniških del. Vrednotenje likovnih del pri učencih razvija zaznavno in doţivljajsko

občutljivost in tako spodbuja razumevanje likovnih sestavin in zakonitosti likovnih del. Pri

učencih se razvijajo sposobnosti opazovanja, predstavljivosti, ustvarjalnosti, likovno

mišljenje ter čut za likovne vrednote. Tako se usposabljajo za doţivljanje in vrednotenje

lepote v umetniških delih, naravi, uporabnih predmetih in drugih medijih vizualne kulture.

Naštete cilje dosegajo učenci postopno skozi vsa leta institucionalne likovne vzgoje. Z


2

vrednotenjem se srečajo, ko jim učitelji, običajno v uvodnem delu ure likovne vzgoje, s

pomočjo originalov ali medijev predstavijo kak likovni pojav. Tako jim na umetninah,

uporabnih predmetih ali v naravi pribliţajo in razloţijo likovni motiv, problem ali tehniko.

Z vrednotenjem pa se učenci srečajo tudi, ko si ogledajo galerijo ali drugi prostor z

likovnimi umetniškimi deli. Ker se učenci z originalnimi umetniškimi deli srečajo zelo

redko, uporabljamo pri likovni vzgoji reprodukcije umetnin na različnih nosilcih. Z njimi

razvijamo vidne sposobnosti, organizirano opazovanje ter miselne, emocionalne in druge

aktivnosti. V naših osnovnih šolah se pri likovni vzgoji najpogosteje uporabljajo tiskane

reprodukcije različnih formatov in kvalitet, diapozitivi, video in računalnik (Duh in Vrlič,

2003). Pri likovni vzgoji je pomembna likovna kvaliteta umetniških del in tudi kvaliteta

likovnih reprodukcij. Pomembno je, da so likovna dela, ki jih uporabljamo pri likovni

vzgoji likovno kakovostna (Herzog, 2008).

Za osrednji raziskovalni problem smo izbrali odnos učencev do motiva pri likovni vzgoji v

tretjem razredu osnovne šole. Zanimal nas je odnos do motiva učencev tretjih razredov

desetih osnovnih šol iz Podravja. Namen raziskave je bil ugotoviti, kateri motivi so

učencem najbolj všeč ter kako na izbor vplivata spol in okolje, iz katerega izhajajo učenci.

Učitelji bi lahko rezultate raziskave uporabili pri pouku likovne vzgoje in posegali po

umetninah z motivi, ki so učencem najbolj všeč.

V teoretičnem delu diplomske naloge bomo predstavili likovno vrednotenje v osnovni šoli,

plasti likovnega dela in medije pri likovni vzgoji. Opisali bomo značilnosti likovne

apreciacije ter zgodovino in razvoj vrednotenja umetniških del. Nekaj besed bomo

namenili tudi dosedanjim ugotovitvam raziskav o otroškem vrednotenju umetniških del.

Na kratko bomo tudi po sklopih predstavili izbrana umetniška dela, ki jih bodo vrednotili

učenci.

V empiričnem delu bomo analizirali ocenjevalne liste, ki jih bodo pri uri vrednotenja

umetniških del izpolnili učenci. V vsakem od osmih sklopov umetniških del bodo izbrali

umetniško sliko, ki jim je najbolj všeč, ter zraven na kratko zapisali, zakaj jim je slika

najbolj všeč. Poskušali bomo ugotoviti, kateri motivi so najbolj všeč učencem tretjih

razredov glede na spol in socialni stratum.


3

2 TEORETIČNI DEL

2.1 LIKOVNO VREDNOTENJE

2.1.1 LIKOVNO VREDNOTENJE V PRVI TRIADI OSNOVNE ŠOLE

V učnem načrtu za likovno vzgojo je zapisano, da mora učitelj v prvi triadi osnovne šole

posvetiti posebno pozornost spoznavanju in vrednotenju likovnih stvaritev umetnikov.

Umetniška dela mora smiselno in ustvarjalno prilagoditi fazam učnega procesa ter jih

uporabiti kot ponazorilo za spoznavanje likovnih pojmov, likovnega motiva ali tehnike. Za

poglobljeno spoznavanje umetniških del si z učenci ogleda razstavo v galeriji ali organizira

pogovor z umetnikom (Učni načrt, 2004). V osnovni šoli se likovno vrednotenje pojavlja

kot cilj likovne vzgoje in kot zaključna faza ustvarjalnega procesa (Duh in Vrlič, 2003).

V učnem načrtu so navedeni trije splošni cilji predmeta, ki so neposredno povezani z

likovnim vrednotenjem. To so, da »učenci:

- razvijajo zmoţnost doţivljanja lepote v naravi in umetninah,

- razvijajo odnos za likovne stvaritve, nacionalne in splošne človeške likovne

kulturne dediščine,

- razvijajo zmoţnost oblikovanja meril za kritično vrednotenje svojih del, del

vrstnikov ter stvaritev umetnikov.« (Učni načrt, 2004, str. 6)

Duh in Vrlič (2003) sta zapisala, da je pomemben cilj likovne vzgoje, da se učenci

usposabljajo za doţivljanje in vrednotenje umetniških del. Vrednotenje likovnih del pri

učencih razvija zaznavno in doţivljajsko občutljivost in tako spodbuja razumevanje

likovnih sestavin in zakonitosti likovnih del. Pri učencih se razvijajo sposobnosti

opazovanja, predstavljivosti, ustvarjalnosti, likovno mišljenje, ter čut za likovne vrednote.

Tako se usposabljajo za doţivljanje in vrednotenje lepote v umetniških delih, naravi,

uporabnih predmetih in drugih medijih vizualne kulture. Naštete cilje dosegajo učenci

postopno skozi vsa leta institucionalne likovne vzgoje. Z vrednotenjem se srečajo, ko jim

učitelji, običajno v uvodnem delu ure likovne vzgoje, s pomočjo originalov ali medijev

predstavijo kak likovni pojav. Tako jim na umetninah, uporabnih predmetih ali v naravi

pribliţajo in razloţijo likovni motiv, problem ali tehniko. Z vrednotenjem pa se učenci

srečajo tudi, ko si ogledajo galerijo ali drugi prostor z likovnimi umetniškimi deli.


4

Likovno vrednotenje se v osnovni šoli pojavlja tudi kot zaključna faza ustvarjalnega

procesa. Je sestavni del faze verifikacije, ki sledi načrtovanju, pripravi in uresničevanju

likovno-ustvarjalnega dela. Vrednotenja pa ne smemo zamenjevati z ocenjevanjem.

Vrednotenje je presojanje likovnih del po določenih kriterijih in je aktivna večsmerna

komunikacija, ocenjevanje pa je določanje ocen doseţkov učencev po v naprej določeni

lestvici ocen (Duh in Vrlič, 2003).

Likovno vrednotenje je sestavina vsake ure likovne vzgoje. Učenci se navajajo na

vrednotenje del odraslih umetnikov, kjer imata tudi likovna percepcija (zaznava) in

recepcija (sprejem) umetniških del značaj ustvarjalnosti. Z vrednotenjem likovnih del

učencev pa spoznavajo lastno likovno ustvarjanje in potek lastnega likovnega razvoja ter

razvoja vrstnikov. Pri likovnem vrednotenju si torej učenci razvijajo sposobnost za

doţivljanje in vrednotenje likovnih del umetnikov in lastnih likovnih del. V primerjavi z

likovno-ustvarjalnim delom, ki je v osnovnih šolah dobro vodeno in katerega rezultat so

kvalitetni otroški likovni izdelki, je področje vrednotenja pri likovni vzgoji slabo razvito.

Dostopna literatura, ki se ukvarja s problematiko vrednotenja pri likovni vzgoji, obravnava

le merila za vrednotenje, didaktični vidiki likovnega vrednotenja v vzgojno-

izobraţevalnem procesu pa so slabo obdelani (Duh, 2004).

2.1.2 NAČINI IZVAJANJA LIKOVNEGA VREDNOTENJA V PRVI

TRIADI OSNOVNE ŠOLE

Likovno vrednotenje lahko izvajamo na več načinov. Najpogostejši način vrednotenja

umetniških del je pogovor. Z učenci se ob umetninah pogovarjamo in jih opisujemo. Tema

pogovora je lahko motiv umetniškega dela. Učenci opišejo to, kar v delu vidijo, opredelijo

osebe, predmete, dogodke in prostor. Poudarimo lahko likovno vsebino in se pogovarjamo

o oblikah, barvah, kompoziciji, iščemo likovne ritme in določimo tehniko likovnega dela.

Lahko pa se osredotočimo tudi na čustveno plat doţivljanja umetniškega dela. Z učenci se

pogovarjamo o tem, katero delo jim je všeč in katero ne. Povedo, kako se počutijo ob

umetniškem delu in zakaj jim je ali ni všeč, kakšna čustva prikazuje umetnina ali kako se

je počutil umetnik ob ustvarjanju. Ob opazovanju umetniških del si lahko izmišljujemo

zgodbe ali napovedujemo dogodke, in tako razvijamo domišljijo učencev (Duh in Vrlič,

2003).


5

Vedno bolj se tudi uveljavlja likovno izraţanje na podlagi neposrednega opazovanja

umetniških del. Učencem ponudimo zanimivo in starostni stopnji primerno umetniško

delo, ki ga nato preslikajo. Mnogim likovnim pedagogom se zdi ta način dela neprimeren,

ker naj ne bi razvijal ustvarjalnosti učencev. Vendar učenci umetniškega dela ne morejo

prekopirati, ampak ga morajo prevesti v svoj likovni jezik, ki je individualen in skladen z

njihovo razvojno stopnjo. Ti likovni izdelki se razlikujejo od umetnine in izraţajo

individualen značaj posameznika, in se tako razlikujejo od prerisovanja poenostavljenih

risbic iz pobarvank in nekakovostnih ilustracij (Duh in Vrlič, 2003). Tudi Tavčarjeva

(1995) je zapisala, da likovno izraţanje ob opazovanju umetniških del ustvarjalnost prej

spodbuja kot pa ovira. Navedla je misel Reboula, ki pravi, da se otrok uči s posnemanjem

in da bo prerisoval kič, če mu ne bo omogočeno prerisovanje Cézanna.

Karlavaris in Berce-Golob (1991) sta predstavila in opisala uro vrednotenja umetniških del.

Celotna ura je namenjena opazovanju umetniških del glede na obravnavano problematiko

in se razlikuje od ure ustvarjanja. Izbrati moramo ustrezna in kvalitetna umetniška dela in

učence pritegniti k pozornemu opazovanju. Navajata različne načine motiviranja otrok za

opazovanje umetniških del. Zakrito umetniško delo lahko počasi odkrivamo, in tako v

učencih vzbujamo zanimanje in ţeljo, da bi izvedeli, kaj je zakrito. Lahko projeciramo

sliko umetniškega dela in jo postopno izostrujemo, da se razkrijejo posamezni deli. Tretji

način motiviranja otrok pa je, da se z učenci pred opazovanjem pogovorimo o temi,

likovnem problemu, času nastanka in avtorju umetnine. Nato lahko umetniško delo

popolneje opazujejo in ga primerjajo s predstavo o delu, ki so si jo oblikovali med

pogovorom. Umetniška dela za likovno vrednotenje je potrebno izbirati v povezavi z

likovnimi problemi, s katerimi se v tistem času seznanjajo učenci. Vendar je potrebno uro

vrednotenja umetniških del organizirati tako, da umetnina ne bo le učno sredstvo za

pojasnjevanje strukture, ampak bo moţno umetniško delo doţiveti in v njem uţivati. Na

začetku se z učenci pogovorimo o likovnem problemu in jim nato predlagamo, da bi si

ogledali, kako so ta likovni problem reševali umetniki. Šele ko učenci ţe nestrpno čakajo,

da bi videli umetniško delo, jim ga učitelj pokaţe in nato dve ali tri minute v miru

doţivljajo umetnino. Nato umetniško delo analizirajo. Začnejo s tistim delom umetnine, ki

ga učenci najprej in najmočneje doţivijo in opazijo. Nato vodi učitelj učence po celotni

sliki ter spoznavajo plasti umetniškega dela. Učenci tretjega razreda osnovne šole so

sposobni razumeti motiv, morda tehniko in na splošno tudi likovni problem. Slabše pa

razumejo likovno sporočilo, umetnikovo individualnost, metodo in stil, zato jim pri

razumevanju teh plasti likovnega dela pomaga učitelj. Po končani analizi učenci umetniško


6

delo še enkrat v miru opazujejo in nato vsak izrazi svoje mnenje o umetnini. Enak

postopek se uporabi tudi pri vrednotenju naslednjega umetniškega dela. Avtorja sta

zapisala, da moramo vsaj dve umetniški deli dalj časa opazovati in ju podrobneje

analizirati ter s tem zagotoviti čustvenodoţivljajski proces. V tretjem razredu lahko v eni

šolski uri s tem postopkom pregledamo od 10 do 12 umetniških del. V osmem razredu pa

lahko zaradi višjih zmoţnosti učencev in posledično podrobnejše analize pregledamo 6 do

8 umetniških del. Pri vrednotenju umetniških del z mlajšimi učenci moramo biti strpni, ne

smemo imeti prevelikih zahtev ter pričakovati izčrpnega in adekvatnega doţivetja. Tudi

odrasli in strokovnjaki lahko isto umetniško delo opazujejo večkrat in ga vsakokrat

doţivijo nekoliko drugače.

2.2 PLASTI LIKOVNEGA DELA

Umetniško delo je večplastno, odprto in večpomensko. Zaradi zapletenosti nastajanja le-

tega, vključevanja v delo in zaradi odnosa človeka do okolja, materiala, lastnega dela in

drugih ljudi, govorimo o plasteh umetniškega dela (Karlavaris in Berce–Golob, 1991).

Plasti likovnega dela so predmet vrednotenja pri likovni vzgoji. Pri likovnem vrednotenju

umetniških del se dotaknemo mnogih plasti, ki so pomembne tudi pri načrtovanju

ustvarjalnega dela in pri vrednotenju otroških likovnih del. Pogosto umetniško delo

razdelimo na dve plasti, vendar je znanih več delitev, po več različnih vidikih in kriterijih.

Ena izmed delitev pravi, da je prva plast estetska, druga pa tehnična (Duh, 2004). Večkrat

pa plasti likovnega dela razdelimo na dva nivoja, na vidno plast in na duhovno, nevidno.

Vendar lahko pri opazovanju kateregakoli umetniškega dela zasledimo več plasti

(Karlavaris in Berce–Golob, 1991). V naslednjih poglavjih bomo predstavili plasti

likovnega dela. Poudarek bo na dveh plasteh, kateri bomo (zaradi povezanosti z vsebino

raziskave) tudi bolj podrobno predstavili, ostale bomo le na kratko opisali.


7

2.2.1 IKONOLOŠKA PLAST

Ikonološka plast likovnega izraza se kaţe v motivu ali temi likovnega dela (Duh, 2004). S

terminom motiv označujemo tisto, kar umetnik v svojem delu upodobi. Motivi, ki so vzeti

iz likovne umetnosti in jih lahko uporabimo pri likovnem delu v prvi triadi osnovne šole,

so:

- človeške figure,

- ţivali,

- tihoţitja,

- krajine,

- interier (notranjost bivalnega prostora),

- ţanri (poklici in prizori iz vsakdanjega ţivljenja),

- fantazijski motivi in

- dekorativna, abstraktna dela (Duh in Vrlič, 2003).

Vsak motiv lahko razdelimo še na podvrste: k portretu spada avtoportret in skupinski

portret; krajina je lahko obmorska, mestna, fantastična, poetična in herojska; tihoţitje pa je

lahko s sadjem, s cvetjem, predmeti za delo, predmeti v meščanskem interieru, priborom za

pisanje ali knjigami (Karlavaris in Berce – Golob, 1991). Motiv je lahko del širšega

vsebinskega sklopa oziroma teme, ki je povod za ustvarjanje likovnega dela. Vsako temo

lahko poveţemo z ustreznimi cilji likovne vzgoje, vendar so nekatere primernejše za

slikarsko upodabljanje, druge pa na primer za risanje (Duh in Vrlič, 2003). Zato nekateri

delijo motive glede na likovno področje na risarske, slikarske, grafične, kiparske in

prostorske (Berce-Golob, 1993). Vendar je med sodobnimi teoretiki razširjeno mnenje, da

tema z ničemer ne vpliva na oblikovanje umetniškega dela. Do nesporazuma najpogosteje

pride zato, ker se tema razumeva izolirano, kot literarni dodatek k likovni strukturi. Vendar

tema umetnika usmerja pri reševanju likovne strukture, ki s tem postaja bolj zapletena.

Tako tema prevzame samo del sporočila in posledično lahko ugotovimo, da v umetniškem

delu obstaja tudi ta plast (Karlavaris in Berce-Golob,1991). Vsako likovno delo ima svojo

likovno vsebino in svojo temo, nima pa nujno za izhodišče motiva, kar dokazuje

brezpredmetna likovna ustvarjalnost. Pri risbi je pomembno, kako in s čim je narisana,

manj pa to, kar risba predstavlja, ker ni pomemben motiv, temveč likovni govor v motivu.

Predstavlja ga lepota risarskih izraznih prvin ter njihova izvedba v različnih materialih in

sredstvih. To je uravnovešen medsebojni odnos pik, črt, lis, risarskih tekstur in njihova


8

uspela kompozicija v formatu. Izbor motiva je pogosto odvisen od materiala in tehnike, s

katerim bomo oblikovali likovno delo (Pibernik, 2006).

Duh (2004) pravi, da so zaradi bogastva tem, tako v preteklosti kot tudi danes, začeli temo

in motiv znanstveno preučevati, in tako se je razvila posebna znanstvena disciplina -

ikonologija. Ikonologija preučuje tematske vsebine likovnih del iz različnih obdobij in

kultur. Karlavaris in Berce-Golob (1991) sta zapisala, da so v preteklosti pri nekaterih

kulturah v likovni umetnosti prevladovale antične in religiozne teme, v drugih kulturah pa

so slikarji izbirali teme z opazovanjem narave ali pa so se opirali na lastna doţivetja.

Duh in Vrlič (2003) zatrjujeta, da je motiv pri likovni vzgoji dejavnik, s katerim

pripravimo učence, da se ukvarjajo z likovnim problemom. Mlajši kot so učenci, bolj velja

pravilo, da naj jim bo motiv čustveno blizu ter jim ponuja dovolj moţnosti za razvoj

splošnih in prostorsko-likovnih sposobnosti. Karlavaris in Berce-Golob (1991) trdita, da

tema ni bistvena plast likovnega izraza, vendar dobijo mlajši otroci spodbudo pogosto prav

od dobro izbrane teme. Biti jim mora doţivljajsko blizu in omogočati reševanje določenih

likovnih problemov.

Berce-Golob (1993) navaja, da motivi v sodobni likovni vzgoji niso predpisani z učnim

načrtom. Biti morajo čim bolj raznoliki in izhajati morajo iz učenčevega okolja, iz

njegovega doţivljajskega sveta. Ne smemo jih vsako leto ponavljati, ampak moramo

skupaj z učenci poiskati nove. Čeprav likovna vzgoja ţe dolgo obstaja, motivi še vedno

niso izčrpani, saj se z razvojem pojavljajo vedno novi. Motivov ne bi smeli prevzemati od

drugih, ampak naj bi pri njih dobili spodbudo za iskanje svojih novih motivov. Duh in

Vrlič (2003) razlagata, da se moramo potruditi ter pri vsaki temi poiskati nevsakdanje,

nenavadne motive. Pri temi pomlad lahko namesto tradicionalnega motiva cvetočega

drevesa in znanilcev pomladi izberemo odsev samega sebe v luţi na asfaltu, etapno-

stripovsko upodobitev rasti zvončka, pomladna oblačila v garderobi ali tihoţitje z deţniki.

Berce-Golob (1993) je zapisala, da narava in umetniška dela privlačijo odrasle in tudi

otroke. Ko nas motiv v naravi prevzame, si zaţelimo, da bi ga naslikali, umetniško delo pa

nas spodbuja, da bi tudi sami ustvarjali. Pibernik (2006) meni, da je motiv lahko tudi

vidno, čustveno ali miselno doţivetje, ki nas spodbudi k likovnemu ustvarjanju. Učence

lahko motiviramo z motivi, kateri jih v določeni starosti zanimajo, si jih ţelijo, jih dobro

poznajo ali jih imajo radi. Ti motivi so ljudje in ţivali, na katere so učenci čustveno

navezani, ter motivi, ki jih razveseljujejo, plesi, ritmične igre, igrače in prevozna sredstva.

Karlavaris in Berce-Golob (1991) pa sta mnenja, da so za učence niţjih razredov primerne


9

tiste teme, ki vsebujejo dovolj vizualnih elementov in motivi s človeškimi figurami pri

dinamičnem opravilu.

2.2.2 TEHNOLOŠKA PLAST

Tehnološka plast umetniškega dela se kaţe v izbiri materiala in tehnike (Duh, 2004). Z

izrazom material označujemo materijo (barve, tuš, kiparski material) in pogosto tudi

podlago (papir, platno, zid). Z izrazom tehnika pa označujemo postopek in orodje, s

katerim se umetniški material nanaša na podlago. Kot tehniko pa lahko razumemo tudi

nekatere materiale – akvarel, tempera, pastel ali olje, pri katerih imamo v mislih postopek

in orodje (Karlavaris in Berce–Golob, 1991).

2.2.3 OBLIKOVNA PLAST

Oblikovna plast likovnega izraza se kaţe v likovnem jeziku ali likovni strukturi. Likovni

elementi so najenostavnejše komponente likovne strukture. Mednje prištevamo linijo,

obliko, barvo, valeur (svetlo-temno) in teksturo. Ob povezavi vsaj dveh elementov se

pojavijo likovne strukture: simetrija, ritem, smer, velikost, prostor ipd (Duh, 2004).

Organizacijo likovnih elementov v umetniškem delu pa imenujemo kompozicija. Številni

likovni elementi in njihova raznolika pojavnost omogočajo različne variante kombiniranja

(Karlavaris in Berce–Golob, 1991).

2.2.4 KOMUNIKACIJSKA PLAST

Komunikacijska plast umetniškega dela se kaţe v likovnem sporočilu. Ker se likovnega

doţivetja ne da strniti v racionalne besede, je to plast teţje opredeliti. Vendar ima to tudi

pozitivno stran, saj teţja umestitev likovnega dela v določeno sporočilnost omogoča

subjektivno doţivljanje likovnega dela. Tako vsak opazovalec sam raziskuje svoje

doţivetje in ga oblikuje z besedami, ki se mu ob tem porajajo (Duh, 2004).

Pri likovni vzgoji naj poskušajo učenci ob opazovanju umetniškega dela sami ubesediti

svoje doţivetje in presojo o delu. Vsako izraţeno mnenje spodbudi mnenje drugega, in

tako se z izmenjavo mnenj v skupini oblikuje sprejemljivo emocionalno razumevanje

umetniškega dela. Ta način izmenjave mnenj omogoča svobodo izraţanja mišljenja in


10

doţivetij vsakega posameznika, ob upoštevanju vseh mnenj in strpnosti do različnih mnenj.

Doţivljanje likovne umetnosti ni mogoče vsiljevati kot kak izoblikovan model, saj je

odvisno od senzibilnosti in nivoja opazovalca. Učitelji svojih mnenj ne smejo vsiljevati

učencem, ampak jih naj pustijo, da postopno preidejo do lastnih stališč in mišljenja

(Karlavaris in Berce-Golob, 1991).

2.2.5 USTVARJALNA PLAST

Ustvarjalna plast likovnega dela izraţa individualnost in likovno sposobnost ustvarjalca.

Umetnik je tisti, ki likovni problem zazna in ga ustvarjalno reši, tako da ustvarjalno poveţe

posamezne komponente v celovit likovni izraz. Likovna sposobnost vsebuje ustvarjalne

sposobnosti, ki jih preučuje psihologija ustvarjalnosti oziroma teorija ustvarjalnosti (Duh,

2004).

2.2.6 TIPOLOŠKA PLAST

Tipološko plast likovnega izraza predstavlja umetnikovo individualnost. Individualnost

preučuje psihologija osebnosti in psihološka tipologija. Vendar individualnost likovnega

izraza ni samo psihološko dejstvo, temveč tudi likovna značilnost umetniškega dela.

Umetnik z individualnim načinom izraţanja svojevrstno zaznamuje svoj likovni izraz

(Karlavaris in Berce-Golob, 1991). Duh (2004) je mnenja, da imajo umetniki lasten

rokopis, kateri zaznamuje likovni izraz celotnega umetniškega dela. Pokazatelji

umetnikovih individualnih značilnosti so prevladujoča skupina likovnih sposobnosti,

uporaba likovno-izraznih sredstev in značajske lastnosti.

2.2.7 METODOLOŠKA PLAST

Metodološka plast likovnega izraza se odraţa v metodologiji oblikovanja. To je zavestna

izbira postopkov, ki jih spodbuja ţelja doseči določen izraz na likovnem delu (Duh, 2004).

Posamezne metodologije oblikovanja se med seboj razlikujejo po naslednjih značilnostih:

povod za ustvarjanje, izbira izraznih sredstev, postopkov in ustvarjena likovna struktura

kot rezultat (Karlavaris in Berce-Golob, 1991).


11

2.2.8 STILNO ZGODOVINSKA PLAST

Stilno-zgodovinska plast opredeljuje čas nastanka oziroma stil umetniškega dela. Vsako

obdobje je s svojim estetskim idealom vplivalo na izbiro določene metode oblikovanja,

katere imenujemo stil ali smer (Karlavaris in Berce-Golob, 1991). Stilne značilnosti

preučujeta umetnostna zgodovina in teorija stila in ločita od antike do danes več kot

petdeset različnih stilov (Duh, 2004).

2.2.9 DOMOVINSKA PLAST

Domovinska plast se kaţe v vplivu kraja in okolja umetnikovega bivanja na likovno delo

(Duh, 2004). Vsako umetniško delo je bolj ali manj zaznamovano s krajem in podnebjem,

v katerem se je umetnik rodil ter v katerem ţivi in ustvarja. V likovnem delu se odraţa

vizualni svet, mentaliteta ljudi, običaji, likovna občutljivost in materialne vrednote, ki so

jih ustvarili ljudje (Karlavaris in Berce-Golob, 1991).

2.2.10 NACIONALNO-ZGODOVINSKA PLAST

Nacionalno-zgodovinska plast umetniškega izraza se odraţa v umetnikovi pripadnosti

narodu in njegovi kulturni tradiciji (Duh, 2004). Vsak umetnik pripada nekemu narodu, je

deleţen vzgoje v določeni kulturni tradiciji, obdan z ustvarjalnostjo pripadnikov svojega

naroda, ljudsko umetnostjo in nacionalno umetnostno zgodovino. Nacionalna umetnostna

zgodovina proučuje nacionalno likovno tradicijo in značilnosti njihovih umetniških del

(Karlavaris in Berce-Golob, 1991).

2.2.11 SOCIOLOŠKA PLAST

Sociološka plast likovnega izraza se kaţe v druţbenem poloţaju, projeciranem v umetniška

dela. Proučuje jo sociologija likovne kulture, vendar mnogi teoretiki te plasti ne

priznavajo. Kljub temu pa likovno delo nastaja v določenih druţbenih razmerah in vsak

umetnik sam pripada določenemu druţbenemu sloju (Karlavaris in Berce-Golob, 1991).

Sociološka plast umetniškega dela torej odraţa druţbeno klimo, v kateri je umetnik

ustvarjal (Duh, 2004).


12

2.3 MEDIJI PRI LIKOVNI VZGOJI

2.3.1 OPREDELITEV VIZUALNIH MEDIJEV PRI LIKOVNI VZGOJI

Mediji pri likovni vzgoji so posredniki vizualnih informacij o umetniškem delu in njegovih

estetskih kvalitetah. Lahko so neposredni (originalna likovna dela) ali pa posredni

(reprodukcije umetniških del) viri spoznavanja. Ker pa se učenci z originalnimi

umetniškimi deli srečajo zelo redko, uporabljamo pri likovni vzgoji reprodukcije umetnin

na različnih nosilcih. Z njimi razvijamo vidne sposobnosti, organizirano opazovanje ter

miselne, emocionalne in druge aktivnosti. V naših osnovnih šolah se pri likovni vzgoji

najpogosteje uporabljajo reprodukcije različnih formatov in kvalitet, diapozitivi, video in

računalnik (Duh in Vrlič, 2003). Pri likovni vzgoji je pomembna likovna kvaliteta

umetniških del in tudi kvaliteta likovnih reprodukcij. Pomembno je, da so likovna dela, ki

jih uporabljamo pri likovni vzgoji likovno kakovostna (Herzog, 2008).

Vizualne medije lahko izdelamo samostojno ali pa pridobimo industrijsko izdelane.

Samostojno izdelani mediji angaţirajo učitelje, učence in starše pri njihovem zbiranju,

urejanju, načrtovanju ter uporabi. Zato je tak način priprave medijev boljši kot uporaba

kupljenih medijev, saj razvija emocionalno, intelektualno, etično in estetsko dimenzijo

učencev. V naših šolah se zelo pogosto uporabljajo koledarji z barvnimi reprodukcijami

umetniških del. Če so reprodukcije kakovostno natisnjene in jih prilepimo na tršo podlago

nevtralne barve, predstavljajo kakovosten medij, ki je dostopen vsem. Pri likovni vzgoji

uporabljamo kot medij tudi diapozitive fotografiranih umetnin, ki jih lahko posnamejo

učenci, starši ali učitelji. Tudi samostojno posneto video gradivo je lahko kakovosten

medij. Če pa vizualnemu mediju dodamo še zvok, dobimo avdiovizualni medij, ki podaja

kakovostnejše informacije in hkrati deluje na čutili vida in sluha (Duh in Vrlič, 2003).

Vendar pa je opazovanje umetniških del preko filma oz. videa na televiziji po mnenju

nekaterih neprimerno, saj ne omogoča spontanega aktivnega raziskovanja, temveč usmerja

zaznavo s prikazovanjem detajlov in celote, ki ga spremlja razlaga (Herzog, 2008). V

zadnjem času pa postaja zraven uporabe posameznih medijev vedno bolj pomembna

multimedija. Izraz pomeni istočasno delovanje dveh ali več medijev, ki se dopolnjujejo in

medsebojno bogatijo ter racionalizirajo in optimizirajo učno-vzgojno delo. Vse pogosteje

se uporablja tudi računalnik, kot medij za popestritev in kakovostnejšo likovnovzgojno

delo. Z multimedijsko uporabo računalnika lahko v nekaterih primerih nadomestimo


13

grafoskop, episkop, diaprojektor, televizor in videorekorder (Duh in Vrlič, 2003).

Učencem lahko s pomočjo računalnika preko LCD-projekcije omogočimo interaktivnost,

in tako lahko samostojno odkrivajo likovne značilnosti umetniškega dela, ki ga

projeciramo. Šele po čustvenem doţivetju in ponotranjenju umetniškega dela, usmeri

učitelj učence v bolj racionalno odčitavanje umetnine (Herzog, 2008). Računalniške

zgoščenke (CD-ji) z vsebino iz zgodovine likovne umetnosti so primerne za razvijanje

likovne percepcije, to je za sprejemanje, doţivljanje in vrednotenje umetniških del. Podajo

nam kakovostne vizualne informacije in druge pomembne podatke o umetniškem delu in

njegovem avtorju. Ob tem pa lahko interaktivno pridobimo dodatne vizualne, zvočne in

tekstovne informacije, kot so povečava detajla slike, podrobnosti o nastanku umetnine ali

način likovne gradnje. S pomočjo interaktivnosti lahko sproti, po različnih ključih iskanja,

poiščemo podatke, ki jih ţelimo. Računalniške zgoščenke lahko vsebujejo splošne likovno

umetnostnozgodovinske teme, predstavitve galerijskih in muzejskih zbirk ali portrete

umetnikov (Duh in Vrlič, 2003).

Tudi internet lahko uporabimo kot medij pri likovni vzgoji, saj lahko z njim učencem

predstavimo virtualno umetnost ali jih seznanimo z najnovejšimi informacijami o likovnih

dogodkih v svetu. Lahko pa te informacije in elektronske reprodukcije umetniških del

natisnemo, in tako povečamo zbirko reprodukcij pri likovni vzgoji. Pri uporabi

računalniških zgoščenk in interneta je za dosego dobrih učno-vzgojnih rezultatov potreben

aktiven odnos med subjekti, to je neposredna komunikacija med učencem in učiteljem ter

učencem in računalnikom (prav tam).

Sodobna multimedija omogoča interaktivnost in samostojno obračanje predmeta ter

moţnost povečave detajlov, in s tem spodbuja opazovalca (učenca) k aktivnemu

opazovanju. Uporaba multimedije omogoča boljšo organizacijo učnega procesa, večjo

učno storilnost, poveča aktivnost učencev, dvig motivacije in bolj ekonomično uporabo

razpoloţljivega časa. Vendar moramo paziti, da učencem ne posredujemo preveč

informacij naenkrat, saj lahko preveč multimedijskih tokov preobremeni zaznavo učenca in

ga preprosto zasiči (Herzog, 2008).

Raziskava o uporabi medijev pri likovni vzgoji je pokazala, da imajo učitelji na razpolago

različne medije, a jih premalo uporabljajo za izvajanje nazornega pouka likovne vzgoje in

spodbujanje likovnega dela ter ustvarjalnosti. Kot najpogosteje uporabljene medije so

učitelji navedli fotografije, preslikane reprodukcije umetniških del in grafoskop. Rezultati

raziskave so pokazali, da likovni pedagogi v primerjavi z učitelji razrednega pouka

pogosteje uporabljajo reprodukcije umetniških del, digitalni fotoaparat, računalnik in LCD-


14

projektor. Zaskrbljujoč je podatek, da nekateri učitelji ne uporabljajo nobenega medija. Pri

tem se postavlja vprašanje, kako lahko učitelji razrednega pouka doseţejo cilje likovne

vzgoje, spodbujajo likovno delo in ustvarjalnost učencev brez uporabe medijev in

prikazovanja likovni del. Vzrok neuporabe medijev ni v neopremljenosti šol, temveč so

vzrok učitelji, ki medije premalo vključujejo v pouk. Učitelji bi morali v sodobni

tehnologiji najti izziv in jo uporabiti v razredu, ter tako prispevati h kvalitetnemu,

nazornemu in zanimivemu pouku (Batič, Duh in Herzog, 2008).

Pri likovni vzgoji se uveljavljajo sodobni mediji (video, LCD-projektor, računalnik,

internet, zgoščenke), ki bodo v povezavi s tradicionalnimi mediji omogočili kakovosten

pouk likovne vzgoje (Herzog, 2008). Uporabljati je potrebno kakovostne medije, ki

ustrezajo razvojni stopnji učencev in ciljem likovne naloge. Ob tem pa se moramo

zavedati, da kakovostna reprodukcija ne more nadomestiti izvirnika. Zato je potrebno

učence kljub uporabi sodobnih medijev občasno peljati v galerijo ali muzej (Duh in Vrlič,

2003).

2.3.2 PRIMERNA LIKOVNA DELA ZA LIKOVNO VREDNOTENJE PRI

LIKOVNI VZGOJI V PRVI TRIADI OSNOVNE ŠOLE

Za likovno vrednotenje pri likovni vzgoji so primerna različna kakovostna umetniška dela

oziroma njihove reprodukcije. Po načelu kakovosti predstavimo učencem samo najboljše

primere umetniških del. Izogibamo pa se likovnim delom, ki jih ni preverila

umetnostnozgodovinska stroka, delom neznanih lokalnih umetnikov ter koledarjem z

nekakovostnimi reprodukcijami, katerih avtorjev ne poznamo. Če dvomimo o kakovosti

določenega likovnega dela, se raje posvetujmo z likovnim pedagogom ali pa uporabimo

kakovostno preverjena domača ali tuja umetniška dela (Duh in Vrlič, 2003).

Karlavaris in Berce-Golob (1991) navajata tri pravila za izbor umetniških del:

- Prvo pravilo govori, da moramo zaradi mnoţice likovnih del izbirati po načelu

eksemplifikacije oziroma pojasnitve s primeri.

- Na izbiro umetniškega dela vplivajo tudi likovni problemi in likovni pojmi. Z

določenim likovnim problemom se učenci ukvarjajo pri praktičnem delu, hkrati pa

isti problem opazujejo in spoznavajo z opazovanjem umetniških del. Na izbiro


15

umetniškega dela pa lahko vplivajo tudi likovni pojmi, ki so predvideni, da jih

učenci spoznajo in se jih naučijo.

- Po tretjem pravilu moramo umetniška dela izbirati glede na razvojno stopnjo

učencev in pri tem upoštevati tudi temo, likovno strukturo in stil. Mlajši učenci

laţje sprejemajo umetniška dela z jasno vsebino, običajno s figurami v gibanju,

manj pa motive krajin, tihoţitja in portrete. Po oblikovni plati so jim všeč jasni

obrisi ter čiste in dekorativne barve, manj pa tista umetniška dela, kjer so

poudarjeni plastičnost, prostor, velur in tekstura. Učenci so sposobni nekatere od

teh elementov sprejeti postopoma šele po tretjem razredu osnovne šole.

Tavčarjeva (1995) se ne strinja s trditvijo, da otrokom manj ustrezajo umetniška dela s

poudarjenim prostorom in plastičnostjo. Kot primer navaja delo H. Geigerja Sv. Jurij.

Starejši predšolski otroci so ga v Narodni galeriji najpogosteje izbrali za upodabljanje,

čeprav sta v delu izrazito poudarjena prostor in plastičnost. Meni, da je pomembnejši

način, kako likovna dela predstavimo učencem, kam usmerjamo njihovo pozornost, jih

spodbujamo v opazovanju, asociiranju, povezovanju ter jih opozarjamo na vsebinske in

oblikovne vidike. Poudarja, da odrasli v imenu različnih strok izbirajo in določajo, kaj je za

otroke različnih starosti primerno ter kaj ni primerno, ker je zanje preteţko, nerazumljivo

ali abstraktno. Ob tem pa pozabijo, da je učenje vsakokratni izziv, ki ga ne smemo vedno

uokvirjati ter hkrati verjeti, da tako spodbujamo otrokovo ustvarjalnost, kritičnost in

domišljijo.

Nadalje je Tavčarjeva (2001) zapisala, da lahko s primernim pristopom premostimo razliko

med učencem in katerimkoli umetniškim delom, tudi abstraktnim in krajino. Otroka je

potrebno motivirati, da bo lahko čustveno sprejel, česar razumsko še ne dojame v celoti.

To sta uresničila Svetlana Makarovič in Kostja Gatnik z izbiro umetniških del in

motivacijskim pristopom v slikanici Gal v Galeriji. S pomočjo zelenega škrata Gala sta

motivirala otroke z verzom in ilustracijo. Gal si v Narodni galeriji zavzeto ogleduje

umetniška dela in jih komentira ter se nanje neposredno odziva. Ob portretih dam in deklet

je razneţen, razjezi pa se ob umetniškem delu, na katerem je prikazan boj Svetega Jurija z

zmajem. S svojim spontanim in impulzivnim reagiranjem daje Gal vzorec najmlajšim,

kako bi se lahko sami odzvali na umetnino. S pomočjo Gala usmerjata otroke na natančno

opazovanje. Različni avtorji likovnopedagoške literature so mnenja, da otrok v starosti od

pet do devet let motivi krajine še ne pritegnejo. Gal pa zna narediti otrokom vabljivo tudi

krajino, saj jih s pomočjo hudomušnih verzov spomni na razpoloţenje, ki je otrokom znano

ţe iz izkušenj.


16

Novosti rahljajo presplošne nasvete, da naj bodo umetniška dela primerna otrokovi

razvojni stopnji in da jih naj obravnavamo po pravilu postopnosti in prehodu od

enostavnega h kompleksnemu. Pomembne so tudi zato, ker se lahko na ta način ţe

predšolskim in seveda šolskim otrokom pokaţe, kaj pomeni izraz 'misliti drugače' in 'biti

toleranten'. Otrokom moramo ţe zgodaj omogočiti, da vidijo isto temo ali isti problem iz

povsem drugega zornega kota (Tavčar, 1995).

V prvi triadi osnovne šole lahko učence seznanjamo s klasičnimi, sodobnimi, figuralnimi,

abstraktnimi, barvno nasičenimi in grafično zanimivimi umetniškimi deli. Pri vrednotenju

abstraktnih likovnih del se ukvarjamo z likovnimi elementi in jih analiziramo. Pri učencih

spodbujamo čustvene reakcije na umetniško delo, tako da opisujejo občutja in lastne,

drugačne in individualne odzive na likovno delo. Figuralna likovna dela z razpoznavnim

motivom pa lahko uporabimo za preprosto analizo vsebine umetniškega dela. Med

ogledovanjem figuralnega dela se pogovorimo o motivih, opisujemo dogajanja, si

izmišljamo zgodbo ali napovedujemo dogodke. Konceptualna umetniška dela, ki temeljijo

na idejah in konceptih ter nas pogosto zbegajo, so značilna za današnji čas, vendar so

primernejša za učence višjih razredov osnovne šole. Učenci v prvi triadi še ne zmorejo

dojeti celotnega miselnega ozadja teh umetniških del (Duh in Vrlič, 2003).

Učence v prvi triadi najbolj pritegnejo slikarska, barvna in pisana umetniška dela. Risbe in

grafike jih pretirano ne zanimajo, vendar jih moramo seznanjati tudi s takimi likovnimi

deli. Nekatera sodobna likovna dela so otrokom te starosti všeč ter jih zanimajo. Privlači

jih nenavaden pristop avtorjev k likovnem izraţanju, zanimiva in razgibana uporaba

materialov, na primer vsakdanjih predmetov pri kiparjenju in delovanje na različne čute.

Primerni načini sodobnega likovnega izraţanja za otroke v prvi triadi so posnetki ţivih

kipov, ki so jih uprizarjali učenci, videoprojekcije različnih dogajanj, tematske zbirke, kjer

umetniki zberejo čim več predmetov na določeno temo in primeri krajinske umetnosti, kjer

umetniki posegajo v naravo. S seznanjanjem s sodobnimi likovnimi deli razširjamo pri

učencih sposobnost spoznavanja nenavadnih načinov likovnega izraţanja (prav tam).

Tavčarjeva (1995) meni, da ne smemo izločevati umetniških del, s katerih je mogoče

razbrati krutost, grozljivost, ţalost, smrt in na drugi strani ljubezen, goloto ter erotiko. Ta

dela naj bi bila otrokom nedojemljiva, oziroma naj bi bili ti motivi v nekem smislu zanje

celo prepovedana tema. Omeni Borisa A. Novaka, ki je zapisal, da so odrasli radi v imenu

vzgojnosti čistili pravljice njihovih krvavih dimenzij, vendar so s tem zelo okrnili njihovo

sporočilo. Otroci ne ţivijo v inkubatorjih, kjer bi bili zavarovani pred bolečino, strahom ter

grozo. S pomočjo pravljic, slik in kipov sprejemajo kodirano sporočilo o krutosti sveta.


17

V likovno predagoški literaturi za otroke v prvi triadi ne najdemo akta, neprimerne teme pa

so tudi ljubezen, erotika in golota. Vendar je avtorica neprimerni motiv preverila v praksi

in ga vključila v naloge opazovanja in spoznavanja. Otroci so mitološko zgodbo o Akteonu

in Diani brez zadrţkov upodobili in zato ne vidi nobenih ovir, da ne bi umetniških del s

temi temami predstavili otrokom (Tavčar, 1995).

2.4 LIKOVNA APRECIACIJA IN LIKOVNO VREDNOTENJE

2.4.1 TERMINOLOŠKA OPREDELITEV IN OSNOVNE ZNAČILNOSTI

LIKOVNE APRECIACIJE

Izraz likovna apreciacija sta opisala avtorja Kraguljac in Karlavaris (1970). Zapisala sta, da

uporabljamo tuji termin za to področje likovne vzgoje zato, ker se je teţko odločiti za

katerikoli drugi termin, ki ga uporabljamo v našem jeziku. Likovno opazovanje se zdi

preveč pasivno in estetsko presojanje preveč intelektualno za otroke v osnovni šoli. Tudi

uradni termin likovno vrednotenje zveni pretenciozno, čeprav nihče ne misli, da mora

otrok dejansko oceniti umetniško delo, ampak se samo uvaja v vrednotenje.

Z izrazom likovno apreciativne zmoţnosti poimenujemo skupne perceptivno-receptivne

zmoţnosti učencev. To je zaznavanje in sprejemanje likovnega v umetniških delih. V

sodobni likovni vzgoji imata likovno izraţanje in likovna apreciacija enako pomembni

vlogi. Vendar je likovni apreciaciji v naših osnovnih šolah namenjene manj pozornosti kot

likovnemu izraţanju. Tuji strokovnjaki ţe dalj časa izraţajo potrebo po sistematičnem

pouku likovne apreciacije, predvsem pri starejših učencih, pri katerih ustvarjalno izraţanje

ţe prehaja v kritično fazo (Duh, 2004).

Kraguljac in Karlavaris (1970) sta zapisala, da obstajata dve teoriji glede vprašanja narave

sposobnosti likovne apreciacije. Po prvi teoriji je apreciativna sposobnost specifičen talent,

ki pri učencih obstaja ali pa ne, po drugi pa apreciativna sposobnost temelji na splošnih

sposobnostih, kot so percepcija, domišljija, bogastvo asociacij, spomin, čustvenost, splošno

presojanje itd. Narava apreciativnih sposobnosti je pomembna za likovne pedagoge in še

posebno za sestavljalce programa likovne vzgoje. Če je apreciativna sposobnost specifična

nadarjenost, bi moral biti šolski progam sestavljen tako, da omogoča odkrivanje in

razvijanje tega talenta pri tistih, ki ga imajo. V drugem primeru pa, če likovna apreciacija


18

sloni na splošnih sposobnostih, ki jih imajo v večji ali manjši meri vsi normalno razviti

otroci, mora šolski program delovati v smislu razvijanja likovne apreciacije pri vseh

učencih.

Novejše raziskave so pokazale, da imajo kreativno in apreciativno sposobnost vsi

normalno razviti otroci. Ne obstajajo posebne lastnosti, ki bi jih imeli nadarjeni otroci,

ostali pa ne. Nekateri raziskovalci so ţe v sredini prejšnjega stoletja ugotavljali, da likovne

sposobnosti niso prirojene, ampak se jih da razvijati z ustreznim pedagoškim delom.

Obstoječi učni načrti in programi za likovno vzgojo puščajo pri nekaterih vsebinah dovolj

moţnosti za načrtno razvijanje likovne apreciacije. Dodatne spodbude za razvoj

apreciativnih sposobnosti pa najdemo v primerno izvedeni fazi uvodne motivacije in v fazi

vrednotenja (Duh, 2004).

2.4.2 RAZVIJANJE LIKOVNE APRECIACIJE

Razvijanje likovne apreciacije temelji na razvijanju percepcije umetniškega dela. Ob tem

pa učenci spoznavajo posamezne probleme likovne umetnosti in se usposabljajo, da

umetniško delo vidijo, ga razumejo in v njem uţivajo. Tako kot proces likovne

ustvarjalnosti se tudi proces likovne apreciacije razvija tako, da predstavlja postopno

vključevanje zavestnih in racionalnih komponent, brez opuščanja emocionalnih in

spontanih komponent. Tako ima tudi proces recepcije umetniških del, ki je sestavina

apreciativnih sposobnosti ustvarjalni karakter (Duh, 2004).

Nekateri avtorji so bili mnenja, da je najboljša vadba apreciacije aktivno likovno

delovanje. Menili so, da o tehničnih problemih in njihovem reševanju ne more presojati

nihče, kateri se z njimi ni tudi sam srečal. Vendar mnogi likovni kritiki sami niso

ustvarjalci. Kljub temu pa ustvarjalno delo ugodno vpliva na razvoj likovne apreciacije. Z

lastnim ustvarjanjem na nekem področju: z razvijanjem umetniškega oblikovanja,

občutljivosti za likovni jezik in estetskim doţivljanjem v procesu izraţanja, s

pridobivanjem tehničnih izkušenj in z delom z različnimi materiali pripomoremo k

razvijanju apreciacije pri istem področju likovne umetnosti. Tako lahko sklepamo tudi

obratno, da lahko z razvijanjem apreciativnih sposobnosti ugodno vplivamo na likovno

ustvarjanje učencev (prav tam).


19

Opazovanje umetniških del mora biti več kot samo gledanje in hitro reagiranje. Za

razvijanje likovne apreciacije je pomembno, da je opazovanje umetniških del pomensko

doţivetje, ki pripelje do interakcije med učencem in umetniškim delom. V razredu je

potrebno vzpostaviti primerne pogoje, v katerih bodo učenci brez strahu izraţali svoja

osebna mnenja, ki so pri vsakem učencu drugačna. Perspektiva in izraţeno mnenje enega

učenca pa bo stopnjevalo doţivetja pri ostalih učencih, in tako tudi pri njih spodbujalo

razvoj likovnih apreciativnih sposobnosti (Duh, 2004).

Različni učenci različno reagirajo na isto umetniško delo. Vsak učenec pa bi se naj na isto

delo odzval na več kot en način. Ločimo tri načine odzivanja na umetniško delo:

- Odziv na čustveni ravni se kaţe tako, da pri opazovalcih vzbudi čustven odziv na

umetniško delo.

- Pri odzivu na asociativni ravni se opazovalcu ob umetniškem delu porajajo

asociacije.

- Odziv na formalni intelektualni ravni pa se pri opazovalcih pojavi po formalni

analizi in interpretaciji umetniškega dela.

Ti tipi odzivov se spreminjajo od opazovalca do opazovalca, in tako se lahko nekdo takoj

odzove na čustveni način, nekdo drug pa na intelektualni ravni. Določeno umetniško delo

lahko pri večini opazovalcev sproţi asociacije, druga umetnina pa lahko povzroči pri

opazovalcih čustven odziv (prav tam).

Različni avtorji ločijo različne faze v razvoju likovne apreciacije, saj gre opazovanje in

sprejemanje umetniških del, in tako tudi razvoj likovne apreciacije, skozi več faz.

Kraguljačeva (1966) je zapisala, da mora imeti likovna apreciacija v osnovni šoli dve fazi:

- Prva faza predstavlja usmerjenost k temu, da dobi otrok čim bolj jasno zaznavo

oziroma percepcijo umetniškega dela.

- Druga faza pa je usmerjena k temu, da se rezultati percepcije izrazijo z besedami in

postanejo tako zavestno oblikovani.

Da lahko otrok uţiva v umetniških oblikah, jih mora najprej opaziti. Zato je zelo

pomembno, da otrok pri likovni vzgoji pridobi tehniko opazovanja estetskih objektov.

Vendar se ta tehnika ne sme spremeniti v šablono. Biti mora dovolj proţna, da se lahko

prilagodi različnim vrstam umetniških del in različnim opazovalcem (Kraguljac, 1966;

povz. po Kraguljac in Karlavaris, 1970, str. 8). Potrebno je torej oblikovati instrumente za

prenikanje v likovno umetnino in učence navajati na to, da vidijo, si predstavljajo in

razumejo likovna dela (Tavčar, 1995).


20

Paganyeva pa pri razvijanju likovne apreciacije loči štiri faze:

- Prva faza je zaznavanje likovnega dela z vsemi čutili. Učitelj mora učence ţe na

začetku odvrniti od prehitrih zaključkov, da jim je neko delo všeč ali ne in jih

spodbuditi k zavestnemu opazovanju. Ob tem pa se lahko učenci umetniškega dela

tudi dotaknejo in s kretnjami po zraku prikaţejo določene likovne značilnosti. Tako

pridobijo o umetnini zraven realnih tudi fiktivne vtise, kot so zvok, okus in vonj.

- Druga faza predstavlja sproščanje čustev. Ob zaznavanju likovnega dela z vsemi

čutili, moramo dati učencem dovolj časa, da se zavejo svojih občutkov. Učinki

slike na opazovalca se razlikujejo po intenzivnosti občutenja.

- V tretji fazi vtise o umetniškem delu pretvorimo v jezik. Učenci s pomočjo jezika

izrazijo, kakšen vpliv ima nanje umetnina in kakšne občutke vzbuja v njih.

Upoštevati je treba pravilo, da najprej govori slika učencu, nato učenec komunicira

s sliko in na koncu komunicira s sliko učitelj. Najprimernejše oblike verbalnega

izraţanja pri opazovanju slik so spontane izjave v okvirju okrogle mize, verbalni

impulzi, vprašanje-odgovor-dialog, opis slike in pripovedovanje zgodb.

- Četrta faza je delovanje oziroma produkcija. Za razliko od prvih treh faz, ki so

dajale prednost sprejemanju umetniških del, predstavlja ta faza predelavo in

posnemanje umetniških del (Paganay, 1993; povz. po Duh, 2004, str. 48).

Pri poudarjanju percepcije umetniškega dela ne smemo pozabiti na afektivnost, ki je

pomembna komponenta likovne apreciacije. Afektivna reakcija se sproţi ob stiku z

umetnino in je posledica individualnih dejavnikov. Če postaja likovna percepcija vse bolj

podrobna in diferencirana, potem tudi izzove vse bolj natančne emocionalne reakcije. To

pomeni vţivljanje vsakega posameznika v umetniško sporočilo ustvarjalca, in tako

zagotavlja ustrezno doţivljanje umetniškega dela.

Intelektualnemu vrednotenju posvečamo v osnovni šoli manj pozornosti, saj temelji na

osnovi estetskih principov in zakonitosti, ki jih učenci šele spoznavajo.

Percepcija kompleksnega umetniškega dela z vsemi detajli predstavlja nalogo, ki zahteva

mnogo vaje in izkušenj. Razvijanje sposobnosti takšnega percipiranja je verjetno

najpomembnejša faza pri vadbi apreciacije in vsekakor najpomembnejša pri starejših

učencih. Da pa bi lahko dosegli tako jasno percepcijo, je potrebno razlikovati glavne

elemente umetniškega dela. Likovni elementi (barve, oblike, …) in njihovi medsebojni

odnosi so mišljeni kot individualne posameznosti in kot sestavine celote (Kraguljac in

Karlavaris, 1970).


21

Avtorja Barkan in Kepes trdita, da bi se organska celota pokvarila, če bi opazovalec v svoji

analizi ločeval elemente umetniškega dela. Po njunem mnenju se ne more noben element

umetniškega dela opazovati ločeno, ne da bi pri tem trpela celota (Barkan, 1955 in Kepes,

1967; povz. po Kraguljac in Karlavaris, 1970, str. 9). Kraguljac in Karlavaris (1970) se z

njima povsem ne strinjata. Menita, da lahko analiziramo in percipiramo elemente

umetniškega dela, vendar ne smemo pozabiti na celovitost umetnine. Pozornost učencev

moramo usmeriti na konkretne elemente umetniškega dela. Upoštevati je potrebno starost

učencev in njihove izkušnje, saj jim lahko nekatere plasti likovnega dela laţje, druge teţje

predstavimo, nekatere jim predstavimo prej, druge pa kasneje.

Na razvoj likovne apreciacije pa pozitivno vpliva tudi inovativni pristop v fazi vrednotenja

pri uri likovne vzgoje. Učenci namreč opravijo pri opazovanju in sprejemanju svojih

likovnih del podobne korake kot pri opazovanju in sprejemanju umetniških del. Zato

pričakujemo, da lahko zavestno opazovanje in sprejemanje otroških likovnih del pozitivno

vpliva na opazovanje umetniških del, in tako prispeva k razvijanju likovne apreciacije pri

učencih (Duh, 2004).

2.5 OBISKI GALERIJ IN MUZEJSKA PEDAGOGIKA

Učencem je potrebno omogočiti neposreden stik z originalnimi umetniškimi deli.

Reprodukcije, diapozitivi, videoposnetki in podobno so le informacije o umetniškem delu

in ne morejo nadomestiti neposrednega stika z originalno umetnino. Zato bi morali z

učenci nekajkrat na leto obiskati umetnostno galerijo, muzej ali razstavišče. V večjih

krajih, na primer Ljubljani, Celju in Mariboru, galerije izvajajo pedagoške programe, ki so

prilagojeni starosti otrok (Duh in Vrlič, 2003). Pogosto pa učencem in učiteljem preprečuje

obisk galerije prevelika oddaljenost od šole in doma (Tavčar, 1995). Učencem lahko

omogočimo srečanje z umetniškimi originali še na druge načine: lahko si ogledajo

skulpture v okolici šole, razstavo učencev višjih razredov ali pa organiziramo v šoli

razstavo odraslega umetnika (Duh in Vrlič, 2003).


22

2.5.1 ZGODOVINA IN RAZVOJ VREDNOTENJA UMETNIŠKIH DEL

TER MUZEJSKE PEDAGOGIKE

Razmah muzejske pedagogike se je v tujini začel šele v prvih desetletjih 20. stoletja, pri

nas pa še kasneje, ko so galerije in muzeje začele mnoţično obiskovati šolske skupine. Pri

nas se je od druge polovice 19. stoletja pa do konca tridesetih let 20. stoletja razvijala in

oblikovala šolska metodika opazovanja likovnih del, kot predhodnica muzejske

pedagogike (Tavčar, 2001).

Janez Flis je leta 1885 v uvodu svoje knjige zapisal, da si, ko pridemo v mesto, ki ima

zgodovinske in umetnostne znamenitosti, najprej ogledamo stare ali nove stavbe, ki imajo

umetniško vrednost, zlasti cerkve. Vendar samo ogledovanje ne bo nudilo opazovalcu

nikakršnega duševnega uţitka, če o stavbarstvu, raznih slogih, o razvoju in zgodovini nima

nobenega znanja (Flis, 1885; povz. po Tavčar, 2001, str. 10).

Nek pisec je v pedagoški reviji Popotnik leta 1883 predlagal, kako lahko učitelji učencem

razloţijo notranjost cerkve in zapisal vprašanja, s katerimi bi lahko učence spodbudili k

opazovanju. Slovenskim učencem je v tistem času galerijo nadomeščala cerkev, saj se je

prvo umetniško razstavišče, Jakopičev paviljon, odprlo šele leta 1909 (Tavčar, 2001).

Vendar tudi odprtje razstavišča ni spodbujalo seznanjanja otrok z umetniškimi deli, saj je

Edvin Rozman istega leta zapisal, da priporoča obisk razstav le odraslim. Otrok naj ne bi

vodili na umetniške razstave, ker lahko umetniška dela presoja le dozorel razum. Zanje so

primerne le tiste razstave, ki so skladne z njihovim razumom (Rozman, 1909; povz. po

Tavčar, 2001, str. 11). V prvi polovici 19. stoletja se učenci v naših šolah niso smeli

ukvarjati z risbami umetnikov, ampak so morali risati po predlogah različne geometrijske

like, okraske in stvari, ki so jih potrebovali pri obrtniškem delu. Pobudniki za posodobljen

pouk so zahtevali uvedbo nove metode risanja, ki bi temeljila na risanju po naravi in

priporočali uporabo umetniških del. Zapisali so, da bo morala imeti vsaka šola, ki bo hotela

imeti dobre risarje, čim več dobrih in kvalitetnih slik. Brez teh učenci ne bodo dobri risarji,

kajti čim več slik vidijo, tem hitreje in bolje se privadijo na opazovanje narave in slik. Nek

anonimni pisec je v pedagoški reviji zapisal, da lahko estetski čut zadušimo, če ga ne

gojimo. Pri šolskih sprehodih in izletih lahko veliko naredimo za umetniško vzgojo z

ogledovanjem in preučevanjem bliţnjih cerkva, kipov, primernih poslopij z umetniško

vrednostjo ali umetniških zbirk. Lichtwark je opisal, kako bi naj z učenci postopali pri

opazovanju umetniških del. Poudaril je, da se je pri tem treba izogibati kritičnemu


23

presojanju umetnin in učence opozarjati le na sredstva, s katerimi umetniško delo učinkuje

na nas. Ker pa umetniških zbirk ni povsod, jih učitelj nadomesti s podobami, ki si jih naj z

učenci pridno ogleduje v prvih letih šolske dobe. Lichtwark je v umetniški galeriji v

Hamburgu mlade vpeljeval v umevanje umetniških del s pomočjo vaj za opazovanje

umetniških del. Menil je, da se smisel za lepo razvija in izpopolnjuje in da lahko zato

govorimo o poučevanju tudi na področju estetskega izobraţevanja. V metodičnem

priročniku Vaje v opazovanju umetniških del, ki je izšel leta 1897, je zapisal, da se morajo

učenci naučiti opazovati umetniška dela, ne pa mehanično ponavljati estetske pojme iz

zgodovine umetnosti. Temeljna naloga gibanja za umetniško vzgojo je bila, da bi si učenec

oblikoval občutek za lepo in razumevanje lepega ter sposobnost za razumevanje lepote

narave. Lepoto umetniških del bi naj učenec usvajal dejavno in ne pasivno. Umetnostni

vzgoji so pripisovali velik pomen pri razvijanju učenčeve samostojnosti in individualnosti,

povezovali pa so jo z moralno in religiozno vzgojo (Tavčar, 2001).

Predstavnik gibanja je strnil naloge umetnostne vzgoje v pet točk:

- Umetnostna vzgoja naj krepi duhovne in fizične moči učenca.

- Razvija naj občutek in potrebo po doţivljanju umetnin.

- Učenca naj uvaja v nov svet ustvarjanja ter v njem spodbuja ţeljo po ustvarjanju.

- V otroku naj razvija lepe in vzvišene občutke in interes za oplemenitenje njegove

osebnosti.

- Umetnostna vzgoja naj tudi vpliva na razvoj domišljije (Ogrizović, 1963; povz. po

Tavčar, 2001, str. 17).

Po njihovem mnenju je ustrezno razumevanje umetnosti moţno šele v puberteti, pri starosti

12 let, prej pa lahko govorimo le o predstopnjah. V začetku 20. stoletja so v Londonu in na

Švedskem osnovali društvo za okraševanje šol z umetniškimi deli, na Nizozemskem in

Finskem pa je delovalo društvo Umetnost v šoli. V Franciji so ustanovili društvo, ki je za

učence prirejalo obiske muzejev, vrtov, pomembnih stavb, kinematografskih in

gledališčnih predstav ter koncertov. Pri nas takšnih društev ni bilo, saj so pobude za razvoj

umetnostne vzgoje izraţali le posamezniki. Eden izmed njih je zapisal, da se naj učenec

pred umetnino najprej zabava, kasneje pa naj jo globlje spoznava in se iz nje uči okusa,

barve, tehnike, lepote črt in umetnikovih občutij. Učenec naj dobi smisel za pravo

umetnost in naj ceni umetniška dela domačih umetnikov ter v prostem času z veseljem

zahaja v galerije. Podobno je razmišljal drugi avtor, ki je zapisal, da moramo ţe pri

najmlajših otrocih začeti zbujati zanimanje in smisel za umetnost. Saj če ţelimo narediti


24

umetnost dostopno za odrasle, moramo ugodna tla za to pripraviti ţe v rani mladosti

(Tavčar, 2001).

Različni pisci so priporočali seznanjanje učencev z umetniškimi deli, kjer bi slika vršila

svojo vzgojno nalogo. Humek je o ogledovanju slik zapisal, da učence navajamo, da

opazujejo barve, črte in oblike v naravi. Učenci naj natančno opazujejo tudi podrobnosti in

se ţe zgodaj odvadijo površnosti v opazovanju. Ko z učenci opazujemo slike, jih

primerjamo z naravo in ţivljenjem. Na slikah so lahko upodobljene osebe v gibanju ali

mirovanju, izraţajo lahko veselje, ţalost, skrb ali razmišljanje. Učenec mora vse to začutiti,

zato mu dovolimo, da lahko ponovi gibanje, ki je izraţeno na sliki, in mu pustimo, da

naredi vesel, ţalosten ali zaskrbljen obraz. Na tak način se lahko učenec vţivi v dejanje na

sliki (Humek, 1909; povz. po Tavčar, 2001, str. 18).

Suher je predstavil učni načrt za opazovanje umetniških del oziroma umetniško vzgojo, ki

je bil določen za vsak razred posebej. Snov je razdelil v nazorna okroţja, po didaktičnem

načelu od bliţnjega k daljnemu in od znanega k neznanemu. Doma naj si otrok ogleda,

kako mati krasi prt in oče svoj koţuh. Opazuje naj skrinjo, omaro, posteljo, orodje, lonce,

okensko mreţo, ograjo, sleme in pročelje ter naštete stvari primerja s sosedovo hišo. V šoli

naj opazuje moderne okraske na tleh, steni, na oknu in pročelju. Otrok naj opazuje cerkev,

kjer mu razloţimo slike in skulpture, ki so originalna umetniška dela. Pripravimo si načrt

za vsako leto za opazovanje slikarskih del, skulptur in arhitektur. V galerijo in muzej

peljemo učence šele takrat, ko so si ogledali dovolj materiala, s katerim se vsakodnevno

srečujejo (Suher, 1923; povz. po Tavčar, 2001, str. 20).

Avtorica Garantini je leta 1930 navedla navodila za opazovanje slik. Zapisala je, da

moramo sliko obesiti pred učence in jim dati nekaj minut časa, da jo opazujejo. Nato lahko

vsak pove svoje mnenje o sliki. Temu sledi pravo opazovanje in analiziranje slike.

Avtorica je zapisala postopek za opazovanje umetniških del. Najprej je potrebno določiti

motiv umetniškega dela, nato pa ugotoviti, kaj je v ospredju, poudarjeno ali izpuščeno,

material in tehniko dela, vsebino slike ter način prikaza svetlobe, barve in oblike. Poudarila

je, da lahko učitelj govori le takrat, ko učencem razlaga umetnino in ko potencira estetski

uţitek. Učitelji ne smejo za opazovanje vseh slik uporabljati istega postopka, ampak ga

morajo prilagoditi. Opozarja tudi, da učenci ne smejo kritično vrednotiti umetniških del,

ampak mora umetnina v njih vzbujati estetsko ugodje in uţitek. Naloga šole ni, da vzgaja

umetnike, temveč mora učence naučiti, da spoštujejo in razumejo umetniška dela. Estetsko

presojanje umetnin pa zaključi z delitvijo umetnin na tiste, ki ugajajo, in tiste, ki ne


25

ugajajo. Presojanje je po njenem mnenju odvisno od snovi, vsebine in forme umetniškega

dela (Garantini, 1930; povz. po Tavčar, 2001, str. 21).

V tridesetih letih 20. stoletja so v pedagoških revijah ţe opozarjali na pomen muzejev pri

seznanjanju z likovno umetnostjo in so poskušali razviti metodiko opazovanja likovnih del,

ki bi bila prilagojena pouku v šolskih učilnicah. Predlagali so dejavno obliko opazovanja

umetniških del, kjer bi se učenci pogovarjali in opisovali slike, ter s pomočjo učitelja

nadgrajevali svoje znanje o umetninah (Tavčar, 2001).

Muzejska pedagogika se je pri nas začela razvijati šele v začetku šestdesetih let 20. stoletja,

ko so v galerijah in muzejih zaposlili prve kustose pedagoge. Takrat je muzejska

pedagoška dejavnost doţivela razmah in se dvignila na višjo kakovostno raven, saj so

kustosi pedagogi v galerije in muzeje prenašali izkušnje iz tujine ter za potrebe galerij

prilagajali šolske metode in oblike dela. Prva publikacija z reprodukcijami umetniških del,

ki je bila prilagojena predšolskim in osnovnošolskim otrokom, avtorja Luca Menašeja z

naslovom Kaj nam kaţejo slikarske umetnine, je izšla leta 1976. Pet let kasneje je izšla

knjiga Gal v galeriji pesnice Svetlane Makarovič in ilustratorja Kostje Gatnika in leta 1988

zloţenka Pozdravljeni cicibani avtorice Lidije Tavčar. Pri nas je bilo na področju

vrednotenja umetniških del za predšolske in osnovnošolske otroke storjeno zelo malo. V

Italiji je izšla zbirka knjig L'arte per i bambini, v kateri so avtorji v obliki zgodbic

predstavljali in razlagali umetniška dela priznanih slikarjev. S pomočjo izbranih slik in

detajlov so spletli zgodbe, ter ob njih na zanimiv način razloţili formalne in vsebinske

značilnosti umetniških del. Oviro je pri nas predstavljala tudi zastarela miselnost, da naj

galerije obiskujejo le učenci višjih razredov osnovne šole ter srednješolci. Vendar je

Narodna galerija tudi na tem področju premaknila stvari, saj so v razstavnem katalogu

zapisali, da so ustaljene načine likovno vzgojnega delovanja v galeriji spremenili v

sproščeno in igrivo obliko. Zavedajo se, da otroci vseh vrednot umetniških del ne morejo

dojeti v celoti. Ţelijo pa si, da bi razstavni prostori postali otrokom domači in prijetni in da

bi umetniška dela čustveno doţiveli, razbrali njihove likovne vrednote, ter pridobili nove

vizualne izkušnje (prav tam).

Potreba po razlagi umetniškega dela se je pojavila zaradi umetniških del, ki niso

prikazovala resničnosti ali so bila drugačna in gledalcem nerazumljiva. Zato se je med

umetniško delo in občinstvo vrinil vmesni člen, umetnostni kritik in kasneje razlagalec

(prav tam). Avtonomna umetnost zahteva kompetentnega gledalca, ki jo zna gledati in

videti kot umetnino in od katerega lahko prejme druţbeno priznanje. Vendar šola ne

producira kompetentnega občinstva, temveč mnoţično občinstvo, ki je odvisno od


26

druţbenega priznanja umetnin. V šoli učenje o umetnosti vedno nekoliko zaostaja za

produkcijo umetnin. Zaradi tehničnih razlogov nikoli ne obravnava najnovejših in

dvomljivih, še ne potrjenih vrst umetniških del. Zato se mora avtonomna umetnost obrniti

na ţe priznane kulturnike (umetnike, kritike, zbiralce in galeriste), ki s časovnim odlogom

in razlago omogočijo vključitev umetnine v učni program. Šola ne more producirati

primernega občinstva, vendar ima kot vzgojna institucija moč, da vsiljuje in naredi

določena likovna dela vredna in primerna, da jih učenci občudujejo, določena pa bi morali

celo odstraniti. To na koncu privede do tega, da se nam nekatera umetniška dela zdijo

naravno vredna, da jih občudujemo (Rotar; povz. po Tavčar, 2001, str. 23).

2.5.2 DOSEDANJE UGOTOVITVE RAZISKAV O OTROŠKEM

VREDNOTENJU UMETNIŠKIH DEL

Ker nas je v empiričnem delu diplomske naloge zanimalo, kakšna umetniška dela so

najbolj všeč učencem v tretjem razredu osnovne šole ter kaj vpliva na njihov izbor, bomo v

tem poglavju predstavili rezultate podobnih raziskav o tem, kako otroci doţivljajo

umetniška dela.

V milanskem muzeju Pinacoteca di Brera so v osemdesetih letih prejšnjega stoletja opravili

eksperiment z osnovnošolskimi otroki. Postavili so jih pred tri slike in jih pustili, da lahko

vsako opazujejo kolikor časa ţelijo. Zanimalo jih je, kaj otrok na sliki opazi, kaj mu ugaja,

kako interpretira predstavljeno sceno ter s katero figuro se identificira. Na Crivellijevi sliki

La Madonna della candeletta je bil otrokom najbolj všeč mali otrok, in to zato, ker ima

njegova mama dragulje. Na umetniškem delu so otroci videli gospo, ki ima v naročju

otroka, sedi v naslonjaču obdanem z jabolki; je bogata, ker nosi dragulje; je lepa, ker ima

na glavi zlato krono in ima lepo obleko z briljanti; in je bela kot Angleţinje, ki nimajo

sonca. Jabolka na sliki so otroci opisovali kot okrogla in zrela, ker so rdeče in rumene

barve. Najpogosteje so se poistovetili z obema figurama, v katerih so večkrat videli mater z

otrokom, kot Marijo z Jezusom. Otrokom se je gospa zdela bolj ţalostna in zaskrbljena kot

pa vesela. Podobne odgovore so dobili tudi po opazovanju ostalih dveh slik in niso veliko

odstopali od odgovorov, dobljenih na petini istega vzorca otrok, testiranih z

Rorschachovim in Blackyevim testom in z risbo druţine. Ta eksperiment je dokazal, da bi

se bilo treba znebiti predsodka, da je mogoče umetniško delo dojeti brez posredovanja


27

kulture. Ni dovolj, da otroke pripeljemo v galerijo in jim omogočimo neposreden stik z

umetniškimi deli, ampak jih moramo naučiti gledati (Tavčar, 1992).

V ljubljanski Narodni galeriji je Lidija Tavčar v letu 1986 in 1987 izpeljala raziskavo s

šestletnimi otroki. To je bila prva študija pri nas, v kateri je avtorica empirično ugotavljala,

kakšna umetniška dela so všeč predšolskim otrokom. V raziskavi je sodelovalo 1685

šestletnih otrok, ki so v Narodni galeriji v Ljubljani risali pred originalnimi umetniškimi

deli. Z analizo motivov, kateri so otroke najbolj pritegnili, je ugotovila, da so se odločali

predvsem za portrete in druge povedne motive (ţanr, krščanski ikonografski motiv) in

manj za krajino. Med portreti so deklice najbolj pritegnile ţenske, dečke pa moške figure.

Dečki so se redkeje odločali za portrete, saj jih bolj privlači akcija in pogumni junaki, s

katerimi se identificirajo. Zato so se pogosto odločali za umetniško delo Sv. Jurij v boju z

zmajem, slikarja J. J. Geigerfelderja. To umetniško delo so otroci uvrstili na prvo mesto,

saj jim je bilo najbolj všeč zaradi dramatičnosti, literarnosti in povednosti ter zaradi

identifikacije z junakom. Pogosto so se odločali tudi za Jamovo Kolo in Sternenov Rdeči

parazol. Najmanj pa jim je bil všeč motiv krajine, deklicam še manj kot dečkom (prav

tam).

Podobne raziskave (Strnad 2006) kaţejo na to, da ikonografija in likovni elementi ne

vplivajo enako na dečke in deklice. Deklicam so bili najbolj všeč portreti ţensk z lepimi

barvami, dečki pa so se odločali na podlagi motivov, ki so lahko bili grozni, smešni ali

lepi. Prav tako na izbor umetniškega dela vpliva pogostost obiskovanja galerij, saj so tisti

otroci, ki so večkrat v galeriji, bolj samostojni ter znajo bolje utemeljiti svoj izbor

umetniškega dela.


28

2.6 PREDSTAVITEV IZBRANIH UMETNIŠKIH DEL

Za izvajanje raziskave smo izbrali reprodukcije slikarskih umetniških del z različnimi

motivi, ki smo jih razporedili v osem sklopov glede na likovni problem iz učnega načrta za

tretji razred osnovne šole.

2.6.1 PRVI SKLOP – LIKOVNI PROBLEM: SVETLITEV IN TEMNITEV

BARVE

V prvem sklopu smo zbrali pet reprodukcij slikarskih umetniških del, v katerih lahko

zaznamo likovni problem svetlitev in temnitev barve. Izbrali smo umetnine z naslednjimi

motivi: portret, ţanr, krajina ter abstraktni in fantazijski motiv.

V učnem načrtu je kot standard znanja v tretjem razredu navedeno, da učenci »razumejo

pojme: svetla barva, temna barva, najsvetlejša, najtemnejša barva, svetlitev barve in

temnitev barve.« (Učni načrt, 2004, str. 23)

2.6.1.1 IVANA KOBILICA: POLETJE

Slika Poletje zdruţuje vse motive, ki so privlačili slikarko: portret, ţanr in roţe (www.ng-

slo.si). Slikarka je kot model prikazala svojo sestro Fani, mestno gospodično, ki so se ji

pridruţili vaški otroci. Modela v ospredju sta slikarkin

bratranec in njegova sestrica, ki pomagata Fani spletati

cvetno kito. V ozadju sta naslikana še dva vaška

radovedneţa. Pripovedna figuralna scena je postavljena

na prosto, v poletno zelenje z ţivopisanim cvetjem (Ilich

Klančnik, 1999). Slikarka je ustvarila ţive figure,

krajinski okvir – drevesa, travo, svetlobne učinke – pa je

naslikala z bolj sproščenimi in s pastoznimi potezami

(Ivana Kobilica, 1979).

Slika 1: Ivana Kobilica, Poletje; 1889/90; Olje na platnu; 180 x 140 cm; Narodna galerija, Ljubljana

http://www.ng-slo.si/



29

2.6.1.2 PAUL KLEE: ZADETO MESTO / STRICKEN PLACE

Slika vsebuje jasno razvrstitev vodoravnih in navpičnih elementov. Slikar je začel s svetlo

rumeno barvo in navzdol nanizal trakove vedno bolj temne barve, od oranţne do škrlatne.

Spodnja polovica slike temno škrlatne barve je posejana s posameznimi deli svetle barve.

Temna puščica, ki izhaja iz levega zgornjega kota, kaţe

navpično navzdol v center slike. Pika, postavljena znotraj

svetlega diska, je predviden cilj puščice. Pod njo se pravilno

zaporedje trakov spremeni v nered z nizom velikih

pravokotnih mreţastih oblik. Druga puščica, sestavljena iz

delcev, je postavljena ob popačeni človeški figuri. Čoln na

svetlo rjavem ozadju se premika v desno, vstran od ruševin.

Ta motiv lahko razumemo kot simbolni spomin Kleeja na

čas prve svetovne vojne (www.paulkleezentrum.ch).

2.6.1.3 CAMILLE PISSARRO: KOSTANJI V OSNYU / THE CHESTNUT

TREES AT OSNY

Pissarroja uvrščamo med vodilne predstavnike impresionistov zaradi jasnosti in bleščavosti

njegovih krajin, ki poveličujejo lepoto francoskega podeţelja. Mnoge slikarjeve krajine

imajo kvalitetno abstraktno zasnovo, saj mreţa iz

dreves in vej spleta grafični vzorec preko platna.

Sence se prepletajo, svetloba pa je razpršena in

prekinjena. Umetnik je v tistem času obiskal Osny

ter čudovito izdelal miren motiv podeţeljskega

ţivljenja. (Doeser, 1996).

Slika 2: Paul Klee, Betroffener Ort; 1922; Akvarel, perorisba s tušem čez svinčnik na papir in karton; 30,7 x

23,1 cm; Zentrum Paul Klee, Bern

Slika 3: Camille Pissarro, The chestnut trees at Osny; 1873; Olje na platnu; 65 x 81 cm; Private collection,

New Jersey


30

2.6.1.4 RENE MAGRITTE: PIRENEJSKI GRAD / THE CASTLE IN THE

PYRENEES

Slikar je mojstrovino izdelal po naročilu svojega prijatelja, odvetnika in pesnika, Harrya

Torczynera. Čeprav je imel umetnik popolno svobodo, je

naročnika spodbudil, da je izrazil svoje mnenje o izboru.

Izmed številnih risb, ki jih je predlagal Magritte, je izbral

podobo velike skale, nad katero se dviga grad. Naročnik sam

pa je predlagal še jasno nebo in temno, razburkano morje, ker

se iz temnega oceana dviga skala upanja, na kateri je trdnjava,

grad. Pirenejski grad je postala ena od slikarjevih najbolj

znanih in največkrat reproduciranih slik. Zdruţuje umetnikovo

tipično vznemirljivo kombiniranje vsakdanjih predmetov s

privlačno poezijo in mistiko (www.imj.org.il).

2.6.1.5 PIERRE AUGUSTE RENOIR: PLES V MOULIN DE LA GALETTE

/ LE MOULIN DE LA GALETTE

Renoir je na tej sliki upodobil moţe s klobuki in slamniki ter ţenske v ljubkih oblekah, ki

klepetajo, pijejo in plešejo pod lučmi slavne pariške plesne dvorane. Slikar je rad

upodabljal te prizore ter prikazoval vzorce, ki

jih ustvarja svetloba, ujeta med postavami na

plesišču (Vrhunci likovne umetnosti, 1994).

»Svetloba in barva, gibanje in brezskrbno

veselje do ţivljenja so manifest Renoirovega

slikarstva.« (Sproccati, 1994, str. 129)

Slika 4: Rene Magritte, Pirenejski grad; 1959; Olje na platnu; 200 x 145 cm; Gift of Harry Torczyner, New

York, to American Friends of the Israel Museum

Slika 5: Pierre Auguste Renoir, Ples v Moulin de la Galette; 1876; Olje na platnu; 78 x 114 cm; Zasebna

zbirka

http://www.imj.org.il/


31

2.6.2 DRUGI SKLOP – LIKOVNI PROBLEM: RITEM

Za drugi sklop smo izbrali pet reprodukcij slikarskih umetnin, v katerih je kot likovni

problem poudarjen ritem. Vseh pet izbranih umetniških del ima različne motive, zastopani

motivi so: portret, fantazijski, abstraktni motiv, krajina in ţanr.

V učnem načrtu za tretji razred je predvideno, da učenci razumejo ritmično razporejanje

barv in se seznanijo s pojmom nizanje oziroma enakomerno razporejanje barvnih

elementov. V naravi in okolju učenci poiščejo primere nizanj elementov po obliki,

velikosti in barvi. Kot standard znanja je zapisano, da učenci opišejo pojme ponavljanje in

enakomerno nizanje elementov (Učni načrt, 2004).

2.6.2.1 GUSTAV KLIMT: POLJUB / THE KISS

Na sliki je upodobljen par med poljubljanjem na robu cvetočega polja pred bronastim

ozadjem. Oblačilo moškega sestavljajo kvadrati nevtralne barve, na glavi ima venec iz trte.

Ţenska z roţami v laseh je odeta v oblačilo, sestavljeno iz dotikajočih se krogov ţarečih

barv. Njun objem je ovit s tančico koncentričnih krogov (http://en.wikipedia.org).

Upodobljena je mnoţica vzorcev in oblik, prevladuje pa zlata barva, ki je poudarjena s

svetlimi roţami in bogatimi okraski na obleki.

S pomočjo čutnih oblik, drznih vzorcev in

bujnih barv je ustvaril erotično sliko, sanjski

svet, ki je hkrati razkošen in dekadenten

(Vrhunci likovne umetnosti, 1994).

Slika 6: Gustav Klimt, Poljub; 1907/1908; Olje, srebrni in zlati nanos na platnu; 180 x 180 cm; Galerija

Belvedere, Dunaj

http://en.wikipedia.org/


32

2.6.2.2 MARK GERTLER: VRTILJAK / MERRY GO ROUND

To delo je nastalo na višku prve svetovne vojne, ki je bila tudi povod za nastanek slike.

Moški in ţenske so naslikani v otrplih pozah, njihova usta

ponazarjajo skladno kričanje in zdi se, kot da so ujeti na

vrtiljaku, ki se nenehno vrti (www.tate.org.uk).

Na vrtiljaku so naslikani liki z odprtimi usti, ki so otrpnili

v pisane mehanične lutke, ki delujejo preprosto, a hkrati

zlovešče. Ker so liki naslikani v uniformah, se slika

razume kot satira na vojne grozote, saj se je javnost takrat

začela zavedati strahot prve svetovne vojne (Vrhunci

likovne umetnosti, 1994).

2.6.2.3 VICTOR VASARELY: FOLK-LOR

Umetnik je zapisal, da ga je barva in oblika enote pripeljala do metode, ki ima univerzalno

vrednost. S tem je mislil na svetovno folkloro. Z njeno

spremenljivo funkcijo lahko damo polno priznanje

vizualnim potrebam mnoţice. To je optimistična

teţnja, ki bi koristila nadaljnjemu človeškemu razvoju

(Holzhey, 2005). Na tej sliki so prisotni naslednji

likovni problemi: ritem, niz in geometrijske oblike

(http://likovna-kultura.ufzg.hr).

Slika 7: Mark Gertler, Vrtiljak; 1916; Olje na platnu; 189,2 x 142,2 cm; Tate Gallery, London

Slika 8: Victor Vasarely, Folk-lor; 1973; Akril na platnu; 120 x 120 cm; Michele Vasarely collection


33

2.6.2.4 ANDRE DERAIN: MOST CHARING CROSS / CHARING CROSS

BRIDGE

Ta slika je priznana kot odlično fauvistično delo. Cesta in zgradbe so naslikane z velikimi

barvnimi ploskvami, med tem ko sta

spremenljivo nebo in voda prikazana z

majhnimi, drobnimi potezami, ki spominjajo na

neoimpresionistični stil. Oblike vozil so

popačene, njihovi obrisi odsevajo upogib

Viktorijinega nabreţja ob Temzi v Londonu, in

tako dajejo občutek hitrosti (www.musee-

orsay.fr).

2.6.2.5 MATIJA JAMA: KOLO

Na zelo svetli sliki je na prostranem travniku predstavljena sklenjena skupina sedmih

razigranih deklet, ki se vrtijo v krogu, plešejo kolo, oziroma rajajo. Skupino je upodobil z

jasnimi potezami čopiča, ne glede na pravilnost oblik in obrisov. Prizor je preţet s svetlobo

toplega poletnega popoldanskega sonca, zato

so tudi barvne sence mehke in zračne.

Učinek gibanja je zelo naraven in iz

podrobnosti lahko razberemo nasmehe na

obrazih (Juteršek, 1997).

Slika 9: Andre Derain, Most Charing Cross; 1906; Olje na platnu; 81 x 100 cm; Musee d'Orsay, Paris

Slika 10: Matija Jama, Kolo; 1935; Olje na platnu; 74,4 x 109 cm; Narodna galerija, Ljubljana

http://www.musee-orsay.fr/

http://www.musee-orsay.fr/


34

2.6.3 TRETJI SKLOP – LIKOVNI PROBLEM: SVETLO/TEMNI

KONTRAST

V tretjem sklopu smo izbrali pet reprodukcij umetniških del z različnimi motivi: tihoţitje,

portret, interier, ţanr, in krajina. Poiskali smo umetnine, v katerih je poudarjen

svetlo/temni kontrast.

V učnem načrtu (2004) je zapisano, da učenci v tretjem razredu razumejo pojme svetla in

temna barva ter najsvetlejša in najtemnejša barva.

2.6.3.1 LUBIN BAUGIN: TIHOŢITJE S ŠAHOVNICO / STILL LIFE WITH

CHESS – BOARD (THE FIVE SENSES)

Na tej sliki se zdi arhaična razporeditev objektov precej revna v primerjavi s Holandskimi

tihoţitji tistega časa. Na Bauginovih slikah prevladujejo estetski elementi, ki odsevajo

strogo kalvinistično moralo. Simboli so bili uporabljeni zelo varčno: temno ogledalo

predstavlja vid, šopek nageljnov v vazi - voh, kruh in vino - okus, šahovnica na zaprti

škatli – dotik in rumeno rdeča mandolina –

sluh. Zraven je kup kart s pikovim fantom na

vrhu in zaprta mošnja. Glasba se je smatrala

kot nemoralna in kot nasprotje evharističnim

simbolom kruha in vina (www.wga.hu).

Slika 11: Lubin Baugin, Tihoţitje s šahovnico; 1630; Olje na lesu, panel, 55 x 73 cm; Musée du Louvre,

Paris

http://www.wga.hu/


35

2.6.3.2 PABLO PICASSO: PORTRET JACQUELINE S ČRNO RUTO /

JACQUELINE WITH BLACK SCARF

Pablo Picasso je nedvomno najslavnejši in najbolj vsestranski umetnik 20. stoletja. Bil je

tudi eden najbolj plodnih, saj je v svojem ţivljenju

ustvaril na tisoče likovnih del. Njegovo ţivljenje je bilo

burno tudi na stara leta. Leta 1953 ga je zapustila

Francoise Gilot in vzela s seboj tudi njuna otroka.

Kmalu zatem je spoznal Jacqueline Roque in leta 1955

sta se skupaj preselila v vilo pri Cannesu. V naslednjih

letih je umetnik naslikal na stotine portretov Jacqueline.

Kljub mnoţici slogov, v katerih je umetnik ustvarjal, je

bila zlahka prepoznavna zaradi svojih izrazitih potez in

temnih las (Harris, 1996).

2.6.3.3 GUSTAVE CAILLEBOTTE: MLADENIČ OB OKNU / YOUNG

MAN AT HIS WINDOW

Na sliki je upodobljen umetnikov mlajši brat Reni, ki stoji s

hrbtom obrnjen proti nam in gleda skozi okno druţinske hiše

na ulico v Parizu. Slikar je naslikal mogočno kamnito

balustrado, ki izrazito deli notranjost hiše ter svet pod njo.

Če pa sledimo Renijevemu pogledu, nas pritegne ulica. Ker

umetnina zaradi zvijače pritegne opazovalčev pogled na

razgled skozi okno, je to ena od Caillebottovih

najočarljivejših slik (Vrhunci likovne umetnosti, 1994).

Slika 12: Pablo Picasso, Jacqueline s črno ruto; 1954; Olje in oglje na platnu; 92 x 73 cm; Private collection,

Collection Jacqueline Picasso, Mougins

Slika 13: Gustave Caillebotte, Mladenič ob oknu; 1876; Olje na platnu; 116,2 x 80,9 cm; Zasebna zbirka


36

2.6.3.4 BERTHE MORISOT: ZIBELKA / THE CRADLE

Na tej sliki je slikarka je upodobila mlado mater, ki predano varuje svojega otroka, kateri

spi v zibelki. Naslikala je svojo sestro Edmo, ki pazi na

svojo spečo hčer. Z neţno harmonijo barv, s

prefinjenimi potezami čopiča in z razporeditvijo obeh

likov je dosegla občutje neţnosti in ljubezni. Z

občutkom je naslikala tkanine, prozorno tančico, ki

zastira otroško posteljico in satenasto zaveso za mlado

materjo, kar še stopnjuje občutje domačnosti (Vrhunci

likovne umetnosti, 1994).

2.6.3.5 PIETER THE ELDER BRUEGEL: VRNITEV LOVCEV / THE

HUNTERS IN THE SNOW (JANUARY)

Slika najverjetneje predstavlja mesec december ali januar in spada v skupino slik, ki

predstavljajo mesece v letu. Umetnik je na čudovit način prikazal vzdušje tišine in mraza,

ki pritiska na zasneţeno naravo. V ozadju je z

občutkom za naravno resničnost naslikal gore

ter z barvami brez primere prikazal belino

snega ter zeleno nebo in led (Mojstrovine v

muzejih sveta, 1994).

Slika 14: Berthe Morisot, Zibelka; 1872; Olje na platnu, 56 x 46 cm; Musee d'Orsay, Paris

Slika 15: Pieter Bruegel the Elder, Vrnitev lovcev; 1565; Olje na lesu, panelu; 117 x 162 cm;

Kunsthistorisches Museum, Vienna


37

2.6.4 ČETRTI SKLOP – LIKOVNI PROBLEM: ČISTE BARVE

Za četrti sklop smo izbrali pet reprodukcij slikarskih umetnin z različnimi motivi: ţival,

interier, portret in abstraktni motiv. V vseh je prisoten likovni problem čistih oziroma

nemešanih barv.

Učenci v tretjem razredu poimenujejo barve in njihove različice, obnovijo značilnosti ne-

mešanih oziroma čistih barv ter poiščejo primere čistih barv v okolju in na umetniških

delih. Učenci poznajo pojme nemešana ali čista barva, mešana barva in barvno mešanje

(Učni načrt, 2004).

2.6.4.1 JOAN MIRO: PETELIN / LE COQ

Miro je bil španski slikar in grafik, ki je ustvarjal pod vplivom nadrealizma in kubizma

(Leksikon slikarstva, 1996). Bil je eden največjih umetniških osebnosti 20. stoletja, kateri

je zbujal občudovanje s svojo neizčrpljivo domiselno silo, ki daje njegovim delom podobo

fabule, veselega in vedrega, mrkega in zastrašujočega

izraza. Obdrţal je svojo neodvisnost v vztrajnem iskanju

znaka, ki bi naj s svojo gotovostjo zmagal nad vsemi

očarljivimi in strašnimi nesmiselnostmi ţivljenja

(Apollonio, 1969). Le Coq je bila leta 2007 na draţbi

prodana za vrtoglavih 6,6 milijonov funtov (15,5

milijonov $) anonimnemu kupcu iz Amerike

(www.abc.net.au).

Slika 16: Joan Miro, Petelin; 1940; Gvaš, akvarel in svinčnik; 63,5 x 48,9 cm; Zasebna zbirka


38

2.6.4.2 HENRI MATISSE: RDEČI INTERIER, TIHOŢITJE NA MODRI

MIZI / RED INTERIOR, STILL LIFE ON A BLUE TABLE

Intenzivne barve dajejo v povezavi z enostavnostjo oblik

sliki nenavadno privlačnost. V svojem vedrem

razpoloţenju pooseblja idel umetnikov, kar je Matisse

sam izrazil tako: »Sanjal sem o umetnosti, ki vsebuje

ravnoteţje, čistost, mirnost, brez vzemirjenja in vsiljenih

predmetov. O umetnosti, ki bo lahko pomirila

intelektualce, poslovneţe, pisatelje in bo predstavljala

počitek za moţgane ter bo povrnila moč razumu, kot

dober naslonjač, kjer se lahko vsakdo odpočije od

fizičnih naporov.« (www.kunstsammlung.de)

2.6.4.3 GILBERT IN GEORGE: KAZANJE OSLOV / THUMBING

Lika se v oblačilih modre, rdeče in bele barve pojavljata na nečem, kar izgleda kot okno. V

ozadju je upodobljena visoka zelena stavba. Lika

pozirata z narejeno resnima obrazoma in morda kaţeta

osle normam in ustaljenim navadam tradicionalne

umetnosti. Umetnika Gilbert Proesch in George

Pasmore sta upodobila samega sebe s humorjem in

namernim slabim okusom, saj sama iz sebe delata

predmet posmeha (Vrhunci likovne umetnosti, 1994).

Slika 17: Henri Matisse; Rdeči interier, tihoţitje na modri mizi; 1947; Olje na platnu; 116 x 89 cm;

Kunstsammlung Nordrhein-Westfallen, Düsseldorf

Slika 18: Gilbert in George, Kazanje oslov; 1991; Mixed Media, Mešani mediji; 169 x 142 cm; Anthony d'

Offay Galery, London

http://www.kunstsammlung.de)./


39

2.6.4.4 OSKAR KOKOSCHKA: DETAJL (IZSEK) IZ SPEČE DEKLICE /

DETAIL FROM THE DREAMING YOUTHS - SLEEPING GIRL

To je edina izmed litografij, ki se je podrejala Kokoschkovi ţelji, da bi izdelal otroško

pravljico. Predstavili smo izsek iz dela, kjer je

upodobljena speča deklica, ki sedi na majhnem

otočku obkroţenem z vodo, kamnitim obzidjem, v

ozadju je upodobljen gozd in grad. Umetnik je

uporabil ţive barve znotraj izrazitih črnih obrisov.

To je povezano z njegovim otroštvom, ko je

uporabil škatlo z barvami in pobarval črno bele

slike v knjigi pravljic ter pri tem uporabil barve, ki

jih je imel najrajši: rdečo, zeleno, rumeno in modro

(www.artandarchitecture.org.uk.).

2.6.4.5 PIET MONDRIAN: KOMPOZICIJA Z RDEČO, RUMENO,

MODRO IN ČRNO / COMPOSITION WITH RED, YELLOW, BLUE AND

BLACK

Umetnik je naslikal dominanten mreţast črni vzorec, ki je posejan z ţivahnimi ploskvami

osnovnih barv. Zaznamo lahko jasnost in

doslednost, ki se poveča zaradi sestavljanke pisanih

kvadratov in pravokotnikov. Slika ponazarja

slikarjev koncept nefiguralne umetnosti, saj se

osredotoča na natančnost in ravnovesje. Mondrian

je opustil stare umetniške elemente ter uporabljal le

najpreprostejše, ravne črte in osnovne barve, za

katere je menil, da jim je dana duhovna energija


Slika 19: Oskar Kokoschka, Detajl (izsek) iz Speče deklice; 1907; Litografija; 24 x 29,3 cm; The Courtauld

Gallery, London

Slika 20: Piet Mondrian, Kompozicija z rdečo, rumeno, modro in črno; 1921; Olje na platnu; 59,5 x 59,5 cm;

Museum Ludwig, Köln

http://www.artandarchitecture.org.uk/


40

2.6.5 PETI SKLOP – LIKOVNI PROBLEM: SVETLITEV IN TEMNITEV

BARVE

V petem sklopu smo tako kot v prvem zbrali pet reprodukcij slikarskih del z likovnim

problemom svetlitve in temnitve barv. Poiskali smo umetniška dela z naslednjimi motivi:

krajina, ţanr, tihoţitje, interier, portret in ţival.

Učenci v tretjem razredu razvijajo zmoţnost samostojnega svetlenja in temnenja barv in

razvijajo občutek za stopnjevanje svetlosti in temnosti barv. Razumejo pojma svetlitev

barve in temnitev barve (Učni načrt, 2004).

2.6.5.1 CLAUDE MONET: POSTAJA SAINT – LAZARE / THE SAINT –

LAZARE TRAIN STATION

Monet je znano pariško ţelezniško postajo upodobil večkrat. Slikar impresionist je v

ţelezniški postaji našel veliko zanimivih motivov, kot so lokomotive, kovinske

arhitekturne gmote, prosojnost steklene strehe,

svetlobne učinke ter z dimom in paro nasičeno

ozračje. Vendar umetnik ni upodobil dela

postaje, ki gleda proti mestu, ampak velik

pokrit del, ki se odpira v vse smeri potovanja

(Umetnost: Svetovna zgodovina, 2000).

Slika 21: Claude Monet, Postaja Saint – Lazare; 1877; Olje na platnu; 21 X 29 inches; Musee d'Orsay, Paris


41

2.6.5.2 GEORGES SEURAT: KOPALCI V ASNIERESU / BATHERS AT

ASNIERES

Umetnik je sliko naslikal z drobnimi barvnimi nanosi, ki se zaradi barvne

komplementarnosti zlivajo v izreden svetlobni

efekt (Sproccati, 1994).

Asnieres je industrijsko predmestje Pariza ob

reki Seni. Slika prikazuje skupino mladih

delavcev, ki preţivljajo svoj prosti čas ob reki

(www.nationalgallery.org.uk).

2.6.5.3 PABLO PICASSO: SADJE V VAZI / FRUIT IN A VASE /

COMPOTIER, FRUIT, AND GLASS

Pablo Picasso je bil najslavnejši slikar moderne umetnosti ter najbolj vsestranski in

najgenialnejši slikar prejšnjega stoletja. Poleg tega, da je ustvaril na tisoče slik, se je

uveljavil tudi kot kipar, grafik in keramik. Pripravil je

pot moderni umetnosti ter bil njen največji ustvarjalec.

Slaven je postal zaradi svoje vsestranskosti in

samostojnosti, saj se je od časa do časa pridruţil kateri

od novih umetnostnih smeri, jih sooblikoval, istočasno

pa je spremljal tudi druge slogovne teţnje ali jih celo

sam razvijal (Leksikon slikarstva, 1996). Po letu 1907

je ustvarjal dela, ki pripadajo kubizmu, v katerem je bil

stvarni svet razstavljen na temeljne geometrijske oblike

(krogla, stoţec, valj) (Harris, 1996).

Slika 22: Georges Seurat, Kopalci v Asnieresu; 1883-84; Olje na platnu; 201 x 300 cm; National Gallery,

London

Slika 23: Pablo Picasso; Sadje v vazi; 1909; Olje na platnu; 91 x 72,5 cm; State Museum of New Western

Art, Moscow

http://www.nationalgallery.org.uk/


42

2.6.5.4 JAN VAN EYCK: ARNOLFINI IN NJEGOVA ŢENA / THE

ARNOLFINI PORTRAIT

Na sliki je upodobljen italjanski trgovec Giovanni Arnolfini, ki drţi za roko svojo mlado

nevesto. Umetnik je majhnega psa, cokle na tleh, sadje na

okenski polici, svečo, roţni venec, deske in preprogo na

tleh itd. naslikal z veliko natančnostjo. Na steno je zapisal,

da je bil prisoten na poročni slovesnosti. Pod napisom

lahko v ogledalu vidimo hrbta poročenega para in tretjo

figuro, ki je morda slikar, kateri je bil priča dogodku

(Vrhunci likovne umetnosti, 1994). Ta slika je morda prvi

meščanski portret v zgodovini umetnosti, saj sta zakonca

naslikana v svoji hiši med simboli doseţene blaginje in

predmeti iz domačega ţivljenja (Sproccati, 1994).

2.6.5.5 EUGENE DELACROIX: MLAD TIGER SE IGRA Z MATERJO / A

YOUNG TIGER PLAYING WITH ITS MOTHER

Delacroix je kot francoski romantični slikar pokazal dve strani romantične osebnosti: na

eni strani zavestno sodelovanje v svojem času, kar je izrazil s sliko o revoluciji leta 1830,

in na drugi strani zanimanje za eksotiko

(Sproccati, 1994). Umetnik si je šel s svojim

prijateljem, kiparjem Barye, ki je upodabljal

ţivali, pogosto ogledovat velike divje ţivali

v ţivalski vrt Jardin des Plantes v Parizu

(www.wga.hu).

Slika 24: Jan Van Eyck, Zakonca Arnolfini; 1434; Olje na platnu; 81,8 x 59,7 cm; National Gallery,

London

Slika 25: Eugene Delacroix, Mlad tiger se igra z materjo; 1830; olje na platnu; 130 x 195 cm; Musée Du

Louvre, Paris, France

http://www.wga.hu/


43

2.6.6 ŠESTI SKLOP – LIKOVNI PROBLEM: BARVNA PLOSKEV

V šestem sklopu je zbranih pet reprodukcij slikarskih umetnin, v katerih je poudarjen

likovni problem barvne ploskve. Izbrali smo umetniška dela z ţanrskim, fantazijskim,

abstraktnim motivom, avtoportret in motiv krajine.

V tretjem razredu osnovne šole učenci utrdijo pojme barvna ploskev ter trganje,

izrezovanje, razporejanje in prekrivanje barvnih ploskev (Učni načrt, 2004).

2.6.6.1 PIETER DE HOOCH: ŢENSKA IN DEKLA Z VEDROM NA

DVORIŠČU / WOMAN AND MAID

Umetnik je umirjeno sliko druţinskega dogodka sestavil

iz drobnih in natančnih detajlov. Z jasno svetlobo je dal

prizoru ostro resničnost. Če ne bi naslikal odprtih

dvoriščnih vrat, ki gledajo na cesto, bi se zdelo, da sta

postavi zaprti v brezčasnem svetu (Vrhunci likovne

umetnosti, 1994).

Domneva se, da je bila slikarju kot model za deklo

njegova ţena (www.wga.hu).

Slika 26: Pieter de Hooch, Ţenska in dekla z vedrom na dvorišču; c. 1657; Olje na platnu; 53 x 42 cm; The

Hermitage, St. Petersburg


44

2.6.6.2 RENE MAGRITTE: PREBODENI ČAS / TIME TRANSFIXED

Slikarjevo pojmovanje prostora je vzrok, da na nepredvidljiv način zdruţuje najbolj

domače podobe, ki jih predstavi z nazornim, skrivnostnim in odtujajočim realizmom.

Nepremični vlak je v popolnem nasprotju z upodobitvijo ure in dima, ki se kadi iz

lokomotive (Sproccati, 1994). Magritte je razloţil, da je

ţelelel v sliki zdruţiti skrivnostno podobo lokomotive z

običajno in domačo podobo kamina v jedilnici. S tem je

dosegel, da so navadne in nepovezane podobe postale

skrivnostne in magične. Lokomotivo je postavil v odprtino

kamina, da se zdi, kot da bi se pojavila iz ţelezniškega

predora. Drobna lokomotiva drvi v skromno opremljeno

jedilnico, njen dim pa se urejeno kadi iz dimnika in spominja

na vrtinčenje dima v peči (www.artic.edu).

2.6.6.3 ERNST LUDWIG KIRCHNER: AVTOPORTRET Z MODELOM /

SELF – PORTRAIT WITH MODEL

Umetnik je to sliko naslikal z grobimi potezami čopiča in

uporabil strupene barve, ki se divje bijejo in tako ustvarjajo

občutek z energijo nabitega obupa. Zdi se, kot da je slika

premajhna, da bi zajela ves prizor in kot da so barve ob

robovih utesnjene. To umetniško delo z vibrirajočimi

barvami, dramatično intenziteto in z oglatimi obrisi je

značilno za čutni ekspresionizem (Vrhunci likovne umetnosti,

1994).

Slika 27: Rene Magritte, Prebodeni čas; 1938; Olje na platnu; 147 x 99 cm; Art Institute, Chicago

Slika 28: Ernst Ludwig Kirchner, Avtoportret z modelom; 1910; Olje na platnu; 149,9 x 100,3 cm;

Kunsthalle, Hamburg

http://www.artic.edu/


45

2.6.6.4 WASSILY KANDINSKY: JESEN NA BAVARSKEM / AUTUMN

IN BAVARIA

Na tej sliki je umetnik upodobil pogled na ulico v Murnau. Zaradi shematičnega prikaza

krajine, jasnih oblik in sijočih barv se postavlja vprašanje, v kakšnem odnosu je bil

umetnik s svojimi sodobniki, in na svoj način

se je lahko tega naučil na obiskih avantgardnih

razstav v Parizu in s sodelovanjem v Salonu

d'Automne. Njegove krajine z mesti in z

gorami so ekstremno poenostavljene in so

čudovit skladen prikaz intenzivnih barv

(Bellido, 1995).

2.6.6.5 PABLO PICASSO: TRIJE GLASBENIKI / THREE MUSICIANS

Ta slika je zelo velika, saj meri v višino in širino

več kot 2 metra. Naslikana je v stilu sintetičnega

kubizma in daje videz, kot da je narejena iz

kosov papirja. Središčna figura je harlekin, ki

igra na kitaro, z dvema glasbenikoma na vsaki

strani. Levo od glasbenikov je umetnik naslikal

psa, kateremu se jasno vidijo ušesa.

(www.artquotes.net).

Slika 29: Wassily Kandinsky, Jesen na Bavarskem; 1908; Olje na lepenki, 33 x 44,7 cm; Centre Georges

Pompidou, Paris

Slika 30: Pablo Picasso, Trije glasbeniki; 1921; Olje na platnu; 200,7 x 222,9 cm; The Museum of Modern

Art (MoMA), New York


46

2.6.7 SEDMI SKLOP – LIKOVNI PROBLEM: SVETLO/TEMNI

KONTRAST

V sedmem sklopu je, enako kot v tretjem, zbranih pet reprodukcij slikarskih umetnin, v

katerih je poudarjen svetlo/temni kontrast. Izbrali smo umetniška dela z različnimi motivi:

portret, skupinski portret, krajina in tihoţitje.

V učnem načrtu (2004) je zapisano, da učenci v tretjem razredu razumejo pojme svetla in

temna barva ter najsvetlejša in najtemnejša barva.

2.6.7.1 REMBRANDT VAN RIJN: NOČNA STRAŢA / THE

NIGHTWATCH

To umetniško delo sodi v tipologijo skupinskega portreta, ki je bil zelo priljubljen v

protestantski druţbi (Sproccati, 1994). To veliko umetniško delo je narejeno po naročilu

poveljnika strelske čete Fransa Banninga

Cocqa. Z njim je ţelel ohraniti spomin nase in

na svoje moţe, ki so varovali mir v svobodnem

Amsterdamu. Po čiščenju slike so ugotovili, da

je prizor precej svetlejši, kot so sprva menili

(Umetnost: Svetovna zgodovina, 2000).

Slika 31: Rembrandt van Rijn, Nočna straţa; 1642; Olje na platnu; 363 x 437 cm; Rijksmuseum,

Amsterdam


47

2.6.7.2 JOHANNES VERMEER / JAN VERMEER VAN DELFT: POGLED

NA DELFT / VIEW ON DELFT

Slikar je z izjemno natančnostjo zabeleţil oblačno vreme nad Delftom. Vendar moramo

umetnikov domnevni realizem uvrstiti v predromantično slikarstvo, kjer je videno zmeraj

tudi posledica notranjega dojemanja (Sproccati,

1994).

Prosojnost svetlobe, veličastno oblačno nebo in

fin odsev v vodi prispevajo k močnemu vtisu.

Ta slika odseva resničnost, da se zdi, kot da bi

skozi okno gledali na Delft pred 350. leti

(www.mauritshuis.nl).

2.6.7.3 MATEVŢ LANGUS: PRIMIČEVA JULIJA Z BRATOM JANEZOM

Matevţ Langus je bil v poletnem času zaposlen s slikanjem fresk, v zimskem pa se je

ukvarjal s tabelnim slikarstvom. Večkrat so ga poimenovali kot zadnjega baročnega

slikarja, vendar sodi njegovo ustvarjanje ţe v

čas bidermajerja, ki ga je pomembno

sooblikoval nov druţbeni sloj naročnikov –

meščanstvo. Umetnik je znan po portretih

kranjskih, še posebej ljubljanskih meščanov

(www.ng-slo.si).

Slika 32: Johannes Vermeer, Pogled na Delft; 1660-1661; Olje na platnu; 96,5 x 115,7 cm; Mauritshuis,

Den Haag

Slika 33: Matevţ Langus, Primičeva Julija z bratom Janezom; Olje na platnu; 57,5 x 74 cm; Narodna

galerija, Ljubljana

http://www.mauritshuis.nl/



48

2.6.7.4 HENRI FANTIN – LATOUR: BELE VRTNICE / WHITE ROSES

Umetnik je slikal roţe iz svojega vrta. Zelo dober je

bil v slikanju belih roţ, ki jih je pogosto upodobil

pred temnim ozadjem (www.yorkartgallery.org.uk).

Na tej sliki je slikar naslikal vrtnice, ki ţarijo na

temnem ozadju. Vrtnice so rezano cvetje, ki ga

zaradi kratkega ţivljenja pogosto razumemo kot

simbol umrljivosti (Vrhunci likovne umetnosti,

1994).

2.6.7.5 MARIO SIRONI: UČENKA / L'ALLIEVA

Umetnik je sliko naslikal v postavantgardnem ozračju,

ki zahteva vrnitev k redu in prikazuje nova načela v

umetnosti. Na sliki je v kompleksno podobo sestavil

trdo geometrično poudarjanje, ukinitev časa,

konstrukcijsko zasnovo, arhitekturo in kiparstvo ter

veličastno in nepremično figuro. Umetnik je motive,

prevzete iz tradicije, prestavil v moderno govorico

(Sproccati, 1994).

Slika 34: Henri Fantin – Latour, Bele vrtnice; 1875; Olje na platnu; York Art Gallery

Slika 35: Mario Sironi, Učenka; 1922-1923; Olje na platnu; Zbirka Deana, Benetke


49

2.6.8 OSMI SKLOP – LIKOVNI PROBLEM: MEŠANE BARVE

V zadnjem, osmem sklopu, smo zbrali pet reprodukcij slikarskih umetniških del, v katerih

je izpostavljen likovni problem mešane barve. Izbrali smo umetniška dela z naslednjimi

motivi: portret, ţival, ţanr, krajina in abstraktni motiv.

V tretjem razredu učenci poiščejo primere mešanih barv v okolju, naravi in na umetniških

delih. V učnem načrtu za tretji razred je zapisano, da učenci poznajo pojme barvno

mešanje, nemešana (čista), mešana barva in postopno dodajanje barve (Učni načrt, 2004).

2.6.8.1 OSKAR KOKOSCHKA: PORTRET DEGENERIRANEGA

UMETNIKA / SELF PORTRAIT OF A DEGENERATE ARTIST

Umetnik je vse poteze in posebnosti svojega obraza naslikal z mnogimi barvnimi odtenki.

S tem je ţelel prikazati svojo zaskrbljenost in jezo. Močne

poteze čopiča izgledajo hkrati spontane in neurejene, vendar

so skrbno nadzorovane. Slikar je pretiraval z barvami in jih

izkrivljal, ker je tako ţelel prikazati globoka čustva. Zaradi

takšnega načina prikazovanja je to umetniško delo odličen

primer ekspresionizma, kateremu je bil umetnik zelo zvest


Slika 36: Oskar Kokoschka, Portret degeneriranega umetnika; 1937; Olje na platnu; 110 x 85 cm; Scottish

National Gallery of Modern Art, Edinburgh


50

2.6.8.2 FRANZ MARC: PUJSKI / PIGGIES

Nemški slikar Franz Marc je bil pomemben predstavnik nemškega ekspresionizma in

ustanovitelj skupine Modri jezdec (Der Blaue

Reiter) (Leksikon slikarstva, 1996). Na

Marcovih slikah ostaja prisoten naravni

element, in po tem se njegove umetnine

razlikujejo od abstraktnih slik Kandinskega

(Sproccati, 1994). Na večini umetnikovih del so

naslikane ţivali, predvsem konji ţivih barv,

vendar pa so po letu 1912 postala njegova dela

bolj abstraktna (Vrhunci likovne umetnosti,

1994).

2.6.8.3 ROBERT DELAUNAY: POKLON BLERIOTU / HOMAGE TO

BLERIOT

Umetnik je ustvaril abstraktno kompozicijo z

vrtinčastimi spiralami in vrtečimi se barvnimi

krogi, ki ustvarjajo liričen vzorec. Na desni

strani slike lahko opazimo Eifflov stolp, na levi

pa krila in properel letala. Umetniško delo slavi

prvi polet čez Rokavski preliv, ki ga je leta

1909 izvedel Louis Bleriot (Vrhunci likovne

umetnosti, 1994).

Slika 37: Franz Marc, Pujski; Olje na platnu

Slika 38: Robert Delaunay, Poklon Bleriotu; 1914; Akvarel; 78 x 76 cm; Musee d'Art Moderne de la Ville

de Paris, Pariz


51

2.6.8.4 PIETER THE ELDER BRUEGEL: OTROŠKE IGRE / CHILDREN'S

GAMES

Ta slika predstavlja pravo enciklopedijo Flamskih otroških iger, saj je na njej prikazanih

okoli 84 iger; nekatere od njih so aktualne tudi v današnjem času. Na sliki je upodobljenih

več kot 250 otrok, ki se igrajo s kosi lesa, s kockami, z obroči in s sodi, saj so bile umetno

narejene igrače v 16. stoletju zelo redke. V

levem zgornjem kotu je prizor mnoţice na ulici

zamenjal s pokrajino, ampak tudi tam se otroci

kopajo in igrajo ob reki (www.wga.hu).

2.6.8.5 PAUL SIGNAC: RUMENO JADRO / THE YELLOW SAIL

Signac je bil privrţenec pointilistične tehnike in je kontrastne barve namestil eno ob drugo,

ne da bi jih mešal med seboj. Tako je dobil

vrsto točk, ki se spojijo le, če jih opazujemo iz

daljave. Umetnik je uporabljal dognanja

impresionistov o tem, kako se barve

spreminjajo v različnih svetlobnih razmerah


Slika 39: Pieter the Elder Bruegel, Otroške igre; 1559-60; Olje na lesu; 118 x 161 cm; Kunsthistorisches

Museum, Vienna

Slika 40: Paul Signac, Rumeno jadro; 1904; Olje na platnu; 124 x 70 cm; Galleria dell' Accademia, Venice

http://www.wga.hu/


52

3 METODOLOGIJA

3.1 NAMEN IN CILJ

Namen raziskave je ugotoviti, kakšna je priljubljenost različnih motivov umetniških del v

tretjem razredu osnovne šole, katera likovna dela so učencem najbolj všeč in kateri motivi

jih najbolj pritegnejo ter kako na izbor vplivata spol in okolje. Z empirično raziskavo

ţelimo ugotoviti odnos do motiva učencev tretjih razredov desetih osnovnih šol iz

Podravja. Zanimalo nas je, kako se njihov odnos do motiva spreminja glede na spol in

glede na okolje, iz katerega izhajajo učenci.

Cilj raziskave je bil ugotoviti odnos učencev do motiva pri likovni vzgoji v tretjem razredu

osnovne šole. Učitelji bi lahko rezultate raziskave uporabili pri pouku likovne vzgoje in

posegali po umetninah z motivi, ki so učencem najbolj všeč, in jim s tem omogočali bolj

doţiveto spoznavanje likovnih del iz svetovne zakladnice likovne umetnosti.

3.2 RAZČLENITEV, PODROBNA OPREDELITEV IN OMEJITEV

RAZISKOVALNEGA PROBLEMA

3.2.1 RAZISKOVALNA VPRAŠANJA

V empiričnem delu smo izhajali iz naslednjih vprašanj:

1. Kakšna je priljubljenost različnih motivov v tretjem razredu osnovne šole? (RV 1)

2. Kateri motivi so najbolj všeč učencem v tretjem razredu osnovne šole? (RV 2)

3. Zakaj so določeni motivi učencem najbolj všeč? (RV 3)

4. Ali obstaja razlika v priljubljenosti motiva glede na spol učencev? (RV 4)

5. Ali obstaja zveza med priljubljenostjo motiva in okoljem, iz katerega prihajajo

učenci? (RV 5)


53

3.2.2 RAZISKOVALNE HIPOTEZE

Pri raziskovanju izhajamo iz sledečih hipotez:

HS – Predpostavljamo, da obstajajo statistično značilne razlike glede na spol učencev

zajetih v raziskavo pri izbiri motivov.

- HS1 – Predpostavljamo, da obstajajo statistično značilne razlike glede na spol v

prvem sklopu slik.


drugem sklopu slik.


tretjem sklopu slik.


četrtem sklopu slik.


petem sklopu slik.


šestem sklopu slik.


sedmem sklopu slik.

- HS8 – Predpostavljamo, da obstajajo statistično pomembne razlike glede na spol v

osmem sklopu slik.

HSTR – Predpostavljamo, da ne obstajajo statistično značilne razlike pri izbiri motivov

glede na socialni stratum šol, s katerih prihajajo učenci, zajeti v raziskavo.

- HSTR1 – Predpostavljamo, da ne obstajajo statistično značilne razlike glede na

socialni stratum šol pri izbiri motivov v prvem sklopu slik.


socialni stratum šol pri izbiri motivov v drugem sklopu slik.


socialni stratum šol pri izbiri motivov v tretjem sklopu slik.


socialni stratum šol pri izbiri motivov v četrtem sklopu slik.


54


socialni stratum šol pri izbiri motivov v petem sklopu slik.


socialni stratum šol pri izbiri motivov v šestem sklopu slik.


socialni stratum šol pri izbiri motivov v sedmem sklopu slik.


socialni stratum šol pri izbiri motivov v osmem sklopu slik.

3.3 RAZISKOVALNA METODA

Pri raziskavi smo uporabili deskriptivno in neeksperimentalno metodo pedagoškega

raziskovanja. Statistična obdelava podatkov je zajela osnovno deskriptivno statistiko in

preizkus.

3.4 RAZISKOVALNI VZOREC

V vzorec smo zajeli 156 učencev tretjih razredov iz desetih osnovnih šol iz Podravja. Med

njimi je bilo 82 (52,6%) dečkov in 74 (47,4%) deklic.

Tabela 1: Številčna in procentualna vrednost raziskovalnega vzorca

Spol f f%

Dečki 82 52,6%

Deklice 74 47,4%

Skupaj 156 100%


55

Tabela 2: Raziskovalni vzorec

Osnovne šole Število učencev

f f%

OŠ Ormoţ 21 13,5%

OŠ Olge Meglič, Ptuj 16 10,3%

OŠ Ljudski vrt, Ptuj 19 12,2%

OŠ Janka Padeţnika, Maribor 12 7,7%

OŠ Kamnica 14 8,9%

OŠ Miklavţ pri Ormoţu 18 11,5%

OŠ Gorišnica 19 12,2%

OŠ Središče ob Dravi 13 8,3%

OŠ Velika Nedelja 13 8,3%

OŠ Ţetale 11 7,1%

Skupaj 156 100%

Iz zgornje tabele (Tabela 2) je razvidno število učencev iz vsake posamezne šole, kateri so

sodelovali v raziskavi. V raziskavo smo vključili 5 mestnih šol (OŠ Ormoţ, OŠ Olge

Meglič, OŠ Ljudski vrt, OŠ Janka Padeţnika in OŠ Kamnica) in 5 podeţelskih šol (OŠ

Miklavţ pri Ormoţu, OŠ Gorišnica, OŠ Središče ob Dravi, OŠ Velika Nedelja in OŠ

Ţetale).

Tabela 3: Razporeditev učencev glede na socialni stratum

Šole

Dečki Deklice Skupaj

f f% f f% f f%

Mestne šole 45 54,9% 37 45,1% 82 52,6%

Podeţelske šole 37 50% 37 50% 74 47,4%

Skupaj 82 52,6% 74 47,4% 156 100%

Iz zgornje tabele (Tabela 3) je razvidno število dečkov in deklic ter njihovo skupno število

glede na okolje, iz katerega izhajajo. V raziskavi je sodelovalo 156 učencev, od tega je bilo

82 (52,6%) učencev iz mestnih in 74 (47,4%) učencev iz podeţelskih šol.


56

Tabela 4: Številčna in procentualna razporeditev učencev glede na šole

Osnovne šole Dečki Deklice Skupaj

f f% f f% f f%

Ormoţ 9 42,9% 12 57,1% 21 13,5%

Olge Meglič, Ptuj 6 37,5% 10 62,5% 16 10,3%

Ljudski vrt, Ptuj 13 68,4% 6 31,6% 19 12,2%

Janka Padeţnika, Maribor 8 66,7% 4 33,3% 12 7,7%

Kamnica 9 64,3% 5 35,7% 14 8,9%

Miklavţ pri Ormoţu 7 38,9% 11 61,1% 18 11,5%

Gorišnica 11 57,9% 8 42,1% 19 12,2%

Središče ob Dravi 6 46,2% 7 53,8% 13 8,3%

Velika Nedelja 7 53,8% 6 46,2% 13 8,3%

Ţetale 6 54,5% 5 45,4% 11 7,1%

Skupaj 82 52,6% 74 47,4% 156 100%

Iz zgornje tabele (Tabela 4) je razvidna številčna in procentualna razporeditev dečkov in

deklic ter njihova skupna razporeditev glede na posamezno šolo, ki je sodelovala v

raziskavi.

3.5 POSTOPKI ZBIRANJA PODATKOV

3.5.1 ORGANIZACIJA ZBIRANJA PODATKOV

Podatke smo pridobili s pomočjo ocenjevalnih listov, ki so jih učenci reševali individualno.

V raziskavi so sodelovali učenci tretjih razredov desetih osnovnih šol iz Podravja. Na vsaki

osnovni šoli smo v enem oddelku tretjega razreda izvedli učno uro, v kateri so učenci

individualno izpolnjevali ocenjevalne liste. S pomočjo LCD-projektorja smo jim projecirali

reprodukcije umetniških del (slik), ki so jih nato vrednotili. Predstavili smo jim slikarske

umetnine z različnimi motivi, ki so bile razporejene v sklope, glede na likovni problem iz

učnega načrta za tretji razred. Učenci so vrednotili osem sklopov s petimi slikarskimi

umetninami, skupaj torej štirideset slik. Predstavitev je potekala tako, da smo učencem

najprej po vrsti prikazali pet umetniških del, vsako smo jim projecirali 10 sekund, nato pa

smo jim na naslednji projekciji vseh pet umetnin posredovali skupaj. Tako so jih lahko


57

primerjali in jih ovrednotili z ocenami od 1 do 5, pri tem pa so na primer tisto sliko, ki jim

je bila najbolj všeč, ocenili z oceno pet, in tisto, ki jim je bila najmanj všeč, z 1. Vsako

oceno so lahko uporabili samo enkrat in niso smeli dveh umetniških del ovrednotiti z

enako oceno. Nato so s svojimi besedami zapisali, zakaj jim je bila slika, ki so jo ocenili s

pet, najbolj všeč, oziroma kaj jih je najbolj pritegnilo na sliki. Ko so vsi učenci v razredu

zaključili z vrednotenjem, smo na enak način ovrednotili še naslednjih sedem sklopov

umetniških slik.

3.5.2 VSEBINSKO-METODOLOŠKE ZNAČILNOSTI INŠTRUMENTOV

Instrument, s pomočjo katerega smo zbirali podatke, je bil ocenjevalni list, ki ga je vsak

učenec reševal individualno (glej prilogo A).

Ocenjevalni list je vseboval 8 tabel, za 8 sklopov umetniških del. Pri vsakem sklopu so

učenci ovrednotili pet slik, tako da so v tabeli pri vsaki sliki obkroţili številko od 1 do 5,

glede na to, kako jim je bila slika všeč. Tako so z oceno 5 ovrednotili tisto sliko, ki jim je

bila najbolj všeč, in z oceno 1 tisto, ki jim je bila najmanj všeč. Vsako oceno so lahko

uporabili samo enkrat in niso smeli npr. dveh slik ovrednotiti z oceno 5. Nato so zraven

tabele s svojimi besedami zapisali, zakaj jim je bila slika, ki so jo ovrednotili z oceno 5

najbolj všeč. Vsak učenec je na začetku reševanja na vrhu ocenjevalnega lista obkroţil svoj

spol.

3.6 POSTOPKI OBDELAVE PODATKOV

Rezultate smo pridobili tako, da smo analizirali ocene in odgovore učencev na

ocenjevalnih listih. Pridobljene rezultate smo obdelali z osnovno deskriptivno statistiko in

preizkusom. Odgovore učencev z opisi umetniških del smo opisno analizirali.


58

4 REZULTATI IN INTERPRETACIJA

4.1 PRILJUBLJENOST MOTIVOV V PRVEM SKLOPU SLIK

4.1.1 PRILJUBLJENOST MOTIVOV V PRVEM SKLOPU SLIK GLEDE

NA SPOL UČENCEV

V prvem sklopu so učenci ocenjevali pet slik z različnimi motivi, v katerih lahko zaznamo

likovni problem svetlitve in temnitve barve.

Tabela 5: Priljubljenost motivov v prvem sklopu slik glede na spol učencev

1. sklop: Likovni problem: svetlitev in temnitev barve

Št.

Podatki o umetniškem delu

Najvišja ocena

Dečki

n = 82

Deklice

n = 74

Skupaj

n = 156

f f% f f% f f%

1. Kobilica: Poletje 11 13,4% 27 36,5% 38 24,4%

2. Klee: Zadeto mesto 2 2,5% 0 0% 2 1,3%

3. Magritte: Pirenejski grad 51 62,2% 22 29,7% 73 46,8%

4. Pissarro: Kostanji v Osnyu 15 18,3% 22 29,7% 37 23,7%

5. Renoir: Ples v Moulin de la Galette 3 3,6% 3 4,1% 6 3,8%

Skupaj 82 100% 74 100% 156 100%

Iz zgornje tabele (Tabela 5) je razvidno, da je bilo v tej skupini slik večini učencev najbolj

všeč delo Renea Magritta, Pirenejski grad s fantazijskim motivom, katerega je izbralo

46,8% vseh učencev. Ta slika je bila najbolj všeč dečkom, saj se je zanjo odločilo kar

62,2% dečkov in le 29,7% deklic. Deklicam je bila v tem sklopu slik najbolj všeč umetnina

Ivane Kobilice z ţanrskim motivom, za katero se je odločilo 36,5% deklic in le 13,4%

dečkov. Na tretjem mestu po priljubljenosti v tej skupini slik je krajina Camilla Pissarroja,

za katero so se bolj odločale deklice (29,7%) in manj dečki (18,3%). Četrto mesto zaseda

slika z ţanrskim motivom umetnika Pierra Augusta Renoira, ki je bila všeč trem deklicam

in trem dečkom. Najmanj pa so se učenci odločali za sliko z abstraktnim motivom slikarja

Paula Kleeja, katero sta izbrala le dva dečka in nobena deklica.


59

Tabela 6: Rezultati - preizkusa glede na spol

P

21,577 0,000

Iz zgornje tabele (Tabela 6) lahko razberemo, da v prvem sklopu slik obstaja statistično

značilna razlika glede na spol pri izbiri motiva. Večina dečkov je izbrala sliko Renea

Magritta s fantazijskim motivom, deklicam pa je bila bolj všeč slika Ivane Kobilice,

Poletje. S tem rezultatom lahko potrdimo hipotezo HS1, ki trdi, da obstaja statistično

značilna razlika med spoloma pri izbiri motivov v prvem sklopu.

4.1.2 PRILJUBLJENOST MOTIVOV V PRVEM SKLOPU SLIK GLEDE

NA OKOLJE, IZ KATEREGA IZHAJAJO UČENCI

Tabela 7: Priljubljenost motiva pri dečkih glede na okolje, iz katerega izhajajo


Št.


Najvišja ocena

DEČKI

Mesto

n = 45

Podeţelje

n = 37

Skupaj

n = 82

f f% f f% f f%

1. Kobilica: Poletje 3 6,7% 8 21,6% 11 13,4%

2. Klee: Zadeto mesto 1 2,2% 1 2,7% 2 2,5%



5. Renoir: Ples v Moulin de la Galette 2 4,4% 1 2,7% 3 3,6%

Skupaj 45 100% 37 100% 82 100%

Iz zgornje tabele (Tabela 7) je razvidno, da je bila dečkom v tem sklopu najbolj všeč slika

Pirenejski grad s fantazijskim motivom, za katero so se bolj odločali dečki iz mesta

(68,9%), kot s podeţelja (54,1%). Na drugem mestu po priljubljenosti pri dečkih je bila

krajina Camilla Pissarroja, Kostanji v Osnyu, za katero se je odločilo podobno število

dečkov iz mesta in s podeţelja. Največja razlika v priljubljenosti motiva glede na okolje, iz

katerega izhajajo učenci, je bila pri sliki z ţanrskim motivom Ivane Kobilice, Poletje.

Zanjo se je odločil za tretjino večji deleţ dečkov s podeţelja (21,6%), kot iz mesta (6,7%).

Sliko Pierra Augusta Renoira z ţanrskim motivom sta izbrala dva dečka iz mesta in en s


60

podeţelja. Najmanj so se dečki odločali za abstraktno sliko Paula Kleeja, ki jo je izbral en

deček iz mesta in en s podeţelja.

Tabela 8: Priljubljenost motiva pri deklicah glede na okolje, iz katerega izhajajo


Št.


Najvišja ocena

DEKLICE

Mesto

n = 37

Podeţelje

n = 37

Skupaj

n = 74

f f% f f% f f%

1. Kobilica: Poletje 10 27,1% 17 46% 27 36,5%

2. Klee: Zadeto mesto 0 0% 0 0% 0 0%



5. Renoir: Ples v Moulin de la Galette 0 0% 3 8,1% 3 4,1%

Skupaj 37 100% 37 100% 74 100%

Iz zgornje tabele (Tabela 8) je razvidno, da je bila večini deklic v tem sklopu najbolj všeč

slika z ţanrskim motivom slikarke Ivane Kobilice, Poletje. Zanjo se je odločilo več deklic s

podeţelja (46%) kot iz mesta (27,1%). Največ deklic iz mesta je v tem sklopu izbralo

krajino Camilla Pissarroja, medtem ko se je največ deklic s podeţelja odločilo za sliko z

ţanrskim motivom slikarke Ivane Kobilice. Drugo mesto po priljubljenosti pri deklicah si

delita slika s fantazijskim motivom Pirenejski grad in slika z motivom krajine Kostanji v

Osnyu. Obe umetnini sta bili bolj všeč deklicam iz mesta kot s podeţelja. Za umetniško

delo Pierra Augusta Renoira z ţanrskim motivom so se odločile le tri deklice s podeţelja in

nobena iz mesta. Slike Paula Kleeja z abstraktnim motivom pa ni izbrala nobena deklica.

Tabela 9: Rezultati - preizkusa glede na stratum pri dečkih in deklicah

P

7,461 0,113

Iz zgornje tabele (Tabela 9) lahko razberemo, da v prvem sklopu ni statistično značilne

razlike glede na stratum pri izbiri motiva. S tem rezultatom lahko potrdimo hipotezo HSTR1,

ki pravi, da ne obstaja statistično značilna razlika glede na socialni stratum šol pri izbiri

motivov v prvem sklopu.


61

4.1.3 INTERPRETACIJA PISNIH ODGOVOROV UČENCEV V PRVEM

SKLOPU SLIK

Pisne odgovore učencev smo razdelili v štiri kategorije, glede na to, ali so učenci zapisali,

da jim je bila slika najbolj všeč zaradi motiva, likovnih elementov (barve, tehnike), ali

obojega skupaj. V zadnjo kategorijo smo razvrstili tiste odgovore učencev, ki jih nismo

mogli razvrstiti v prve tri kategorije.

Tabela 10: Analiza pisnih odgovorov dečkov, zakaj jim je umetnina najbolj všeč


Št.

Pod

atk

i o u

met

niš

kem

del

u

Število dečkov, ki so izbrali sliko, ker jim je bil najbolj všeč

motiv

likovni elementi motiv + likovni

elementi

drugo

Mes

to

Pod

eţel

je

Mes

to

Pod

eţel

je

Mes

to

Pod

eţel

je

Mes

to

Pod

eţel

je

1. Kobilica 1 8 1 / / / 1 /

2. Klee / / 1 1 / / / /

3. Magritte 28 19 / / 1 1 2 /

4. Pissarro 5 7 / / 1 / 2 /

5. Renoir 1 / / / / 1 1 /

Iz zgornje tabele (Tabela 10) je razvidno, da so se dečki odločali za slike predvsem zato,

ker jim je bil všeč motiv. Večjih razlik v odgovorih med dečki iz mesta in dečki s

podeţelja ni bilo. Pri prvi sliki Ivane Kobilice je bil večini dečkov všeč ţanrski motiv.

Zapisali so, da so jim všeč roţe, lepo okolje, vrt, otroci in ţenska z lepo obleko. Le en

deček je zapisal, da so mu všeč ţive zelene barve. Drugo umetnino Paula Kleeja z

abstraktnim motivom sta izbrala en deček s podeţelja in en iz mesta. Prvemu so bile všeč

mavrične barve, drugi pa je zapisal, da mu je všeč, da je slika iz papirja. Tudi za sliko

Rennea Magritta so se dečki odločali predvsem zato, ker jim je bil všeč fantazijski motiv.

Zapisali so, da jim je všeč grad na veliki skali v zraku nad morjem, ki je nekatere

spominjal na meteorit. Slika se jim je zdela nenavadna, domišljijska in zanimiva. Dva

dečka sta zapisala, da jima je zraven motiva všeč še lepa barva. Odgovora dveh dečkov iz

mesta smo uvrstili v zadnjo kategorijo, saj je prvi zapisal, da je slika lepa, in drugi, da je


62

lepo oblikovana. Tudi krajino Camilla Pissarroja so dečki izbirali na podlagi motiva, saj

jim je bila všeč lepa pokrajina, narava, lep razgled, drevesa in sence. Le en deček iz mesta

je zapisal, da mu je slika všeč zaradi motiva in ker so na njej njegove najljubše barve. Dva

dečka sta zapisala, da sta izbrala to sliko, ker je najboljša, zato smo njuna odgovora uvrstili

v zadnjo kategorijo. Pri peti sliki je bil enemu dečku všeč motiv, saj je zapisal, da mu je

všeč, da je na sliki polno ljudi, moških, ţensk, in dreves. Drugemu pa sta bila všeč motiv in

likovni elementi; zapisal je, da je na sliki lepo mesto in lepe barve. Odgovor dečka, ki je

zapisal, da mu je slika všeč, ker je zelo lepa, smo uvrstili v zadnjo kategorijo.

Tabela 11: Analiza pisnih odgovorov deklic, zakaj jim je umetnina najbolj všeč


Št.

Pod

atk

i o u

met

niš

kem

del

u

Število deklic, ki so izbrale sliko, ker jim je bil najbolj všeč

motiv


elementi

drugo

Mes

to

Pod

eţel

je

Mes

to

Pod

eţel

je

Mes

to

Pod

eţel

je

Mes

to

Pod

eţel

je

1. Kobilica 8 9 1 1 1 5 / 2

2. Klee / / / / / / / /

3. Magritte 10 9 / / 2 / 1 /

4. Pissarro 8 4 1 2 3 1 2 1

5. Renoir / 3 / / / / / /

Iz zgornje tabele (Tabela 11) lahko razberemo, da so se tudi deklice odločale za umetnine,

ker jim je bil všeč motiv, vendar so nanje bolj kot na dečke vplivali tudi likovni elementi.

Pri prvi sliki Ivane Kobilice je bil večini deklic tako iz mesta kot s podeţelja všeč ţanrski

motiv, vendar se je več deklic s podeţelja odločilo za to sliko tudi na podlagi likovnih

elementov. Zapisale so, da jim je na sliki všeč veliko roţ, otrok in lepa narava, otroka, ki

pomagata mami, ter da so vsi veseli in lepo oblečeni. Všeč jim je bilo, da je slika izdelana

nekoč in je na njej veliko prikazano. Dve deklici sta sliko izbrali na podlagi likovnih

elementov; zapisali sta, da jima je všeč, ker je narisana tako, kot bi bila resnična in ţiva.

Veliko deklic pa je zapisalo, da so jim poleg motiva všeč še lepe barve, da slika zgleda

kakor prava fotografija, je pisana in zelo natančno narisana. Odgovora dveh deklic smo

uvrstili v četrto kategorijo, saj sta zapisali le, da jima je slika všeč, ker je najlepša in lepo

narisana. Za tretjo sliko Rennea Magritta se je večina deklic odločila zaradi privlačnega


63

motiva. Slika se jim ni zdela navadna, ampak čudeţna, pravljična, zabavna in zelo izvirna.

Zapisale so, da jim je všeč grad na skali, kamnu, ki je v zraku nad morjem, in se zdi, da bo

vsak čas padel v vodo in zgleda kot čudeţna deţela, ki ima veliko kraljestvo. Dvema

deklicama je bil zraven motiva všeč še likovni element, saj sta zapisali, da je na sliki veliko

modre barve, ki jima je všeč. Deklica iz mesta je zapisala, da je slika najlepša in najboljša,

zato smo njen odgovor uvrstili v četrto kategorijo. Večina deklic se je odločila za četrto

umetnino slikarja Camilla Pissarroja, ker jim je bil všeč motiv. Zapisale so, da jim všeč

naslikana narava, lepa drevesa, listje, pokrajina in lep razgled ter da je slika jesenska. Tri

deklice so se odločile zanjo samo na podlagi likovnih elementov, saj jim je bilo všeč, da je

na njej veliko barv, je naslikana z lepimi barvami, in zelo natančna. Štirim deklicam pa je

bila ta slika všeč zaradi motiva in likovnih elementov. Zraven motiva krajine jim je bila

všeč zelena barva, veliko različnih odtenkov in lepe barve, ter natančno narisana slika. Dve

deklici pa sta zapisali le, da je slika zelo lepa. Za zadnjo umetnino slikarja Pierra Augusta

Renoira so se odločile le tri deklice, ker jim je bil všeč motiv. Zapisale so, da jim je slika

všeč, ker je narisana zabava, starinske obleke in veliko ljudi, ki so ţiveli v gradovih.

4.1.4 POVZETEK UGOTOVITEV PRILJUBLJENOSTI MOTIVOV V

PRVEM SKLOPU SLIK

V prvem sklopu slik so bili dečkom in deklicam všeč različni motivi. Potrdili smo hipotezo

HS1, saj smo ugotovili, da v prvi skupini slik obstajajo statistično značilne razlike pri izbiri

motivov glede na spol ( = 21,577; P = 0,000). Potrdili smo tudi hipotezo HSTR1, saj smo

ugotovili, da ni statistično značilne razlike glede na socialni stratum pri izbiri motivov v

prvem sklopu slik ( = 7,461; P = 0,113). Dečkom je bila najbolj všeč umetnina s

fantazijskim motivom Rennea Magritta, Pirenejski grad. Všeč jim je bil nenavaden in

domišljijski motiv gradu na veliki skali v zraku nad morjem. Deklicam pa je bila v tem

sklopu najljubša slika Ivane Kobilice, Poletje, z ţanrskim motivom. Izbrale so jo zaradi

motiva in likovnih elementov, saj jim je bilo na sliki všeč veliko roţ in otrok ter lepe in

pisane barve.


64

4.2 PRILJUBLJENOST MOTIVOV V DRUGEM SKLOPU SLIK

4.2.1 PRILJUBLJENOST MOTIVOV V DRUGEM SKLOPU SLIK GLEDE

NA SPOL UČENCEV

V drugem sklopu slik so učenci ocenjevali pet umetniških del z različnimi motivi, v katerih

lahko zaznamo likovni problem ritma. Rezultate bomo predstavili v spodnji tabeli.

Tabela 12: Priljubljenost motivov v drugem sklopu slik glede na spol učencev

2. sklop: Likovni problem: ritem

Št.


Najvišja ocena

Dečki

n = 82

Deklice

n = 74

Skupaj

n = 156

f f% f f% f f%

1. Klimt: Poljub 0 0% 0 0% 0 0%

2. Gertler: Vrtiljak 38 46,3% 18 24,3% 56 35,9%

3. Vasarely: Folk-Lor 10 12,2% 7 9,5% 17 10,9%

4. Derain: Most Charing Cross 20 24,4% 3 4% 23 14,7%

5. Jama: Kolo 14 17,1% 46 62,2% 60 38,5%

Skupaj 82 100% 74 100% 156 100%

Iz zgornje tabele (Tabela 12) je razvidno, da je bila v tej skupini slik dečkom najbolj všeč

slika Marka Gertlerja, Vrtiljak, s fantazijskim motivom, ki jo je izbralo kar 46,3% dečkov.

Pri deklicah ta slika ni bila tako priljubljena, saj se je zanjo odločilo le 24,3% deklic.

Deklicam je bila v tem sklopu najbolj všeč umetnina Matije Jame z ţanrskim motivom.

Zanjo se je odločilo kar 62,2% deklic in le 17,1% dečkov. Na tretjem mestu po

priljubljenosti je krajina Andrea Deraina, za katero so se bolj odločali dečki (24,4%) in

manj deklice (4%). Za delo Victorja Vasarelya z abstraktnim motivom pa se je odločilo

12,2% dečkov in 9,5% deklic. Umetnine Gustava Klimta, Poljub, z ljubezensko tematiko,

ni izbral noben učenec. V tem sklopu je bila večini učencev najbolj všeč ţanrska slika

Matije Jame, za katero se je odločilo skupaj 38,5% učencev. Na drugem mestu ji sledi delo

Marka Gertlerja s fantazijskim motivom s 35,9%. Na tretjem mestu po priljubljenosti med

učenci je krajina Andrea Deraina, katero je izbralo 14,7% učencev in na četrtem abstraktno

delo Victorja Vasarelya z 10,9%. Na zadnjem mestu po priljubljenosti je delo Gustava

Klimta, z ljubezensko tematiko, saj se zanj ni odločil noben učenec.


65


P

36,991 0,000

Iz zgornje tabele (Tabela 13) je razvidno, da v drugem sklopu slik obstaja statistično

značilna razlika glede na spol pri izbiri motiva. Dečkom je bila najbolj všeč slika Marka

Gertlerja s fantazijskim motivom, deklicam pa umetnina Matije Jame z ţanrskim motivom.

S tem smo potrdili hipotezo HS2, ki pravi, da obstaja statistično značilna razlika med

spoloma pri izbiri motivov v drugem sklopu slik.

4.2.2 PRILJUBLJENOST MOTIVOV V DRUGEM SKLOPU SLIK GLEDE




Št.


Najvišja ocena

DEČKI

Mesto

n = 45

Podeţelje

n = 37

Skupaj

n = 82

f f% f f% f f%

1. Klimt: Poljub 0 0% 0 0% 0 0%


3. Vasarely: Folk-Lor 7 15,5% 3 8,1% 10 12,2%

4. Derain: Most Charing Cross 13 28,9% 7 18,9% 20 24,4%

5. Jama: Kolo 8 17,8% 6 16,2% 14 17,1%

Skupaj 45 100% 37 100% 82 100%

Iz zgornje tabele (Tabela 14) je razvidno, da je bila dečkom v tem sklopu najbolj všeč

umetnina s fantazijskim motivom slikarja Marka Gertlerja, za katero se je odločilo več

dečkov s podeţelja (56,8%) kot iz mesta (37,8%). Na drugem mestu po priljubljenosti je

slika z motivom krajine umetnika Andrea Deraina, ki je bila bolj všeč dečkom iz mesta

(28,9%) kot s podeţelja (18,9%). Na tretjem mestu je delo z ţanrskim motivom slikarja

Matije Jame, za katero so se podobno odločali dečki iz mesta (17,8%) in s podeţelja

(16,2%). Abstraktna umetnina slikarja Victorja Vasarelya na četrtem mestu je bila bolj


66

všeč dečkom iz mesta (15,5%) kot tistim s podeţelja (8,1%). Na zadnjem mestu je slika

Gustava Klimta, ki je ni izbral noben deček.



Št.


Najvišja ocena

DEKLICE

Mesto

n = 37

Podeţelje

n = 37

Skupaj

n = 74

f f% f f% f f%

1. Klimt: Poljub 0 0% 0 0% 0 0%


3. Vasarely:Folk-Lor 4 10,8% 3 8,1% 7 9,5%

4. Derain: Most Charing Cross 2 5,4% 1 2,7% 3 4%

5. Jama: Kolo 25 67,6% 21 56,8% 46 62,2%

Skupaj 37 100% 37 100% 74 100%

Iz zgornje tabele (Tabela 15) lahko razberemo, da se je pri tem sklopu slik največ deklic,

tako s podeţelja kot iz mesta, odločilo za sliko z ţanrskim motivom Matija Jame, Kolo. Na

drugem mestu je delo Marka Gertlerja, s fantazijskim motivom, ki je bilo bolj všeč

deklicam s podeţelja (32,4%) kot iz mesta (16,2%). Tretje po priljubljenosti je delo

Victorja Vasarelya z abstraktnim motivom, ki je bilo podobno všeč deklicam iz mesta in s

podeţelja. Za krajino Andrea Deraina sta se odločili le dve deklici iz mesta in ena s

podeţelja. Slike Gustava Klimta z ljubezenskim motivom pa ni izbrala nobena deklica.


P

5,591 0,133

Iz zgornje tabele (Tabela 16) lahko razberemo, da v drugem sklopu ni statistično značilne

razlike glede na stratum pri izbiri motiva. Z rezultatom smo potrdili hipotezo HSTR2, ki

pravi, da ne obstaja statistično značilna razlika glede na socialni stratum šol pri izbiri

motivov v drugem sklopu.


67

4.2.3 INTERPRETACIJA PISNIH ODGOVOROV UČENCEV V DRUGEM

SKLOPU SLIK



Št.

Pod

atk

i o u

met

niš

kem

del

u


motiv


elementi

drugo

Mes

to

Pod

eţel

je

Mes

to

Pod

eţel

je

Mes

to

Pod

eţel

je

Mes

to

Pod

eţel

je

1. Klimt / / / / / / / /

2. Gertler 7 13 1 4 5 4 4 /

3. Vasarely 1 1 2 / 3 1 1 1

4. Derain 8 4 4 1 1 1 / 1

5. Jama 6 6 / / / / 2 /

Iz zgornje tabele (Tabela 17) je razvidno, da so se dečki povečini odločali za umetnine na

podlagi motiva, v manjšem deleţu pa so nanje vplivali tudi likovni elementi. Prvega

umetniškega dela z ljubezensko tematiko slikarja Gustava Klimta ni izbral noben deček.

Pri drugi sliki Marka Gertlerja je bil večini dečkov všeč fantazijski motiv, veliko pa se jih

je za sliko odločilo tudi na podlagi likovnih elementov. Dečki iz mesta so zapisali, da so

jim všeč konji na vrtiljaku, vitezi, ljudje, ki jahajo konje, niso ţivi, ampak so na vrtiljaku,

in na sliki je naslikano veliko stvari. Dečkom s podeţelja so bili na slikarskem delu všeč

lepi konji, veseli ljudje, otroci, ki se igrajo in učijo jahati, vrtiljak in vojaki na njem ter da

slika zgleda, kot da je iz risanke. Štirje dečki s podeţelja in en iz mesta so izbrali umetnino

samo na podlagi likovnih elementov. Všeč jim je bilo, da je slika natančno naslikana, da so

na njej lepe barve, ki so lepo zmešane in svetlikaste, ter da je vse zlato. Petim dečkom iz

mesta so bili zraven motiva všeč še likovni elementi in so zapisali, da so jim všeč ţive in

lepe barve, konji bele barve, zlat in srebrn vrtiljak, zlata in rdeča hišica ter srebrno-modri

konjički. Štirje dečki s podeţelja pa so zapisali, da jim je poleg motiva všeč še zlata barva

na vrtiljaku ter da je slika lepo pobarvana, je najlepših barv in nenavadno naslikana.

Odgovore štirih dečkov iz mesta smo uvrstili v četrto kategorijo, saj so zapisali, da je slika

lepa, ustvarjalna ter jim je všeč. Za tretjo umetnino Victorja Vasarelya z abstraktnim


68

motivom so se dečki odločali na podlagi motiva in likovnih elementov. Dva dečka, ki sta

umetnino izbrala na podlagi motiva, sta zapisala, da so jima všeč liki in kare. Dva dečka iz

mesta sta se za delo odločila samo na podlagi likovnih elementov in zapisala, da jima je

slika najbolj všeč, ker je pisana in ima lepe barve. Štirje dečki pa so umetnino izbrali na

podlagi likovnih elementov in motiva. Všeč so jim bili lepi liki pisanih barv, pisani vzorci

in različne oblike, pisani kvadrati, trikotniki in krogi ter da slika zgleda, kot da smo v

deţeli pisane mavrice in različnih oblik. Odgovora dveh dečkov smo uvrstili v četrto

kategorijo, saj sta zapisala le, da je slika mešana in zelo lepo narejena. Za četrto krajino

Andrea Deraina se je večina dečkov odločila na podlagi motiva. Všeč so jim bili

avtomobili, ki se vozijo, motorji, drevesa, reka in ladje na vodi ter veliko mesto. Pet

dečkov je to sliko izbralo samo na podlagi likovnih elementov. Zapisali so, da so jim všeč

lepe, pisane in mešane barve, da je uporabljeno svetlenje in temnenje in je nekje svetlo in

nekje temno. Dva dečka sta sliko izbrala na podlagi obojega, likovnih elementov in motiva,

ter zapisala, da jima je všeč barvna slika velikega mesta. Odgovor dečka, ki je zapisal, da

je slika zelo lepo naslikana, pa smo uvrstili v četrto kategorijo. Za peto sliko Matija Jame

so se vsi dečki odločili, ker jim je bil všeč motiv. Dečki iz mesta so zapisali, da jim je ta

slika najbolj všeč, ker je naslikana narava, lep travnik in otroci, ki plešejo na njem.

Dečkom s podeţelja pa so bile všeč lepo naslikane deklice, ki plešejo v naravi, na travniku,

so vesele in se igrajo ter plešejo v krogu. Odgovora dveh dečkov smo uvrstili v četrto

kategorijo, saj sta zapisala le, da je slika zelo lepa.


69



Št.

Pod

atk

i o u

met

niš

kem

del

u


motiv


elementi

drugo

Mes

to

Pod

eţel

je

Mes

to

Pod

eţel

je

Mes

to

Pod

eţel

je

Mes

to

Pod

eţel

je

1. Klimt / / / / / / / /

2. Gertler 6 8 / 4 / / / /

3. Vasarely 1 3 2 / 1 / / /

4. Derain / 1 / / 2 / / /

5. Jama 16 13 2 3 4 2 3 3

Iz zgornje tabele (Tabela 18) je razvidno, da so se deklice odločale za umetnine predvsem

zato, ker jim je bil všeč motiv. Za prvo umetnino slikarja Gustava Klimta z ljubezenskim

motivom se ni odločila nobena deklica. Slika Marka Gertlerja s fantazijskim motivom je

bila večini deklic všeč zaradi motiva. Deklice so zapisale, da so jim všeč konji, vrtiljak,

gospe in gospodje na karnevalu, ki se vrtijo kot na vrtiljaku in da zgleda kot v luna parku.

Štiri deklice s podeţelja so se odločile za umetnino samo na podlagi likovnih elementov.

Zapisale so, da jim je slika všeč, ker je zelo pisana in ţivahna, vidijo se podrobnosti, je

naslikana z ţivimi barvami in je vmes modra barva. Za abstraktno sliko Victorja Vasarelya

so se deklice odločile na podlagi motiva in likovnih elementov. Zapisale so, da jim je slika

všeč, ker so na njej različni liki in lepi vzorci, veliko barv, kare in je zelo odbita. Dve

deklici sta izbrali sliko samo na podlagi likovnih elementov, saj jima je bilo všeč, da je

slika mavrična in polna barv. Četrto umetniško delo, krajino Andrea Deraina, so izbrale le

tri deklice, ki so zapisale, da jim je všeč, ker je narisano mesto, narava in konji, slika je

barvna in zgleda kot pravljični svet. Za peto sliko Matija Jame se je večina deklic odločila

zato, ker jim je bil všeč motiv. Deklice iz mesta so zapisale, da so jim všeč lepo oblečena

dekleta, ki se vrtijo in plešejo v krogu, slika je neţna, naravna in prijateljska. Deklicam s

podeţelja so bile prav tako všeč lepe deklice, otroci, ki lepo plešejo v krogu in se zabavajo,

zapisale pa so tudi, da jih slika spominja na stare čase in na lepo Anko. Deklice se igrajo

tako kot v starih časih in so oblečene kot nekoč. Pet deklic se je odločilo za umetnino le na

podlagi likovnih elementov. Všeč so jim bile neţne, svetle, mirne in lepe barve ter zelo

natančno naslikana slika. Šest deklic pa je izbralo umetnino, ker jim je bilo všeč oboje,


70

likovni elementi in motiv, in so zapisale, da so jim všeč bele obleke deklic. V zadnjo

kategorijo smo uvrstili odgovore deklic, ki so zapisale, da jim je slika všeč, ker je najlepša,

zanimiva in mojstrska.


DRUGEM SKLOPU SLIK

V drugem sklopu smo potrdili hipotezo HS2, saj smo ugotovili, da obstaja statistično

značilna razlika pri izbiri motivov glede na spol ( = 36,991; P = 0,000). Dečkom so bili

všeč drugačni motivi kot deklicam. Potrdili smo tudi hipotezo HSTR2, saj smo ugotovili, da

ni statistično značilne razlike pri izbiri motivov glede na socialni stratum ( = 5,591; P =

0,133). Tako dečkom iz mesta kot s podeţelja je bila v drugem sklopu slik najbolj všeč

umetnina Marka Gertlerja, Vrtiljak, s fantazijskim motivom. Sliko so izbrali, ker so jim bili

všeč konji, vrtiljak, ljudje in lepe barve. Večina deklic pa se je v tem sklopu odločila za

sliko z ţanrskim motivom Matija Jame. Všeč jim je bil motiv z deklicami v belih oblekah,

ki plešejo, ter neţne, svetle in mirne barve.


71

4.3 PRILJUBLJENOST MOTIVOV V TRETJEM SKLOPU SLIK

4.3.1 PRILJUBLJENOST MOTIVOV V TRETJEM SKLOPU SLIK GLEDE

NA SPOL UČENCEV

V tretjem sklopu slik so učenci ocenjevali pet umetnin z različnimi motivi, v katerih lahko

zaznamo likovni problem svetlo/temni kontrast.

Tabela 19: Priljubljenost motivov v tretjem sklopu slik glede na spol učencev

3. sklop: Likovni problem: svetlo/temni kontrast

Št.


Najvišja ocena

Dečki

n = 82

Deklice

n = 74

Skupaj

n = 156

f f% f f% f f%

1. Baugin: Tihoţitje s šahovnico 10 12,2% 4 5,4% 14 9%

2. Picasso: Portret Jacqueline s črno ruto 4 4,9% 1 1,3% 5 3,2%

3. Caillebote: Mladenič ob oknu 6 7,3% 7 9,5% 13 8,3%

4. Morisot: Zibelka 2 2,4% 47 63,5% 49 31,4%

5. Bruegel: Vrnitev lovcev 60 73,2% 15 20,3% 75 48,1%

Skupaj 82 100% 74 100% 156 100%

Iz zgornje tabele (Tabela 19) je razvidno, da je bila v tej skupini slik večini učencev najbolj

všeč umetnina Pietra the Eldra Bruegla z motivom krajine, za katero se je odločilo 48,1%

učencev. Vendar je bila ta slika bolj všeč dečkom (73,2%) in manj deklicam (20,3%).

Deklicam je bila bolj všeč slika Berthe Morisot z ţanrskim motivom, za katero se je

odločilo 63,5% deklic in le 2,4% dečkov. Na tretjem mestu po priljubljenosti je tihoţitje

Lubina Baugina, za katero se je odločilo več dečkov (12,2%) kot deklic (5,4%). Na četrtem

mestu ji sledi slika Gustava Caillebota, ki je bila podobno všeč dečkom in deklicam.

Najmanj pa so se učenci odločali za portret Pabla Picassa, ki so ga izbrali le štirje dečki in

ena deklica.


72


P

72,555 0,000

Iz zgornje tabele (Tabela 20) lahko razberemo, da v tretjem sklopu slik obstaja statistično

značilna razlika glede na spol pri izbiri motiva. Večini dečkov je bila najbolj všeč krajina

Pietra the Eldra Bruegla, deklicam pa je bila bolj všeč slika Berthe Morisot z ţanrskim

motivom. S tem rezultatom lahko potrdimo hipotezo HS3, ki trdi, da obstaja statistično

značilna razlika glede na spol pri izbiri motivov v tretjem sklopu.

4.3.2 PRILJUBLJENOST MOTIVOV V TRETJEM SKLOPU SLIK GLEDE




Št.


Najvišja ocena

DEČKI

Mesto

n = 45

Podeţelje

n = 37

Skupaj

n = 82

f f% f f% f f%

1. Baugin: Tihoţitje s šahovnico 4 8,9% 6 16,2% 10 12,2%

2. Picasso: Portret Jacqueline s črno ruto 4 8,9% 0 0% 4 4,9%


4. Morisot: Zibelka 0 0% 2 5,4% 2 2,4%

5. Bruegel: Vrnitev lovcev 32 71,1% 28 75,7% 60 73,2%

Skupaj 45 100% 37 100% 82 100%

Iz zgornje tabele (Tabela 21) je razvidno, da je bila v tej skupini slik dečkom najbolj všeč

slika Pietra the Eldra Bruegla z motivom krajine, za katero se je odločilo 73,2% dečkov, od

tega 71,1% dečkov iz mesta in 75,7% dečkov s podeţelja. Na drugem mestu po

priljubljenosti je tihoţitje Lubina Baugina, za katerega se je odločilo več dečkov s

podeţelja (16,2%) kot iz mesta (8,9%). Sliko Gustava Caillebota je izbralo 11,1% dečkov

iz mesta in le 2,7% dečkov s podeţelja. Na četrtem mestu po priljubljenosti je portret Pabla

Picassa, za katerega so se odločili štirje dečki iz mesta. Sliko Berthe Morisot pa sta izbrala

le dva dečka s podeţelja.


73



Št.


Najvišja ocena

DEKLICE

Mesto

n = 37

Podeţelje

n = 37

Skupaj

n = 74

f f% f f% f f%

1. Baugin: Tihoţitje s šahovnico 0 0% 4 10,8% 4 5,4%

2. Picasso: Portret Jacqueline s črno ruto 1 2,7% 0 0% 1 1,3%


4. Morisot: Zibelka 20 54,1% 27 73% 47 63,5%

5. Bruegel: Vrnitev lovcev 10 27% 5 13,5% 15 20,3%

Skupaj 37 100% 37 100% 74 100%

Iz zgornje tabele (Tabela 22) je razvidno, da je bila v tretjem sklopu slik deklicam najbolj

všeč slika Berthe Morisot, z ţanrskim motivom, ki jo je izbralo kar 63,5% deklic. Zanjo so

se bolj odločale deklice s podeţelja (73%) kot iz mesta (54,1%). Na drugem mestu po

priljubljenosti je z 20,3% krajina Pietra the Eldra Bruegla, ki je bila bolj všeč deklicam iz

mesta (27%) kot s podeţelja (13,5%). Tudi slika Gustava Caillebota je bila bolj všeč

deklicam iz mesta (16,2%) kot s podeţelja (2,7%). Za tihoţitje Lubina Baugina so se

odločile le štiri deklice s podeţelja. Portret Pabla Picassa pa je izbrala le ena deklica iz

mesta.


P

16,168 0,003

Iz zgornje tabele (Tabela 23) lahko razberemo, da v tretjem sklopu slik obstaja statistično

značilna razlika glede na stratum pri izbiri motiva. Hipoteza HSTR3 se ni potrdila. Ugotovili

smo, da obstaja razlika v izbiri motiva pri učencih iz mesta in s podeţelja. Za portret Pabla

Picassa so se odločili le dečki iz mesta, medtem ko sta sliko Berthe Morisot izbrala le dva

dečka s podeţelja. Tihoţitje Lubina Baugina je bilo najbolj všeč štirim deklicam s

podeţelja in nobeni deklici iz mesta. Razlike pri izbiri motiva glede na stratum se

pojavljajo pri vseh petih umetniških delih.


74

4.3.3 INTERPRETACIJA PISNIH ODGOVOROV UČENCEV V TRETJEM

SKLOPU SLIK



Št.

Pod

atk

i o u

met

niš

kem

del

u


motiv


elementi

drugo

Mes

to

Pod

eţel

je

Mes

to

Pod

eţel

je

Mes

to

Pod

eţel

je

Mes

to

Pod

eţel

je

1. Baugin 4 3 / 1 / 1 / 1

2. Picasso 2 / / / 2 / / /

3. Caillebote 4 1 / / 1 / / /

4. Morisot / 2 / / / / / /

5. Bruegel 22 26 1 1 5 1 4 /

Iz zgornje tabele (Tabela 24) je razvidno, da so se dečki po večini odločali za umetniška

dela na podlagi motiva. V tem sklopu jim je bila najbolj všeč krajina Pietra the Eldra

Bruegla, za katero se je večina dečkov odločila zato, ker jim je bil všeč motiv. Zapisali so,

da jim je všeč zima in sneg, lepa zasneţena pokrajina, lepe gore v daljavi, hiše, drevesa in

psi. Všeč jim je bila naslikana vojna, lovci in lovski psi, vojaki in Eskimi, ki v zimi

napadajo mesto z volkovi in s sulicami, ter Indijanci z loki. Všeč jim je bilo tudi, da se na

sliki vse vidi, da je naslikan cel kraj, mesto v zimi, kjer se drsajo po ledu in sankajo. Slika

se jim je zdela pustolovska in prikazuje najljubši mesec, ko se lahko sankajo, kepajo in

smučajo. Dva dečka sta izbrala sliko samo na podlagi likovnih elementov in sta zapisala,

da je slika lepo pobarvana in so na njej zanimive in divje barve. Šestim dečkom pa je bilo

na sliki všeč oboje, motiv in likovni elementi. Zraven motiva jim je bila umetnina všeč, ker

je pisana, zelo barvita in poudarjena, so na njej močne in lepe barve ter bele hiše in veliko

bele barve. Odgovore štirih dečkov smo uvrstili v četrto kategorijo, saj so zapisali le, da se

jim zdi slika lepa in imenitno narejena. Za prvo sliko, tihoţitje Lubina Baugina, se je

večina dečkov odločila na podlagi motiva. Dečkom s podeţelja so bile na sliki všeč lepe

roţe, veliki šah in predmeti. Dečki iz mesta pa so zapisali, da jim je slika všeč, ker je zelo

stara in ker je na njej veliko starih stvari. Enemu dečku pa je bil na sliki všeč šah, ki ga tudi


75

sam rad igra. Deček, ki se je odločil za sliko samo na podlagi likovnih elementov, je

zapisal, da mu je všeč rdeča barva. Deček, ki je sliko izbral na podlagi likovnih elementov

in motiva, je zapisal, da mu je na njej všeč veliko različnih barv in predmetov. Odgovor

dečka, ki je zapisal, da mu je slika všeč zato, ker je lepo naslikana, pa smo uvrstili v četrto

kategorijo. Portret Pabla Picassa so izbrali le štirje dečki iz mesta. Dva sta se zanj odločila

samo na podlagi motiva in zapisala, da jima je všeč naslikana deklica ter da se jima zdi

tako, kot bi bila v kinu. Dvema dečkoma pa so bili zraven motiva všeč še likovni elementi.

Za umetnino sta se odločila, ker je naslikana, je cela modra in je na njej gospa, stara

babica, ki sedi na stolu in razmišlja. Sliko Gustava Caillebota so dečki izbrali zaradi

motiva in zapisali, da jim je všeč, ker se skozi okno vidi mesto in veliko blokov ter da je

naslikan človek, agent, ki z balkona gleda v mesto. Enemu dečku je bila slika všeč, ker je

mesto svetlo in hiša temna. Umetniško delo slikarke Berthe Morisot sta izbrala le dva

dečka s podeţelja na podlagi motiva. Enemu je bila na sliki všeč punčka zraven dojenčka,

drugemu pa je bilo všeč, da je zraven dojenčka ata, čeprav je na sliki ob dojenčku

naslikana mati.



Št.

Pod

atk

i o u

met

niš

kem

del

u


motiv


elementi

drugo

Mes

to

Pod

eţel

je

Mes

to

Pod

eţel

je

Mes

to

Pod

eţel

je

Mes

to

Pod

eţel

je

1. Baugin / 2 / / / 2 / /

2. Picasso / / / / 1 / / /

3. Caillebote 5 1 / / 1 / / /

4. Morisot 13 20 1 2 4 4 2 1

5. Bruegel 7 3 / / 2 1 1 1

Iz zgornje tabele (Tabela 25) je razvidno, da so deklice v veliki večini izbirale slike zato,

ker jim je bil všeč motiv. Tihoţitje Lubina Baugina so izbrale samo deklice s podeţelja.

Dve sta se odločili za sliko na podlagi motiva in zapisali, da so jima všeč roţe in lepe stvari

na mizi. Dvema deklicama pa so bili zraven motiva všeč še likovni elementi in sta zapisali,

da jima je slika všeč, ker zgleda kot resnična in so na njej črni in beli kvadrati. Portret


76

Pabla Picassa je izbrala le ena deklica iz mesta, ki ji je bilo všeč, da je slika bolj starinska

in ne preveč pisana. Za sliko Gustava Caillebota so se deklice odločile na podlagi motiva

in zapisale, da jim je všeč lep razgled, človek, ki gleda z balkona, in da se na sliki vidi

malo neba in malo mesta, ki zgleda kot Pariz. Eni deklici pa je bila zraven motiva všeč še

natančno naslikana umetnina, saj se vidi vso mesto, gospod in stanovanje. Delo slikarke

Berthe Morisot je največ deklic izbralo zaradi motiva. Zapisale so, da jim je všeč dojenček,

ki spi v zibki, in mama, ki ga gleda, ziba in pazi nanj. Slika se jim je zdela neţna, mirna,

svečana in ţalostna. Deklice, ki so umetnino izbrale samo na podlagi likovnih elementov,

so zapisale, da so jim bile všeč lepe barve in da je slika zelo natančno naslikana. Tiste

deklice, ki so jim bili zraven motiva všeč še likovni elementi, so zapisale, da jim je všeč

bela barva, bela zibka, prekrita z belo mreţico, pajčolanom, in da se barve lepo ujemajo.

Odgovore deklic, ki so zapisale, da je slika najlepša, lepo naslikana in lepo oblikovana,

smo uvrstili v četrto kategorijo. Krajino Pietra the Eldra Bruegla so deklice po večini

izbrale zaradi motiva in zapisale, da jim je na sliki všeč zima in sneg, ki je pobelil vso vas,

zasneţene hiše, lep razgled, zimska pokrajina, lov v zimi ter volkovi. Slika jim je bila všeč,

ker je na njej veliko naslikano in je tako polna. Trem deklicam so bili zraven motiva všeč

še likovni elementi, zelena podlaga, zelena barva in da slika zgleda, kot bi bila

fotografirana. Odgovora dveh deklic smo uvrstili v četrto kategorijo, saj sta zapisali, da je

slika zanimiva in najlepša.


TRETJEM SKLOPU SLIK

V tretjem sklopu slik smo potrdili hipotezo HS3, saj smo ugotovili, da obstaja statistično

značilna razlika pri izbiri motivov glede na spol ( = 72,555; P = 0,000). Dečkom so bili

všeč drugačni motivi kot deklicam. Najbolj jim je bila všeč krajina Pietra the Eldra

Bruegla, deklicam pa slika z ţanrskim motivom Berthe Morisot. Dečki so sliko Vrnitev

lovcev izbrali predvsem zaradi privlačnega motiva, saj so zapisali, da jim je všeč zima,

sneg, pokrajina ter lovci in psi. Deklicam pa je bil všeč neţen in miren motiv mame in

dojenčka v zibki ter bela barva. Ovrgli pa smo hipotezo HSTR3, ki pravi, da v tretjem sklopu

slik ne obstaja statistično značilna razlika pri izbiri motiva glede na socialni stratum šol (

= 16,168; P = 0,003). Razlika v izbiri motiva pri učencih iz mesta in s podeţelja se je

pojavila pri vseh petih umetniških delih.


77

4.4 PRILJUBLJENOST MOTIVOV V ČETRTEM SKLOPU SLIK

4.4.1 PRILJUBLJENOST MOTIVOV V ČETRTEM SKLOPU SLIK

GLEDE NA SPOL UČENCEV

V četrtem sklopu so učenci vrednotili pet umetniških del z različnimi motivi, katerim je bil

skupen likovni problem čistih barv.

Tabela 26: Priljubljenost motivov v četrtem sklopu slik glede na spol učencev

4. sklop: Likovni problem: čiste barve

Št.


Najvišja ocena

Dečki

n = 82

Deklice

n = 74

Skupaj

n = 156

f f% f f% f f%

1. Miro: Petelin 40 48,8% 24 32,4% 64 41,1%

2. Matisse: Rdeči interier, tihoţitje na modri mizi 4 4,9% 9 12,1% 13 8,3%

3. Gilbert in George: Kazanje oslov 25 30,5% 7 9,5% 32 20,5%

4. Kokoschka: Speča deklica 5 6,1% 33 44,6% 38 24,3%

5. Mondrian: Kompozicija 8 9,7% 1 1,4% 9 5,8%

Skupaj 82 100% 74 100% 156 100%

Iz zgornje tabele (Tabela 19) je razvidno, da je bilo učencem v tem sklopu najbolj všeč

delo slikarja Joana Miroja, z motivom ţivali, saj ga je izbralo kar 41,1% vseh učencev. Ta

slika je bila najbolj všeč dečkom, izbralo jo je kar 48,8% dečkov, in manj deklicam, saj se

je zanjo odločilo le 32,4% deklic. Deklicam je bila v tem sklopu najbolj všeč slika Oskarja

Kokoschke, ki jo je izbralo kar 44,6% deklic in le 6,1% dečkov. Tretja po priljubljenosti je

slika Gilberta in Georga z motivom portreta, za katero se je odločilo 30,5% dečkov in le

9,5% deklic. Na četrtem mestu je delo Henrija Matissa z motivom interiera, ki je bilo bolj

všeč deklicam (12,1%) in manj dečkom (4,9%). Na zadnjem mestu po priljubljenosti pa je

umetnina Pieta Mondriana z abstraktnim motivom, za katero se je odločilo 9,7% dečkov in

le 1,4% deklic.


78


P

41,824 0,000

Iz zgornje tabele (Tabela 27) lahko razberemo, da v četrtem sklopu slik obstaja statistično

značilna razlika glede na spol pri izbiri motiva. Dečkom je bila najbolj všeč slika Joana

Miroja, Petelin, deklicam pa slika Oskarja Kokoschke, Speča deklica. Tako lahko potrdimo

hipotezo HS4, ki pravi, da obstaja statistično značilna razlika med spoloma pri izbiri

motivov v četrtem sklopu slik.

4.4.2 PRILJUBLJENOST MOTIVOV V ČETRTEM SKLOPU SLIK

GLEDE NA OKOLJE, IZ KATEREGA IZHAJAJO UČENCI



Št.


Najvišja ocena

DEČKI

Mesto

n = 45

Podeţelje

n = 37

Skupaj

n = 82

f f% f f% f f%

1. Miro: Petelin 23 51,1% 17 45,9% 40 48,8%




5. Mondrian: Kompozicija 5 11,1% 3 8,1% 8 9,7%

Skupaj 45 100% 37 100% 82 100%

Iz zgornje tabele (Tabela 28) je razvidno, da je bila v tej skupini slik tako dečkom iz mesta

kot s podeţelja najbolj všeč slika Joana Miroja z motivom ţivali. Zanjo se je odločilo

51,1% dečkov iz mesta in 45,9% dečkov s podeţelja. Na drugem mestu je slika Gilberta in

Georga, za katero se je odločilo več dečkov s podeţelja (40,6%) in manj iz mesta (22,2%).

Abstraktna slika Pieta Mondriana na tretjem mestu je bila podobno všeč dečkom iz mesta

in s podeţelja. Na četrtem mestu je bila slika Oskarja Kokoschke, ki je bila bolj všeč

dečkom iz mesta (8,9%) in manj dečkom s podeţelja (2,7%). Najmanj pa so se dečki v tej


79

skupini slik odločali za sliko Henrija Matissa, ki jo je izbralo 6,7% dečkov iz mesta in le

2,7% dečkov s podeţelja.



Št.


Najvišja ocena

DEKLICE

Mesto

n = 37

Podeţelje

n = 37

Skupaj

n = 74

f f% f f% f f%

1. Miro: Petelin 11 29,7% 13 35,1% 24 32,4%




5. Mondrian: Kompozicija 0 0% 1 2,7% 1 1,4%

Skupaj 37 100% 37 100% 74 100%

Iz zgornje tabele (Tabela 29) je razvidno, da je bila v tem sklopu slik deklicam najbolj všeč

slika Oskarja Kokoschke z motivom portreta. Sliko je izbralo 40,5% deklic iz mesta in

48,7% deklic s podeţelja. Na drugem mestu po priljubljenosti je bila pri deklicah slika

Joana Miroja z ţivalskim motivom, ki je bila bolj všeč deklicam s podeţelja (35,1%) in

manj deklicam iz mesta (29,7%). Na tretjem mestu je delo Henrija Matissa z motivom

interiera, ki je bilo bolj všeč deklicam iz mesta (16,2%) kot s podeţelja (8,1%). Tudi

portret Gilberta in Georga je izbralo več deklic iz mesta (13,5%) kot s podeţelja (5,4%). Za

umetnino Pieta Mondriana z abstraktnim motivom pa se je odločila le ena deklica s

podeţelja.


P

2,004 0,735

Iz zgornje tabele (Tabela 30) lahko razberemo, da v četrtem sklopu slik ni statistično

značilne razlike glede na stratum pri izbiri motiva. S tem lahko potrdimo hipotezo HSTR4,

da pri izbiri motivov v četrtem sklopu slik ne obstaja statistično značilna razlika glede na

socialni stratum šol, iz katerih izhajajo učenci, ki so zajeti v raziskavo.


80

4.4.3 INTERPRETACIJA PISNIH ODGOVOROV UČENCEV V

ČETRTEM SKLOPU SLIK



Št.

Pod

atk

i o u

met

niš

kem

del

u


motiv

likovni

elementi

motiv + likovni

elementi

drugo M

esto

Pod

eţel

je

Mes

to

Pod

eţel

je

Mes

to

Pod

eţel

je

Mes

to

Pod

eţel

je

1. Miro 13 5 4 4 5 7 1 1

2. Matisse 2 / / 1 / / 1 /

3. Gilbert, George 7 12 / / 3 2 / 1

4. Kokoschka 2 1 / / 1 / 1 /

5. Mondrian 1 1 1 1 2 1 1 0

Iz zgornje tabele (Tabela 31) lahko razberemo, da so se dečki po večini odločali za slike

zato, ker jim je bil všeč motiv, delno pa so na njihovo odločitev vplivali tudi likovni

elementi. V tem sklopu je bila dečkom najbolj všeč slika Joana Miroja z motivom ţivali.

Tisti, ki so se odločili zanjo zaradi motiva, so zapisali, da jim je všeč petelin, sestavljen iz

vzorčkov, z velikimi kremplji; ognjeni petelin, ki je izmišljen in čudeţen. Slika se jim je

zdela smešna, čudna, zelo moderna in taka kot 100 let nazaj. Dečkom, ki so se odločili za

sliko samo na podlagi likovnih elementov, je bila slika najbolj všeč, ker je pisana, na njej

so lepe in različne barve, veliko mešanih barv, ki so lepo razporejene in se ujemajo.

Dečkom, ki so se odločili na podlagi motiva in likovnih elementov, je bila slika najbolj

všeč, ker je lepo pobarvana in lepe barve, zaradi pisanega barvnega petelina, pisane kokoši

in ker je vse okrog pisano. Odgovora dveh dečkov smo uvrstili v četrto kategorijo, saj sta

zapisala le, da je slika lepa in najboljša. Dečki, ki so se odločili za tihoţitje Henrija

Matissa, so zapisali, da jim je všeč, ker je v hiši, v dţungli in ker je na njej veliko rdeče

barve. Sliko Gilberta in Georga je večina dečkov izbrala zaradi motiva, saj sta jim bila všeč

smešna gospoda, ki kaţeta osle, si vrtata po nosu, sta enako oz. ravno obratno oblečena ter

je za njima stavba, stolpnica. Slika je narejena kot okno, pred njim dva človeka, dva

velikana, ki izgledata kot boksarja, nekaj kaţeta in ju gledamo s strani v bok. Dečkom, ki


81

so bili zraven motiva všeč še likovni elementi, je bila slika všeč, ker je pisana, na njej je

veliko barv, močnih barv, obleka lepe barve ter modrordeče oblečena moška. Portret

Oskarja Kokoschke se izbrali trije dečki zaradi motiva in zapisali, da jim je všeč ţenska, ki

spi oz. deklica, ki joče. Dečku, ki je izbral sliko zaradi motiva in likovnih elementov, so

bili všeč kvadratki, krogi, modre in rumene črte ter rdeče pikice. Abstraktno umetnino

Pieta Mondriana sta dva dečka izbrala zaradi motiva, saj so jima bili všeč sami kvadrati in

trikotniki. Dečkoma, ki sta se odločila na podlagi likovnih elementov, je bila slika všeč, ker

je pisana in so na njej različne barve. Trije dečki so izbrali sliko zaradi motiva in likovnih

elementov. Všeč jim je bila, ker je pobarvana, so na njej razne barve in liki različnih barv.



Št.

Pod

atk

i o u

met

niš

kem

del

u


motiv

likovni

elementi

motiv + likovni

elementi

drugo

Mes

to

Pod

eţel

je

Mes

to

Pod

eţel

je

Mes

to

Pod

eţel

je

Mes

to

Pod

eţel

je

1. Miro 1 8 5 1 5 2 / 2

2. Matisse 5 1 1 1 / 1 / /

3. Gilbert, George 3 1 1 1 / / 1 /

4. Kokoschka 8 13 3 / 2 3 2 2

5. Mondrian / / / / / 1 / /

Iz zgornje tabele (Tabela 32) je razvidno, da so deklice v tem sklopu izbirale slike zato, ker

jim je bil všeč motiv, vendar so nanje v veliki meri vplivali tudi likovni elementi.

Deklicam, ki so izbrale sliko Joana Miroja zaradi motiva, je bil všeč petelin, kokoš z lepim

kljunom in vesel piščanec. Slika se jim je zdela zelo smešna. Deklica iz mesta je zapisala,

da ima rada peteline zato, ker kikirikajo, deklica s podeţelja pa zato, ker ga ima doma.

Veliko deklic se je odločilo za to sliko zaradi likovnih elementov. Všeč so jim bile pisane

barve ter veliko različnih in ţivih barv. Deklicam, ki so sliko izbrale zaradi motiva in

likovnih elementov, je bil všeč lepo pobarvan, pisan, barvni petelin z ţivimi barvami, ki se

jim je zdel otroško zanimiv. Večina deklic je izbrala sliko Henrija Matissa, ker jim je bil

všeč motiv. Zapisale so, da jim je slika najbolj všeč, ker je zelo zanimiva, se vidi narava -

je naravna, je lepa hiša in so na mizi same sladice ter zato, ker imajo rade roţe in


82

pomaranče. Ena deklica je izbrala sliko, ker je na njej toliko barv in črt, drugi pa je bila

všeč rdeča barva. Deklica s podeţelja, ki je izbrala sliko zaradi motiva in likovnih

elementov, je zapisala, da ji je bila všeč rdeča preproga. Večina deklic se je za umetnino

Gilberta in Georga odločila, ker jim je bil všeč motiv. Zapisale so, da se jim je slika zdela

zelo smešna, imajo rade klovne, lep razgled ter da jih gospodova obleka spominja na

slovensko zastavo. Dve deklici sta izbrali sliko zaradi likovnih elementov. Ena je zapisala,

da so ji na tej sliki všeč nasprotne barve, ki pristajajo v to sliko, drugi pa je všeč, da je

večina slike modre in rdeče barve. V tem sklopu je večina deklic izbrala umetniško delo

Oskarja Kokoschke, ker jim je bil všeč motiv. Zapisale so, da jim je všeč zelo lepa deklica,

z lepo narisanimi lasmi, ki lepo leţi oz. mirno spi; oz. je naslikana gospodična, kako joka.

Slika se jim je zdela zelo pravljična in ţalostna ter neţna in prijazna. Všeč jim je bilo, da je

gospa, ki jih spominja na kraljično, ţenskega spola. Ena deklica je zapisala, da ji je všeč,

da je na sliki deklica kot ona in njene sošolke, druga pa je zapisala, da ji je všeč dekle, ker

je tudi sama deklica. Tri deklice so zapisale, da so izbrale portret zaradi likovnih

elementov, saj jim je bila slika všeč, ker je pisana, zelo barvna in ker na njej ni črt. Pet

deklic se je za umetnino odločilo na podlagi motiva in likovnih elementov. Všeč jim je bila

lepo narisana punčka z dolgimi lasmi, zanimivi vzorci, vodoravne in vijugaste črte, ţive

barve in ker je narejena iz pikic in valov. Odgovore štirih deklic smo uvrstili v četrto

kategorijo, saj so zapisale le, da je slika zelo lepa in najlepša. Peto, abstraktno umetnino

Pieta Mondriana, je izbrala le ena deklica s podeţelja, ker sta ji bila všeč motiv in likovni

elementi. Zapisala je, da ji je slika najbolj všeč, ker so na njej naslikani liki različnih barv.


ČETRTEM SKLOPU SLIK

V četrtem sklopu slik smo potrdili tako hipotezo HS4 kot hipotezo HSTR4. Ugotovili smo, da

obstajajo statistično značilne razlike pri izbiri motivov glede na spol ( = 41,824; P =

0,000). Dečkom so bili všeč drugačni motivi kot deklicam. Potrdili smo tudi hipotezo

HSTR4, saj smo ugotovili, da ni statistično značilne razlike pri izbiri motivov glede na

stratum ( = 2,004; P = 0,735). Tako dečkom iz mesta kot s podeţelja je bila v četrtem

sklopu slik najbolj všeč slika Joana Miroja z motivom ţivali. Všeč jim je bil smešen in

pisan petelin. Deklice pa so izbrale portret Oskarja Kokoschke, ker jim je bila všeč

pravljična, neţna in barvna slika speče deklice.


83

4.5 PRILJUBLJENOST MOTIVOV V PETEM SKLOPU SLIK

4.5.1 PRILJUBLJENOST MOTIVOV V PETEM SKLOPU SLIK GLEDE

NA SPOL UČENCEV

V petem sklopu slik so učenci ocenjevali pet umetniških del, v katerih lahko zaznamo

likovni problem svetlitev in temnitev barve.

Tabela 33: Priljubljenost motivov v petem sklopu slik glede na spol učencev


Št.


Najvišja ocena

Dečki

n = 82

Deklice

n = 74

Skupaj

n = 156

f f% f f% f f%

1. Monet: Postaja Saint-Lazare 5 6,1% 3 4,1% 8 5,1%

2. Seurat: Kopalci v Asniersu 1 1,2% 1 1,3% 2 1,3%

3. Picasso: Sadje v vazi 1 1,2% 2 2,7% 3 1,9%

4. van Eyck: Arnolfini in njegova ţena 1 1,2% 5 6,8% 6 3,9%

5. Delacroix: Mladi tiger se igra s svojo mamo 74 90,3% 63 85,1% 137 87,8%

Skupaj 82 100% 74 100% 156 100%

Iz zgornje tabele (Tabela 33) je razvidno, da je bila v tem sklopu učencem najbolj všeč

slika Eugena Delacroixa z motivom ţivali. Zanjo se je odločilo kar 87,8% vseh učencev, in

sicer 90,3% dečkov in 85,1% deklic. Na drugem mestu po priljubljenosti je krajina Clauda

Moneta, za katero se je odločilo 6,1% dečkov in 4,1% deklic. Slika Jana van Eycka na

tretjem mestu je bila bolj všeč deklicam (6,8%) kot dečkom (1,2%). Na četrtem mestu je

tihoţitje Pabla Picassa, ki ga je izbralo le 1,2% dečkov in 2,7% deklic. Najmanj pa so se v

tem sklopu učenci odločali za sliko Georgesa Seurata, ki sta jo izbrala le en deček in ena

deklica.


84


P

3,983 0,408

Iz zgornje tabele (Tabela 34) lahko razberemo, da v petem sklopu slik ni statistično

značilne razlike glede na spol pri izbiri motiva. Tako dečkom kot deklicam je bila najbolj

všeč slika Eugena Delacroixa z motivom ţivali. S tem rezultatom lahko ovrţemo hipotezo

HS5, ki pravi, da pri izbiri motiva v petem sklopu slik obstaja statistično značilna razlika

med spoloma.

4.5.2 PRILJUBLJENOST MOTIVOV V PETEM SKLOPU SLIK GLEDE




Št.


Najvišja ocena

DEČKI

Mesto

n = 45

Podeţelje

n = 37

Skupaj

n = 82

f f% f f% f f%

1. Monet: Postaja Saint-Lazare 1 2,2% 4 10,8% 5 6,1%

2. Seurat: Kopalci v Asniersu 0 0% 1 2,7% 1 1,2%

3. Picasso: Sadje v vazi 1 2,2% 0 0% 1 1,2%

4. van Eyck: Arnolfini in njegova ţena 1 2,2% 0 0% 1 1,2%


Skupaj 45 100% 37 100% 82 100%

Iz zgornje tabele (Tabela 35) je razvidno, da je bila tako dečkom iz mesta kot s podeţelja v

tej skupini slik najbolj všeč umetnina Eugena Delacroixa z motivom ţivali. Izbralo jo je

kar 93,4% dečkov iz mesta in 86,5% dečkov s podeţelja. Na drugem mestu po

priljubljenosti pri dečkih je slika Clauda Moneta z motivom krajine, ki jo je izbralo več

dečkov s podeţelja (10,8%) in manj iz mesta (2,2%). Za sliko Georgesa Seurata se je

odločil le en deček s podeţelja. Tihoţitje Pabla Picassa je izbral en deček iz mesta, prav

tako pa je le en deček iz mesta izbral portret Jana van Eycka.


85



Št.


Najvišja ocena

DEKLICE

Mesto

n = 37

Podeţelje

n = 37

Skupaj

n = 74

f f% f f% f f%

1. Monet: Postaja Saint-Lazare 3 8,1% 0 0% 3 4,1%

2. Seurat: Kopalci v Asniersu 1 2,7% 0 0% 1 1,3%

3. Picasso: Sadje v vazi 1 2,7% 1 2,7% 2 2,7%

4. van Eyck: Arnolfini in njegova ţena 3 8,1% 2 5,4% 5 6,8%


Skupaj 37 100% 37 100% 74 100%

Iz zgornje tabele (Tabela 36) je razvidno, da je bila večini deklic iz mesta in s podeţelja v

tem sklopu slik najbolj všeč slika Eugena Delacroixa z motivom ţivali. Izbralo jo je kar

78,4% deklic iz mesta in 91,9% deklic s podeţelja. Na drugem mestu po priljubljenosti je

portret Jana van Eycka, ki ga je izbralo 8,1% deklic iz mesta in 5,4% deklic s podeţelja.

Na tretjem mestu je krajina Clauda Moneta, ki je bila najbolj všeč trem deklicam iz mesta.

Tihoţitje Pabla Picassa je izbrala ena deklica iz mesta in ena s podeţelja. Za sliko

Georgesa Seurata pa se je odločila le ena deklica iz mesta.


P

0,774 0,942

Iz zgornje tabele (Tabela 37) lahko razberemo, da v petem sklopu slik ni statistično

značilne razlike glede na stratum pri izbiri motiva. Tako lahko potrdimo hipotezo HSTR5, ki

trdi, da v petem sklopu ne obstaja statistično značilna razlika glede na socialni stratum pri

izbiri motiva.


86

4.5.3 INTERPRETACIJA PISNIH ODGOVOROV UČENCEV V PETEM

SKLOPU SLIK



Št.

Pod

atk

i o u

met

niš

kem

del

u


motiv


elementi

drugo

Mes

to

Pod

eţel

je

Mes

to

Pod

eţel

je

Mes

to

Pod

eţel

je

Mes

to

Pod

eţel

je

1. Monet 1 4 / / / / / /

2. Seurat / 1 / / / / / /

3. Picasso / / / / 1 / / /

4. van Eyck / / / / / / 1 /

5. Delacroix 31 27 1 2 9 2 1 1

Iz zgornje tabele (Tabela 38) je razvidno, da se je večina dečkov odločila za sliko na

podlagi motiva. Krajino Clauda Moneta so izbrali štirje dečki zaradi motiva in zapisali, da

sta jim všeč dve lokomotivi zelo lepe oblike, stari vlaki, vojaki, ki delajo na ţeleznici, dim,

ki se dviga zelo visoko, in ker so naslikani stari časi. Za sliko Georgesa Seurata se je

odločil le en deček s podeţelja in zapisal, da mu je slika najbolj všeč, ker je na njej plaţa.

Tihoţitje Pabla Picassa je izbral le en deček iz mesta in zapisal, da mu je všeč, da so na

sliki različne barve in jedi. Tudi za umetnino Jana van Eycka se je odločil le en deček iz

mesta, ki mu je bila slika všeč, ker je dobro narisana. Največ dečkov pa je v tem sklopu

izbralo sliko Eugena Delacroixa z motivom ţivali, za katero se jih je večina odločila zaradi

motiva. Zapisali so, da jim je slika najbolj všeč, ker so na njej narisane lepe ţivali, lepi tigri

oz. dva tigra, ki leţita, gledata okoli oz. spita. Nekaj dečkov je zapisalo, da so jim na sliki

všeč levi. Za sliko so se odločili, ker so na njej njihove najljubše ţivali – tigri, močne in

mesojede ţivali, ki zgledajo kot pravi in kot da so prišli z boja. Všeč so jim bili tigri, ki

leţijo v senci, čuvajo mladiče in zgledajo tako kot v ţivalskem vrtu, so ljubki in en tiger

ima zvit rep. Zapisali so, da je na sliki tema, noč, nevihta in zato tigri zgledajo bolj

zanimivi. Tigra sta v medvedovi jami, za njima pa je tema in luna. Dečki, ki so sliko izbrali

zaradi likovnih elementov, so zapisali, da jim je všeč, ker je ţivih barv, rumene barve in


87

ker ima rad oranţno barvo. Dečki, ki so se odločili zaradi motiva in likovnih elementov, so

zapisali, da jim je slika všeč, ker je temna, zanimiva in jo je teţko narisati, da so na njej

temne in močne barve in zgleda kot fotografija. Všeč sta jim bila tigra lepe in enake barve,

ki imata oranţni koţuh in črne črte. Odgovora dveh dečkov, ki sta zapisala, da je slika

najlepša, smo uvrstili v četrto kategorijo.



Št.

Pod

atk

i o u

met

niš

kem

del

u


motiv


elementi

drugo

Mes

to

Pod

eţel

je

Mes

to

Pod

eţel

je

Mes

to

Pod

eţel

je

Mes

to

Pod

eţel

je

1. Monet 3 / / / / / / /

2. Seurat 1 / / / / / / /

3. Picasso 1 1 / / / / / /

4. van Eyck 2 2 / / 1 / / /

5. Delacroix 24 28 1 2 3 1 1 3

Iz zgornje tabele (Tabela 39) je razvidno, da so deklice v tem sklopu izbirale slike, na

katerih jim je bil všeč motiv. Za krajino Clauda Moneta so se odločile le tri deklice iz

mesta. Zapisale so, da jim je slika všeč, ker gre vlak naprej, je tako kot v resnici, ter je v

dimu in zgleda, kot bi bila v nebesih. Sliko Georgesa Seurata je izbrala le ena deklica in

zapisala, da ji je slika všeč, ker se lahko kopaš in tunkaš (potapljaš). Za tihoţitje Pabla

Picassa se je odločila ena deklica iz mesta in ena s podeţelja in obema je bilo na sliki všeč

sadje. Štiri deklice so se odločile za portret Jana van Eycka na podlagi motiva in zapisale,

da jih slika spominja na domišljijsko pravljico, da sta jim všeč gospod in gospa v lepih

obleka, lepo oblikovana moţ in ţena ter fant, ki je zaprosil svojo ljubico za roko. Eni

deklici, pa je bil zraven motiva gospodične z lepo obleko in lepim ozadjem všeč še črno

oblečen gospod. Umetnino Eugena Delacroixa je največ deklic izbralo zaradi motiva

ţivali. Slika jim je bila najbolj všeč, ker je na njej zelo lepi tiger, ki je njihova najljubša

ţival in ga imajo rade. Tigri so jim všeč, ker so najmočnejše in lepe ţivali, ljubki, srčkani,

luškani, zelo lubani in sladki. Slika jim je bila všeč, ker je zelo ţivalska, tigrasta in gozdna

ter so na njej lepo in natančno naslikane ţivali. Všeč jim je bila velika druţina tigrov, lepe


88

ţivali v naravi, pod skalami v noči, ki lepo spijo in počivajo ob mami, ki pazi nanje. Nekaj

deklic je zapisalo, da jim je všeč lep lev in divje mačke. Všeč jim je bil tigrov vzorec na

dlaki, ki je bil podoben njihovim mucam. Tri deklice so izbrale sliko, ker so jim všeč lepe

in odbite barve ter lepe črte. Štirim deklicam so bile zraven motiva všeč še lepe barve,

veliko črt ter da je slika zelo temna in lepo obrobljena s črno. Odgovore deklic, ki so

zapisale, da je slika krasna in najlepša, smo uvrstili v četrto kategorijo.


PETEM SKLOPU SLIK

V petem sklopu slik smo ovrgli hipotezo HS5, saj smo ugotovili, da ne obstaja statistično

značilna razlika pri izbiri motivov glede na spol ( = 3,983; P = 0,408). Tako dečkom kot

deklicam je bila v tem sklopu slik najbolj všeč umetnina Eugena Delacroixa z motivom

ţivali. Všeč sta jim bila tigra lepe barve, zapisali pa so tudi, da je tiger njihova najljubša

ţival. Potrdili pa smo hipotezo HSTR5, saj smo ugotovili, da pri izbiri motivov v petem

sklopu slik ni statistično značilne razlike glede na socialni stratum ( = 0,774; P = 0,942).


89

4.6 PRILJUBLJENOST MOTIVOV V ŠESTEM SKLOPU SLIK

4.6.1 PRILJUBLJENOST MOTIVOV V ŠESTEM SKLOPU SLIK GLEDE

NA SPOL UČENCEV

V šestem sklopu so učenci ocenjevali pet umetnin z različnimi motivi, katerim je bil

skupen likovni problem barvna ploskev.

Tabela 40: Priljubljenost motivov v šestem sklopu slik glede na spol učencev

6. sklop: Likovni problem: barvna ploskev

Št.


Najvišja ocena

Dečki

n = 82

Deklice

n = 74

Skupaj

n = 156

f f% f f% f f%

1. Hooch: Ţenska in dekla z vedrom na dvorišču 6 7,3% 13 17,6% 19 12,2%

2. Magritte: Prebodeni čas 48 58,6% 23 31,1% 71 45,5%

3. Kirchner: Avtoportret z modelom 0 0% 5 6,7% 5 3,2%

4. Kandinsky: Jesen na Bavarskem 22 26,8% 30 40,5% 52 33,3%

5. Picasso: Trije glasbeniki 6 7,3% 3 4,1% 9 5,8%

Skupaj 82 100% 74 100% 156 100%

Iz zgornje tabele (Tabela 40) je razvidno, da je bila v tej skupini slik večini učencev všeč

slika Renea Magritta s fantazijskim motivom, ki jo je izbralo 45,5% vseh učencev. Za sliko

se je odločilo več dečkov (58,6%) kot deklic (31,1%). Deklicam je bila v tem sklopu

najbolj všeč krajina Wassilya Kandinskega, ki jo je izbralo 40,5% deklic in 26,8% dečkov.

Na tretjem mestu po priljubljenosti je slika Pietra de Hoocha z ţanrskim motivom, ki je

bila bolj všeč deklicam (17,6%) kot dečkom (7,3%). Na četrtem mestu je slika Pabla

Picassa s fantazijskim motivom, za katero se je odločilo 7,3% dečkov in 4,1% deklic. Na

zadnjem mestu je avtoportret Ernsta Ludwida Kirchnerja, ki ga je izbralo 6,7% deklic in

noben deček.


90


P

18,250 0,001

Iz zgornje tabele (Tabela 41) lahko razberemo, da v šestem sklopu slik obstaja statistično

značilna razlika glede na spol pri izbiri motiva. Dečkom je bila najbolj všeč slika Renea

Magritta, s fantazijskim motivom, deklicam pa krajina Wassilya Kandinskega. S tem smo

potrdili hipotezo HS6, da v šestem sklopu pri izbiri motiva obstaja statistično značilna

razlika glede na spol učencev, zajetih v raziskavo.

4.6.2 PRILJUBLJENOST MOTIVOV V ŠESTEM SKLOPU SLIK GLEDE




Št.


Najvišja ocena

DEČKI

Mesto

n = 45

Podeţelje

n = 37

Skupaj

n = 82

f f% f f% f f%



3. Kirchner: Avtoportret z modelom 0 0% 0 0% 0 0%

4. Kandinsky: Jesen na Bavarskem 12 26,7% 10 27% 22 26,8%


Skupaj 45 100% 37 100% 82 100%

Iz zgornje tabele (Tabela 42) je razvidno, da je bilo v tej skupini slik dečkom iz mesta in s

podeţelja najbolj všeč delo Renea Magritta s fantazijskim motivom, za katerega se je

odločilo skupno 58,6% dečkov. Na drugem mestu po priljubljenosti je krajina Wassilya

Kandinskega, ki je bila podobno všeč dečkom iz mesta in s podeţelja. Tretje mesto po

priljubljenosti pri dečkih si s 7,3% delita fantazijska slika Pabla Picassa in slika z ţanrskim

motivom umetnika Pietra de Hoocha. Slika Pietra de Hoocha je bila podobno všeč dečkom

iz mesta in s podeţelja, medtem ko se je za sliko Pabla Picassa odločilo več dečkov iz


91

mesta (11,1%) kot s podeţelja (2,7%). Za avtoportret Ernsta Ludwiga Kirchnerja se ni

odločil noben deček.



Št.


Najvišja ocena

DEKLICE

Mesto

n = 37

Podeţelje

n = 37

Skupaj

n = 74

f f% f f% f f%



3. Kirchner: Avtoportret z modelom 5 13,5% 0 0% 5 6,7%

4. Kandinsky: Jesen na Bavarskem 14 37,9% 16 43,2% 30 40,5%


Skupaj 37 100% 37 100% 74 100%

Iz zgornje tabele (Tabela 43) lahko razberemo, da je bila v tem sklopu največ deklicam

všeč slika Wassilya Kandinskega z motivom krajine. Zanjo se je odločilo 37,9% deklic iz

mesta in 43,2% deklic s podeţelja. Na drugem mestu po priljubljenosti pri deklicah je slika

Renea Magritta s fantazijskim motivom, ki je bila podobno všeč deklicam iz mesta

(32,4%) in deklicam s podeţelja (29,8%). Tretja po priljubljenosti je slika Pietra de

Hoocha, z ţanrskim motivom, ki je bila bolj všeč deklicam s podeţelja (21,6%), in manj

deklicam iz mesta (13,5%). Avtoportret Ernsta Ludwiga Kirchnerja na četrtem mestu je bil

všeč le deklicam iz mesta. Zanj se je odločilo 13,5% deklic iz mesta in nobena deklica s

podeţelja. Na zadnjem mestu po priljubljenosti pri deklicah je slika Pabla Picassa s

fantazijskim motivom, ki jo je izbrala le ena deklica iz mesta in dve deklici s podeţelja.


P

6,207 0,184

Iz zgornje tabele (Tabela 44) lahko razberemo, da v tem sklopu slik ni statistično značilne

razlike glede na stratum pri izbiri motiva. S tem rezultatom smo potrdili hipotezo HSTR6, ki

pravi, da v šestem sklopu ne obstaja statistično značilna razlika glede na socialni stratum

pri izbiri motivov.


92

4.6.3 INTERPRETACIJA PISNIH ODGOVOROV UČENCEV V ŠESTEM

SKLOPU SLIK



Št.

Pod

atk

i o u

met

niš

kem

del

u


motiv

likovni

elementi

motiv + likovni

elementi

drugo

Mes

to

Pod

eţel

je

Mes

to

Pod

eţel

je

Mes

to

Pod

eţel

je

Mes

to

Pod

eţel

je

1. Hooch 2 3 / / 1 / / /

2. Magritte 23 23 / / / / 2 /

3. Kirchner / / / / / / / /

4. Kandinsky 5 5 1 2 6 3 / /

5. Picasso 3 1 / / 2 / / /

Iz zgornje tabele (Tabela 45) lahko razberemo, da so se v tem sklopu dečki v veliki večini

odločali za slike zato, ker jim je bil všeč motiv. Umetnina Pietra de Hoocha z ţanrskim

motivom jim je bila všeč, ker sta na njej dve ţenski, prva šiva in lepo leţi, druga pa ima

mleko ter je za njima lepo ozadje in ker zgleda, kot da igrata. Dečku, ki se je odločil na

podlagi motiva in likovnih elementov, pa je bila slika všeč, ker je lepe pisane barve. Vsi

dečki, ki so izbrali sliko Renea Magritta s fantazijskim motivom so se odločili zanjo, ker

jim je bil všeč motiv. Zapisali so, da jim je slika najbolj všeč, ker je na njej lep vlak, ki

pelje iz kamina, dimnika, in vozi, leti po zraku. Všeč jim je bila lokomotiva, ki gre skozi

peč in steno, ter se iz nje kadi dim. Všeč jim je bil tudi vlak v zidu in zanimivo se jim je

zdelo, kako je lahko vlak prilepljen. Zapisali so, da jim je všeč lokomotiva, ki vozi po

zraku in kdaj pa kdaj pripelje skozi dimnik, ter vlak, ki se pelje pod omaro. Slika se jim je

zdela čudna, zanimiva, smešna, čudeţna, zelo nora in umetniško narejena. Na odločitev

dečkov, ki so izbrali krajino Wassilya Kandinskega, so v veliki meri zraven motiva vplivali

tudi likovni elementi. Dečki, ki so jo izbrali zaradi motiva, so zapisali, da jim je slika všeč,

ker so na njej naslikana lepa drevesa, kako odpada listje in je med drevesi sneg. Všeč jim

je bila ulica z drevesi, urejen park, potka, cesta in cerkev. Trije dečki, ki so izbrali sliko le

zaradi likovnih elementov, so zapisali, da jim je všeč veliko barv, pisane barve in zelena


93

barva. Dečkom, ki so sliko izbrali na podlagi motiva in likovnih elementov, so bile všeč

zanimive mešane, ţive in pisane barve, ki se prelivajo, pobarvana drevesa in pikice na tleh,

listi zelo lepe barve, pot v park zelenorumene barve ter barvita in osenčena slika. Sliko

Pabla Picassa s fantazijskim motivom so izbrali štirje dečki zaradi motiva. Všeč so jim bile

tri pošasti, miza iz papirja ter da je slika izmišljena, nenavadna in sestavljena iz vzorcev.

Dvema dečkoma pa so bili zraven motiva všeč še likovni elementi. Zapisala sta, da jima je

všeč, da je vse na sliki narisano s črtami ter da je slika iz papirja.



Št.

Pod

atk

i o u

met

niš

kem

del

u


motiv

likovni

elementi

motiv + likovni

elementi

drugo

Mes

to

Pod

eţel

je

Mes

to

Pod

eţel

je

Mes

to

Pod

eţel

je

Mes

to

Pod

eţel

je

1. Hooch 2 8 / / 2 / 1 /

2. Magritte 9 11 / / 2 / 1 /

3. Kirchner 4 / 1 / / / / /

4. Kandinsky 6 8 4 4 4 4 / /

5. Picasso 1 / / / / 2 / /

Iz zgornje tabele (Tabela 46) lahko razberemo, da so se deklice po večini odločale za slike,

ker jim je bil na njih všeč motiv. Sliko Pietra de Hoocha z ţanrskim motivom je večina

deklic izbrala zaradi motiva. Zapisale so, da jim je slika všeč, ker zgleda resnična, je

natančna, z veliko podrobnostmi, prikazuje stare čase in je na njej veliko narave. Všeč sta

jim bili ţenski, veseli ţeni, lepi gospodični, ki sta zunaj in ima ena od njiju mleko. Eni

deklici je bila všeč dobro narisana babica, drugo pa je gospa spominjala na njeno babico.

Dvema deklicama, ki sta sliko izbrali zaradi motiva in likovnih elementov, je bila všeč zelo

pisana in natančno narisana slika ter lepa črno–bela tla. Tudi za sliko Renea Magritta s

fantazijskim motivom se je največ deklic odločilo zaradi motiva. Zapisale so, da jim je

všeč lep vlak, smešna in posebna lokomotiva, ki pride iz kamnina, ter se iz nje kadi. Všeč

jim je bila lepa soba, velika peč, miza in lepa ura na polici. Slika se jim je zdela zelo

zabavna, neresnična, zelo domišljijska, pravljična in čarobna. Umetnina jih je spominjala

na boţič in Boţička, ki pride skozi dimnik in prinese darila. Zapisale so, da je narisano


94

tako, kot bi bilo slikano (fotografirano) in da se je slikar zazrl v svojo domišljijo, da je

naslikal vlak iz stene. Dvema deklicama so bile zraven motiva všeč še lepe barve in

rumeno ogledalo. Štiri deklice iz mesta so izbrale avtoportret Ernsta Ludwiga Kirchnerja

zaradi motiva. Zapisale so, da sta jim všeč dve lepi kraljični ter da ena gospa sedi. Slika jih

spominja na morje in na prepir, ko nekdo odide. Eni deklici se je slika zdela zelo čudeţna.

Deklici, ki je izbrala sliko zaradi likovnih elementov, pa je bila umetnina všeč, ker je

barvna in malo črtasta. Za krajino Wassilya Kandinskega so se tako deklice iz mesta kot s

podeţelja odločale zaradi motiva in likovnih elementov. Tiste, ki so sliko izbrale zaradi

motiva, so zapisale, da jim je všeč narava, lepa in zelo košata drevesa, iz katerih odpadajo

listi, park, lepa pot do cerkve, cerkev med dvema drevesoma, vas, mesto in lepa okolica.

Štiri deklice iz mesta in štiri s podeţelja pa so se odločile za krajino le na podlagi likovnih

elementov. Slika jim je bila najbolj všeč, ker je zelo pisana, barvna, na njej je veliko lepih

in različnih barv, ki so zelo ţive in se prelivajo, ter barve so malo svetle in malo temne.

Deklice, ki so sliko izbrale zaradi motiva in likovnih elementov, pa so zapisale, da so jim

všeč pisane barve kot v pravljici, barvna drevesa, pisan gozd in cesta, pisano cvetje, svetle,

ţive in lepe barve ter barve, ki jih spominjajo na jesen. Umetnino Pabla Picassa s

fantazijskim motivom je izbrala ena deklica iz mesta, ki je zapisala, da ji je všeč duh, ki

igra na kitaro. Dve deklici s podeţelja pa sta se odločili za sliko, ker je lepo oblikovana in

je izdelana iz nečesa posebnega.


ŠESTEM SKLOPU SLIK

V šestem sklopu slik so bili dečkom in deklicam všeč različni motivi. Ugotovili smo, da

obstajajo statistično značilne razlike pri izbiri motivov glede na spol učencev, in tako

potrdili hipotezo HS6 ( = 18,250; P = 0,001). Dečkom je bilo v tem sklopu slik najbolj

všeč delo Renea Magritta. Všeč jim je bil fantazijski motiv vlaka, ki pelje iz kamina in leti

po zraku. Deklicam pa je bila v šestem sklopu slik najbolj všeč krajina Wassilya

Kandinskega. Izbrale so jo, ker so jim všeč drevesa, park, pot do cerkve in pisane barve.

Potrdili smo tudi hipotezo HSTR6, saj smo ugotovili, da v šestem sklopu slik ni statistično

značilne razlike glede na stratum pri izbiri motivov ( = 6,207; P = 0,184).


95

4.7 PRILJUBLJENOST MOTIVOV V SEDMEM SKLOPU SLIK

4.7.1 PRILJUBLJENOST MOTIVOV V SEDMEM SKLOPU SLIK GLEDE

NA SPOL UČENCEV

V sedmem sklopu slik so učenci ocenjevali pet umetnin z različnimi motivi, v katerih

lahko zaznamo likovni problem svetlo/temni kontrast.

Tabela 47: Priljubljenost motivov v sedmem sklopu slik glede na spol učencev


Št.


Najvišja ocena

Dečki

n = 82

Deklice

n = 74

Skupaj

n = 156

f f% f f% f f%

1. van Rijn: Nočna straţa 37 45,1% 2 2,7% 39 25%

2. Vermeer: Pogled na Delft 33 40,2% 14 18,9% 47 30,1%

3. Langus: Primičeva Julija z bratom Janezom 5 6,1% 36 48,7% 41 26,3%

4. Fantin-Latour: Bele vrtnice 4 4,9% 22 29,7% 26 16,7%

5. Sironi: Učenka 3 3,7% 0 0% 3 1,9%

Skupaj 82 100% 74 100% 156 100%

Iz zgornje tabele (Tabela 47) je razvidno, da so bile v tem sklopu slik dečkom in deklicam

všeč različne umetnine. Gledano skupaj je bila v tem sklopu učencem najbolj všeč slika

Johannesa Vermeerja z motivom krajine, za katero se je odločilo 30,1% vseh učencev.

Umetnina je bila bolj všeč dečkom (40,2%) kot deklicam (18,9%). Dečkom je bil v tem

sklopu najbolj všeč skupinski portret Rembrandta van Rijna, ki ga je izbralo 45,1% vseh

dečkov in le 2,7% deklic. Deklicam pa je bil najbolj všeč portret Matevţa Langusa, saj ga

je izbralo 48,7% deklic in le 6,1% vseh dečkov. Na četrtem mestu po priljubljenosti je

tihoţitje Henrija Fantin-Latoura, ki je bilo bolj všeč deklicam (29,7%) kot dečkom (4,9%).

Najmanj so se učenci odločali za portret Maria Sironija, ki so ga izbrali le trije dečki in

nobena deklica.


96


P

78,139 0,000

Iz zgornje tabele (Tabela 48) je razvidno, da v sedmem sklopu slik obstaja statistično

značilna razlika glede na spol pri izbiri motiva. Največ dečkov je izbralo skupinski portret

Rembrandta van Rijna, Nočna straţa, večina deklic pa se je odločila za portret Matevţa

Langusa. Potrdili smo hipotezo HS7, ki pravi, da obstaja statistično značilna razlika med

spoloma pri izbiri motivov v sedmem sklopu slik.

4.7.2 PRILJUBLJENOST MOTIVOV V SEDMEM SKLOPU SLIK GLEDE




Št.


Najvišja ocena

DEČKI

Mesto

n = 45

Podeţelje

n = 37

Skupaj

n = 82

f f% f f% f f%

1. van Rijn: Nočna straţa 21 46,7% 16 43,2% 37 45,1%


3. Langus: Primičeva Julija z bratom Janezom 2 4,4% 3 8,1% 5 6,1%

4. Fantin-Latour: Bele vrtnice 1 2,2% 3 8,1% 4 4,9%

5. Sironi: Učenka 2 4,4% 1 2,7% 3 3,7%

Skupaj 45 100% 37 100% 82 100%

Iz zgornje tabele (Tabela 49) je razvidno, da je večini dečkov, tako iz mesta kot s

podeţelja, v tej skupini slik najbolj všeč skupinski portret Rembrandta van Rijna, za

katerega se je odločilo 45,1% vseh dečkov. Umetniško delo je izbralo 46,7% dečkov iz

mesta in 43,2% dečkov s podeţelja. Na drugem mestu po priljubljenosti je tihoţitje

Johannesa Vermeerja. Zanj se je odločilo nekaj več dečkov iz mesta (42,3%) kot s

podeţelja (37,9%). Tretje mesto zaseda portret Matevţa Langusa, ki ga je izbralo nekaj več

dečkov s podeţelja (8,1%) kot iz mesta (4,4%). Na četrtem mestu je tihoţitje Henrija

Fantin-Latoura, ki je bilo prav tako bolj všeč dečkom s podeţelja (8,1%), in manj dečkom


97

iz mesta (2,2%). Na zadnjem mestu je slika Maria Sironja, ko jo je izbralo 4,4% dečkov iz

mesta in 2,7% dečkov s podeţelja.



Št.


Najvišja ocena

DEKLICE

Mesto

n = 37

Podeţelje

n = 37

Skupaj

n = 74

f f% f f% f f%

1. van Rijn: Nočna straţa 1 2,7% 1 2,7% 2 2,7%


3. Langus: Primičeva Julija z bratom Janezom 19 51,4% 17 46% 36 48,7%

4. Fantin-Latour: Bele vrtnice 10 27% 12 32,4% 22 29,7%

5. Sironi: Učenka 0 0% 0 0% 0 0%

Skupaj 37 100% 37 100% 74 100%

Iz zgornje tabele (Tabela 50) je razvidno, da je bila v tej skupini slik večini deklic iz mesta

in s podeţelja najbolj všeč slika Matevţa Langusa. Za ta portret se je odločilo več deklic iz

mesta (51,4%) kot s podeţelja (46%). Na drugem mestu po priljubljenosti pri deklicah je

bilo tihoţitje Henrija Fantin-Latoura, ki ga je izbralo nekaj več deklic s podeţelja (32,4%)

kot iz mesta (27%). Krajina Johannesa Vermeerja na tretjem mestu je bila najbolj všeč

enakemu številu deklic iz mesta in s podeţelja. Tudi skupinski portret Rembrandta van

Rijna je izbralo enako število deklic iz mesta in s podeţelja. Za umetniško delo Maria

Sironija pa se ni odločila nobena deklica.


P

1,815 0,770

Iz zgornje tabele (Tabela 51) lahko razberemo, da v sedmem sklopu slik ni statistično

značilne razlike glede na stratum pri izbiri motiva. S tem rezultatom smo potrdili hipotezo

HSTR7, da ne obstaja statistično značilna razlika glede na socialni stratum šol pri izbiri

motivov v sedmem sklopu slik.


98

4.7.3 INTERPRETACIJA PISNIH ODGOVOROV UČENCEV V SEDMEM

SKLOPU SLIK



Št.

Pod

atk

i o u

met

niš

kem

del

u


motiv

likovni

elementi

motiv + likovni

elementi

drugo M

esto

Pod

eţel

je

Mes

to

Pod

eţel

je

Mes

to

Pod

eţel

je

Mes

to

Pod

eţel

je

1. van Rijn 19 14 / 1 2 1 / /

2. Vermeer 19 12 / / / 2 / /

3. Langus 2 3 / / / / / /

4. Fantin-Latour / 1 / / 1 2 / /

5. Sironi 2 1 / / / / / /

Iz zgornje tabele (Tabela 52) je razvidno, da se je v tem sklopu večina dečkov odločila za

sliko, na kateri jim je bil všeč motiv. Dečki, ki so skupinski portret Rembrandta van Rijna

izbrali zaradi motiva, so zapisali, da so jim všeč vitezi, lepi mušketirji, gusarji, vojaki,

bojevniki, kavboji in gospe. Všeč jim je bojevniška slika, na kateri je veliko ljudi, ki so v

temi, so isto oblečeni ter imajo loke in sablje. Zapisali so, da se je slikar zelo potrudil, da je

naslikal to sliko, ki je zelo stara, zanimiva in na kateri so vitezi, ki se ponoči sprehajajo.

Slika jih je spominjala na film Pirati s Karibov ter na ljudi, ki se drenjajo na koncert. En

deček s podeţelja se je odločil za sliko, ker so na njej zelo lepe barve. Trem dečkom pa so

bile zraven motiva všeč še močne barve, temne barve in mušketirji različnih barv. Krajino

Johannesa Vermeerja je večina dečkov izbrala zaradi motiva. Všeč jim je bilo veliko lepih

hiš, staro in zanimivo mesto, pred katerim je veliko vode, lepo jezero, morje in ljudje.

Zapisali so, da so jim všeč čolni, ladje ter hiša in grad na ladji, lepo nebo in lep razgled -

pogled na mesto iz nekega pomola. Dečka iz Ptuja je slika spominjala na Ptuj in stare čase,

deček iz Maribora pa je zapisal, da je na sliki mesto Maribor. Dvema dečkoma s podeţelja

je bila na sliki zraven motiva všeč še lepa barva. Portret Matevţa Langusa so dečki izbrali

zaradi motiva. Dečkoma iz mesta sta bila všeč dva otroka, deklica in deček, ter dva stola;

dečkom s podeţelja pa lepi piščanček in kokoška. Tihoţitje Henrija Fantin – Latoura so


99

dečki izbrali, ker so jim bili všeč motiv in likovni elementi. Zapisali so, da jim je všeč lep

šopek belih roţ, pobarvane bele roţice, cvetovi lepe barve in vaza, v kateri je šopek zelo

lepe oblike. Za portret Maria Sironija so se trije dečki odločili zaradi motiva, saj jim je bil

všeč narisan človek, ţenska, ki čudno gleda.



Št.

Pod

atk

i o u

met

niš

kem

del

u


motiv

likovni

elementi

motiv + likovni

elementi

drugo

Mes

to

Pod

eţel

je

Mes

to

Pod

eţel

je

Mes

to

Pod

eţel

je

Mes

to

Pod

eţel

je

1. van Rijn 1 1 / / / / / /

2. Vermeer 6 7 / / / / 1 /

3. Langus 18 15 / / / 1 1 1

4. Fantin-Latour 7 10 1 / 2 2 / /

5. Sironi / / / / / / / /

Iz zgornje tabele (Tabela 53) je razvidno, da so se v tem sklopu deklice odločale za slike,

na katerih jim je bil všeč motiv. Prvo sliko, skupinski portret Rembrandta van Rijna, sta

deklici izbrali zaradi motiva, saj jima je bilo všeč, da slika zgleda viteško in je na njej na

kupu več vojakov, ki so videti kot lučke v temi. Tudi krajino Johannesa Vermeerja so

deklice izbrale zato, ker jim je bil všeč motiv. Zapisale so, da je slika naravna, da je na njej

staro in zanimivo mesto, morje, jezero in hiše. Všeč jim je bila naslikana voda in stavbe ter

odsev stavb v vodi. Vode se jim zdijo zelo lepe in brez njih ne bi mogli ţiveti ter so jim

všeč in bi se šle kopat. Portret Matevţa Langusa je večina deklic izbrala zaradi motiva ter

zapisala, da sta jim všeč mala otroka, deček in deklica, ki hranita kokoš. Punčka in fantek

imata lepo obleko, sta otroka iz starih časov in nista bogata. V hiši imata kokoško, ki jo

punčka drţi v roki, sta prijazna do ţivali in jo hranita. Lepa otroka sta vesela, se gledata,

imata dve ţivali oz. vsak svojo ţival ter jih spominjata na pravljico. Slika se jim je zdela

otroška ter romantična, ljubezniva, pravljična in starinska, kokošja, resnična ter zelo

naravna in natančna. Le ena deklica je zapisala, da ji je slika všeč, ker sta na njej naslikana

fantek in punčka lepe barve. Tihoţitje Henrija Fantin – Latoura je večina deklic izbrala

zaradi motiva. Všeč so jim bile zelo lepo naslikane roţe v vazi, velik lep šopek, roţe na


100

mizi ter lepo oblikovano cvetje, ki ga lahko imamo na mizi, da bi bili gostje veseli.

Zapisale so, da imajo rade vrtnice, cvetlice in se jim zdi, da lepo dišijo. Deklici iz mesta je

bila slika všeč zaradi bele barve. Štiri deklice so izbrale sliko zaradi motiva in likovnih

elementov ter zapisale, da so jim všeč bele roţe, roţe belo vijolične barve ter ker je vse

roza in vijolično.


SEDMEM SKLOPU SLIK

Tudi v sedmem sklopu slik smo potrdili obe hipotezi, HS7 in HSTR7. Ugotovili smo, da v

sedmem sklopu obstaja statistično pomembna razlika pri izbiri motivov glede na spol, in

tako potrdili hipotezo HS7 ( = 78,139; P = 0,000). Dečki so se odločali za drugačne

motive kakor deklice. V sedmem sklopu slik je bil dečkom najbolj všeč skupinski portret

Rembrandta van Rijna, Nočna straţa. Dečki so ga izbrali, ker so jim bili všeč vitezi in

mušketirji z loki in s sabljami, ki se sprehajajo v temi. Deklicam pa je bil v tem sklopu

najbolj všeč portret Matevţa Langusa. Zapisale so, da sta jim všeč otroka, deček in deklica,

ki hranita kokoš. Potrdili smo tudi hipotezo HSTR7, saj smo ugotovili, da ni statistično

značilne razlike pri izbiri motivov glede na socialni stratum ( = 1,815; P = 0,770).


101

4.8 PRILJUBLJENOST MOTIVOV V OSMEM SKLOPU SLIK

4.8.1 PRILJUBLJENOST MOTIVOV V OSMEM SKLOPU SLIK GLEDE

NA SPOL UČENCEV

V osmem sklopu slik so učenci ocenjevali pet umetniških del z različnimi motivi, katerim

je bil skupen likovni problem mešanih barv.

Tabela 54: Priljubljenost motivov v osmem sklopu slik glede na spol učencev

8. sklop: Likovni problem: mešane barve

Št.


Najvišja ocena

Dečki

n = 82

Deklice

n = 74

Skupaj

n = 156

f f% f f% f f%

1. Kokoschka: Portret degeneriranega umetnika 8 9,7% 0 0% 8 5,1%

2. Marc: Pujski 24 29,3% 15 20,3% 39 25%

3. Delaunay: Poklon Bleriotu 1 1,2% 7 9,4% 8 5,1%

4. Bruegel: Otroške igre 25 30,5% 9 12,2% 34 21,8%

5. Signac: La Voile jaune 24 29,3% 43 58,1% 67 43%

Skupaj 82 100% 74 100% 156 100%

Iz zgornje tabele (Tabela 54) je razvidno, da je bila v tem sklopu učencem najbolj všeč

krajina Paula Signaca, ki jo je izbralo skupno 43% učencev. Ta slika je bila bolj všeč

deklicam kot dečkom, saj se je zanjo odločilo 58,1% deklic in le 29,3% dečkov. Dečkom je

bila v tej skupini slik najbolj všeč umetnina Pietra the Eldra Bruegla, ki jo je izbralo 30,5%

dečkov in 12,2% deklic. Na drugem mestu po priljubljenosti je slika Franza Marca z

motivom ţivali, ki je bila bolj všeč dečkom (29,3%) kot deklicam (20,3%). Portret Oskarja

Kokoschke in abstraktno sliko Roberta Delaunaya je izbralo enako število učencev. Za

portret Oskarja Kokoschke so se odločili le dečki (9,7%) in nobena deklica. Abstraktno

delo Roberta Delaunaya pa je bilo bolj všeč deklicam kot dečkom, saj ga je izbralo 9,4%

vseh deklic in le 1,2% dečkov.


102


P

27,156 0,000

Iz zgornje tabele (Tabela 55) lahko razberemo, da v osmem sklopu slik obstaja statistično

značilna razlika glede na spol pri izbiri motiva. Dečkom je bila najbolj všeč slika Pietra the

Eldra Bruegla, Otroške igre, deklicam pa krajina Paula Signaca. Potrdili smo hipotezo HS8,

ki predpostavlja, da obstaja statistično značilna razlika glede na spol v osmem sklopu slik.

4.8.2 PRILJUBLJENOST MOTIVOV V OSMEM SKLOPU SLIK GLEDE




Št.


Najvišja ocena

DEČKI

Mesto

n = 45

Podeţelje

n = 37

Skupaj

n = 82

f f% f f% f f%

1. Kokoschka: Portret degeneriranega umetnika 4 8,9% 4 10,8% 8 9,7%

2. Marc: Pujski 10 22,2% 14 37,9% 24 29,3%

3. Delaunay: Poklon Bleriotu 1 2,2% 0 0% 1 1,2%


5. Signac: La Voile jaune 16 35,6% 8 21,6% 24 29,3%

Skupaj 45 100% 37 100% 82 100%

Iz zgornje tabele (Tabela 56) je razvidno, da so bile dečkom v tem sklopu slik najbolj všeč

tri slike, slika Pietra the Eldra Bruegla s 30,5% ter slika Franza Marca in Paula Signaca z

29,3%. Na prvem mestu po priljubljenosti je umetnina Pietra the Eldra Bruegla z ţanrskim

motivom, ki jo je izbralo 30,5% vseh dečkov, od tega 31,1% dečkov iz mesta in 29,7%

dečkov s podeţelja. Dečkom iz mesta je bila najbolj všeč krajina Paula Signaca, za katero

se je odločilo 35,6% dečkov iz mesta in 21,6% dečkov s podeţelja. Največ dečkov s

podeţelja pa je izbralo sliko Franza Marca z motivom ţivali. Zanjo se je odločilo 37,9%

dečkov s podeţelja in 22,2% dečkov iz mesta. Na četrtem mestu po priljubljenosti je


103

avtoportret Oskarja Kokoschke, ki je bila podobno všeč tako dečkom iz mesta (8,9%) kot s

podeţelja (10,8%). Abstraktno sliko Roberta Delaunaya pa je izbral le en deček iz mesta.



Št.


Najvišja ocena

DEKLICE

Mesto

n = 37

Podeţelje

n = 37

Skupaj

n = 74

f f% f f% f f%

1. Kokoschka: Portret degeneriranega umetnika 0 0% 0 0% 0 0%

2. Marc: Pujski 6 16,2% 9 24,3% 15 20,3%

3. Delaunay: Poklon Bleriotu 3 8,1% 4 10,8% 7 9,4%


5. Signac: La Voile jaune 23 62,2% 20 54,1% 43 58,1%

Skupaj 37 100% 37 100% 74 100%

Iz zgornje tabele (Tabela 57) je razvidno, da je bila v tem sklopu deklicam najbolj všeč

krajina Paula Signaca, za katero se je odločilo 62,2% deklic iz mesta in 54,1% deklic s

podeţelja. Na drugem mestu je slika Franza Marca z motivom ţivali, ki je bila bolj všeč

deklicam s podeţelja (24,3%) kot iz mesta (16,2%). Tretja po priljubljenosti pri deklicah je

umetnina Pietra the Eldra Bruegla z ţanrskim motivom, ki jo je izbralo 13,5% deklic iz

mesta in 10,8% deklic s podeţelja. Na četrtem mestu je abstraktna slika Roberta

Delaunaya, za katero se je odločilo 10,8% deklic s podeţelja in 8,1% deklic iz mesta.

Portret Oskarja Kokoschke ni izbrala nobena deklica.


P

3,131 0,536

Iz zgornje tabele (Tabela 58) lahko razberemo, da v osmem sklopu slik ni statistično

značilne razlike glede na stratum pri izbiri motiva. S tem rezultatom lahko potrdimo

hipotezo HSTR8, ki pravi, da v osmem sklopu ne obstaja statistično značilna razlika glede na

socialni stratum šol, s katerih prihajajo učenci.


104

4.8.3 INTERPRETACIJA PISNIH ODGOVOROV UČENCEV V OSMEM

SKLOPU SLIK



Št.

Pod

atk

i o u

met

niš

kem

del

u


motiv

likovni

elementi

motiv + likovni

elementi

drugo

Mes

to

Pod

eţel

je

Mes

to

Pod

eţel

je

Mes

to

Pod

eţel

je

Mes

to

Pod

eţel

je

1. Kokoschka 4 2 / / / / / 2

2. Marc 3 6 2 / 5 8 / /

3. Delaunay 1 / / / / / / /

4. Bruegel 12 10 / / / / 2 1

5. Signac 13 6 1 2 1 / 1 /

Iz zgornje tabele (Tabela 59) lahko razberemo, da so dečki tako iz mesta kot s podeţelja

izbirali slike predvsem zaradi motiva. Na prvi sliki, avtoportretu Oskarja Kokoschke, je bil

dečkom všeč smešen moški, stari in potolčeni moţakar, močan človek in lepo narisan fant,

ki sedi in ima prekriţani roki. Umetnino Franza Marca z motivom ţivali je največ dečkov

izbralo zaradi motiva in likovnih elementov. Všeč sta jim bila lepa, pisana in barvna

pujska, prašička, en rdeč in en moder. Slika se jim je zdela lepa, zelo zanimiva in

umetniška ter zelo lepih in močnih barv. Menili so, da jo je zelo teţko narisati. Dvema

dečkoma, ki sta sliko izbrala le zaradi likovnih elementov, so bile všeč pisane in različne

barve. Dečki, ki so se odločili za umetnino zaradi motiva, so zapisali, da sta jim všeč dva

prašička, pujska, sestavljena iz likov, in lep vzorec s pujskoma. Abstraktno umetnino

Roberta Delaunaya je izbral le en deček in zapisal, da mu je všeč, ker izgleda kot odmevi.

Za sliko Pietra the Eldra Bruegla z ţanrskim motivom so se dečki odločali zaradi motiva.

Všeč jim je bilo, da je naslikano veliko oz. ogromno ljudi, ţivali in predmetov, zelo lepo in

veliko mesto ter stare hiše in okna. Zapisali so, da jim je všeč, da je slika ţivahna, se

dogaja v starih časih in je vse tako na malo naslikano. Ljudje na sliki delajo kot nekoč, se

tepejo, uničujejo mesto, kavboji pa se streljajo. Večina dečkov je izbrala krajino Paula

Signaca zaradi motiva. Všeč jim je bila zelo lepa ladja, jadrnica, morje, odsev ladje v vodi


105

ter da je vse naslikano iz malih kvadratkov. Navdušeni so bili nad lesketajočim morjem,

vodo, ki se izliva v zaliv, ter jadrnicami in različnimi dolgimi ladjami. Trem dečkom je bila

slika všeč, ker je pisana in narejena iz pik. Dečku iz mesta pa je bila všeč zelo pisana

jadrnica.



Št.

Pod

atk

i o u

met

niš

kem

del

u


motiv

likovni

elementi

motiv + likovni

elementi

drugo

Mes

to

Pod

eţel

je

Mes

to

Pod

eţel

je

Mes

to

Pod

eţel

je

Mes

to

Pod

eţel

je

1. Kokoschka / / / / / / / /

2. Marc / 2 / 3 5 4 1 /

3. Delaunay 2 1 1 2 / 1 / /

4. Bruegel 5 4 / / / / / /

5. Signac 12 9 3 8 8 3 / /

Iz zgornje tabele (Tabela 60) je razvidno, da so na izbiro slik pri deklicah zraven motiva v

veliki meri vplivali tudi likovni elementi. Sliko Franza Marca z motivom ţivali je večina

deklic izbrala, ker so jim bili všeč motiv in likovni elementi. Zapisale so, da sta jim všeč

dva lepa, pisana in barvna prašička, pujska ţivih in različnih barv. Slika se jim je zdela

prisrčna, domišljijska, barvna, lepa ter polna različnih barv. Trem deklicam, ki so izbrale

umetnino zaradi likovnih elementov, so bile všeč lepe in mešane barve. Deklicama, ki sta

sliko izbrala zaradi motiva, pa je bilo všeč, da sta prašiča druţina in da je slika lepo vidna.

Za sliko Roberta Delaunaya z abstraktnim motivom so se deklice odločile zaradi motiva in

likovnih elementov. Deklicam, ki so jo izbrale zaradi motiva, je bila slika všeč, ker so na

njej naslikani krogi, veliko vzorcev in ker taka slika poţivi hišo. Deklicam, ki so jo izbrale

zaradi likovnih elementov, so bile všeč zelo lepe barve. Ena deklica pa je zapisala, da ji je

všeč pisan vzorec. Sliko Pietra the Eldra Bruegla z ţanrskim motivom so deklice izbrale,

ker jim je bil všeč motiv. Zapisale so, da jim je všeč, da je na sliki narisanih veliko stvari,

veliko ljudi, visoke in starejše stavbe ter mesto oz. vas. Všeč jim je bila slika, deţela ljudi,

na kateri so ljudje, ki pospravljajo in delajo hiše, in je tako kot v starih časih. Za krajino

Paula Signaca so se deklice odločile, ker jim je bil všeč motiv in likovni elementi. Deklice,


106

ki so sliko izbrale zaradi motiva, so zapisale, da jim je všeč lepa jadrnica, ladja, ki pluje po

morju in se na njej nekdo vozi. Slika se jim je zdela zelo umetniška, pravljična, neţna,

bleščeča, zgleda, kot da se premika, in je kot slika iz sanj, iz pesmice. Deklice so izbrale

ladjo, ki pluje do pristanišča, ker si ţelijo iti na ladjo in se peljati z njo. Všeč jim je bila

ladja, ki zgleda kot riba. Deklice, ki so se odločile samo na podlagi likovnih elementov, so

zapisale, da jim je slika všeč, ker je pisana, zelo barvna, na njej je veliko različnih, lepih,

neţnih in toplih barv ter je narisana iz samih pikic. Deklicam, ki so umetnino izbrale na

podlagi motiva in likovnih elementov, pa so bile všeč pisana ladja, barvne in lepe jadrnice,

s katerimi se lahko vozimo, barvno morje, pristanišče in ţive barve. Všeč jim je bilo, da je

slika narejena s pikicami, iz kock in iz malih štirikotnikov, je naslikana z oljnimi barvami

ter zgleda, kot da bi bila naslikana s prsti. Slika se jim je zdela zanimiva, zabavna, ladijska

in morska.


OSMEM SKLOPU SLIK

Ugotovili smo, da so bili v osmem sklopu slik dečkom in deklicam všeč različni motivi , in

tako potrdili hipotezo HS8. V osmem sklopu slik obstaja statistično značilna razlika pri

izbiri motivov glede na spol ( = 27,156; P = 0,000). Potrdili smo tudi hipotezo HSTR8, saj

smo ugotovili, da pri izbiri motivov ni statistično značilne razlike glede na socialni stratum

( = 3,131; P = 0,536). Največ dečkov je izbralo umetnino Pietra the Eldra Bruegla z

ţanrskim motivom. Všeč jim je bila ţivahna slika mesta, na kateri je naslikano veliko ljudi,

predmetov in ţivali. Deklicam pa je bila v tem sklopu slik najbolj všeč krajina Paula

Signaca. Zapisale so, da jim je bila najbolj všeč pisana jadrnica ţivih barv, narisana iz

samih pikic.


107

3.5 SKLEP

V teoretičnem delu diplomske naloge smo predstavili in na kratko opisali značilnosti

likovnega vrednotenja v prvi triadi osnovne šole. Predstavili smo plasti likovnega dela.

Nadalje smo predstavili medije pri likovni vzgoji ter primerna likovna dela za likovno

vrednotenje. Opisali smo osnovne značilnosti likovne apreciacije ter načine njenega

razvijanja. V nadaljevanju smo se dotaknili zgodovine in razvoja vrednotenja umetniških

del ter muzejske pedagogike in predstavili dosedanje ugotovitve raziskav o otroškem

vrednotenju umetniških del. V zadnjem delu teoretičnega dela smo po sklopih predstavili

še izbrana umetniška dela, ki so jih vrednotili učenci.

Namen raziskave, predstavljene v diplomski nalogi, je bil ugotoviti, kakšen odnos do

motiva imajo učenci tretjih razredov desetih osnovnih šol iz Podravja. Ţeleli smo ugotoviti,

kateri motivi so učencem najbolj všeč glede na spol in okolje, iz katerega izhajajo učenci.

V prvem sklopu slik, kjer je prevladoval likovni problem svetlitve in temnitve barv, smo

ugotovili, da so bili dečkom in deklicam všeč različni motivi. Potrdili smo hipotezo HS1,

saj smo ugotovili, da v prvi skupini slik obstaja statistično značilna razlika pri izbiri

motivov glede na spol. Potrdili smo tudi hipotezo HSTR1, saj smo ugotovili, da ni statistično

značilne razlike glede na stratum pri izbiri motivov. Tako dečkom iz mesta kot s podeţelja

je bila najbolj všeč umetnina s fantazijskim motivom Rennea Magritta, Pirenejski grad.

Všeč jim je bil nenavaden in domišljijski motiv grada na veliki skali v zraku nad morjem.

Deklicam pa je bila v tem sklopu najljubša slika Ivane Kobilice, Poletje, z ţanrskim

motivom. Izbrale so jo zaradi motiva in likovnih elementov, saj jim je bilo na sliki všeč

veliko roţ in otrok ter lepe in pisane barve.

Tudi v drugem sklopu slik, v katerem je bil prisoten likovni problem ritma, smo potrdili

obe hipotezi, HS2 in HSTR2. Ugotovili smo, da obstaja statistično značilna razlika pri izbiri

motivov glede na spol, in tako potrdili hipotezo HS2. Hipotezo HSTR2 pa smo potrdili, saj

smo ugotovili, da ni statistično značilne razlike pri izbiri motivov glede na socialni

stratum. Dečkom iz mesta in s podeţelja je bila v drugem sklopu slik najbolj všeč umetnina

Marka Gertlerja, Vrtiljak, s fantazijskim motivom. Sliko so izbrali, ker so jim bili všeč

konji, vrtiljak, ljudje in lepe barve. Večina deklic pa se je v tem sklopu odločila za sliko z

ţanrskim motivom Matija Jame. Všeč jim je bil motiv z deklicami v belih oblekah, ki

plešejo, ter neţne, svetle in mirne barve.


108

V tretjem sklopu slik, kjer je bil prisoten likovni problem svetlo/temni kontrast, smo

potrdili hipotezo HS3, saj smo ugotovili, da pri izbiri motivov obstaja statistično značilna

razlika med spoloma. Dečkom je bila najbolj všeč krajina Pietra the Eldra Bruegla, saj so

zapisali, da jim je všeč zima, sneg, pokrajina ter lovci in psi. Deklice pa so izbrale sliko z

ţanrskim motivom Berthe Morisot, na kateri jim je bil všeč neţen in miren motiv mame in

dojenčka v zibki ter bela barva. Ovrgli pa smo hipotezo HSTR3, saj smo ugotovili, da v

tretjem sklopu slik obstaja statistično značilna razlika v izbiri motiva glede na socialni

stratum. Razlika v izbiri motiva pri učencih iz mesta in s podeţelja se je pojavila pri vseh

petih umetniških delih.

V četrtem sklopu slik, kjer zasledimo likovni problem čistih barv, smo potrdili hipotezo

HS4, saj smo ugotovili, da obstaja statistično značilna razlika pri izbiri motivov glede na

spol. Potrdili smo tudi hipotezo HSTR4, ker smo ugotovili, da ni statistično značilne razlike

pri izbiri motivov glede na stratum. Tako dečkom iz mesta kot s podeţelja je bila v četrtem

sklopu slik najbolj všeč slika Joana Miroja z motivom ţivali. Všeč jim je bil smešen in

pisan petelin. Deklice pa so izbrale portret Oskarja Kokoschke, ker jim je bila všeč

pravljična, neţna in barvna slika speče deklice.

Pri petem sklopu slik, kjer je prisoten likovni problem svetlitve in temnitve barve, smo

ovrgli hipotezo HS5, saj smo ugotovili, da ne obstaja statistično značilna razlika pri izbiri

motivov glede na spol. Tako dečkom kot deklicam je bila v tem sklopu slik najbolj všeč

umetnina Eugena Delacroixa z motivom ţivali. Zapisali so, da sta jim všeč tigra lepe

barve, ki je njihova najljubša ţival. Potrdili pa smo hipotezo HSTR5, saj smo ugotovili, da ni

statistično značilne razlike glede na socialni stratum pri izbiri motivov.

V šesti skupini slik z likovnim problemom barvne ploskve smo ugotovili, da obstaja

statistično značilna razlika pri izbiri motivov glede na spol, in tako potrdili hipotezo HS6.

Potrdili smo tudi hipotezo HSTR6, saj smo ugotovili, da ni statistično značilne razlike pri

izbiri motivov glede na podeţelje in mesto. Največ dečkov je izbralo delo Renea Magritta,

saj jim je bil všeč fantazijski motiv vlaka, ki pelje iz kamina in leti po zraku. Tako deklice

iz mesta kot s podeţelja pa so izbrale krajino Wassilya Kandinskega, kjer so jim bila všeč

drevesa, park, pot do cerkve in pisane barve.

Tudi v sedmem sklopu, kjer je prisoten likovni problem svetlo/temni kontrast, smo potrdili

hipotezo HS7, saj so dečki izbirali drugačne motive kakor deklice. Največ dečkov je izbralo

skupinski portret Rembrandta van Rijna, Nočna straţa, ker so jim bili všeč vitezi in

mušketirji z loki in s sabljami, ki se sprehajajo v temi. Največ deklic pa se je odločilo za

portret Matevţa Langusa. Zapisale so, da sta jim všeč otroka, deček in deklica, ki hranita


109

kokoš. Tudi v tem sklopu smo potrdili hipotezo HSTR7 in ugotovili, da ni statistično

značilne razlike pri izbiri motivov glede na socialni stratum šol, iz katerih izhajajo učenci.

V osmem sklopu slik, kjer zasledimo likovni problem mešanih barv, smo prav tako potrdili

obe hipotezi, hipotezo HS8 in hipotezo HSTR8. Ugotovili smo, da pri izbiri motivov obstaja

statistično značilna razlika glede na spol in da ni razlike glede na socialni stratum. Dečki so

izbrali umetnino Pietra the Eldra Bruegla z ţanrskim motivom, ker jim je bila všeč ţivahna

slika mesta, na kateri je naslikano veliko ljudi, predmetov in ţivali. Deklicam pa je bila v

tem sklopu slik najbolj všeč krajina Paula Signaca. Zapisale so, da jim je bila najbolj všeč

pisana jadrnica ţivih barv, narisana iz samih pikic.

Iz navedenega lahko povzamemo, da obstajajo statistično značilne razlike v izbiri motiva

glede na spol. Dečkom so bili najbolj všeč motivi ţivali in fantazijski motivi, deklicam pa

ţanrski motivi, portreti in krajine. Tako dečke kot deklice pa najbolj navdušuje motiv

ţivali. Ugotovili smo tudi, da okolje, iz katerega izhajajo učenci, ne vpliva na izbiro

motiva, saj smo statistično značilne razlike ugotovili le pri tretjem sklopu slik. Dečki so se

odločali za slike predvsem na podlagi motivov, medtem ko so na izbiro umetnine pri

deklicah zraven motiva vplivali tudi likovni elementi, predvsem lepe barve. Nekateri izbori

učencev so nas presenetili, saj so izbrali likovna dela, za katera smo menili, da jih bodo

prezrli, npr. motiv krajine, za katero so dosedanje ugotovitve raziskav pokazale, da je

učencem najmanj všeč.

Raziskava je pokazala, da so dečkom in deklicam všeč različni motivi. Zato moramo pri

izbiri reprodukcij likovnih del, ki jih bomo uporabili pri likovni vzgoji, upoštevati spol

učencev in izbirati likovna dela z motivi, ki bodo všeč dečkom in deklicam. Izbirati

moramo kakovostne umetnine z različnimi motivi, nekatere naj bolj pritegnejo dečke,

druge deklice, in tako vsem učencem omogočijo doţiveto spoznavanje likovnih del iz

bogate zakladnice likovne umetnosti. Dobro bi bilo z rezultati pričujoče raziskave seznaniti

tudi učitelje, saj bi jim s tem pomagali pri kvalitetnejšem in primernejšem izboru

reprodukcij. Ob preučevanju literature in rezultatih raziskave so se nam porodile nove

ideje za smeri nadaljnjega proučevanja. Podobno raziskavo bi lahko izvedli tudi v 1. in 2.

razredu osnovne šole ter v drugem triletju, in tako ugotovili, kateri motivi so učencem

najbolj všeč in kako se odnos do motiva spreminja s starostjo in z razvojem učencev.


110

LITERATURA

A & A. Art and architecture. (b.d.). Oskar Kokoschka. The Dreaming Youths - Sleeping

Girl. Pridobljeno 15.5.2009 iz

http://www.artandarchitecture.org.uk/insight/klein_kokoschka/klein_kokoschka06.html

Apollonio, U. (1969). Miro. Ljubljana: Drţavna zaloţba Slovenije in Zagreb: Naprijed.

Artquotes.net. Fine art portal and famous paintings. (b.d.). Pablo Picasso Three Musicians

Painting. Pridobljeno 13.4.2009, iz

http://www.artquotes.net/masters/picasso/pablo_musicians1921.htm

Batič, M., Duh, M. in Herzog, J. (2008). Odsutnost suvremene nastavne tehnologije i

načelo vizualizacije u nastavi likovne kulture. V M. Cindrić, V. Domović in M.

Matijević (Ur.), Pedagogy and the knowledge society (str. 25-32). Zagreb: Učiteljski

fakultet.

Bellido, R. T. (1995). Kandinsky. London: Studio Editions.

Berce–Golob, H. (1993). Likovna vzgoja. Načini dela pri likovni vzgoji: Priročnik za

učitelje na predmetni stopnji osnovne šole. Ljubljana: Drţavna zaloţba Slovenije.

Doeser, L. (1996). C. Pissarro: Ţivljenje in delo. Ljubljana: Zaloţba Mladinska knjiga.

Duh, M. in Vrlič, T. (2003). Likovna vzgoja v prvi triadi devetletne osnovne šole:

Priročnik za učitelje razrednega pouka. Ljubljana: Rokus.

Duh, M. (2004). Vrednotenje kot didaktični problem pri likovni vzgoji. Maribor: Pedagoška

fakulteta.

Harris, N. (1996). Picasso: Ţivljenje in delo. Ljubljana: Zaloţba Mladinska knjiga.

Herzog, J. (2008). Sodobni mediji v luči pouka likovne vzgoje, ki temelji na

konstruktivistični teoriji. Revija za elementarno izobraţevanje, 1 (1/2), 77-85.

Holzhey, M. (2005). Victor Vasarely, 1906-1997 : pure vision. Köln: Taschen.

Huzjak, M. (b.d.). Likovna kultura: Likovni portal Učiteljskog fakulteta u Zagrebu. Victor

Vasarely: Folk – Lor. Pridobljeno 12. 4. 2009, iz http://likovna-

kultura.ufzg.hr/reprodukcije%20slika.htm



http://likovna-kultura.ufzg.hr/reprodukcije%20slika.htm



111

Ilich-Klančnik B. (1999). Ivana Kobilica: ţivljenje in delo. Ljubljana: Zaloţba Mladinska

knjiga.

Ivana Kobilica, 1861– 1926: Retrospektivna razstava. (1979). Ljubljana: Narodna galerija.

Juteršek, M. (1997). Matija Jama: Ţivljenje in delo. Ljubljana: Zaloţba Mladinska knjiga.

Karlavaris, B. in Berce–Golob, H. (1991). Likovna vzgoja: Priročnik za učitelje

razrednega pouka. Ljubljana: Drţavna zaloţba Slovenije.

Kraguljac, M. in Karlavaris, B. (1970). Estetsko procenjivanje u osnovnoj školi. Beograd:

Umetnička akademija v Beogradu.

K20 K21, Kunstsammlung Nordrhein – Westfalen. (b.d.). Henri Matisse. Pridobljeno 12.

4. 2009, iz http://www.kunstsammlung.de/en/collections/navi-k20-sammlungen/henri-

matisse.html

Leksikon slikarstva. (1996). Ljubljana: Tehniška zaloţba Slovenije.

Mojstrovine v muzejih sveta. (1994). Ljubljana: Zaloţba Mladinska knjiga.

Musee d'Orsay. (2006). Andre Derain: Charing Cross bridge. Collections. Works in focus.

Pridobljeno 12. 4. 2009 iz http://www.musee-orsay.fr/en/collections/works-in-

focus/search/commentaire/commentaire_id/charing-cross-bridge-

7188.html?no_cache=1&cHash=f0a0c9e686

Narodna Galerija. (2006). Ivana Kobilica. Stalna zbirka. Umetnost na Slovenskem.

Realizem. Pridobljeno 11. 4. 2009, iz http://www.ng-

slo.si/default.asp?id=28&prikaz=opis_avtorja&avtor=116

Narodna galerija. (2006). Matevţ Langus. Stalna zbirka. Umetnost na Slovenskem. 17. In

18. Stoletje. Pridobljeno 13. 4. 2009, iz http://www.ng-

slo.si/default.asp?id=25&uid=252&prikaz=opis_avtorja&avtor=112

Pibernik, J. (2006). Drugačnosti: Priročnik za učitelje likovnega pouka v osnovni šoli.

Celje: Celjska Mohorjeva Druţba.

Royal Picture Gallery Mauritshuis. (b.d.). Johannes Vermeer - View on Delft. Pridobljeno

13. 4. 2009, iz

http://www.kunstsammlung.de/en/collections/navi-k20-sammlungen/henri-matisse.html

http://www.kunstsammlung.de/en/collections/navi-k20-sammlungen/henri-matisse.html

http://www.musee-orsay.fr/en/collections/works-in-focus/search/commentaire/commentaire_id/charing-cross-bridge-7188.html?no_cache=1&cHash=f0a0c9e686



http://www.ng-slo.si/default.asp?id=28&prikaz=opis_avtorja&avtor=116



112

http://www.mauritshuis.nl/index.aspx?chapterid=2343&contentID=18308&SchilderijS

sOtName=Achternaam&SchilderijSsOv=Vermeer&ViewPage=3

Sproccati, S. (1994). Vodnik po slikarstvu: praktičen pregled umetnikov, njihovih del in

umetnostnih gibanj od štirinajstega stoletja do danes. Ljubljana: Zaloţba Mladinska

knjiga.

Strnad, M. (2006). Kako osemletni otroci doţivljajo umetnine na razstavi Portret in

avtoportret v Umetnostni galeriji Maribor. Diplomsko delo, Maribor: Univerza v

Mariboru, Pedagoška fakulteta.

Tate Collection. (b.d.). Mark Gertler: Merry go Round. Pridobljeno 12. 4. 2009, iz

http://www.tate.org.uk/servlet/ViewWork?workid=5130

Tavčar, L. (1992). Metamorfoze. Ljubljana: Narodna galerija.

Tavčar, L. (1995). Galerija v vrtcu, v šoli in doma: Priročnik. Ljubljana: Narodna galerija.

Tavčar, L. (2001). Otroci, mladostniki in odrasli v galeriji: Priročnik za kustose pedagoge,

učitelje, vzgojitelje in starše. Ljubljana: Narodna galerija.

The Art Institute of Chicago. (b.d.). Rene Magritte. Time Transfixed. Pridobljeno 13. 4.

2009, iz http://www.artic.edu/artaccess/AA_Modern/pages/MOD_6.shtml

The Israel Museum, Jerusalem. (1995-2009). René Magritte. The Israel Museum's

searchable collections database. Pridobljeno 11. 4. 2009, iz

http://www.imj.org.il/imagine/collections/AZSearch.asp?let=M

The National Gallery, London. (b.d.). Seurat Georges: Bathers at Asnieres. Pridobljeno 12.

4. 2009, iz http://www.nationalgallery.org.uk/cgi-

bin/WebObjects.dll/CollectionPublisher.woa/wa/work?workNumber=NG3908

Učni načrt: Program osnovnošolskega izobraţevanja. Likovna vzgoja. (2004). Ljubljana:

Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport: Zavod RS za šolstvo.

Umetnost: svetovna zgodovina. (2000). Ljubljana: Zaloţba Mladinska knjiga.

Vrhunci likovne umetnosti. (1994). Ljubljana: Cankarjeva zaloţba.

http://www.mauritshuis.nl/index.aspx?chapterid=2343&contentID=18308&SchilderijSsOtName=Achternaam&SchilderijSsOv=Vermeer&ViewPage=3

http://www.mauritshuis.nl/index.aspx?chapterid=2343&contentID=18308&SchilderijSsOtName=Achternaam&SchilderijSsOv=Vermeer&ViewPage=3


http://www.artic.edu/artaccess/AA_Modern/pages/MOD_6.shtml

http://www.imj.org.il/imagine/collections/AZSearch.asp?let=M

http://www.nationalgallery.org.uk/cgi-bin/WebObjects.dll/CollectionPublisher.woa/wa/work?workNumber=NG3908

http://www.nationalgallery.org.uk/cgi-bin/WebObjects.dll/CollectionPublisher.woa/wa/work?workNumber=NG3908


113

Wikipedia, The Free Encyclpedia. (b.d.). The Kiss (Klimt painting). Pridobljeno 12. 4.

2009, iz http://en.wikipedia.org/wiki/The_Kiss_(Klimt_painting)

Web Gallery of Art. (b.d.). Baugin, Lubin: Still life with chess – board (The five senses).

Pridobljeno 12. 4. 2009, iz http://www.wga.hu/index1.html

Web Gallery of Art. (b.d.). Eugene Delacroix: A Young Tiger Playing with its Mother.


Web Gallery of Art. (b.d.). Pieter de Hooch: Woman and Maid. Pridobljeno 12. 4. 2009, iz

http://www.wga.hu/index1.html

Web Gallery of Art. (b.d.). Pieter the Elder Bruegel: Children's Games. Pridobljeno 13. 4.

2009, iz http://www.wga.hu/index1.html

York Art Gallery. (b.d.). Henri Fantin – Latour: White Roses. Pridobljeno 13. 4. 2009, iz

http://www.yorkartgallery.org.uk/assets/schools/henri%20fantin-

latour%20activity%20sheet.pdf

Zentrum Paul Klee Bern. (2009). Betroffener Ort. Die Paul Klee Sammlung im Zentrum

Paul Klee. Pridobljeno 11. 4. 2009, iz http://www.paulkleezentrum.ch

VIRI SLIK

Slika 1: Narodna Galerija. (2006). Ivana Kobilica. Stalna zbirka. Umetnost na Slovenskem.

Realizem. Pridobljeno 11. 4. 2009, iz http://www.ng-

slo.si/default.asp?id=28&prikaz=opis_avtorja&avtor=116

Slika 2: Huzjak, M. Likovna kultura: Likovni portal Učiteljskog fakulteta u Zagrebu. Paul

Klee: "PogoĎeno mjesto". Pridobljeno 12. 4. 2009 iz http://likovna-

kultura.ufzg.hr/images28/Klee.jpg

Slika 3: Nicolas Pioch. WebMuseum, Paris. (2002). Camille Pissarro, The chestnut trees

at Osny. Pridobljeno 12. 4. 2009, iz

http://www.ibiblio.org/wm/paint/auth/pissarro/chestnut.jpg

http://en.wikipedia.org/wiki/The_Kiss_(Klimt_painting)





http://www.yorkartgallery.org.uk/assets/schools/henri%20fantin-latour%20activity%20sheet.pdf

http://www.yorkartgallery.org.uk/assets/schools/henri%20fantin-latour%20activity%20sheet.pdf



http://likovna-kultura.ufzg.hr/images28/Klee.jpg

http://likovna-kultura.ufzg.hr/images28/Klee.jpg

http://www.ibiblio.org/wm/paint/auth/pissarro/chestnut.jpg


114

Slika 4: The Israel Museum, Jerusalem. (1995-2009). René Magritte. The Israel Museum's

searchable collections database. Pridobljeno 11. 4. 2009 iz

http://www.imj.org.il/Imagine/collections/index.asp

Slika 5: Wikipedia, The Free Encyclopedia. (b.d.). Pierre-Auguste Renoir. Pridobljeno 11.

4. 2009, iz http://en.wikipedia.org/wiki/File:Pierre-

Auguste_Renoir,_Le_Moulin_de_la_Galette.jpg

Slika 6: Belvedere. (2009). Gustav Klimt: Collection. Pridobljeno 12. 4. 2009 iz

http://www.belvedere.at/jart/prj3/belvedere/main.jart?rel=en&reserve-

mode=active&content-

id=1169655781728&gid=1173178733677&imgid=1173178733681

Slika 7: Tate Collection. (b.d.). Mark Gertler: Merry go Round. Pridobljeno 12. 4. 2009, iz


Slika 8: Huzjak, M. (b.d.). Likovna kultura: Likovni portal Učiteljskog fakulteta u

Zagrebu. Victor Vasarely: Folk – Lor. Pridobljeno 12. 4. 2009, iz http://likovna-

kultura.ufzg.hr/reprodukcije%20slika.htm

Slika 9: Artinthepicture.com, an introduction to art history.(2008). Andre Derain: Charing

Cross bridge. Pridobljeno 12. 4. 2009, iz

http://www.artinthepicture.com/artists/Andre_Derain/charing.jpeg

Slika 10: Narodna galerija. (2006). Matija Jama. Stalna zbirka. Umetnost na Slovenskem.

Slovenska moderna. Pridobljeno 12. 4. 2009, iz http://www.ng-

slo.si/default.asp?id=29&avtor=122&prikaz=umetnina&ust=7

Slika 11: Web Gallery of Art. (b.d.). Baugin, Lubin: Still life with chess – board (The five

senses). Pridobljeno 12. 4. 2009 iz http://www.wga.hu/index1.html

Slika 12: Olga's Gallery. (b.d.). Pablo Picasso. Jacqueline Rque. Pridobljeno 13. 4. 2009 iz

http://www.abcgallery.com/P/picasso/picasso149.html

Slika 13: Wikipedia, The Free Encyclopedia. (b.d.). Gustave Caillebotte. Pridobljeno 12. 4.

2009, iz http://en.wikipedia.org/wiki/Caillebotte

http://www.imj.org.il/Imagine/collections/index.asp

http://en.wikipedia.org/wiki/File:Pierre-Auguste_Renoir,_Le_Moulin_de_la_Galette.jpg

http://en.wikipedia.org/wiki/File:Pierre-Auguste_Renoir,_Le_Moulin_de_la_Galette.jpg

http://www.belvedere.at/jart/prj3/belvedere/main.jart?rel=en&reserve-mode=active&content-id=1169655781728&gid=1173178733677&imgid=1173178733681






http://www.artinthepicture.com/artists/Andre_Derain/charing.jpeg

http://www.ng-slo.si/default.asp?id=29&avtor=122&prikaz=umetnina&ust=7



http://www.abcgallery.com/P/picasso/picasso149.html

http://en.wikipedia.org/wiki/Caillebotte


115

Slika 14: Nicolas Pioch. WebMuseum, Paris. (2002). Morisot, Berthe: Le berceau (The

Cradle) . Pridobljeno 12. 4. 2009 iz

http://www.ibiblio.org/wm/paint/auth/morisot/cradle.jpg

Slika 15: Web Gallery of Art. (b.d.). Pieter Bruegel the Elder: The Hunters in the Snow

(January). Pridobljeno 12. 4. 2009, iz http://www.wga.hu/index1.html

Slika 16: Artnet. (b.d.). Joan Miro. Le Coq. Pridobljeno 14. 4. 2009, iz

http://www.artnet.com/Artists/LotDetailPage.aspx?lot_id=DE6285B2C1B9EDBF

FF0B2307E53536E4

Slika 17: Olga's Gallery. (b.d.). Henri Matisse: Red Interior. Still Life on a Blue Table.

Pridobljeno 13. 4. 2009 iz http://www.abcgallery.com/M/matisse/matisse123.html

Slika 18: O Seculo Prodigioso. Thumbing. (b.d.). Pridobljeno 12. 4. 2009, iz

http://oseculoprodigioso.blogspot.com/2007_05_01_archive.html

Slika 19: A&A. Art and Architecture. (b.d.). Oskar Kokoschka’s The Dreaming Youths

.Part 6: Sleeping Girl. Pridobljeno 15. 5. 2009, iz

http://www.artandarchitecture.org.uk/insight/klein_kokoschka/klein_kokoschka06

.html

Slika 20: Art Knowledge News. Museum Ludwig Celebrates Piet Mondrian. (b.d.). Piet

Mondrian: Komposition mit grosser roter Fläche,Gelb, Schwarz, Grau und Blau.

Pridobljeno 12. 4. 2009, iz

http://www.artknowledgenews.com/Piet_Mondrian.html

Slika 21: Phil Norfleet. Baudelaire and the Impressionist Revolution. (b.d.). Claude Monet.

The Saint-Lazare Train Station. Pridobljeno 12. 4. 2009, iz

http://impressionist1877.tripod.com/monet.htm

Slika 22: Nicolas Pioch. WebMuseum, Paris. (2002). Seurat Georges: Bathers at Asniers.


http://www.ibiblio.org/wm/paint/auth/seurat/baignade/seurat.baignade.jpg

Slika 23: The State Hermitage Museum, St. Petersburg. (b.d.). Pablo Picasso: Fruit in a

Vase. Pridobljeno 12. 4. 2009, iz http://www.hermitagemuseum.org/fcgi-

bin/db2www/fullSize.mac/fullSize?selLang=English&dlViewId=J1KBG066GBJ0

http://www.ibiblio.org/wm/paint/auth/morisot/cradle.jpg


http://www.artnet.com/Artists/LotDetailPage.aspx?lot_id=DE6285B2C1B9EDBFFF0B2307E53536E4

http://www.artnet.com/Artists/LotDetailPage.aspx?lot_id=DE6285B2C1B9EDBFFF0B2307E53536E4

http://www.abcgallery.com/M/matisse/matisse123.html

http://oseculoprodigioso.blogspot.com/2007_05_01_archive.html



http://www.artknowledgenews.com/Piet_Mondrian.html

http://impressionist1877.tripod.com/monet.htm

http://www.ibiblio.org/wm/paint/auth/seurat/baignade/seurat.baignade.jpg

http://www.hermitagemuseum.org/fcgi-bin/db2www/fullSize.mac/fullSize?selLang=English&dlViewId=J1KBG066GBJ0UX2U&size=small&selCateg=picture&dlCategId=MN94S45VXAGXRDVM&comeFrom=quick

http://www.hermitagemuseum.org/fcgi-bin/db2www/fullSize.mac/fullSize?selLang=English&dlViewId=J1KBG066GBJ0UX2U&size=small&selCateg=picture&dlCategId=MN94S45VXAGXRDVM&comeFrom=quick


116

UX2U&size=small&selCateg=picture&dlCategId=MN94S45VXAGXRDVM&c

omeFrom=quick

Slika 24: Wikipedia, The Free Encyclopedia. (b.d.). Jan van Eyck: The Arnolfinin Portrait.


http://en.wikipedia.org/wiki/File:Jan_van_Eyck_001.jpg

Slika 25: Luvre Museum Official Website. (b.d.). Eugene Delacroix. Étude de deux tigres,

dit aussi Jeune tigre jouant avec sa mère. Pridobljeno 12. 4. 2009, iz

http://cartelen.louvre.fr/cartelen/visite?srv=car_not_frame&idNotice=22729

Slika 26: Web Gallery of Art. (b.d.). Pieter de Hooch: Woman and Maid. Pridobljeno 12.

4. 2009 iz http://www.wga.hu/index1.html

Slika 27: Wikipedia, The Free Encyclopedia. (b.d.). Rene Magritte: Time Transfixed.

Pridobljeno 13. 4. 2009, iz http://sl.wikipedia.org/wiki/Slika:Time_transfixed.jpg

Slika 28: The Artchive. (b.d.). Kirchner, Ernst Ludwig: Self - Portrait with Model.


http://artchive.com/artchive/K/kirchner/kirchner_self.jpg.html

Slika 29: Nicolas Pioch. WebMuseum, Paris. (2002). Kandinsky: Autumn in Bavaria.


http://www.ibiblio.org/wm/paint/auth/kandinsky/kandinsky.autumn-in-bavaria.jpg

Slika 30: Artquotes.net. Fine art portal and famous paintings. (b.d.). Pablo Picasso Three

Musicians Painting. Pridobljeno 13. 4. 2009, iz


Slika 31: Rijksmuseum, Amsterdam. (b.d.). Rembrandt van Rijn: The Nightwatch.

Pridobljeno 13. 4. 2009, iz http://www.rijksmuseum.nl/assetimage.jsp?id=SK-C-5

Slika 32: Web Gallery of Art. (b.d.). Vermeer, Johannes: View of Delft. Pridobljeno 13. 4.

2009, iz http://www.wga.hu/index1.html

Slika 33: Narodna galerija. (2006). Matevţ Langus. Stalna zbirka. Umetnost na

Slovenskem. 17. In 18. Stoletje. Pridobljeno 13. 4. 2009, iz http://www.ng-

slo.si/default.asp?id=25&avtor=112&prikaz=umetnina&ust=1

http://en.wikipedia.org/wiki/File:Jan_van_Eyck_001.jpg

http://cartelen.louvre.fr/cartelen/visite?srv=car_not_frame&idNotice=22729


http://sl.wikipedia.org/wiki/Slika:Time_transfixed.jpg

http://artchive.com/artchive/K/kirchner/kirchner_self.jpg.html

http://www.ibiblio.org/wm/paint/auth/kandinsky/kandinsky.autumn-in-bavaria.jpg


http://www.rijksmuseum.nl/assetimage.jsp?id=SK-C-5





117

Slika 34: York Art Gallery. (b.d.). Henri Fantin – Latour: White Roses. Pridobljeno 13. 4.

2009, iz http://www.yorkartgallery.org.uk/assets/whatson/white-roses-1875-hi-

res.jpg

Slika 35: MAR. Museo di arte moderna e contemporanea di Trento e Rovereto.

(b.d.).Mario Sironi: L'allieva. Pridobljeno 13. 4. 2009, iz

http://english.mart.trento.it/imgDetail.jsp?src=361_sironi___l_allieva.jpg&width_

img=179&Title=Mario%20Sironi%20-%20L%27allieva

Slika 36: National Galleries of Scotland. (b.d.). Oskar Kokoschka: Self Portrait of a

Degenerate Artist. Pridobljeno 13. 4. 2009, iz

http://www.nationalgalleries.org/index.php/collection/online_az/4:322/results/0/8

714/

Slika 37: Art Knowledge News. (b.d.). Franz Marc: Piggies. Pridobljeno 14. 4. 2009, iz

http://www.artknowledgenews.com/German_Expressionist_Prints.html

Slika 38: Artinthepicture.com, an introduction to art history. (b.d.). Robert Delaunay:

Homage To Bleriot. Pridobljeno 13. 4. 2009, iz

http://www.artinthepicture.com/paintings/Robert_Delaunay/Homage-to-Bleriot/

Slika 39: Web Gallery of Art. (b.d.). Pieter the Elder Bruegel: Children's Games.


Slika 40: Paul Victor Jules Signac Virtual Gallery. (b.d.). The Yellow Sail. Pridobljeno 15.

4. 2009, iz www.paul-signac.org

http://www.yorkartgallery.org.uk/assets/whatson/white-roses-1875-hi-res.jpg

http://www.yorkartgallery.org.uk/assets/whatson/white-roses-1875-hi-res.jpg

http://www.nationalgalleries.org/index.php/collection/online_az/4:322/results/0/8714/

http://www.nationalgalleries.org/index.php/collection/online_az/4:322/results/0/8714/

http://www.artknowledgenews.com/German_Expressionist_Prints.html

http://www.artinthepicture.com/paintings/Robert_Delaunay/Homage-to-Bleriot/



118

PRILOGE

Priloga A: Ocenjevalni list

OCENJEVALNI LIST SPOL (OBKROŽI) MOŠKI ŽENSKI 1. SKUPINA SLIK NAJBOLJ VŠEČ MI JE SLIKA

SLIKA OCENA (OBKROŽI) (OBKROŽI)

A 1 2 3 4 5 A B C D E

B 1 2 3 4 5

C 1 2 3 4 5 KER

D 1 2 3 4 5

E 1 2 3 4 5

2. SKUPINA SLIK NAJBOLJ VŠEČ MI JE SLIKA


A 1 2 3 4 5 A B C D E

B 1 2 3 4 5

C 1 2 3 4 5 KER D 1 2 3 4 5

E 1 2 3 4 5



A 1 2 3 4 5 A B C D E

B 1 2 3 4 5

C 1 2 3 4 5 KER D 1 2 3 4 5

E 1 2 3 4 5



A 1 2 3 4 5 A B C D E

B 1 2 3 4 5 C 1 2 3 4 5 KER

D 1 2 3 4 5

E 1 2 3 4 5


119



A 1 2 3 4 5 A B C D E

B 1 2 3 4 5

C 1 2 3 4 5 KER D 1 2 3 4 5

E 1 2 3 4 5



A 1 2 3 4 5 A B C D E

B 1 2 3 4 5

C 1 2 3 4 5 KER D 1 2 3 4 5

E 1 2 3 4 5



A 1 2 3 4 5 A B C D E

B 1 2 3 4 5

C 1 2 3 4 5 KER

D 1 2 3 4 5

E 1 2 3 4 5



A 1 2 3 4 5 A B C D E

B 1 2 3 4 5 C 1 2 3 4 5 KER

D 1 2 3 4 5

E 1 2 3 4 5

Mojca KovaĊiĊ: Odnos do motiva pri likovni vzgoji v ... · teoretičnega dela sledi še...

Documents

Transcript of Mojca KovaĊiĊ: Odnos do motiva pri likovni vzgoji v ... · teoretičnega dela sledi še...