Z zavzetostjo do znanja slovenščine v 14 dneh

Vasja Golar – pivovar

Pomen pivovarne prej prepoznali Avstrijci kot Slovenci

Žarišče

Znani Slovenci o trti in vinu

20 let zmagovitega projekta Slovenca Igorja Simčiča

Esimit Europa s polnimi jadri brez meja

Kratka zgodovina izseljevanja Slovencev v tujino v luči aktualne begunske krize

Moja SlovenijaSlovenske zgodbe iz sveta in domovine

Oktober 2015, letnik VIII, številka 2, www.slovenci.si

Spletni portal slovenci.si povezuje!Novi časi prinašajo nov način komunikacije. V ta namen je na pobudo Urada Vlade RS za Slovence v

zamejstvu in po svetu zaživel nov spletni portal slovenci.si, katerega namen je povezati prebivalce v

Republiki Sloveniji s Slovenci po svetu in v zamejstvu ter tako omogočiti njihovo globalno povezovanje.

Po nekaterih ocenah je v svetu okoli 500.000 posameznikov s slovenskimi koreninami, ki bodo s

pomočjo portala lahko navezali stike z rojaki v domovini.

Portal ima tri glavne vloge – povezovalno, informacijsko in predstavitveno – in deluje kot

vir informacij za dogajanja v matični domovini. Prebivalcem Slovenije bo predstavljal življenje Slovencev

po svetu in v zamejstvu.

Uporabnikom bo tako ponujal zanimive zgodbe Slovencev z vsega sveta: poslovne, osebne, zgodbe podjetij in društev.

Omenjena povezovalna vloga je ena bistvenih vlog portala. Njen namen je omogočiti Slovencem iz

različnih delov sveta, da pridejo v medsebojni stik in se povezujejo po različnih tematikah, kot so šport, kultura, gospodarstvo, znanost, delo, študij in marsikaj drugega.

I Z V S E B I N E

Moja Slovenijawww.slovenci.si

Izdajatelj: Domus, založba in trgovina, d.o.o.,za založbo Brane KrajnikUredništvo: Dunajska 5, 1000 Ljubljana, SlovenijaTelefon: +386 41 516 265E-pošta: info@slovenci.siGlavna in odgovorna urednica: Blanka Markovič KocenLektorica: Blanka Markovič KocenPrevodi: Kristijan RadikovičKorektura: Anja SedejOblikovanje in prelom: Marko Pentek (www.mgo.si)Fotografija na naslovnici: Matevž LenarčičTisk: Tiskarna Schwarz Print d.o.o.Naklada: 1500 izvodov.

Moja Slovenija izhaja štirikrat na leto (pomlad, poletje, jesen, zima). Izvod številke je brezplačen, posamični naročniki plačajo samo stroške pošiljanja.

Revija Moja Slovenija je vpisana v razvid medijev pri Ministrstvu RS za kulturo pod zaporedno številko 1603. ISSN 2232-3473.

Revijo financira Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu.

Moja Slovenija 1

AKTUALNO 2 Kratka zgodovina izseljevanja Slovencev v tujino v luči

aktualne begunske krize 5 Komentar: Begunska kriza – ogledalo sodobni družbi 6 Ptuj – stičišče slovenstva za en dan 7 Umrl je dr. Andrej Vovko, ustanovni član Izseljenskega

društva Slovenija v svetu 8 Z zavzetostjo do znanja slovenščine v 14 dneh

ZNANI SLOVENCI 10 Slavko Avsenik: Poslovil se je velikan slovenske glasbe

NA POSLOVNIH KRILIH 14 Slovenija ponuja obilo naložbenih priložnosti 16 Vasja Golar – pivovar: Pomen pivovarne prej prepoznali

Avstrijci kot Slovenci

ŽARIŠČE 18 Dr. J. Nemanič – enolog: Slovencem je trta v genih, vino

pa pijača za dušo 22 Vinko Rizmal: Ali Slovenija izkorišča potencial Slovencev

v zamejstvu in po svetu? 24 Maja Djorčev Roy – sommelierka: Slovenija je najbolj

prepoznavna po oranžnih vinih 27 »Vinska« statistika

KULTURA 28 Facebook in Slovenci v tujini 31 Najboljša predstava letošnjega Linhartovega srečanja je

Blazinec 32 Film v samostojni Sloveniji

SLOVENCI PO SVETU – PORTRETI USPEŠNIH

MED NAMI 35 Keramična delavnica: ko domišljija dobi prosto pot 36 19. tabor slovenskih otrok po svetu 37 Vse se je začelo v koncentracijskem taborišču

ZAMEJSTVO 38 Esimit Europa s polnimi jadri brez meja 42 Na silo izseljeni porabski Slovenci

ODKRIVAJMO SLOVENIJO 44 Gibanje Kultura–Natura.si 46 Nepredviden potep

ŠPORT 50 Tina Trstenjak – judoistka: Novo poglavje v zgodovini

juda

str.2

str.22

str.10

str.31

str.18

str.34

2 Moja Slovenija

A K T U A L N O

Kratka zgodovina izseljevanja Slovencev v tujino v luči aktualne

begunske krize Besedilo: Aleš Čar

Fotografije: Tamino Petelinšek, soavtor fotomonografije Umik čez Ljubelj, maj 1945, skozi objektiv Marjana Kocmurja, ki je izšla letos junija pri Mohorjevi v Celovcu; STA

Aktualno dogajanje je vedno dobro opazovati glede na širši časovni okvir, ne le kot izolirane enkratne dogodke. S tem postanejo del procesov, za katere se lahko hitro izkaže, da niso nobena posebnost ali izjemnost, kot se zdi na prvi pogled, ampak da trajajo že desetletja, stoletja in morda celo tisočletja. In ki se nikakor ne dogajajo samo drugim, temveč smo bili in smo v njih še kako udeleženi tudi mi sami. Konec koncev to nalaga že osnovna miselna higiena: preden se lotimo vrednotenja drugih, je vedno dobro pogledati sebe in (ponovno) premisliti lastne pozicije

Kolona beguncev na poti proti Ljubelju, okoli 8. maja 1945; avtor: Marjan Kocmur

Moja Slovenija 3

A K T U A L N O

Odkar obstaja človeštvo, so se ljudje selili. Vzroki so bili zelo različni. Naj-pogosteje so ljudje iskali boljše mož-nosti za življenje, marsikdaj pa so bili prisiljeni oditi zaradi vojnih, verskih, političnih in drugih vrst nasilja. Skozi zgodovino so se spreminjale države, politične ureditve, načini življenja, kul-ture, religije in ostalo, vendar je iskanje boljših možnosti in svojega lastnega koščka prihodnosti ostalo človekova stalnica na vseh koncih planeta. Slo-venci v tem nismo izjema, nasprotno. Tako skozi zgodovino kot danes smo bistveno (so)udeleženi v teh procesih.

Prvi val izseljevanja Slovencev

Naši predniki so bili udeleženi v migra-cijah že od same naselitve vzhodno-alpskih plemen v zgodnjem srednjem veku. Redko naseljeno slovensko ozemlje je bilo dejavno vključeno v proces srednjeveške kolonizacije, kar je že na samem začetku povzročilo izgubo skoraj polovice slovenskega naselitvenega prostora. Kasneje, v ob-dobju turških vpadov, so bili, recimo, opustošeni južni predeli slovenskega etničnega ozemlja, ki se je s tem od-

Preden zapremo vrata ljudem, ki iščejo po svetu svoj košček prihodnosti, pomislimo, kakšne bi bile usode naših ljudi skozi zgodovino, če bi v širnem svetu naleteli na zaprta vrata. Preprosta temeljna človečnost in humanost sta in bosta reševali življenja. Nič manj od tega.

prlo za številne begunce. Prvi večji val migracij, ki mu je mogoče precej na-tančno slediti tudi skozi zgodovinske zapise, statistike in dejstva, pa se je zgodil v 19. in na začetku 20. stoletja, ko beležimo množično izseljevanje Slovencev predvsem v Združene drža-ve Amerike, v manjšem obsegu pa tudi v Nemčijo, Egipt in Brazilijo.

Za naše podeželje je bila tedaj zna-čilna agrarna prenaseljenost, hkrati pa so bile možnosti za zaposlitev v indu-striji izjemno redke. Ta prvi val izselje-vanja, ki je dosegel vrh med leti 1880 in 1910, je bil torej primarno povezan z ekonomskimi razlogi, vendar pa ne gre zanemariti niti drugih razlogov, kot so utesnjujoče patriarhalno okolje, beg pred služenjem vojaškega roka, beg pred zaporno kaznijo, ali pa preprosto radovednost in avanturizem. Zanimiv je recimo podatek, da se je v navede-nem časovnem obdobju število prebi-valstva v sosednjih srednjeevropskih državah močno povečalo, medtem ko je bil prirastek na ozemlju Slovenije le nekaj odstotnih točk. Tok tega izselje-vanja v Ameriko je pravzaprav preki-nila šele sprememba zakonodaje glede politike priseljevanja, ki so jo Američa-ni sprejeli leta 1924 in s tem bistveno

zamejili pritok priseljencev. Takrat so se migracijski tokovi iz slovenskega ozemlja obrnili proti zahodnoevrop-skemu prostoru.

Slovenski izseljenci

Kakšni so bili slovenski izseljenci? Po ohranjenih podatkih so bili to večino-ma mladi, zdravi in pogumni ljudje. In kako so naše prednike, ki so morali vzeti pot pod noge, videli tisti, ki so jih

Kolona beguncev na poti proti Ljubelju, okoli 8. maja 1945; avtor: Marjan Kocmur

4 Moja Slovenija

sprejemali? Starejši zahodnoevrop-ski ameriški priseljenci so Slovence dojemali kot del izselitvenega vala iz srednje, vzhodne in južne Evrope, kot ljudi na nižji kulturni stopnji in z niž-jimi civilizacijskimi navadami. Odpor starejših ameriških priseljencev do prišlekov je naraščal, dokler niso rasi-stične politike postale tudi del uradne politike priseljenskih oblasti (omeni-mo samo uzakonitev testa pismenosti iz leta 1917).

Beg pred fašizmom

V času med obema vojnama se sproži drugi veliki val odseljevanja Slovencev, ki ni bil motiviran osnovno z gospo-darskimi, temveč s političnimi razlogi. Gre za Slovence s Primorske, ki so med obema vojnama množično bežali pred fašizmom. V seštevku je tako do druge svetovne vojne iz slovenskega etičnega ozemlja odšlo skoraj 400.000 ljudi, kar je pomenilo skoraj četrtino celotnega prebivalstva. Tako je recimo leta 1910 v Avstriji živelo 1,183.300 Slovencev, istega leta pa se je v ZDA za slovenski materni jezik odločilo 183.431 oseb, pri čemer jih je bilo kar 59.800 rojenih že v novi domovini. Omenjene številke nas uvrščajo v sam vrh evropske stati-stike glede števila odseljenih ljudi.

Politična migracija

O tretjem valu slovenskih emigracij go-vorimo po koncu druge svetovne voj-ne. Šlo je seveda za politično migracijo. Največ jih je odšlo v Argentino, Ame-riko in Avstralijo, kjer skupaj s svojimi potomci še danes sestavljajo izredno homogeno skupnost. Njihove zgodbe in usode so po osamosvojitvi začele postajati aktiven del naše skupne izku-šnje. Odprtje meje leta 1963 označuje začetek novega množičnega odhoda Slovencev v tujino. Večinoma gre za za-časno emigracijo delovne sile v dežele Zahodne Evrope. V tem obdobju se je veliko Slovencev izselilo tudi v Avstra-lijo (predvsem med letoma 1961 in 1968), pri čemer gre za različne prep-lete ekonomskih razlogov, ki se mešajo z avanturističnimi in političnimi moti-vi.

»Beg možganov«

V osemdesetih letih prejšnjega sto-letja se v strukturi izseljencev zgodi pomembna sprememba. Po dostopnih podatkih je imela kar tretjina emi-grantov visoko ali višjo izobrazbo. To je pomenilo začetek izjemno perečega problema, imenovanega tudi »beg mo-žganov«, problema, ki ostaja nereše-

na uganka vse do današnjega dne. Ta trend se namreč z osamosvojitvijo ni zaustavil, kot se je zdelo v prvih letih samostojne države. Z zadnjo globalno finančno in gospodarsko krizo, iz kate-re šele dobro izstopamo, se je izrazito poslabšala možnost za zaposlitev in ureditev življenja predvsem mladim in izobraženim. To vprašanje ostaja eno ključnih problemskih točk izseljevanja iz Slovenije tudi danes.

Preden zapremo vrata ljudem, ki iščejo po svetu svoj košček prihodnosti, pomislimo, kakšne bi bile usode naših ljudi skozi zgodovino, če bi v širnem sve-tu naleteli na zaprta vrata. Preprosta temeljna človečnost in humanost sta in bosta reševali življenja. Nič manj od tega.

A K T U A L N O

1 2

3 4

Fotografije:

1 Pince, Madžarska. Madžarski vojaki so od jutra na različnih delih sloven-sko-madžarske meje postavljali bodečo žico, ki pa so jo ponekod zdaj že odstranili. Fotografija: STA

2 Hrvaška, Tovarnik. Stampedo med poskusom vkrcavanja na vlak na železniški postaji v Tovarniku. Fotografija: Hina/STA

3 Slovensko-hrvaška, mejni prehod Rigonce. Okoli 100 beguncev čaka na prehod meje na mejnem prehodu Rigonce pri Dobovi. Fotografija: Nejc Kastner/STA

4 Gornja Radgona. Begunci so iz nastanitvenega centra na sejmišču v Gornji Radgoni samovoljno odšli v Avstrijo. Fotografija: STA

Moja Slovenija 5

Komentar

Begunska kriza – ogledalo sodobni družbi Besedilo: Aleš Čar • Fotografije: STA

Obstaja neka primarna, instinktivna reakcija ljudi. Ob slikah ljudi, ki ležijo po parkih, gozdovih, železniških postajah, ob cestah ali eden prek drugega v begunskih centrih, nekateri začutijo sočutje in so-lidarnost, drugi pa strah in odpor, in to ne glede na kulturo, etično pripadnost, starost, spol, izobrazbo, religijo ali jezik. Gre za reakcijo želodca, ki je hitrejša od pameti in posledično hitrejša od nas. Z že-lodcem ni mogoče polemizirati, z izvažanjem vsebine želodca v javni prostor, torej s pametjo in mnenji, ki jih ta izreka, pa je seveda treba.

A K T U A L N O

Kaj bi bilo s Slovenci skozi stoletja, če bi jih nova okolja pričakala polna strahov, odklanjanja in celo neposre-dnega sovraštva? Kaj bi se zgodilo z našimi rojaki, če bi naleteli na zaprte meje, če bi, recimo, Amerika, ki ni nič drugega kot zbir priseljencev z vsega sveta, zaprla meje že proti koncu de-vetnajstega stoletja, ne pa šele leta 1924? Kakšne bi bile usode stotine in tisoče naših rojakov skozi zgodovino, če bi jih nova okolja presojala skozi predsodke? Kakšne tragedije bi sledi-le, če bi naše rojake presojali po krite-rijih starosti (bili so večinoma mladi), spola (večinoma moškega spola, torej sposobni za služenje vojaškega roka in za aktivno sodelovanje v vojaških konfliktih) ali izobrazbe (večinoma je šlo za nešolane osebe)? Koliko usod, koliko prihodnosti bi bilo uničenih in izgubljenih?

Ta nezadržni val, ki iz anonimnosti vse bolj pljuska v javni prostor in ura-dne politike, je veliko večja nevarnost za demokratičnost Evrope in nasploh zahodne civilizacije, njene vrednote in človekove pravice kot pa begunci, ki iščejo svoj košček prihodnosti. Evropa se je in se bo vedno spreminjala. Naj-ti mora le konstruktiven odgovor na situacijo, v kateri se je znašla. Konec koncev družbe, ki se ne zmorejo spre-minjati in ob tem ohranjati svojo iden-titeto, nimajo prihodnosti in verjetno je niti ne zaslužijo. Begunska kriza nam zaenkrat predvsem nastavlja ogledalo.

To se ni še nikoli tako jasno pokazalo kot po drugi svetovni vojni, ko so pod grozljivim vtisom holokavsta spreje-li deklaracijo o človekovih pravicah, v javnem prostoru se je kot norma vzpostavila politična korektnost in nasploh je zavladala visoka stopnja netolerance do vseh oblik izključeval-nosti in rasizma. Postalo je jasno, da v javnem prostoru ni in ne more biti vse sprejemljivo in da sta kontrola in cenzura izključevalnih in rasističnih impulzov nujni za ohranitev osnovne dignitete človeka in sodobnih družb.

Posledica je bila njihov umik v inti-mo in anonimnost, kar je trajalo nekje do sredine sedemdesetih, nato pa se konec dvajsetega in predvsem zače-tek enaindvajsetega stoletja ponovno začnejo vzpostavljati rasistične ideo-logije, prek njih pa rasistične in neo-nacistične stranke. Najprej jih je bilo

mogoče najti večinoma na obrobju in izven parlamentov, nato pa so začele pridobivati podporo in počasi vstopati v javni prostor in uradne politike. Ven-dar načelno so te prakse in ideologije še vedno veljale za zavržene in družbe-no nesprejemljive, kar je sramežljiva, diskretna in korektna večina še vedno upoštevala. Boljše priložnosti in mož-nosti, da se sleče vse socialne vloge, od-vrže vse politične korektnosti in si da duška, kot jo ponuja anonimnost sve-tovnega spleta, si praktično ni mogoče niti zamisliti. Čakalo se je samo še na pravo priložnost, da vsi ti strahovi, ki se kažejo skozi odklanjanje, širjenje stra-hov ali pa nemalokrat kar sovraštva kot takšnega, butnejo na plano v vsem svo-jem razkošju in necenzurirani veličini. In boljše priložnosti od begunske krize si je težko zamisliti. Zdaj imamo pred sabo realno sliko širine fenomena.

5 6 7

Fotografije:

5 Hrvaška, Tovarnik. Po odhodu beguncev so v Tovarniku ostali kupi smeti. Fotografija: Tanjug/STA

6 Srbija, Beograd. Begunci v namestitvenem centru v Šidu. Pripadniki Rdečega križa delijo prehranske pakete. Fotografija: Tanjug/STA

7 Ljubljana, vlada. Predsednik slovenske vlade Miro Cerar se je srečal s predstavniki nevladnih organizacij v zvezi z begunsko krizo. Izjava za medije po srečanju. Fotografija: Daniel Novakovič/STA

6 Moja Slovenija

A K T U A L N O

Ptuj – stičišče slovenstva za en dan Besedilo: Blanka Markovič Kocen • Fotografije: arhiv USZS

Srečanje Dobrodošli doma, ki ga je že petič zapored pripravil Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu, je letos potekalo v najstarejšem slovenskem mestu, Ptuju, ki je gostoljubno sprejel več kot tisoč rojakov iz zamejstva in sveta. Ptuj je za en dan, po tradiciji je to prva sobota v juliju, postal svetovna metropola slovenstva.

erja Mira Cerarja potekala seja Sveta Vlade RS za Slovence po svetu. Na-menjena je bila izmenjavi informacij o dejavnostih organizacij Slovencev po svetu in vprašanjem ter pobudam čla-nov sveta vlade za Slovence po svetu. Kot je predsednik vlade napovedal po seji, bo vlada začela s prenovo doseda-nje strategije sodelovanja s Slovenci po

svetu. »Naše rojake po svetu potrebuje-mo, ker lahko prek njih Slovenija vstopa v svet,« je med drugim poudaril pred-sednik vlade.

Krempljeva ulica v starem mestnem jedru se je spremenila v veliko sej-mišče izdelkov slovenske obrti, pri-dnih rok, ki ustvarjajo iz stekla, blaga, kovin in mnogih naravnih materialov. Oko se je v vsej ponudbi resnično lah-ko napaslo! Dobro obiskane so bile tudi stojnice lokalnih vinogradnikov in vinarjev, da o tistih z domačo hrano sploh ne govorimo.

Gostitelji so poskrbeli, da je bil dan zapolnjen s športom, glasbo, vodenji po zgodovinskih kotičkih mesta, kuli-nariko in presenečenji tako za obisko-valce iz sveta in Slovenije kot za prebi-valce mesta.

V živahnem vzdušju se je dopol-dne kmalu prevesilo v popoldne, ko se je začel tudi uradni del prireditve, v katerega sta prisotne pospremila Gorazd Žmavc, minister za Slovence v zamejstvu in po svetu, in Miran Senčar, župan Ptuja. Minister Žmavc je udele-žencem srečanja zaželel dobrodošlico in izrazil upanje, da bi se tudi v pri-hodnje še naprej srečevali vsako leto v drugem slovenskem mestu, za prihod-nje leto pa predlagal Bled.

»Prihajajte v Slovenijo, dajte mož-nost mladim generacijam, da vidijo našo zeleno državo,« je obiskovalce iz tujine pozval minister, ki tovrstno dru-ženje vidi tudi kot možnost za nadalj-nje sodelovanje in spoznavanje države, hkrati pa kot priložnost, da bi svoja doživetja prenašali na rojake, ki že dol-go niso videli svoje matične domovine. »Poudariti moram naša prizadevanja, da aktivno nagovorimo vas - rojake po svetu, saj ste ključni člen pri ustvarjanju uspešne Slovenije. Ste izjemna dodana vrednost naši državi, bili ste z nami pri

In kot že tolikokrat doslej se je pokaza-lo, kako mogočna je zavest pripadnosti slovenskemu narodu med našimi roja-ki iz zamejstva in sveta. Prekipevajoča energija, objemi, stiski rok in pričako-vanje vsega lepega so Ptuj zajeli že v zgodnjih dopoldanskih urah.

Še pred dogodkom je dopoldne na Ptujskem gradu na pobudo premi-

3 42

1

Moja Slovenija 7

A K T U A L N O

Umrl je dr. Andrej Vovko, ustanovni član Izseljenskega društva Slovenija v svetuGlavni odbor Izseljenskega društva Slovenija v svetu je sporočil ža-lostno vest, da je v soboto, 5. septembra, umrl njen ustanovni in ča-stni član dr. Andrej Vovko.

Dr. Vovko, rojen 22. marca 1947 v Avstriji, je bil zgodovinar, profesor in muzea-lec. Bil je znanstveni svetnik in dolgoletni predstojnik Inštituta za kulturno zgo-dovino pri ZRC SAZU ter član Komisije Vlade Republike Slovenije za reševanje vprašanj prikritih grobišč. Po upokojitvi je bil izredni profesor na mariborski univerzi, ob 20-letnici Izseljenskega društva Slovenija v svetu pa je postal njegov častni član.

Minister za Slovence v zamejstvu in po svetu je družini izrekel iskreno sožalje.

N. S. Dr. Andrej Vovko; fotografija: arhiv SVS

snovanju naše samostojne domovine in ste naši največji promotorji slovenske kulture in slovenskih lepot po svetu,« je med drugim dejal minister in opomnil tudi na velik pomen dejavnega vklju-čevanja mladih, brez katerega trajni uspehi in napredek niso mogoči.

Ptujski župan Miran Senčar pa je dejal, da je srečanje zelo pomembno tudi za najstarejše slovensko mesto, predvsem v promocijskem smislu, saj bodo dogodek izkoristili tudi za predstavitev poslovnih priložnosti, tu-ristične ponudbe in nepremičninskega trga na Ptuju in v njegovi okolici. »Ob tem smo izpeljali tudi manjši gospodar-ski forum, kjer bomo predstavili mož-nosti obojestranskega gospodarskega povezovanja. Na eni strani možnosti prodora naših podjetij v tujino, na dru-gi pa tudi možnosti vlaganja izseljencev za vlaganje pri nas,« je dejal Senčar.

V kulturnem programu so nastopili pevski zbori, folklorne skupine, orke-stri, društva in gledališča slovenskih narodnih manjšin in izseljenskih skup-nosti s Hrvaške, iz BiH, Avstrije, Argen-tine, Nemčije in Italije.

Rojaki iz zamejstva in sveta so pred- stavili ustvarjanje vseh generacij, saj so nastopili tudi najmlajši. Slovenska pe-sem in beseda sta odmevali v vsakem kotičku najstarejšega mesta v Sloveniji.

Medtem ko je del prireditve pote-kal na glavnem odru na Mestnem trgu, sta bili dobro obiskani tudi preostali dve prizorišči dogajanja, Minoritski sa-mostan in tamkajšnja cerkev Sv. Petra in Pavla, kjer je bila maša za izseljence, ki jo je vodil škof Peter Štumf, sodelo-val pa tudi pevski zbor Encijan iz Pulja.

Bolj se je spuščal večer, bolj razgi-bano je postajalo ozračje, saj so med drugim tudi visoke temperature marsi-

koga prikovale v senčne prostorčke do-gajanja. Nedvomno pa so srca mnogih rojakov zaigrala, ko je na oder stopila Marija Ahačič Pollak in zapela zname-nite Murke, tudi kot poklon nedavno preminulemu Slavku Avseniku, legendi slovenske narodno-zabavne glasbe.

Za pester večerni del pa je poskr-bela priljubljena Helena Blagne, ki tudi sicer rada zapoje Slovencem povsod po svetu.

Fotografije:

1 Skupinska slika predsednika vlade dr. Mira Cerarja in ministra Gorazda Žmavca z vsemi člani omizja

2 Predsednik vlade dr. Miroslav Cerar, minister Gorazd Žmavc s predstavnikom Argentine Tonetom Mizeritom

3 Minister Gorazd Žmavc s predstavniki Društva Cesarsko-kraljevi Ptuj

4 Člani seje sveta za Slovence po svetu, Slavnostna dvorana na Ptujskem gradu

5 Harmonikarji z glasbo legendarnega Slavka Avsenika naglavnem odru prireditve Dobrodošli doma

6 Nagovor ministra za Slovence v zamejstvu in po svetu Gorazda Žmavca

7 Udeleženci na uradnem delu srečanja »Dobrodošli doma«

5 6 7

8 Moja Slovenija

Z zavzetostjo do znanja slovenščine v 14 dneh Besedilo: Anja Sedej

Obiskati Slovenijo, se udeležiti tečaja slovenskega jezika, hkrati pa preživeti nepozabne počitnice. To je cilj večine udeležencev poletnih šol oziroma tečajev slovenskega jezika pri nas. Poletni tečaji, ki pra-viloma trajajo od 12 do mesec dni, so namenjeni vsem, ki bi se radi naučili slovenščine, tako popolnim začetnikom kot tistim, ki osnove že obvladajo, pa bi radi svoje znanje še izpopolnili, saj potekajo na več nivojih – začetni, nadaljevalni, izpopolnjevalni, vodijo pa jih stro-kovno usposobljeni lektorji, ki se že več let ukvarjajo s poučevanjem tujcev. Udeleženci poleg jezika spoznavajo tudi Slovenijo in njeno kulturo v najširšem smislu ter se družijo in zabavajo.

Še vedno vsako leto presežejo magično mejo sto

Center za slovenščino kot drugi oziro-ma tuji jezik je letos organiziral že 34. Poletno šola slovenskega jezika, ki je potekala julija na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Udeležilo se je je 108 ude-leženk in udeležencev iz 30 držav (Ar-gentina, Avstralija, Avstrija, Bosna in Hercegovina, Brazilija, Češka, Danska, Francija, Hrvaška, Iran, Italija, Japon-ska, Kanada, Kitajska, Latvija, Madžar-ska, Makedonija, Nemčija, Nizozem-ska, Poljska, Rusija, Sirija, Slovaška,

srečali z znanimi in zanimivimi Sloven-ci, čas pa je bil tudi za športne dejav-nosti. Udeležba na poletni šoli sloven-skega jezika v Ljubljani z leti nekoliko upada. Kot pravi vodja programa teča-jev slovenščine v centru Branka Gra-dišar, nekoliko tudi zato, ker upada število štipendij, ki jih ministrstvo za izobraževanje in Urad Vlade RS za Slo-vence po svetu podeljujeta zamejcem in potomcem slovenskih zdomcev ter izseljencev. Kljub temu udeležencev že dolgo ni bilo manj kot sto in večinoma so zelo zadovoljni s programom in svo-jim znanjem ob koncu tečaja.

Srbija, Švedska, Švica, Ukrajina, Velika Britanija, Venezuela, Združene države Amerike). Tečajniki so se lahko udele-žili dvo- ali štiritedenskega dopoldan-skega tečaja, tisti najbolj zagrizeni pa so se lahko odločili še za izbirni po-poldanski tečaj – izbirali so lahko med konverzacijo s fonetiko za začetnike, konverzacijo za nadaljevalce, izpopol-njevalce, slovnico ter slovensko litera-turo in kulturo. Vsak dan je v poletni šoli potekal tudi pester spremljevalni program, ki je namenjen spoznavanju slovenske kulture, zgodovine in sodob-ne stvarnosti. Tako so se udeleženci

1

2

3

Odzivi udeležencev po koncu poletne šole slovenščine v Ljubljani (zbral Center za slovenščino kot drugi oziroma tuji jezik)

»Tečaj bi gotovo priporočil, ker je dovolj in-tenziven za učinkovito učenje, spremljevalni program je pester in zanimiv ter tečaj na splošno je odlično organiziran. Kakovost učiteljic in učenja bi pa sprva omenil.«

»Tečaj je zelo, zelo dober. Profesor in asi-stentke so zelo prijazni in vztrajni. Tečaj je zelo ustvarjalen in detajlen.«

»Skupina je bila dobra. Knjiga je tudi dobra in zanimiva. Izleti so bili zabavni in zanimivi in organizacija je bila dobra. ‚Everything is well organised and I just loved it!‘ Upam, da bom imela možnost za tečaj slovenščine na-slednjo leto!«

A K T U A L N O

Moja Slovenija 9

Halo, tukaj slovenski Mediteran!

Center za slovenski jezik in kulturo Univerze na Primorskem na Fakulteti za humanistične študije je letos nada-ljeval s tradicijo in organiziral 22. pole-tni tečaj slovenščine z naslovom Halo, tukaj slovenski Mediteran! Kot pravi vodja centra dr. Irina Makarova Tomi-nec, lahko zahvaljujoč zavidljivemu odzivu udeležencev ocenijo, da je bila letošnja poletna šola slovenščine uspe-šna: »Naš center je letos gostil 41 ude-ležencev iz 12 držav (Rusija, Kanada, Kitajska, Nemčija, Švica, Luksemburg, Italija, Avstrija, Češka, Srbija, Bosna in Hercegovina, Makedonija), naša pole-tna šola pa je letos nosila naslov Kras kot izvir slovenske ustvarjalnosti, saj je bila posvečena slovenskemu ustvarjal-nemu duhu, ki izvira iz te pokrajine.« Tej temi so prilagodili prireditev ob od-prtju šole in del programa – izlet, film in kulinarično delavnico. Na Primor-skem sicer v nasprotju z Ljubljano po rahlem upadu spet beležijo višji obisk (36 udeležencev lani, 41 letos), kar pripisujejo ekonomski krizi. Vsi udele-ženci koprske poletne šole so se učenja slovenskega jezika lotili zelo zavzeto, resno in odgovorno. Kot pravi vodja šole Mojca Butinar, so bili zato rezultati že v začetnih skupinah izredno dobri: »Začetniki se znajo predstaviti, poime-novati barve, šteti in tudi kaj napisati.« Ob dopoldanskih jezikovnih tečajih sta v Kopru vsak popoldan na voljo do-datna razlaga jezikovnih problemov in individualna konverzacija. Tudi ve-černi program je bogat, in sicer z de-lavnicami, kjer udeleženci spoznavajo Slovenijo in njeno kulturo v najširšem smislu, poleg tega pa ob ustvarjalnem delu lahko še dodatno izpopolnjujejo svoje znanje slovenskega jezika.

Skok v slovenščino v Planici

Zavod Republike Slovenije za šolstvo prav tako v okviru programa Sloven-ščina za Slovence po svetu vsako leto že od 1991. organizira poletno šolo za otroke in mladostnike, od leta 2012 v sodelovanju s Centrom za šolske in obšolske dejavnosti. Gre za učenje slovenščine in spoznavanje kulture porekla, namenjena pa je otrokom in mladostnikom, starim od 8 do 14 let, ki živijo v tujini (zdomci in izseljen-ci). Udeleženci so letos prišli iz kar 15 držav, največ iz BiH in Srbije, po en uče-nec pa npr. iz Belgije, Norveške in Egip-ta. Ker se nekateri otroci te poletne šole udeležijo tudi večkrat, program izvajajo v različnih slovenskih regijah, saj želijo udeležencem pokazati zani-mivosti in značilnosti širšega sloven-skega okolja – letos, na primer, je po-tekala v Planici, kjer so otroci spoznali tudi zgodovino smučarskih skokov in poletov. Višja svetovalka Zavoda RS za šolstvo Eva Jurman nam je povedala: »Za 50 udeležencev smo pripravili do-poldanski program učenja slovenščine in pester popoldanski program, različ-ne delavnice, izlete in športne ter dru-žabne aktivnosti. Pouk slovenščine je potekal v petih skupinah glede na raven znanja in starost učencev; učiteljice so jim jezik približale na igriv in zanimiv način, skozi igro, petje, gibanje, pouk v naravi, učenci pa so ob tem razvijali vse jezikovne spretnosti, od govorjenja in poslušanja do branja in pisanja. Raz-iskovali in spoznavali so svoje slovenske korenine, se družili z vrstniki iz sloven-skih osnovnih šol ter si tako ustvarjali vtise o jeziku, kulturi in življenju v Slo-veniji. Zanimanje za udeležbo narašča in mladi se na poletno šolo slovenščine radi vračajo. Vsako leto moramo kar nekaj kandidatov tudi zavrniti ali pa jih

preusmeriti v kakšen drug program. Or-ganizatorji vsekakor želimo, da bi bile poletne šole spodbuda udeležencem za nadaljnje redno obiskovanje dopol-nilnega pouka slovenščine v tujini ali pouka na daljavo, ki ga ministrstvo za izobraževanje in zavod za šolstvo orga-nizirata v kar 14 evropskih državah in drugod po svetu. Tistim učencem, ki po-uka v tujini ne obiskujejo, in začetnikom pri učenju slovenščine, pa želimo, da na poletni šoli pridobijo osnovna jezikov-na znanja, tako da lahko po zaključku s starši, sorodniki ali novimi prijatelji spregovorijo tudi v slovenščini.«

Fotografije in video:

LJUBLJANA:

1-3 Fotografije 34. Poletne šole slovenskega jezika Centra za slovenščino kot drugi/tuji jezik.

KOPER:

4 Fotografija z odprtja 22. poletnega tečaja slovenščine Centra za slovenski jezik in kulturo Univerze na Primorskem na Fakulteti za humanistične študije (nastop Lada Jakše, rektorja UP prof. dr. Dragana Marušiča in snovalke koprske poletne šole red. prof. dr. Vesne Mikolič).

Prispevek TV Slovenija o 22. poletnem tečaju slovenščine Centra za slovenski jezik in kulturo Univerze na Primorskem na Fakulteti za humanistične študije (od 5.56 dalje): http://4d.rtvslo.si/arhiv/primorska-kronika/174348679

PLANICA/ZRSS:

5 Poletna šola za otroke in mladostnike ZRSS Planica 2015 – skupna slika letošnjih udeležencev.

Poletne šole slovenščine zavoda za šolstvo imajo dolgo tradicijo – potekajo že skoraj 25 let in v tem času se jih je udeležilo več kot 1.400 mladih iz različnih evropskih in prekomorskih držav, kjer živijo Slovenci in njihovi potomci.

4 5

A K T U A L N O

10 Moja Slovenija

Z N A N I S L O V E N C I

Slavko Avsenik

Poslovil se je velikan slovenske glasbe

Besedilo: Andreja Jernejčič • Fotografije: STA

Minulo poletje si bodo ljubitelji slovenske glasbe zapomnili po slo-vesu enega največjih in najpomembnejših slovenskih glasbenikov.

Po hudi in težki bolezni se je v začetku julija poslovil Slavko Avsenik, oče neuradne slovenske himne in največkrat predvajane instrumen-

talne skladbe na svetu, Golice. In prav letos mineva 60 let od na-stanka Golice, v avgustu pa je v Slavkovem rojstnem kraju potekal

festival v čast Golici, ki ga Slavko Avsenik žal ni dočakal.

Glasba, položena v zibko

Slavko Avsenik je bil rojen leta 1929, v petčlanski družini pa je bil najmlaj-ši otrok. Glasba mu je bila položena v zibko, na željo očeta pa so že leta 1936 ustanovili družinski orkester, kjer je Slavko igral diatonično harmoniko.

Leta 1953 se je Slavko odločil, da se udeleži avdicije na Radiu Ljublja-na, ki jo je tudi uspešno opravil. Sprva je igral harmoniko kot solist, potem pa je zasedbo razširil in istega leta je nastal Trio Slavka Avsenika, v katerem sta poleg Slavka igrala še kitarist Mitja Butara in basist Borut Finžgar. Kasneje je z bratom Vilkom skupino razširil na kvartet in nastal je Gorenjski kvartet. Poleg Slavka so v njem igrali njegov brat Vilko Ovsenik na klarinetu, Franc Košir na trobenti in Franci Ogrizek na baritonu. V tej zasedbi so igrali vse do leta 1955, ko se jim je pridružil kitarist Lev Ponikvar. Tako je nastal Gorenjski kvintet, v tujini pa so nastopali pod imenom Oberkrainer Quintett.

Združili nezdružljive

Gorenjski kvintet je bil poseben pred-vsem po svoji sestavi instrumentov,

1 2

Moja Slovenija 11

Z N A N I S L O V E N C I

ki poprej niso veljali za združljive. Avsenikovi so v enem ansamblu tako združili klavirsko harmoniko, klarinet, trobento, bariton in kitaro. Z elementi ljudske glasbe so združili instrumente godbe na pihala in tako je nastal zna-čilen Avsenikov zvok ter popolnoma nova glasbena zvrst, ki se je zapisala v zgodovino.

V več desetletjih plodnega glasbe-nega ustvarjanja je značilen Avsenikov slog, severno od nas znan kot »Ober-krainer Quintett« oziroma Gorenjski kvintet, postal gonilna sila narodne glasbe, ne samo v Sloveniji ampak tudi v Nemčiji, Avstriji, Švici, v severni Ita-liji, državah Beneluksa in na podlagi katerega je vzklilo na stotine podobnih skupin po vsej Evropi.

Ansambel bratov Avsenik je nasto-pil pred milijoni poslušalcev, med ka-terimi so bili tudi predsedniki, nasto-pov na televiziji in radiu ni štel nihče. Prodal je preko 30 milijonov plošč in si prislužil 31 zlatih, dve diamantni in platinasto ploščo. V svoji bogati karie-ri sta brata Avsenik osnovala več kot 1000 skladb, v najboljših letih odigrala preko 300 koncertov, v očeh mnogih pa prav Slavko Avsenik velja za sloven-sko kulturno ikono in Johana Straussa

20. stoletja. Leta 1987 so se prvič za-pisali v Guinnessovo knjigo rekordov kot najbolj aktiven ansambel v ljudski glasbeni zvrsti.

Čez Alpe na senčno stran

Leta 1960 so podpisali pogodbo z nemško založbo Telefunken Decca in takrat se je glasba bratov Avsenik bli-skovito pričela širiti po Evropi. Redno so se pojavljali na televiziji, odhajali na turneje – samo v letu 1967 so naredi-li preko 650 tisoč kilometrov ter ne-prestano snemali skladbe. Med svoje uspehe lahko štejejo tudi nastop pred 80 tisoč ljudmi na berlinskem stadi-onu leta 1967, turneje po Združenih državah Amerike in v Kanadi v letih 1970 in 1985 in posebno enourno oddajo, posvečeno Avsenikovi glasbi, ki so jo na nemški televiziji predvajali leta 1980.

Kot najbolj priljubljena slovenska zasedba vseh časov so si prislužili šte-vilne nagrade in osvojili mnoga tekmo-vanja, pa ne samo v Sloveniji. Kar 18 nagrad so pobrali v Nemčiji za najbolj priljubljeno skupino leta. Leta 1975 so osvojili »Evropskega oskarja« glasbe-ne industrije, na avstrijskem radiu pa

Ansambel bratov Avsenik je prodal preko 30 milijonov plošč in si prislužil 31 zlatih, dve diamantni in platinasto ploščo. V svoji bogati karieri sta brata Avsenik osnovala več kot 1000 skladb, v najboljših letih odigrala preko 300 koncertov, v očeh mnogih pa prav Slavko Avsenik velja za slovensko kulturno ikono in Johana Straussa 20. stoletja. Leta 1987 se je ansambel bratov Avsenik prvič zapisal v Guinnessovo knjigo rekordov kot najbolj aktiven ansambel v ljudski glasbeni zvrsti.

Fotografije:

1 Brigita in Slavko Avsenik; fotografija: Tamino Petelinšek/STA

2 Glasbenik Slavko Avsenik; fotografija: Tamino Petelinšek/STA

3 Pogrebna slovesnost v čast velikanu slovenske narodnozabavne glasbe Slavku Avseniku v Begunjah na Gorenjskem; fotografija: Nebojša Tejić/STA

4 Grob Slavka Avsenika; fotografija: Nebojša Tejić/STA

3

12 Moja Slovenija

Z N A N I S L O V E N C I

so leta 1979 osvojili prestižno nagrado »golden Rose« oziroma zlata vrtnica, prejeli pa so Linhartovo priznanje za dosežke v kulturi ter priznanje nem-škega ministra za kulturo.

Slovenska glasba v ameriškem slogu

Avsenikova glasba pa ni pustila peča-ta samo v Evropi, ampak tudi onstran Atlantika. Vpliv njihove glasbe, ki ji pravijo Cleveland style, se je začel širiti leta 1958 s priredbo Avsenikove sklad-be »Tam, kjer murke cveto«. Johnny Pecon jo je prevedel v »Little Fella«, postala pa je najboljši hit vseh časov v zgodovini Cleveland-style glasbe. Od takrat naprej so skupine posneli preko 200 Avsenikovih priredb, Ansambel bratov Avsenik pa je v ZDA dobil šte-vilne posnemovalce.

Avseniki se lahko pohvalijo s kar 10.000 posnemovalci in imajo več kot 150 klubov ljubiteljev Avsenikove glas-be po vsem svetu. Med najbolj znane skladbe poleg Golice sodijo še Na Rob-lek, Slovenija, od kod lepote tvoje, Tam, kjer murke cveto, Otoček sredi jezera, Mi ga spet žingamo, Ne sveti zvezda v noč svetleje, Gozdovi v mesečini, Lepe ste ve Karavanke, Čez zelene trate, Rad te imam ... Veliko zanimanja pa je pri-tegnil tudi musical z Avsenikovo glas-bo, ki s ga poimenovali Rad te imam.

Druga ljubezen - šport

Slavko, ki ni bil šolan glasbenik, ampak velik samouk, je po končani osnovni šoli

ostal na domači kmetiji in pomagal star-šem. Poleg glasbe pa je imel še eno veli-ko ljubezen – skakalni šport. Leta 1946 je pri 17 letih postal član državne repre-zentance, svoj osebni rekord pa je dose-gel v Planici, kjer je skočil 74 metrov.

Leta 1952 se je Slavko poročil z lju-beznijo svojega življenja, Brigito, ki mu je stala ob strani skozi celotno glasbe-no kariero, v Begunjah na Gorenjskem pa skrbela za domačijo, kjer je ustvari-la bogat arhiv Avsenikove glasbe. Da-nes na Avsenikovi domačiji najdemo muzej, galerijo, založbo, od leta 1965 pa deluje družinska gostilna Pri Jo-ževcu, za katero sta nekaj časa skrbela tudi Slavko in Brigita. Od leta 2012 je v Begunjah na Gorenjskem ustanovljena edina originalna Avsenikova glasbena šola, kjer redno poučujejo vse instru-mente, ki so bili zastopani v Gorenj-skem kvintetu.

Slavko Avsenik je zaradi težav s hrbtenico v zadnjih letih vse redkeje poprijel za harmoniko, je pa zato toliko raje sedel za klavir in ustvarjal glasbo za druge, predvsem za svojega vnuka Saša Avsenika, ki nadaljuje z glasbeno tradicijo Avsenikov.

Spomini in glasba živijo naprej

Občina Radovljica je ob 60. obletnici Avsenikovega ustvarjanja postavila spomenik Avsenikovi glasbi, in sicer v krožišču na avtocestnem odcepu za Lesce. Tam boste ugledali kip s klavi-aturo, harmonikami in tradicionalnim dežnikom, simbolom slovenske glasbe.

In tako kot je njihov uspeh prišel po naključju, je po naključju nastala tudi skladba Na Golici. Po poroki z Brigito je Slavko nekaj časa delal kot pletilec v Tonosi in v nočni službi mu je na mi-sel prišla melodija, ki posnema ritem pletilnega stroja. Ker Slavko nikoli za-res ni poznal glasbenih not, je poprosil brata Vilka, da napiše melodijo, ki mu je tisto noč v Tonosi hodila po glavi. In tako se je rodila Golica.

Slovenski etnografski muzej je Av-senikovo glasbo vpisal med slovensko nesnovno kulturno dediščino. In kot je ob slovesu Slavka Avsenika zapisal pi-satelj Ivan Sivec, je Slavko odšel samo v fizičnem pogledu, njegov duhovni svet in zapuščina pa bosta med nami živela in ostala stoletja.

Kot najbolj popularna slovenska zasedba vseh časov so si

prislužili številne nagrade in osvojili mnoga tekmovanja, pa

ne samo v Sloveniji. Kar 18 nagrad so pobrali v

Nemčiji za najbolj popularno skupino leta. Leta 1975 so

osvojili »evropskega oskarja« glasbene industrije, na

avstrijskem radiu pa so leta 1979 dobili prestižno nagrado

»golden rose« oziroma zlata vrtnica, prejeli pa so tudi Linhartovo priznanje za

dosežke v kulturi ter priznanje nemškega ministra za kulturo.

4

REGIJA PRIHODNOSTI

ZUKUNFTSREGION

REGIONE DI FUTURO

Potencial prihaja iz besede potentia = moč, zmogljivost. Kje so moči regije

Alpe-Jadran? Katere so njene posebne priložnosti? Kakšne izzive ponuja?

Kako torej izkoristiti njen potencial za gospodarsko rast? Odgovore na

ta vprašanja bo 23. novembra pomagal razkriti gospodarski kongres

. O svojih izkušnjah, pobudah in vizijah bodo

spregovorili top podjetniki, gospodarstveniki, mladi startupi in odločevalci,

ki potenciale regije Alpe-Jadran že uspešno uveljavljajo.

Kongres bo prispeval h krepitvi zavedanja o priložnosti in izzivih regije

Alpe-Jadran in bo pozicioniral Alpe-Jadran kot gospodarski in življenjski

prostor za prihodnost. V regiji potencialov med Avstrijo, Slovenijo in Italijo.

Spored, prijava in podrobne informacije:www.potentialpeadria.eu

P R I R E D I T E L JA

PA RT N E R J I

23. NOVEMBER 2015, CASINEUM VELDENOD 8:00 – 16:00 URE

Velden am Wörthersee | Vrba ob Vrbskem jezeru

GOSPODARSKI KONGRES ZA PODJETNIKE REGIJE ALPE ADRIA

REPUBLIKA SLOVENIJAMINISTRSTVO ZA GOSPODARSKIRAZVOJ IN TEHNOLOGIJO

REPUBLIKA SLOVENIJA REPUBLIK SLOWENIEN MINISTRSTVO ZA ZUNANJE ZADEVE MINISTERIUM FÜR AUSWÄRTIGE ANGELEGENHEITEN

GENERALNI KONZULAT REPUBLIKE SLOVENIJE GENERALKONSULAT DER REPUBLIK SLOWENIEN V CELOVCU IN KLAGENFURT

14 Moja Slovenija

Slovenija ponuja obilo naložbenih priložnosti Besedilo: Brane Krajnik

Slovenija se je po nekaj letih nazadovanja na lestvicah mednarodne konkurenčnosti (IMD Laussane World Competitivness Report 2015) letos začela vzpenjati – in verjeti je, da se bo ta trend nadaljeval. Gospodarska rast v državi se je okrepila in med poslovneže se počasi vrača optimizem.

Po letih gospodarske krize in v času, ko opažamo pozitivne trende, se je treba ozreti za priložnostmi, ki jih Slo-venija ponuja. Le-te najdemo na raz-ličnih področjih: država sicer počasi, a vztrajno prodaja svoje premoženje in deleže v podjetjih, ki so bila dolga leta tudi zaradi vpliva politike slabo ekonomsko vodena. To so podjetja, ki jih v imenu države prodaja Slovenski državni holding (SDH) in so na »prvi privatizacijski listi« Natančne podatke o teh podjetjih in v kateri fazi prodaje je katero izmed njih, si lahko podrob-neje preberete na spletni povezavi: www.sdh.si/sl-si/upravljanje-nalozb/prodaja-kapitalskih-nalozb

Pred drugim valom privatizacije

Čeprav se veliko govori tudi o drugem valu privatizacije, je opaziti, da je vlada pri pripravi naslednje privatizacijske liste zelo previdna in da bo v proda-jo šla postopoma in preudarno. Vroči kostanj je seveda Telekom Slovenije, ki ga neuspešno prodajajo že nekaj let in je izjemno občutljiva politična tema, na kateri se lomijo kopja politične oblasti in opozicije. Konec letošnjega poletja so propadla pogajanja z britan-skim investicijskim skladom Cinven in zaenkrat je prodaja največjega Sloven-skega telekomunikacijskega operater-ja zaustavljena.

Seveda pa privatizacija državnih podjetij ni edina investicijska prilož-nost, še več jih ponuja tako imeno-vana »slaba Banka –DUTB«, ki ji je država podelila koncesijo za sanacijo sistemskih bank – na slabo banko so bile prenesene terjatve, nepremičnine in lastniški deleži podjetij, ki so sedaj na voljo potencialnim investitorjem. Natančen pregled priložnosti si lahko ogledate na njihovi spletni strani: www.dutb.eu/si/nalozbene-priloznosti

Tržno najbolj zanimivi projekti

Investitorje neposredno iščejo tudi slovenska podjetja, ki so se v začet-ku oktobra predstavila na največjem svetovnem nepremičninskem sejmu »Expo-Real München«. Nastop na tem sejmu je koordinirala agencija SPIRIT, ki deluje znotraj Ministrstva RS za go-

N A P O S L O V N I H K R I L I H

Moja Slovenija 15

spodarstvo in tehnologijo in je izbrala naslednje tržno zanimive projekte: • Gostinsko-nočitveni objekt,• Park Lijak - center aktivnega

oddiha,• Terme Benedikt,• Cona Ljubljana Sever

(Zadobrova),• Medicinski center Glazija,• Tomos Sever,• Logistični center ob Letališču

Jožeta Pučnika,• Investicijski projekt v turistično

- poslovno območje Kamnik.

Slovenski razstavni prostor je bil izjemno dobro obiskan, ob robu sejem-skega nastopa pa je SPIRIT Slovenija skupaj s predstavništvom Slovenske turistične organizacije in mariborsko razvojno agencijo ter njenimi partnerji v Münchnu organizirala še promocij-ski dogodek predstavitve podravske regije kot lokacije za investicije in turi-stične destinacije. V okviru sejemskih aktivnosti je potekal tudi forum o in-vesticijskih lokacijah, kjer so se na pa-nelu Jugovzhodna Evropa predstavile Slovenija, Hrvaška in Srbija.

Uspešni slovenski projekti

Poleg naštetih priložnosti za poten-cialne investitorje ne moremo mimo zelo popularnih množičnih platform za financiranje-Crowdfunding, kjer mlada Slovenska podjetja in start-upi iščejo naložbenike. Po velikem uspe-hu nekaterih slovenskih projektov na ameriškem portalu Kickstarter se je ta oblika financiranja znašla v središču pozornosti slovenske javnosti. Zainte-resirani posamezniki lahko projekte podprejo z večjimi ali zgolj simbolični-mi vložki, izvajalci pa jim po sklenitvi kampanje vložek praviloma povrnejo s produkti oziroma storitvami, katerih nastanek so ti omogočili.

Do sedaj najuspešnejši slovenski projekt na platformah množičnega financiranja je FlyKly Smart Wheel. Pametno električno kolo je razvila eki-pa inženirjev, oblikovalcev in software programerjev.

Med uspešnimi projekti, ki so zbrali več kot 100.000 dolarjev, so še:CHIPOLO: revolucionaren obesek, ki poskrbi, da nikoli več ne boste zalo-

Od kjerkoli že spremljate dogajanje v Sloveniji in razmišljate o potencialnih naložbah, sedaj je pravi čas za investiranje – odličen primer je za to je avstralski Slovenec Antony Tomažin, ki se je to jesen odločil za nakup smučarskega centra Vogel v Bohinju, o čemer bomo še poročali, pa tudi o vse več gospodarskih priložnostih v Sloveniji.

N A P O S L O V N I H K R I L I H

žili svojih ključev, denarnic in drugih nepogrešljivih predmetov. Na Kicks-tarterju je v dobrih 25 dneh, kolikor je trajala spletna kampanja za zbira-nje sredstev, prepričal več kot 5.300 podpornikov in z njihovo pomočjo zbral čez 293 tisoč dolarjev.

RED PITAYA: je naprava, ki bi lahko imela izjemen vpliv na razvoj znanosti v prihodnjih letih: izredno bo namreč zmanjšala stroške dragih merilnih naprav in instrumentov, ki si jih mar-sikdo sedaj ne more privoščiti. Zani-miva ideja in dobro vodena spletna kampanja je prepričala več kot 820 podpornikov, ki so za Red Pitayo zbrali čez 256 tisoč dolarjev.

LUMU: je produkt podjetja Lumu Labs, svetolomer za iPhone. Projekt, ki je že v prvem dnevu navdušil prek 500 pod-pornikov in v zgolj nekaj urah dosegel zastavljeni cilj, je do konca spletne kampanje s pomočjo 2.622 podporni-kov zbral preko 244 tisoč dolarjev.

Kot primer aktualne kampanije, ki prav sedaj poteka na platformi mno-žičnega financiranja Idiegogo, je Slo-venski projekt EASY CARB. Za izved-bo izjemno zanimive globalne rešitve za diabetike zbirajo sredstva v višini 90.000$ - kako poteka kampanija, pa si lahko v živo ogledate na www.indiego-go.com/projects/easycarb-app-scale-for-diabetics#/.

Od kjerkoli že spremljate dogajanje v Sloveniji in razmišljate o potencial-nih naložbah, sedaj je pravi čas za in-vestiranje – odličen primer je za to je avstralski Slovenec Antony Tomažin, ki se je to jesen odločil za nakup smučar-skega centra Vogel v Bohinju, o čemer bomo še poročali, pa tudi o vse več go-spodarskih priložnostih v Sloveniji.

16 Moja Slovenija

N A P O S L O V N I H K R I L I H

Vasja Golar – pivovar:

Pomen pivovarne prej prepoznali Avstrijci kot Slovenci Besedilo in fotografije: Ernest Ružič

Gornjeradgončan Vasja Golar, vnuk znanega pesnika in kulturne-ga delavca Manka Golarja, se je s pobudo, da bi postavil pivovarno in varil pivo, oglasil pri pristojnih na domači občini in spoznal, da bi bil postopek do uresničitve predolg in zapleten, zato se je odlo-čil povprašati čez mejo, v avstrijski Radgoni. Dobil je zagotovila, da bodo dovoljenja nared v nekaj mesecih. Prvo pivo je v svoji pivovarni v Potrni/Laafeldu, kjer je tudi Pavlova hiša, kulturni dom štajerskih Slovencev, je zvaril 7. januarja 2013.

kredita ne gre. Dobili smo avstrijsko ga-rancijo, tako da z denarjem za zdaj ni težav. S tem je avstrijska stran tudi po-kazala, da smo zanimivo in pomembno podjetje v tem delu Štajerske,« ocenjuje Vasja Golar.

Kako prodati pivo, ko ga že v poprečni trgovini ponujajo do 40 vrst domačih in tujih proizvajalcev?

Ponudba piva v Avstriji je velika, kajti že srednje založene trgovine ponujajo med 30 do 40 vrst in znamk, tako do-mačih kot tujih pivovarn, da ne govori-mo o širši evropski ponudbi. Zato kar samo od sebe vprašanje, kam proda-jajo pivo, koliko ga izdelajo, pripravijo zdaj? »Naš osnovni trg je Slovenija, kjer imamo svoje predstavništvo, ki za zdaj zelo uspešno skrbi za prodajo. V zad-njem času smo povečali prodajo tudi na zahtevnem avstrijskem trgu, sicer pa prodajamo manjše količine v šestnajst evropskih držav. Rečem lahko, da ima-mo proizvodnjo prodano sproti, neka-tere vrste pa celo vnaprej, kaj več sedaj nočemo tvegati,« pove Vasja Golar.

Sodelovanje z regionalno politiko je bilo in je dobro, enako z bankami, le ožja lokalna skupnost je potrebovala več časa, da je prepoznala pomen pivo-varne v svojem okolju.

Vasja Golar se je v družinskem podje-tju v Gornji Radgoni sicer ukvarjal z elektroniko, vendar ga je bolj zanimalo varjenje piva. Zbiral je strokovno lite-raturo in poizkušal v domači garaži, kar se je sicer pozneje pokazalo kot preprost eksperiment v primerjavi zahtevnim projektom, kot je manjša pivovarna. Zagnanost ga ni minila, zau-pali so mu tudi starši in posodili denar za začetek gradnje pivovarne na drugi strani Mure, v Laafeldu/Potrni, kjer je

industrijska cona Radgone/Bad Rad-kersburga.

Začetek sicer ni bil preprost, a do-volj spodbuden in obetaven, kakor tudi nadaljevanje, kar se potrjuje v novi na-ložbi v prostore, kamor bodo preselili del proizvodnje. Letna proizvodnja je približno 4 tisoč hektolitrov ali 400 tisoč litrov piva. »Zmogljivosti za zdaj ne bomo povečevali, ker želimo ohraniti sedanjo kakovost,« pravi podjetni Vasja Golar. In denar za širitev: »Seveda brez

1

Moja Slovenija 17

N A P O S L O V N I H K R I L I H

Nasploh je v tem delu Štajerske malo industrije, bolj uspešni so v kme-tijstvu in turizmu, kjer radgonsko ter-malno zdravilišče v zadnjih letih moč-no povečuje zmogljivosti in je povsem prehitelo nekdaj bolj razvite in v Evro-pi zelo prepoznavne Radence. Večje zmogljivosti, novi hoteli in druga po-nudba naj bi bili predvsem za tiste, ki jih pretežno plačuje zdravstvena bla-gajna, kar se lahko z leti pokaže za pro-blematično, ocenjuje odličen pozna-valec zdraviliškega turizma v Avstriji. V trikotniku avstrijska Gradiščanska, Pomurje in zahod Madžarske je veliko število naravnih zdravilišč, med njimi tudi Terme v porabskem Monoštru.

Posebne pozornosti deležna in kot zgled prepoznavna je blagovna znam-ka Wulkanland-Dežela vulkanov, širši projekt tega dela Štajerske. Povezana je ponudba kmetijskih pridelkov, vina

in kakovostnega bučnega olja, s kate-rim oskrbujejo celo državo in izvažajo. Dežela vulkanov izhaja iz izkopanin, ki kažejo, da je bil tu res vulkan, kameni-ne pa je mogoče videti v zelo velikem kamnolomu pri kraju Klöch.

Nezaupljivost do vsega, kar prihaja čez mejo, sega v prejšnji čas in nekdanjo skupno državo.

Ta del avstrijske Štajerske je tradicio-nalno nezaupljiv do vsega, kar prihaja čez mejo, nekdaj iz Jugoslavije, potem Slovenije, čeprav imajo nekateri vinog-rade na slovenski strani, v okolici Ka-pele in še drugje. Razmere so se začele spreminjati, ko je Slovenija postala sa-mostojna država, še zlasti pa ob vstopu naše države v schengensko območje. Res pa je, da je na prireditvah v Pavlovi

Fotografije:

1 Pivovarna Bevog je v Potrni/Laafeldu, kjer je industrijska cona avstrijske Radgone. Na desni so novi prostori, kamor bodo preselili večji del proizvodnje.

2 Vasja Golar, vnuk pesnika in kulturnega delavca Manka Golarja, se je odločil in uresničil želje iz mladosti ter postal lastnik pivovarne Bevog.

3 Širši projekt Wulkanland – Dežela vulkanov zajema tudi vinogradništvo in sadjarstvo, zlasti v kraju Klöch, kjer je odlično obiskana turistična točka s sprehajalno potjo med vinogradi, zlasti jeseni, ko ponujajo pečen kostanj in vinski mošt.

4 Pivovarna Bevog je v Potrni/Laafeldu, kjer je industrijska cona avstrijske Radgone. V ospredju so novi prostori, kamor bodo preselili večji del proizvodnje.

Sodelovanje z regionalno politiko je bilo in je dobro, enako z bankami, le ožja lokalna skupnost je potrebovala več časa, da je prepoznala pomen pivovarne v svojem okolju.

hiši še vedno najmanj obiskovalcev iz neposredne soseščine in vedno več iz bližnje Radgone ter Gradca. Ko sem se z Vasjo nedavno pogovarjal na otvorit-vi likovne razstave v avstrijski Radgo-ni, mi je zaupal, da je iz Potrne/Laafel-da. Pohvalil je sedanje vodstvo Pavlove hiše, ki si prizadeva za dobre odnose z vaščani Potrne/Laafelda.

Čez mejo je prišla tudi ideja o po-stavitvi pivovarne, ki uspešno dela in sodeluje s sosedi v Potrni/Laafeldu.2

3 4

18 Moja Slovenija

Dr. J. Nemanič – enolog:

Slovencem je trta v genih, vino pa pijača za dušo Besedilo: Blanka Markovič Kocen • Fotografije: osebni arhiv J. N.

Slovenski vinarji lahko samozavestno in verodostojno primerjajo svo-ja vina z najbolj poznanimi na svetu.

Kako kot enolog in nekdanji član mednarodnih komisij za ocenjevanje vin po svetu ocenjujete slovenska vina v primerjavi z drugimi? Kaj so prednosti in kaj slabosti slovenskih vin?Letos sem se na mednarodnem ocenje-vanju vin »Le Mondial du Rosé®12ème édition – 2015«, ki je bilo aprila v Cannesu – Francija, odločil, da po 34 letih degustacij, večinoma v Evropi, a tudi v Severni in Južni Ameriki, Turči-ji, na Japonskem (letno štiri- do šest-krat), preneham s to lepo, a zahtevno aktivnostjo.

Slovenski vinarji lahko samozave-stno in verodostojno primerjamo svo-ja vina z najbolj poznanimi na svetu. V svetu je veliko poznanih in uveljavlje-nih vinorodnih držav. Francoska vina uživajo največji ugled. Zelo pestra je

Naša geografska majhnost ne bi smela biti izgovor, da je državam z večjo pridelavo vin lažje. Letno pridelamo okrog 100 milijonov litrov vina. Večji so uspešnejši, ampak ne zaradi boljše kakovosti, temveč zaradi skupnih nastopov v domovini in pri izvažanju.

njihova vinska ponudba. Toda naravna raznolikost v površinsko majhni Slo-veniji je izjemna in omogoča pridela-vo skoraj vseh vinskih kategorij sveta (bela, rosé, rdeča, mirna, peneča, vina posebnih kakovosti ali »predikatna vina« …). S ponosom lahko rečemo, da imamo v Podravju bela sortna vina (Rizling, Traminec…), ki so po kakovo-sti primerljiva z vini Alzacije. V vino-rodni deželi Primorska najdemo rde-ča vina, ki so po karakterju podobna bordojskim, kakovost je primerljiva. Vina v Posavju nas spomnijo na Burgu-ndijo, Božole. Bil sem vzhičen, ko sem na javni predstavitvi Modre portugal-ke iz Bele krajine v Parizu, v času naj-večje popularnosti vin mladi Božoleji (1996) slišal s strani francoskih kole-gov pohvalo, da je Portugalka boljša od »mladih Božolejev«.

Da je Slovenija z vini po kakovosti primerljiva z evropskimi vini, doka-zujemo z dosežki na mednarodnih ocenjevanjih. V zadnjih 20 letih je bilo slovensko vino šampion v Bruslju (Ču-rin-Praprotnik), Ljubljani (Jože Prus, Bela krajina), Budimpešti …

Bilo bi domišljavo reči, da smo v prednosti pred francoskimi, italijan-skimi, nemškimi, avstrijskimi … vini. Od teh narodov smo se v zadnjih 30 letih veliko naučili. Toda spoštujemo tradicijo, odprti smo za nova znanja. Ustvarjamo vina, ki zrcalijo našo nara-vo (lege, sorte), so prepoznavna in svojska. Pri kakovosti vin se zavedamo odgovornosti, ki jo imamo do trte in vina. Pozorni smo na nevarne tehno-loške trende, ki prihajajo iz »širnega sveta«, spodbujajo uniformiranost vin in ogrožajo tradicionalno tipiko vin.

Kakšni so pogoji za rast trte v Sloveniji?Lahko bi odgovoril z eno besedo: čudo-viti. Naravno pestrost slovenskih vino-rodnih območij oblikujejo podnebje, lega, tla… Vinograde uradno delimo na vinorodne dežele, Podravje, Primor-ska, Posavje. Prepletajo se celinska, zmerna in mediteranska podnebja. V posameznih vinorodnih okoliših od-lično uspeva večina mednarodnih sort (Renski rizling, Chardonnay, Šipon, Sivi pinot, Sauvignon beli, Modri pinot, Cabernet sauvignon, Merlot, Modra frankinja …). Imamo kar nekaj lastnih, avtohtonih sort (Refošk oziroma vino Teran na Krasu), Zelen, Pinela … v Vipavski dolini, Rumeni plavec na Bi-zeljskem, Šipon v ormoških goricah …

Lahko se pohvalimo, da so že naši predniki, podobno nadaljuje današnja generacija vinarjev, vsa nova dognanja,

1

Ž A R I Š Č E

Moja Slovenija 19

Dr. Julij Nemanič, svetovno znani enolog, je tako rekoč zrasel v »trtju«. Doma iz Drašičev, »vinske prestolnice Bele krajine«, je diplomi-ral na Agronomski fakulteti v Ljubljani, ma-gistriral na Fakulteti poljoprivrednih znanosti Sveučilišta v Zagrebu, nato pa doktoriral na zagrebški Prehrambeno-biotehnološki fakul-teti. Do upokojitve je vodil Centralni laboratorij na Kmetijskem inštitutu Slovenije, danes pa predava v Novem mestu in Novi Gorici. Do nedavnega je bil aktiven član mednarodnih komisij za ocenjevanje vin po svetu. Svoj pog-led na vinogradništvo doma in po svetu pred-stavlja tudi bralcem Moje Slovenije.

ki so se dogajala v vinarstvu po svetu, preverjali in ustrezno prenašali na naša tla.

Naravne danosti nam omogočajo pridelavo vin različnih slogov. Ohra-nili smo pridelavo tradicionalnih vin in jih po letu 2000 zaščitili po franco-skem modelu AOC (Appellation d‘Ori-gin Controlée), prevedeno v naš jezik: »priznano tradicionalno pridelovanje = PTP«. Za vsako od zaščitenih vin: Cviček PTP, Teran PTP, Metliška črnina PTP, Belokranjec PTP, Bizeljčan rdeči PTP, Bizeljčan beli PTP obstaja pravil-nik o pridelavi, ki je podzakonski pred-pis v Uradnem listu.

Iz teh podatkov je razvidno, da je slovenska vinska ponudba zelo pestra, saj poleg sortnih vin pridelujemo tudi vinske zvrsti (vina sestavljena iz več sort). Posestna struktura je razdro-bljena, kar je prednost v pestrosti, a te-žava v trženju. V samostojni Sloveniji so bili dani pogoji za razvoj zasebnega sektorja. Danes imamo poleg večjih vinskih kleti ( nad milijon litrov vina), veliko družinskih kmetij, ki letno pri-delajo in tržijo od 10 tisoč do 100 tisoč litrov vina. Pestrost vinske ponudbe nam omogoča uspešno vključevanje v gastronomijo. Vsaj polovica naših vin je po okusu primerna za večino evrop-skih in svetovnih kuhinj.

Kakšen je vaš pogled na vinogradništvo doma in po svetu?Menim, da v Sloveniji znotraj panoge nismo dobro, sodobno organizirani, zato smo manj uspešni. Tudi kot druž-ba se premalo zavedamo pri načrto-vanju na državni ravni, da predstavlja vinogradništvo in vinarstvo kljub 3%

zajetih zemljišč vrednostno 12% kme-tijske proizvodnje.

Naša geografska majhnost ne bi smela biti izgovor, da je državam z večjo pridelavo vin lažje. Letno pride-lamo okrog 100 milijonov litrov vina. Večji so uspešnejši ne zaradi višje ka-kovosti, ampak zaradi skupnih nasto-pov v domovini in v izvozu. Pri nas je individualizem izrazit, samomorilski. Dovzetni smo za novosti, ki peljejo k višji kakovosti grozdja, vin. Kljub zaš-čiti pa se ne moremo sporazumeti niti na ravni vinorodnega okoliša ali celo geografsko ožje, da bi recimo tradicio-nalno vino nosilo enako glavno etiketo, ki bi omogočala prepoznavnost vina in okoliša. Velika vinorodna območja po Evropi, ki imajo zaščitena vina, so se dogovorila za isto glavno etiketo, na hrbtni etiketi pa so podatki o vinogra-dniku, znameniti legi …

Na žalost obnova vinogradov v Slo-veniji že več kot 10 let ne dosega niti enostavne reprodukcije. Vinogradi se starajo, pridelek se iz leta v leto zmanj-

šuje. Edina, čeprav kratkoročna pred-nost je v tem, da se v starejših vino-gradih pridela boljše grozdje. Občutek imam, da v takem tempu obnove v pe-tih letih ne bomo dovolj pridelali niti za lastne potrebe. A tako radi izvažamo!

Vinogradništvo igra v svetu po-membno vlogo. V letu 2014 so se na svetovni ravni povečale površine vino-gradov. V EU se članice potegujejo za pravice več obnavljati. A vsi smo isti trg. In vinogradništvo je v Sloveniji bila in je lahko zopet ekonomsko zelo obe-tavna panoga. Nima pa samo ekonom-ske vloge, saj je del vsakdana večine prebivalstva, je naša dediščina, sestav-ni del običajev, kulture. Brez vinogra-dov bi bila Slovenija pusta pokrajina, turistično manj privlačna. Zapisu naše-ga vinskega zavetnika Antona Martina Slomška »Žalostna je miza, na kateri ni vina,« dodajamo: »Žalostna bi bila Slo-venija brez svojih vin.«

Kam se na svetovnem zemljevidu uvršča slovensko vino? Naši vinogradi predstavljajo 0,26% vseh vinogradov sveta. Da ne bomo delovali preveč nebogljeno, še dve pri-merjavi: predstavljajo 2,5% francoskih in 20% nemških vinogradov.

Najboljše vinorodne lege so na str-minah. V Evropi je 10% strmih leg, v Sloveniji okrog 70%, kar pomeni, da je

Dr. Julij Nemanič: »Verjamem, da bomo v Sloveniji ohranili naša vina, saj nam je trta v genih, vino pa pijača za dušo.«

2

3

Ž A R I Š Č E

20 Moja Slovenija

delež naših vinogradov med strmimi v Evropi 8-odstoten.

Vseh sort belih in rdečih je 52. Večji delež predstavljajo bele sorte (68%).

Rodnih tržnih vinogradov je v Slo-veniji med 17 do 20 tisoč hektarjev. Vinogradi predstavljajo 0,5% vseh vinogradov v EU oziroma 0,8% leg za kakovostna vina.

Ti podatki so zgovorni. Po količi-ni smo težko opazni, v gastronomiji mnogih dežel zelo dobrodošli. Prema-lo smo prepoznavni kot država, zato imajo naša vina težko nalogo, recimo kosati se v isti restavraciji s francoski-mi, nemškimi … vini. Tisti, predvsem strokovnjaki, ki pa slovenska vina poz-najo, nam delijo pohvale.

V letu 2014 se je obseg svetovnih vinogradov povečal na 7.573 milijo-nov hektarjev. V Evropi zadnjih nekaj let ne beležimo celovitega porasta vi-nogradniških površin. Se pa tudi na stari celini čuti težnja po obnavljanju vinogradov. Upam, da bodo taki trendi zajeli tudi Slovenijo.

Kam izvozimo največ slovenskega vina?Zaradi majhnih izvoznih količin je Slovenija v svetu slabo prepoznavna kot pomembna vinogradniška država. Letno Slovenija izvozi približno 7 mi-lijonov litrov vina. Izvažamo v veliko držav. Slovenski izvoz je zelo razpršen, največji izvozni trgi pa so ZDA, Angli-ja, Nemčija, države Beneluxa, Italija in države nekdanje Jugoslavije. Verjetno največ izvozijo Primorci in njihov glav-ni trg so ZDA.

V državi na žalost nimamo sis-temsko rešenega pospeševanja izvoza slovenskih vin. V Avstriji, na primer, skupno nastopajo od leta 1986 preko institucije OWM, v Nemčiji za izvoz skrbi inštitut (DWI), ki igra vlogo cen-tralne marketinške institucije vinarjev. V obeh omenjenih državah letno pove-čujejo izvoz svojih vin. Osebno mislim, da ob šibki obnovi vinogradov, stara-nju obstoječih, ne bomo imeli dolgo tržnih viškov, namenjenih za izvoz.

Kolikšen odstotek slovenskih vin izpolnjuje kriterije za kakovostna in vrhunska vina?Po zakonu o vinu pooblaščene insti-tucije vsako leto ugotavljajo razmerje med količino kakovostnih in vrhun-skih vin. Ocenjujem, da je letno mož-no pridelati do 20% vrhunskih, 60% kakovostnih in okrog 20% vin, ki jih uvrščamo v kakovostni razred deželna vina.

Slovenija se uvršča med vinorodne dežele, ki pridelujejo kakovostna in vrhunska vina. Ne stremimo za veliki-mi pridelki nizko cenovnih vin, saj to na strmih legah ni mogoče in je kako-vost edina prava usmeritev. Pridelki so zmerni do nizki, zato so naša vina dob-ra in seveda tudi upravičeno dražja.

Od česa je odvisna kakovost vina?V največji meri od kakovosti grozdja. To merimo z več dejavniki, predvsem sortami, legami in usmeritvijo vino-gradnika, ki se vsako leto posebej od-loča, ali bo na isti parceli prideloval grozdje za kakovostna ali vrhunsko

vino. Grozdje naj bi prispevalo 2/3 de-leža pri kakovosti končnega vina. Pre-delava grozdja in nega vina je strokov-no zelo zahtevna, vendar ju v Sloveniji obvladamo. Naše kleti so opremljene s primerno tehniko, imamo usposo-bljene enologe in kletarje, zato lahko računamo, da v sodih nadgradimo ka-kovost še za eno tretjino.

Vrhunska kakovost pomeni nižji pridelek grozdja na trto ali na enoto površine. Poleg dejanske kakovosti igra veliko vlogo pri ugledu vina zna-menita lega, ugled vinarja ali blagov-ne znamke. Sociološko-ekonomske raziskave, ki so jih nedavno objavili francoski raziskovalci, izpričujejo, da kakovost ni glavni dejavnik pri končni prodajni ceni vina. Zato imamo v Slo-veniji zaradi manjše prepoznavnosti v svetu težjo nalogo pri doseganju vi-sokih cen vina. Nekatera naša vina so recimo boljša kot francoska vina iste kategorije, a ne moremo dosegati cen, ki jih dobijo Francozi ali Nemci ipd.

Katera slovenska vina so najbolj prepoznavna? Kaj bi bilo treba v tej smeri še storiti?Verjetno je najbolj prepoznavno slo-vensko vino doma in v svetu Teran, ki ga pridelujejo na Krasu.

V Sloveniji pa je najbolj prodajano vino dolenjski Cviček PTP. Obstaja še vrsta sortnih vin in vinskih zvrsti (več-sortna vina), ki so zelo prepoznavna doma in v izvozu. Se pa prepoznav-nost vina ne zgodi preko noči. Tradici-onalna vina imajo temelj, na katerem se lahko uspešno ohranja in razvija prepoznavnost vin. Seveda je močan dejavnik uspešnosti vinske blagovne znamke človek. Ljudje, ki so s srcem vi-

Letno Slovenija izvozi približno 7 milijonov litrov vina. Izvažamo v veliko držav. Slovenski izvoz je zelo razpršen, največji izvozni trgi pa so ZDA, Anglija, Nemčija, države Beneluksa, Italija in države nekdanje Jugoslavije. Verjetno največ izvozijo Primorci, njihov glavni trg pa so ZDA.

4

Ž A R I Š Č E

Moja Slovenija 21

nogradniki-vinarji, ne gledajo samo na dobiček. Ugodna ekonomska računica je nujna, sicer ni motiva in razvoja. Vi-nograde je pač treba sproti obnavljati, saj po 30 letih niso več donosni. Kupci vina, posebno ljubitelji, ki jih je v Slo-veniji na srečo veliko, odkrijejo vinar-je, ki živijo za vina. Ki jim vino ne po-meni samo »ljubega kruhka«, ampak imajo vinarstvo za svoje poslanstvo. In ta navezanost vinarjev na stari celini je ohranila vinsko trto kljub katastrofam (trtna uš), ki so jih doživljale genera-cije. Neo-liberalni vinarji, ki jih je po svetu na žalost preveč in iščejo samo dobiček, niso sposobni preživeti nove »trtne uši«. Zato verjamem, da bomo v Sloveniji ohranili naša vina, saj nam je trta v genih, vino pa pijača za dušo.

Kje na svetu so po vašem mnenju slovenska vina najbolj cenjena? Značajska in kakovostna pestrost slo-venskih vin je izjemna, lahko bi se primerjali z »velikani«, kot so Franci-ja, Italija, Španija … Naša vina lahko spremljajo vse evropske in druge »ku-hinje«. Zato so cenjena povsod, kjer se je uspelo srečati prodajalcu in prave-mu kupcu. Poglobiti se moramo, komu prodati svoje vino. To velja za prodajo doma, predvsem pa v izvozu. Ko vinar in kupec najdeta skupni jezik o pome-nu in vlogi kakovosti vina v gastrono-miji, razumeta značajske specifike, vezane na sorte, vinorodne lege, nego vina … so posli trajni.

Menim, da imamo enkratne mož-nosti za razvoj vinskega turizma. In vse več je izjav naših gostov v turistič-

nih anketah, v medijih, kako so sloven-ska vina pravo odkritje. To je izziv, ki ga je treba zgrabiti. Lahko rečemo, da so bila naša vina doma vedno cenjena. S pospeševanjem vinske kulture se to zavedanje samo krepi.

Katera vina pa bi vi priporočili tujcem?Če imate v mislih tujca, ki se pojavi v Sloveniji kot turist, bi se ravnal po sveti gastronomski resnici: »Regional-no vino k regionalnim jedem«. Širok, pester izbor slovenskih vin lahko raz-veseli poznavalca ali ljubitelja vin s sto in več vini. K jedi bi ponudil vino, ki harmonira z jedjo. Tu velja previdnost. Narobe izbrano vino je lahko mala ka-tastrofa. Vino ne pride do izraza in pri mizi ne more ustvariti razpoloženja. Lahko bi obrnili prej omenjeni rek An-tona Martina Slomška: »Nesrečna je miza, kjer k hrani ni ponujeno ustre-zno vino«.

Previdni moramo biti, če gremo samo na kozarček. Malo diplomacije ne škodi, da izvemo, kako je gost vin-sko razgledan.

Vsekakor bi pa tujca seznanil z naši-mi avtohtonimi in zaščitenimi vini (glej drugo vprašanje). Ljubitelj vina je rado-veden, zato bodo tujcu pravilno pred-stavljena vina nepozabno doživetje.

Kaj bi mladim vinarjem položili na srce?Vino je nesmrtno. Kljub težavam, ki jih panoga doživlja v cikličnih obdob-jih (trenutno tudi), vino ekonomsko »preživi. Kdor je »rojen pod trto« in jo je vzljubil v mladih letih, bi bilo škoda,

da ne bi vztrajal. Vinarji imamo mož-nost vsako leto pridelati novo, drugač-no vino. To je privilegij. Imamo mož-nost raznih kreacij na osnovi sort, leg, različne dozorelosti grozdja, različne nege. Kupci vina se navežejo na vinar-ja, ki mu zaupajo. In kaže se porast turizma nasploh, posebno vinskega turizma. Dober vinar ima na turistični kmetiji vse možnosti, da se uveljavi, da postane »nekdo«, živi srečno, častno, zadovoljno in ekonomsko varno.

Bliža se martinovo. Kakšno letino pričakujete?Martinovanje je velik praznik, ki je v Sloveniji zelo spoštovan in priljubljen. Vzdušje ob martinovem pokaže slo-vensko dušo, ki se odstre v vsej odpr-tosti in mehkobi. Lepo bi bilo, če bi bilo martinovo državni praznik, ni nujno dela prost, temveč vsaj zakonsko pod-prt praznik. Simpatičen del identitete Slovenije in tradicije je vinska trta in ljubezen do vina. In sociološko gleda-no se ob martinovih obredih in dogod-kih kaže spoštovanje do žlahtne kaplje, saj pijančevanja ni, druženje je sponta-no in prešerno. Sv. Martin vinogradnike nagradi za ce-loletno delo v vinogradu in jim »poda-ri« vino. In letos je darilo »ta pravo«. Imamo enega boljših letnikov. Čim več takih! Strokovnjaki bomo rekli, ja je bil ob uradnih ocenjevanjih letnik 2011 boljši, toda pili bomo raje letošnjega. In pitnost vina je tista, ki jo cenijo šte-vilni ljubitelji te žlahtne pijače. Vrhun-ska kakovost je vsekakor užitek, toda največ za strokovnjake in poznavalce. Teh pa je manj kot ljubiteljev.

Naša panoga sedaj, ko niso najbolj-ši časi za večino tistih, ki živijo od vina, potrebuje optimizem. In vino je rado-darna pijača, ki poleg dobre volje pri-naša optimizem.

Na zdravje s slovenskim vinom letni-ka 2015!

Fotografije:

1 Modra frankinja

2 Dr. Julij Nemanič: »Naravna raznolikost v površinsko majhni Sloveniji je izjemna in omogoča pridelavo skoraj vseh vinskih kategorij sveta (bela, rosé, rdeča, mirna, peneča, vina posebnih kakovosti ali 'predikatna vina' …).«

3 Lahko se pohvalimo, da so že naši predniki, podobno kot današnja generacija vinarjev, vsa nova dognanja svetovnega vinarstva preverjali in ustrezno prenašali na naša tla.

4 Brez vinogradov bi bila Slovenija pusta pokrajina, turistično manj privlačna.

5 Na žalost obnova vinogradov v Sloveniji že več kot deset let ne dosega niti enostavne reprodukcije. Vinogradi se starajo, pridelek se iz leta v leto zmanjšuje.

5

Ž A R I Š Č E

22 Moja Slovenija

Ali Slovenija izkorišča potencial Slovencev v

zamejstvu in po svetu? Besedilo: Blanka Markovič Kocen

Pred skoraj dvema desetletjema je avstralski Slovenec Vinko Riz-mal skupaj z ženo Elico poskrbel, da se je najstarejša trta na svetu

z mariborskega Lenta preselila tudi v Avstralijo. S projektom Stara trta v Avstraliji se je veliko zgodilo in se še dogaja … Vinko Rizmal se

sprašuje, ali je Slovenija dovolj učinkovita na področju sodelovanja in povezovanja rojakov po svetu za vsestransko promocijo Slovenije …

V ospredju pogovora z Vinkom Rizmalom je globalni projekt Stara trta. Sogovornik, ki se te dni mudi v Sloveniji, je o zgodbo o tem,

kako je staro slovensko trto presadil tudi na avstralska tla, razgrnil za bralce Moje Slovenije.

Ko sta se z ženo, žal pokojno radijsko novinarko Elico Rizmal, ki je na dr-žavni radijski postaji SBS dolga leta vodila slovensko radijsko uro, odločila izpeljati projekt Stara trta v Avstraliji, sta morala najprej opraviti vse for-malnosti, kot so dogovor z županoma mesta Maribor in melbournške občine Yarra Rangers, kamor sodi tudi Yarra Valey, najbolj poznano vinogradniško območje v državi Viktoriji.

Kaj je botrovalo vaši odločitvi o presaditvi najstarejše trte na svetu iz Slovenije v Avstralijo?Zamisel je vzniknila nenadoma, ko sva bila z ženo leta 1998 na pijači v Mari-boru ob Stari trti. Prepričana sva bila, da bi trta lahko lepo povezala rojake na drugi strani poloble. In se je tudi zgodilo. Da je bilo zamisel mogoče izvesti, je veliko pripomogla najina vsestranska aktivnost, tako v Avstraliji kot tudi v Sloveniji. Poznati prave ljudi na pravem mestu in ob pravem času je vedno koristno in skrajša postopke.

Pravila glede vnosa rastlin v Avstralijo so izjemno stroga. S kakšnimi težavami ste se srečali?Pravzaprav je bila vse skupaj le stvar postopka, mimo pravil pač ne moreš. Po uspešnih pogajanjih z mariborsko občino in občino Yarra Ranges v drža-vi Viktoriji sva dobila soglasje za nada-ljevanje projekta Stare trte v Avstraliji. Zaradi strogih pravil, visokih kazni, tudi zapornih, sva se morala dogovo-riti s karantensko službo. Cepič trte so nam poslali po pošti, potem pa je šel neposredno v karanteno in druge pri-stojne službe. Trta je bila v karanteni dve leti, v tem času so na njej delali poskuse in opravljali različne meritve, o čemer so nas vsake tri do štiri me-

Trta je bila v karanteni dve leti, v tem času so na njej delali poskuse in opravljali različne meritve, o čemer so nas vsake tri do štiri mesece obveščali in nam, seveda, pošiljali tudi račune.

1

2 3

Ž A R I Š Č E

Moja Slovenija 23

sece obveščali in nam, seveda, pošiljali tudi račune. Po dveh letih smo dobili sporočilo, da je vse urejeno in lahko pridemo po rastlino.

Kakšno naklonjenost je pokazala Slovenija do velike promocijske dejavnosti?Projekt Stara trta sva skupaj z ženo v celoti, tudi finančno, izpeljala povsem sama. Za to je bilo več razlogov. V naši slovenski skupnosti v Melbournu smo bili vedno tako složni, kot so slovenski politiki v Sloveniji, tudi ko gre za po-zitivne projekte. Če torej projekt vodi ena stran, ga druga blokira. Tako je bila edina pot nevtralnosti. Sicer ved-no pride do zapletov komaj takrat, ko se projekt razvije in postane zanimiv. Kot pravi južnoafriški pregovor: »Če hočeš doseči cilj hitro, pojdi sam, a če želiš dospeti še dlje, pojdimo skupaj.« Tako je bilo tudi z mladiko Stare trte. Ko nam je karantenska služba predala zdrav trs in potrebno dokumentacijo, sva pričela projekt širiti in vanj vklju-čevati tudi širšo slovensko skupnost, zlasti v Melbournu. Namen je bil dose-žen in eno od trt smo v dogovoru z ma-riborsko občino in takratnim županom mesta Maribor predali predstavnikom občine Yarra Ranges. To smo izpeljali s širšim sodelovanjem slovenske skup-nosti ob proslavi 10. obletnice samo-stojne Slovenije, ki jo je organiziral ta-kratni Narodni svet Viktorije.

Pod simbolom povezovanja trte smo organizirali vsakoletni Festival Stare trte z bogatim kulturnim pro-gramom. Obiski in združevanje naših rojakov je bilo na zelo visoki ravni in z nami so se veselili tudi mnogi pova-bljeni avstralski gosti. Tako je postal projekt Stare trte tudi odmeven in pre-poznaven promocijski projekt Slove-nije. Finančno so sam projekt podprli Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu, ministrstvo za kulturo in nekateri posamezniki.

Čas opravi svoje in kot povsod je tudi pri projektu Stara trta, pričakovano, prišlo do sprememb … Ker smo občini podarjeno trto takrat zasadili na zasebnem zemljišču, so na-stopile težave, saj je vinarna, s katero smo sicer odlično sodelovali, zaprla vrata za javnost in reorganizirala svoje aktivnosti. Tako sem v dogovarjanju s

predstavniki občine poiskal alterna-tivno rešitev in dogovorili smo se, da mladike stare trte presadimo na ob-činsko zemljišče. Posadili smo jo na sončno stran na novo zgrajenega gle-dališča, enega od kulturnih središč ob-čine Yarra Ranges Burrinja Art Centre v Upweju.

Kako gledate na današnjo Slovenijo?Kar zadeva projekt trte in sodelovanja s Slovenijo, ne morem reči nič slabega, pa tudi ne kaj dobrega, saj konkretnih pogovorov o sodelovanju še ni bilo. Zanimivo je, da s strani v Sloveniji za-dolženih za projekt Stare trte že dese-tletje nisem dobil nobenega sporočila. Nimam niti občutka, da gre slovenski projekt, čeprav bi gotovo moral biti, saj smo s projektom Stare trte v Avstrali-ji zgradili najdaljši most sodelovanja. Upam pa, da pozdravno pismo županje občine Yarra Ranges, ki sem ga predal tajništvu župana sredi leta 2015, ni zašlo med nepomembne in neodgo-vorjene dopise … Počutim se zaslužne-ga, da je danes zanimanje za maribor-sko trto poraslo tudi med strokovnjaki v Avstraliji, za kar so najbolj zaslužni avstralski novinarji, ki pokrivajo po-dročje vitikulture.

Maja 2014 me je poklical eden od avstralskih novinarjev, ki pokriva po-dročje kulinarike, turizma, vinarstva … in me povprašal, kako danes trta na-preduje. S fotografom sta me obiska-la na družinskem posestvu Old Vine Estate in za ugleden avstralski časopis pripravila reportažo, ki so jo, sodeč po telefonskih klicih in elektronskih spo-ročilih, prebirali tako po Avstraliji kot tudi drugod po svetu. Ko sem prišel v Slovenijo, se je o avstralskem projektu razpisalo kar nekaj časopisov, a žal v Sloveniji po uradni poti ni bilo nobe-nega odziva.

Na osnovi odmevnega članka o trti v sobotni izdaji časopisa The Australi-an (Google: Vinko Rizmal makes new Australian wine), je stik z mano nave-zal tudi prof. dr. Patrick Iland iz adela-idske univerze in se pripeljal k nam v Monbulk, da v živo pogleda avstralsko Staro trto iz Maribora. V knjigi A Taste of the World of Wine, ki je izšla lani, je na drugi strani omenjena mariborska stara trta, v letošnji izdaji pa bo o njej napisanega tudi kaj več.

In kaj naj rečem o današnji Sloveni-ji? Menim, da je to, kar se tu dogaja, za-vajanje ljudi. Nesprejemljiv je izgovor, da smo mlada država. Potenciala Slo-vencev po svetu Slovenija po mojem mnenju ni izkoristila. Celoten koncept sodelovanja s Slovenci v zamejstvu in po svetu je zastarel, ustanoviti bi mo-rali center, kjer bi bili zaposleni stro-kovnjaki, ki jim slovenstvo res nekaj pomeni.

Kako močna je slovenska skupnost v Avstraliji?Težko ocenjujem, saj so Slovenci raz-pršeni po številnih krajih, največ pa jih je v Melbournu. V Monbulk, v bližino Melbourna sva se leta 1972 preselila tudi z ženo Elico. Nekoč močne sloven-ske skupnosti so praktično, po zakonu narave, zelo razredčene. Zaradi težke ekonomske situacije tudi v današnjem času precej mladih družin prihaja v Av-stralijo. Vendar je to nova generacija, ki prihaja zaradi ekonomskih razlogov in je ne pestí domotožje, kot smo ga čutili mnogi, ki smo zapustili Slovenijo iz ve-liko globljih vzrokov. Tudi gospodarska situacija v Avstraliji se je močno spre-menila, kar za mlajši generaciji pomeni velik izziv. Zadržanost do povezovanja je pri Slovencih še posebej izrazita, največkrat se združimo šele takrat, ko je to nujno, in menim, da je tudi sedaj nujno, da sodelujemo in drug drugemu prisluhnemo, ker na koncu smo le to, kar smo, a možnosti sodelovanja je ve-liko, le videti jih moramo…

Fotografije:

1 Vinko Rizmal in dr. Patrick Iland, profesor z adelaidske univerze

2 Vinko Rizmal: »Poznati prave ljudi na pravem mestu in ob pravem času je vedno koristno in skrajša postopke.«

3 Z ženo Elico sta bila prepričana, da bi trta lahko lepo povezala rojake na drugi strani poloble.

Zanimivo je, da s strani v Sloveniji zadolženih za projekt Stara trta že desetletje nisem dobil nobenega sporočila.

Ž A R I Š Č E

24 Moja Slovenija

Maja Djorčev Roy – sommelierka:

Slovenija je najbolj prepoznavna po oranžnih vinih Besedilo: Nadja Skale • Fotografije: osebni arhiv M. D. R.

Maja je vedno nasmejana. Ni je težko imeti rad, saj izžareva pozi-tivno energijo, za katero pravi, da je morda celo rezultat življenja v ZDA. Že šest let z možem Tylerjem, odvetnikom, stanuje v mestu Knoxville v zvezni državi Tennessee, kjer je pred kratkim odprla tudi svoje podjetje, Forté, ki promovira slovenska vina in organizira vin-sko-kulinarične dogodke in ture v Sloveniji. Ujela sem jo septembra, v času trgatve, ko je bila na obisku pri družini v Sloveniji.

Jutri greš na trgatev. Obirala boš »štajerski refošk«. Prosim? Tako je. Moja 72-letna babi s Štajerske že odkar pomnim, dela svoje vino - nje-no razmišljanje je, da če že dela vino, naj bo le-to njeno najljubše! In tako zadnjih sedem let prideluje refošk. Vsak september gremo skupaj na Pri-morsko, kjer v vinogradih blizu ekolo-škega vinogradništva Rodica natrgamo približno 300 kg ekološkega refoška in naredimo vino – za dušo, prijatelje in domače. Natrgano grozdje takoj pripe-ljemo v vas blizu Rogaške Slatine, kjer babi po svoji metodi v lastni kleti na-redi odličen refošk; z veliko aromatič-nosti, sadnosti in svežine, ki se ohrani ravno zaradi hladnejših, štajerskih razmer med fermentacijo vina.

Srečo imaš, saj ti je iz tvojega hobija in strasti uspelo ustvariti poklic. Veliko uspešnih poslovnežev pravi, da si lahko uspešen le, če zares ljubiš svoje delo. Kakšno je tvoje stališče?Seveda se strinjam! Sama nisem bila vzgojena v vinarski družini in vina dol-go časa nisem niti pila! Ko sem kot ot-rok hodila na trgatve, so mi vedno smr-dela umetna škropiva in žveplo in sem do vina čutila velik odpor. V času štu-dija pa sem se zaradi mamine bolezni seznanila z ekološkim kmetovanjem in tako tudi z ekološkimi vinarji. Le-ti so imeli popolnoma drugačen odnos do narave in pridelave grozdja in vina. Predstavili so mi tradicijo slovenskega vinarstva pred industrijsko revolucijo – torej preden so se začeli uporabljati

OSEBNA IZKAZNICA:Ime: Maja Djorčev RoyRojena: 17. junij 1986 v Celju, živi v mestu Knoxville, Tennessee, z možem Tylerjem.Sommelierka in ustanoviteljica podjetja Wine Forté, ki promovira slovenska vina po svetu ter organizira vinsko-kulinarične dogodke in ture v Sloveniji.

www.wineforte.com

Ž A R I Š Č E

Moja Slovenija 25

pesticidi, umetna gnojila in druge za naravo in človeka škodljive snovi. Lah-ko bi rekla, da sem se seznanila z vi-narstvom naših pradedkov, ki je zame bolj podobno umetnosti kot vinarjenju kot takšnemu! Naravni vinarji so za-res mojstri in ko sem spoznala njiho-vo strast do pridelave naravnih vin in skladnosti z naravo, mi je bilo jasno, da si želim prav to – podajati zgodbe skozi promocijo njihovih produktov (vina) po svetu. Tako sem napisala diplomo iz ekološkega vinarstva v Sloveniji in zgodba se je začela.

V Ameriko te je popeljal študij, tam si ostala zaradi ljubezni. Kakšna je pravzaprav tvoja življenjska pot? Poleti po opravljeni diplomi sem se odpravila na obisk h gospe Lydiji Pulsi-per, častni konzulki Republike Sloveni-je v Tennessee-ju, ki me je tja povabila prevsem zato, da izpopolnim znanje angleškega jezika. Že med takratnim obiskom so se mi začele porajati ideje o študiju v ZDA. Nekako so se vse zvezde »poklopile« – tako sem med oktobrom in majem naredila vse potrebne spre-jemne izpite (seveda sem bila dodatno motivirana, saj sem v Tennesseju spo-znala Tylerja, svojega moža, in našla tri mentorje, ki so se združili in so me sprejeli na magistrski študij. Pred od-hodom v ZDA sem delala tudi v Lon-donu, v baru, kjer strežejo predvsem ekološka in naravna vina. Tu sem se veliko naučila in prišla v stik z mnogi-mi uvozniki, distributerji in partnerji, s katerimi še danes dobro sodelujem. Na univerzi v Tennesseeju sem tako končala magisterij iz vinske geografije, s specializacijo na področju marketin-ških prednosti ter promocije sloven-skih ekoloških vin na ameriškem trgu. Vsako poletje med magistrskim študi-jem pa sem v Sloveniji iz prve roke zbi-rala podatke, opravljala intervjuje in tako obiskala večino slovenskih vinar-jev ter si ustvarila trajne stike. V ZDA sem pozneje opravila tudi 2. stopnjo sommelierskega tečaja v okviru orga-nizacije The Court of Master Sommeli-ers in se v razcepu med odločitvijo, ali nadaljevati z doktoratom ali ne, odloči-la za slednje. Tako sem ustanovila svo-je podjetje Wine Forté, ki se ukvarja s tremi poglavitnimi dejavnostmi: • promocijo slovenskih vin v ZDA

skozi organizacijo vinskih dogodkov;

• deluje kot agent za slovenske vinarje v ZDA;

• organizira ter izvaja vinsko-kulinarične dogodke in potovanja po Sloveniji, Hrvaški in Avstriji.

Vrnimo se k vinu. Kakšna je poglavitna razlika v kulturi pitja vina med Slovenijo in ZDA?To je zelo zanimivo vprašanje! Glede tega sem v ZDA doživela kar nekakšen kulturni šok, saj tam kultura pitja vina ni razvita do te mere kot pri nas. Do 21. leta v ZDA ni legalno piti alkohol, še več – mladi pijejo predvsem zelo sladke pijače in menim, da se jim za-znavanje bolj kompleksnih okusov v mladosti sploh ne razvije. Zato po na-vadi začnejo z zelo sladkimi vini, kot so muškat ali sladka peneča vina, povpre-čen Američan pa šele v srednjih letih zares poskusi in uživa suha vina. Šele zadnjih nekaj let se mi zdi, da se je tudi v ZDA pristop k vinu začel spreminjati in je vino postalo del kulinarike in ne le alkoholna pijača. Poleg Nape in So-nome so se začela razvijati tudi druga vinorodna območja, zaradi klimat-skih sprememb pa danes gojijo trto že v severnejših zveznih državah, kot so Washington, New York in Oregon. Zelo zanimivo bo opazovati spremi-njanje vinorodnih dežel in pomikanje vinogradniških mej glede na klimatske spremembe ne le v ZDA, ampak tudi drugod po svetu.

Kako pa je ženski v pretežno moškem vinskem svetu?Dolgo časa je ne le v Sloveniji, ampak tudi drugod po svetu prevladovalo mnenje, da je svet vin namenjen pred-vsem moškim, sedaj pa se to prepriča-nje zelo hitro umika. Vedno več žensk se odloča za poklic sommelierke, vi-narke, uvoznice in distributerke vina ter drugih poklicev znotraj vinskega sveta. Sama imam veliko uspešnih vzornic in mentoric v vinskem svetu, ki me znova in znova spodbujajo, da ustvarjam in sledim svojim sanjam v vinski karieri.

Kaj pa kakovost slovenskega vina? Ali v ZDA sploh poznajo naša vina?V Sloveniji imamo predvsem izjemno kvaliteto pridelave butičnih vin. Naša vina so še vedno premalo poznana tudi zaradi skozi zgodovinsko zaprtega

Do 21. leta v ZDA ni legalno piti alkohola, še več – mladi pijejo predvsem zelo sladke pijače in menim, da zaznavanja bolj kompleksnih okusov v mladosti sploh ne razvijejo. Zato ponavadi začnejo z zelo sladkimi vini, kot so muškat ali sladka peneča vina, povprečen Američan pa šele v srednjih letih zares poskusi in uživa suha vina. Šele zadnjih nekaj let se mi zdi, da se je tudi v ZDA pristop k vinu začel spreminjati in je vino postalo del kulinarike in ne le alkoholna pijača.

Ž A R I Š Č E

26 Moja Slovenija

trga, vendar imamo iz leta v leto boljše vinarje, ki ustvarjajo izjemno kakovo-stna vina, kar je naša največja pred-nost. Izpostavila bi avtohtone sorte, ki so jih dolga leta zapostavljali zaradi želje po pridelovanju svetovno znanih sort, kot so chardonnay, modri pinot in druge. Vendar najbolj kakovostno vino pri nas po mojem mnenju pridelujemo ravno iz avtohtonih sort, kot so vito-vska, pinela, Istrska malvazija, refošk, teran in druge zanimive avtohtone sor-te, ki jih pridelujemo v vseh treh vino-rodnih deželah Slovenije.

Kakšna oblika promocije slovenskih vin je oziroma bi bila najbolj uspešna v ZDA?Slovenija v ZDA potrebuje nekakšno marketinško roko, predstavništvo,

KAJ JE:

naravno, ekološko, biodinamično vinogradništvo in vinarstvo - kakšne so razlike?Vsi trije pristopi se razlikujejo, a imajo hkrati pomembno skupno lastnost, in sicer pozitiven odnos do narave in pridelave zdravega ter kvalitetnega grozdja in vina. Izraz »naravno vino« se je oblikoval med vinarji, ki obdelujejo grozdje in pridelujejo vino na način, ki zavrača upo-rabo kakršnih koli kemikalij, umetnih gnojil in drugih dodatkov. Pomembno je poudariti, da »naravno vino« v pravilniku EU ni uradni izraz, med vinarji in uporabniki pa se uporablja predvsem kot poudarek, da se pri pridelavi ni uporabljalo nikakršnih dodatkov, razen pre-paratov na osnovi bakra in žvepla. Na tej točki se naravni pristop razlikuje od ekološkega, pri katerem je znotraj EU dovoljena uporaba ekoloških dodatkov, gnojil in drugih prepara-tov. Za veliko vinarjev v Sloveniji in drugod v EU so pravila za ekološko pridelavo grozdja in vina napisana zelo ohlapno ter dovoljujejo uporabo dodatkov, ki jih številni vinarji nočejo uporabljati in se tako ne vpišejo v register ekoloških vinarjev. Seveda je spodbujanje in razvoj ekološkega kmetijstva in vinarstva zelo pozitiven, vendar bo po mnenju mnogih vi-narjev in strokovnjakov treba v prihodnje oblikovati strožja pravila in smernice za pridelavo ekološkega vina. Vedno več »naravnih« vinarjev pa se odloča tudi za biodinamičen pristop, ki ne le zavrača uporabo kemikalij, temveč stremi k spodbujanju vitalnosti vinogradov in vzpostavitvi večje biodiverizitete s sajenjem različnih posevkov ter uporabi preparatov na bazi zelišč. Pri biodnamičnem pristopu vinarji sledijo tudi luninemu koledarju ter drugim smernicam pridelave, napisanim v priročniku Marije Thun, ki spodbujajo pridelavo zdrave-ga grozdja in vina.

Oranžno vino?Oranžna vina so bela vina, pridelana po postopku maceracije, ki se v večini uporablja pri pridelavi rdečih vin. Pri maceraciji je pomembno, da je grozdje skupaj s kožicami in peč-kami v stiku s sokom (oz. moštom) od nekaj dni pa vse tja do nekaj tednov, včasih tudi mesecev. Vina, narejena na ta način, dobijo zaradi stika s kožicami značilo oranžno barvo in so jih sommelierji zaradi lažjega razlikovanja od belih in rdečih vin poimenovali »oran-žna« vina. Veliko oranžnih vin je pridelanih na naraven, ekološki ali biodinamičen način, je pa zelo pomembno poudariti, da temu ni vedno tako in je na trgu tudi veliko oranžnih vin, pridelanih na klasičen, konvencionalen način.

strukturirano promocijo, bodisi dr-žavno ali zasebno, ki se bo ukvarjala izključno s promocijo slovenskih vin in kulinarike. Primer dobre prakse je na primer država Gruzija, ki je promocijo svojih vin v ZDA podprla do te mere, da gruzijska vina zdaj zasedajo vse naj-boljše vinske karte v najprestižnejših restavracijah v ZDA.

Večje povezovanje vinarjev znotraj Slovenije – na regionalni in državni ravni. Pomembno je preseči egocentri-zem posameznikov in z delitvijo dob-rih praks in hkrati stroškov (promocije itd.) s skupnimi nastopi biti bolj uspe-šen na mednarodnih trgih.

S kakšnimi težavami se največkrat, iz tvojih izkušenj, srečujejo slovenski vinarji predvsem pri izvozu svojih vin?

Po mojem mnenju vinarji niso dovolj povezani, ni strukturiranja in znanja o marketingu. Zelo pomembno bi bilo uvesti izobraževanja o marketingu, tr-ženju vina na domačih in tujih trgih.

Ko v ZDA, recimo, slišijo, da je vino iz Slovenije, kaj je njihovo prvo vprašanje oziroma kakšen ugled imajo slovenska vina?Tisti, ki Slovenije ne poznajo, ne poz-najo niti naših vin. Vinski poznavalci pa se običajno neverjetno pozitivno odzovejo! Slovenija je ta trenutek ver-jetno najbolj prepoznavna po naših oranžnih vinih – paradni konji med vinarji pa so vsekakor vinarji, kot so Gravner, Mlečnik, Čotar, Radikon in drugi.

Tako imenovani vinsko-kulinarični turizem je v porastu, prav tako povpraševanje po bio/ekološki hrani in ekoloških vinih. Kako so le-ta razvita v ZDA ter kako v Sloveniji in kakšna je njihova prihodnost?Tako je. V porastu je predvsem butični vinski turizem. Nekateri gostje obišče-jo kmetije, vinske kleti in spoznavajo lokalno življenje ter se udeležujejo ku-harskih in drugih delavnic. Ljudje so željni izkušenj in pristnosti v svetu, ki je preveč generičen! Ko goste, na pri-mer, peljem na kosilo k babici na Šta-jersko, si doživetje zapomnijo za vse življenje.

Naša vinsko-kulinarična popotova-nja pa so zelo posebna tudi zato, ker največ časa posvetimo predvsem obi-sku vinskih ekoloških kmetij. Skoraj nepredstavljivo je, da kdo še vedno na tako pristen, naraven način prideluje vina. Gostje zelo uživajo, ko vidijo in doživijo njihovo spoštovanje narave in odnos do pridelave grozdja in vina.

Katero vino imaš vedno doma? Vino Ana cuvee s kmetije Mlečnik.

Kaj slovenskega najbolj pogrešaš v Tennesseeju in obratno?V ZDA najbolj pogrešam bučno olje, pi-ransko sol in vonj po morju.

V Sloveniji najbolj pogrešam srč-nost, sproščenost ljudi ter multikultur-nost. Slednje vključuje tudi raznolikost hrane in druge ponudbe.

Ž A R I Š Č E

O D K R I VA J M O S L O V E N I J O

Moja Slovenija 27

87-odstotna stopnja samooskrbe z vinom Besedilo: B. M. K.

Po podatkih Statističnega urada RS je bila sto-pnja samooskrbe z vinom, ki prikazuje razmerje med domačo proizvodnjo in potrošnjo vin, v le-tih 2013/14 87-odstotna. Prebivalec Slovenije je v tem letu v povprečju popil 39 litrov vina.

Proizvodnja vina v Sloveniji je po začasnih statističnih podatkih v opazovanem tržnem letu 2013/14 znašala nekaj več kot 700.000 hektolitrov, najvišji delež, skoraj 480.000 hektolitrov pa so predstavljala bela vina.

Glede na kakovostno razdelitev vin je v tržnem letu 2013/14 k skupni proizvodnji vina najvišji delež prispe-vala proizvodnja vin z zaščiteno označbo porekla (77 % ali nekaj več kot 540.000 hektolitrov).

Potrošnja vina na prebivalca, Slovenija, 2013/14

Vir: SURS

vina z zaščiteno označbo porekla

vina z zaščitenim geografskim poreklom

druga vina

sortna vina

12,9

12,6

0,8

73,7

www.atet.si

BetterPRICE • SERVICE

BOLJŠA CENA, BOLJŠI SERVIS!

Ljubljana Dt • Ljubljana Apt • Maribor Dt • Bled Dt • Koper Dt

Book on www.atet.si and get FREE GPS. Use keyword SLOVENC in Discout code box.

Rezervirajte vozilo na www.atet.si in z uporabo kode SLOVENC pridobite brezplačen GPS.

Prejemnik GZS certifikata "EXCELLENT SME SLOVENIA"

Holder of CCIS certificate “EXCELLENT SME SLOVENIA”

+386 (0)1 320 82 30 • sales@atet.si

28 Moja Slovenija

Facebook in Slovenci v tujini Besedilo: Aleš Čar • Fotografije: STA

Pred kratkim je bil objavljen podatek, da je Facebook dosegel nov re-kord v obiskanosti svojih spletnih strani: v enem dnevu jih je po celem svetu obiskala več kot milijarda uporabnikov, kar pomeni vsak sedmi prebivalec tega planeta. Podatek je seveda več kot zgovoren, in to z več zornih kotov. Najprej je še en dokaz več, da je to družbeno omrež-je na nek način preseglo samo sebe in postalo prava »paralela«, ki prinaša nove možnosti povezovanja in socializacije, pri čemer seveda še kako odločno posega v povsem konkretna življenja uporabnikov.

združevanja, intime, prijateljstva, ko-munikacije, dialoga, pa tudi poslovanja, političnega delovanja, širjenje gospo-darskega ali družbenega vpliva ...

Facebooka je na tem svetu bistveno več, kot se marsikomu zdi, in Facebook pomeni na tem svetu veliko več, kot ve-čina lahko verjame ali dojame.

FB-skupine Slovencev po svetu

Vse to velja seveda tudi za Slovence v tujini, ki so na Facebooku povezani

v številne skupine. Diagonalno štetje pokaže, da jih je več kot 60, osnovna logika povezovanja pa je seveda geo-grafska, kar pomeni, da se največkrat mrežijo in združujejo po posameznih državah, po regijah znotraj držav oziro-ma po večjih in pomembnejših mestih. Skupine so različno urejene in urejane. Nekatere so aktivnejše, druge nekoliko manj, nekatere imajo administratorja, kar se običajno zrcali v boljšem po-vezovanju in aktivnejši komunikaci-ji, druge skupine nimajo proaktivnih »urednikov«, kar pomeni, da je pri njih manj sistematičnega pristopa in da so stvari nekoliko bolj prepuščene naključju. Prvi znak bolje organizirane skupine so običajno že jasno določena pravila obnašanja v skupini, s katerimi se obiskovalec najprej sooči ob priho-du na stran. Običajno gre za različico naslednjega besedila: »Vsak človek je unikaten in vsak izmed nas ima svoje razloge, zakaj se je odselil iz Slovenije. Prav tako ima vsak od nas svoje verske in politične nazore. Tako kot ne mara-te, da vam kdo vsiljuje svoje nazore, se, prosim, vzdržite vsiljevanja svojih na-zorov drugim članom. Po domače: ver-ske in politične razprave naj ostanejo pred pragom. Za taka polemiziranja uporabljajte temu namenjene portale. Vzdržite se kakršnegakoli žaljenja ljudi (…) Skupina ni namenjena oglaševanju kakršnihkoli produktov ali storitev (…) Njen glavni namen je povezovanje

Dalje postaja jasno, da Facebook ni več zgolj mreža, ki bi v generacijskem smis-lu povezovala predvsem mlajšo popu-lacijo: že lansko leto je imelo 56 odstot-kov spletnih uporabnikov, starejših od 65 let, Facebookov račun. Od tega je imelo štirideset odstotkov uporabni-kov vzpostavljene stike z ljudmi, s kate-rimi se v živo nikoli niso srečali, kar po-meni, da mreža vse pogosteje postaja izhodiščna točka za spoznavanje novih ljudi ali za vstopanje v druge, neznane svetove. Skratka, priče smo procesom, ki spreminjajo pojmovanje zasebnosti,

1 2

K U LT U R A

Moja Slovenija 29

Slovencev, saj nam veliko pomenijo skupna druženja, povezujejo nas skup-ni interesi in slovenski jezik.« Zelo za-nimiv je podatek, da pregled skupin ni razkril niti ene same kršitve omenje-nih pravil. Če bi bila namreč le-ta zave-zujoča tudi za vse Slovence v matični državi, bi se splošna kultura in pred-vsem kultura komunikacije v trenut-ku dvignila na veliko višji nivo in naše sobivanje bi postalo veliko znosnejše. Ključno spoznanje pa je, da je dejansko velika večina naših rojakov po svetu, tako kot pač velika večina prebivalcev tega planeta, aktivno vključena v te mreže.

FB kot komunikacijski kanal za Slovence po svetu

Če država iskreno želi obdržati poten-cial, znanje, izkušnje in človeško bo-gastvo, ki ga predstavljajo naši rojaki v tujini, potem preprosto mora najti na-čin, kako ostati v aktivni komunikaciji s temi ljudmi, ki so raztreseni po vsem planetu. Do pred kratkim preprosto ni bilo orodja, s katerim bi lahko zajeli večino naših rojakov po vsem svetu.

Facebook, kar koli si že kdo od nas misli o njem, ta ključni problem rešuje, in to v bistvu na zelo eleganten in še bolj praktičen način. Naši rojaki so že zbrani in povezani v različne skupine, dostop do njih je odprt in komunika-cijski kanal vzpostavljen. Pri tem je popolnoma vseeno, ali gre za aktivne, ali za »dremajoče« mreže. V najslab-šem primeru gre za »speči« potencial, ki samo čaka, da se ga s proaktivnim pristopom, motiviranjem in angažira-njem prebudi, premakne iz letargije, prestavi na novo raven komunikacije, povezanosti in delovanja. In potencial teh mrež je seveda ogromen.

Država kot dolžnica

Konec koncev ne gre samo za možnost, ampak tudi dolžnost na strani države, da pristopi k tem ljudem, ki so zbra-ni v različnih aktivnih in dremajočih mrežah, in jim ponudi ter omogoči, če le imajo voljo in željo, da ostanejo ak-tivno povezani z domačim prostorom. Vsaka oseba, ki je zapustila državo, ima za to nedvomno svoje posebne razloge, ki se od primera do primera

precej razlikujejo, vendar pa je država dolžna predpostaviti, da gre pri veči-ni za takšno ali drugačno razočaranje oziroma izkušnjo radikalne nemoči z domačim prostorom. Verjetno bi lep del teh ljudi, če bi imeli možnost in priložnost, živel, delal in ustvarjal v domačem okolju. Matična država je na nek način dolžnica do teh ljudi in tudi če temu ni dosledno tako, je to edini smiseln in pravzaprav dopusten vhod v problematiko in razmišljanje o tej temi. Posebno zdaj, ko je velika veči-na rojakov dostopna prek mrež, lepo strukturirana po različnih merilih, ko je vzpostavljen komunikacijski ka-nal, ko imamo torej dobesedno vse na pladnju in se čaka le še na proaktiven pristop, ki bo naše rojake prebudil, na-govoril in dvignil na popolnoma novo raven povezanosti in komunikacije.

Fotografije:

1 Spletna stran socialnega omrežja Facebook. Fotografija: Tamino Petelinšek/STA

2 Osrednja prireditev prvega skupnega srečanja slovenskih zamejcev, Slovencev po svetu in izseljencev - Dobrodošli doma ob 20. obletnici samostojne Slovenije, ki jo je organiziral urad vlade za Slovence v zamejstvu in po svetu. Foto: Nebojša Tejić/STA

3 52. Srečanje v moji deželi na gradu Kromberk, ki se ga udeležujejo slovenski izseljenci z vsega sveta. Fotografija: Domen Grögl/STA

3

K U LT U R A

30 Moja Slovenija

K U LT U R A

Objavljamo nekaj (izvirnih) primerov FB-komunikacije med našimi rojaki.

Ali so kaka druženja organizirana za Slovence v bližnji prihodnosti? Ali pa kake zabave? Sem zainteresirana.

Društvo VTIS v oktobru intenzivno nadaljuje z dogodki v tujini. V naslednjem tednu organiziramo dogodek »Slovensko znanje v svetu« v Londonu. Z dogodkom VTIS Velika Britanija: slovensko znanje v svetu, ki je del globalne serije dogodkov Društva VTIS, spodbujamo povezovanje, medsebojno sodelovanje, delitev izkušenj in predstavitev strokovnega dela Slovencev, ki delujejo na izobraževalnih in raziskovalnih institucijah v Veliki Britaniji. Srečanje je sestavljeno iz kratkih predstavitev dela Slovenk in Slovencev, ki delujejo na akademskih in raziskovalnih področjih v Londonu in bližnji okolici.

Vse Slovence z otroki vabim, da se nam pridružite v Slovenski otroški igralni skupini. Skupina se bo srečevala na vsakih 14 dni (datumi do januarja so že znani in prav tako večina aktivnosti, ki se bodo dogajale). V skupini bomo govorili slovensko, z otroki bomo prepevali slovenske pesmice, brali pravljice naše mladosti, odigrali kakšno lutkovno igro, predstavili slovenske običaje, veliko bomo ustvarjali in najbolj pomembno – veliko se bomo zabavali.

V mestu Tinqueux (pri Reimsu) si lahko ogledate razstavo prstnih lutk, ki jih je kot predstavo za najmlajše pripravilo lutkovno gledališče Zapik v sodelovanju s Hišo otrok in umetnosti iz Ljubljane! Možnost ogleda predstave v slovenščini, če bi bilo dovolj veliko število obiskovalcev (najmanj 10). PS : sočasno bo na svetovnem festivalu lutk v Charleville - Mézières sodelovalo kar nekaj slovenskih umetnikov in gledališč: Lutkovno Gledališče Maribor, Lutkovno Gledališče Nebo, Lutkovno gledališče Ljubljana, Matija Solce (vredno obiska).

Dragi mladi Parižani, čas je, da ponovimo piknik ... Pridite na piknik ob Seni. Dobimo se na običajnem prostoru – tik ob mostu Pont de la Tournelle (tisti s kipom St Geneviève) na južni strani v smeri proti Notre-Dame. Prinesite kaj za odžejat in prigriznit. Kot zadnjič bomo tudi kaj lepega zapeli ob spremljavi kitare … Če bo slabo vreme, gremo na pijačo v katerega od pariških barov. Čez dan pošljem koordinate za primer dežja. Povabite tudi druge (slovenske) prijatelje in zanesenjake. Se vidimo!

Nekaj za malo mlajše Slovence v Stockholmu! V Slovenskem društvu v Stockholmu bodo jeseni spet začeli z otroškimi uricami po slovensko za otroke od dveh let naprej. Znanje slovenskega jezika ni pogoj za sodelovanje pri uricah, tako da kar pogumno na njihovo stran po več informacij. Otroci vam bodo hvaležni.

Dobro jutro! Imaš kakšnega kolega/kolegico, ki živi v Stockholmu pa še ne ve, da gremo v sredo po službi na kavo? No, ni nujno da imate službo, da greste z nami na kavo! Lahko ste tudi upokojenec ali študent, ali pa večni popotnik! Ne bodite »škrti« in kar velikodušno delite našo stran tudi z drugimi Slovenci. Se vidimo!

TRANSPORT OPREME na relaciji MÜNCHEN - BERLIN: Ima kdo kakšno poceni varianto? Gre za prevoz nekaj kosov tehnične opreme (pralni stroj, par gramofonov, stacionarni računalnik itd.), nekaj kartonov z oblekami + par drugih malenkosti. V poštev pride tako najem transportnega vozila kot tudi druge (poceni) rešitve. Za kakršnekoli informacije in/ali namige bova z dekletom nadvse hvaležna!

Pozdravljeni vsi. Ve kdo za kakšno poslovno možnost v Nemčiji?

Društvo SKUD Triglav Stuttgart organizira avtobusni prevoz na letošnjo slovensko Folklorijado, kI bo v soboto v Münchnu. V avtobusu je še na voljo nekaj prostih mest. Pridružite se nam - ne bo vam žal!

Pozdravljeni! Imam vprašanje za vse. Imam slovensko državljanstvo in se v kratkem (čez 2 meseca) nameravam poročiti s fantom, ki ima bosansko državljanstvo! Zanima me, ali v prihodnosti najin dobi otrok moje državljanstvo (moram pustiti tudi svoj priimek pri civilni poroki?) ali dobi državljanstvo očeta (v primeru, če prevzamem možev priimek)? Ali moram rojstvo otroka prijaviti v kakšnem našem uradu ali konzulatu, da bi otrok imel EU in ne BIH državljanstvo? Hvala vsem za pomoč.

Ali je kdo iz Aachna ali okolice? Zelo mi namreč manjka slovenska družba.

Društvo Triglav iz Stuttgarta letos praznuje že 45. obletnico obstoja, 40. obletnico delovanja pa praznuje tudi folklorna sekcija društva. Obe obletnici bomo proslavili v soboto, s programom bomo pričeli ob 17. uri, sledi pa zabava s skupino Mladi Gamsi. Več o dogodku …

Sem slikar iz Maribora. Letos bom novembra sodeloval na Salonu francoskih umetnikov v Grand Palace. Zanima me ali se kdo pelje iz Slovenije v Pariz z osebnim avtomobilom, da bi mi prepeljal sliko. Slika je manjše dimenzije (70 x 90 cm) in je ni problem prevažati z avtomobilom. Če je kakšna možnost, me, prosim, čimprej kontaktirajte.

Moja Slovenija 31

K U LT U R A

Najboljša predstava letošnjega Linhartovega srečanja je Blazinec Besedilo: STA, B. M. K. Fotografiji: Valter Leban

V Postojni je od 24. do 26. septembra potekalo 54. Linhartovo sre-čanje, festival ljubiteljskih gledaliških skupin Slovenije in zamejstva. V tekmovalnem delu se je predstavilo sedem najboljših predstav se-zone po izboru selektorice igralke Ane Ruter.

Žirija je poleg matička za najboljšo predstavo v celoti podelila še tri matič-ke in tri posebna priznanja. Matička za najboljšo režijo predstave Blazinec je prejel Tomaž Krajnc. Za igralsko stva-ritev sta bila z matičkom nagrajena Nejc Jezernik za vlogo Michala in Žiga Medvešek za vlogo Ariela v predstavi Blazinec.

Posebni priznanji na avstrijsko Koroško in v Števerjan

Žirija je podelila tudi tri posebna pri-znanja, in sicer mlajši gledališki sku-pini KPD Planina Sele z avstrijske Koroške za glasbeno interpretacijo v uprizoritvi predstave Opera za tri gro-še avtorja Bertolta Brechta, dramski skupini SKPD F.B. Sedej iz Števerjana

za likovno celovitost predstave Aulu-laria in Živku Beškovniku za vlogo Tupolskega v uprizoritvi Blazinec.

Linhartovo srečanje predstavlja izbor najkakovostnejših predstav slo-venskega ljubiteljskega gledališča in pomeni pregled ljubiteljske gledališke dejavnosti v Sloveniji. Nanj se lahko prijavijo vse slovenske ljubiteljske gle-dališke skupine, ki delujejo na obmo-čju Slovenije, v zamejstvu ali tujini.

V pretekli sezoni se je za nastop na festivalu na lokalnih ravneh potegova-lo kar 125 predstav, kar priča o izjemni vitalnosti ljubiteljskega gledališča pri nas.

Matička, priznanje za najboljše gledali-ške stvaritve pretekle sezone, je za naj-boljšo predstavo v celoti prejel KUD Zarja Trnovlje - Celje za predstavo Blazinec avtorja Martina McDonagha v režiji Tomaža Krajnca, so sporočili iz JSKD.

»Predstava KUD Zarja Trnovlje - Celje, Blazinec po besedilni predlogi Martina McDonagha ponuja paleto teatrskih struktur, od dramaturgije in režije do zvočne, pa svetlobne zasnove in izdelanih igralskih kreacij. Bleščeče napisan dramski tekst sodobnega irske-ga avtorja je osmišljen in nadgrajen z dognanimi prispevki razmišljujočih in inventivnih avtorjev, ki so svoje talente združili v premišljen gledališki dogo-dek s trdno strukturo in prepričljivimi odrskimi učinki,« je v utemeljitvi zapi-sala žirija.

Utrinek zmagovalne predstave

32 Moja Slovenija

K U LT U R A

Film v samostojni Sloveniji Besedilo: Aleš Čar

Za nami je skoraj petindvajset let samostojne slovenske kinema-tografije. Vprašanje, ki se zastavlja kar samo od sebe, se glasi: kaj najdemo pod črto v seštevku tega obdobja. Lahko rečemo, da smo postavili na noge samostojno, artikulirano in v mednarodnem oko-lju prepoznavno filmografijo? Je film dobil sebi in času primerno produkcijsko okolje ter sistemsko podporo? Smo prepoznali film kot ključno umetniško zvrst današnjega časa?

uspehi niso primarno posledica ureje-nega sistemskega okolja in zavedanja pomembnosti filmske umetnosti v do-mačem prostoru. Mogoče celo naspro-tno.

Bližnji pogled na petindvajset let samostojne slovenske kinematografi-je namreč pokaže številne vzpone in padce, težke razmere za delovanje, šte-vilna napeta emocionalna in poslovna razmerja med avtorji, producenti in drugimi filmskimi delavci, predvsem pa nezadostno zavedanje o mestu in vlogi filma v sodobni kulturni produk-

ciji. Na to napeljuje že samo dejstvo, da se slovenski film po petindvajsetih letih srečuje z istimi vprašanji kot na svojem začetku, kar verjetno pomeni, da v stabilizaciji slovenske filmske kra-jine nismo bili uspešni. S tem imamo v mislih predvsem finančna sredstva, ki jih filmski produkciji namenja sloven-ska država. Argument, da je denarja vedno premalo, seveda še kako drži tudi v filmski industriji, vendar pa je primerjava z drugimi državami in nji-hovim vložkom v film več kot zgovor-na. Slovenska država z vsemi svojimi institucijami namreč vlaga v slovenski film okoli dva milijona na leto, kar nas postavlja na sam rep evropskih držav. Ne samo daleč za filmske velesile, kot so Francija, Nemčija in Anglija, ampak tudi za večino primerljivih držav in okolij (Makedonija vlaga na letni ravni v svojo kinematografijo štiri milijone in pol, torej enkrat več od Slovenije). Če je stabilno sistemsko okolje nujno potrebno za kvalitetno in urejeno pro-dukcijo, zadostna finančna sredstva pa predpogoj za kontinuirano delo režiserjev vseh generacij, potem je edini mogoč sklep, da nam v Sloveniji v skoraj četrt stoletja samostojnosti ni uspelo umestiti slovenskega filma na mesto, ki mu pripada.

Politika filma ne razume – ne kot umetnosti ne kot gospodarske panoge

Vendar pa je treba jasno povedati, da za to niso v osnovi krivi sami filmski ustvarjalci, ampak slovenska politika, ki filma nikoli ni razumela kot umet-nost niti – kar je še bolj zanimivo – kot gospodarske panoge, torej kot indu-strije, ki lahko ob primernih pogojih in zakonskih rešitvah denar tudi vra-ča v državno blagajno. Kljub dejstvu, da je bilo od osamosvojitve do danes ponujenih kar nekaj dobrih zakonskih rešitev, vendar pa so žal obležale v raznih predalih po različnih ministr-stvih. Vključno z zadnjim predlogom, ki je star le dobro leto dni in je v pro-ces smiselno vključeval vse deležnike, vendar ni dobil nobene prave politične podpore.

Po osamosvojiti se je slovenski film znašel na čistini, v praznem prostoru, ki bi ga morali strukturirati z neko dol-goročno vizijo in primernimi finančni-

Odgovori na vprašanja verjetno niso enoznačni. Številke nedvomno nare-kujejo pozitiven odgovor na marsika-tero zgoraj zastavljeno vprašanje, saj je bilo v Sloveniji v dobrih dvajsetih letih narejeno prek 100 celovečernih filmov. Prav tako bi bilo mogoče reči, da je slovenska kinematografija dobila svoje mesto v širšem mednarodnem filmskem prostoru in da je iz našega prostora izšlo nekaj na mednarodni ravni prepoznavnih in nagrajevanih avtorjev. Vse to drži, vendar številni poznavalci in kritiki opozarjajo, da ti

Moja Slovenija 33

K U LT U R A

mi vložki. Vendar nam v četrt stoletja ni uspelo vzpostaviti okolja, ki bi bilo primerljivo z nam podobnimi država-mi na tem področju. Dejstvo je, da fil-ma nismo razvijali kot samozavestni evropski narodi. Dobili smo sicer nekaj izjemnih festivalskih filmov in izjemno talentiranih avtorjev, hkrati pa ostaja-mo na robu evropske kinematografije. In to tako po vložku, kot po iztržku. Pravzaprav gre še vedno za torzo neke kinematografije, ki čaka na prave sis-temske in finančne rešitve, da vzcveti in pokaže ves svoj potencial.

Slovenski film v letu 2015

Na letošnjem 18. Festivalu slovenske-ga filma v Portorožu je bilo prikaza-nih skoraj 100 filmov (prijavljenih je bilo rekordnih 146), od tega kar 63 filmov v tekmovalnem programu: 14 celovečercev, pet srednjemetražnih, 20 kratkih in 15 študijskih filmov. Vse predstave so bile dobro obiskane, prav tako okrogle mize, študijska srečanja in pogovori z avtorji in ustvarjalci fil-mov. Odzivi občinstva so bili izjemno pozitivni in topli in to leto je bilo celo vreme naklonjeno festivalu. Vsi pogoji za praznik slovenskega filma so bili to-rej izpolnjeni.

Na načelni ravni bi bilo mogoče reči, da se je letos zgodil obrat k žanrskemu filmu. Ogledali smo si lahko mladinsko dramo, komedijo, grozljivko in črno kriminalko (film noir). V skladu s tem je tudi vesno za najboljši film prejel ža-nrski film, grozljivka z naslovom Idila, režiserja Tomaža Gorkiča, ki je ob tej

priložnosti povedal: »To je slovenska realnost. Meni se zdi, da se najhujše stvari dogajajo, ko ob sedmih zvečer prižgem televizijo in gledam dnevnik in mi govorijo, da je v Sloveniji tristo tisoč ljudi na pragu revščine.« S tem je strokovna žirija dvignila nekaj pra-hu, prav tako z odločitvijo, da v nekaj »glavnih« kategorijah namesto celove-černih nagradila kratke filme, kar pa ni več popolno presenečenje, saj se je podobna zgodba z nagradami odvila že na lanski izvedbi festivala.

Intimni dokumentarni film Metoda Pevca z naslovom Dom, ki ni dobil le priznanja za najboljši dokumentarec, ampak tudi nagrado po izboru ob-činstva, izrisuje portrete prebivalcev samskega doma na ulici Vide Pregarc v Ljubljani, »doma, ki mu nihče ne reče dom«. Z vesno za posebne dosežke je bil nagrajen Mali princ režiserja Ma-teja Peljhana, film, ki dečku z mišično distrofijo omogoči vse, česar mu življe-nje ni: plavanje, skakanje za košarkar-sko žogo, tek in rolkanje. 12-letni Luka, ki mora v svojem vsakdanjiku prema-govati ovire, ki si jih drugi niti ne pred-stavljamo, s svojo dobro voljo noče niti pomilovanja niti usmiljenja. Posebna računalniška animacija ga prenese v svet, kjer omejitve telesa niso več za-vezujoče. Formalno še veliko bolj eks-perimentalen je Oddaljen spomin, do-bitnik vesne za najboljši študijski film; avtorica Valerija Zabret je za vlogo na-ratorja/performerja rekrutirala celo slavnega Ulaya. S pomočjo odslužene Titove ladje poetični film zbuja spomin na čase pred razpadom Jugoslavije in

hkrati spodbudi razmišljanje o tem, kaj prinese vojna in kako hitro lahko ljudje vse pozabimo. Marsikdo je pred začetkom festivala ugibal, ali bo Jan Cvitkovič tudi tokrat odšel domov z vesno za najboljšo režijo. Kdor je stavil nanj, je imel sicer prav, vendar Cvitko-vič nagrade ni dobil za svoj celovečerni film, komedijo Šiška Deluxe, ampak za črno-beli kratki film Ljubezen na stre-hi sveta. Črtica o ljubezni, spominih in preizkušnjah zakonskega življenja, ki se dogaja v (na videz) idilični kmečki izbi, je s štirimi nagradami pravzaprav zmagovalka festivala: dobila je vesne za kratki film, režijo, glavno moško vlogo (Ivo Barišič) in glasbo.

18. Festival slovenskega filma je s svojo nadvse zanimivo in pestro bero filmov pokazal, da je slovenska kine-matografija še kako živo in dinamično polje. In to kljub sistemsko pomanj-kljivo urejenemu okolju, v katerem nastaja, in kljub akutnemu pomanjka-nju finančnih sredstev, ki je stalnica slovenskega filma že od osamosvojitve naprej.

Vendar pa je treba jasno povedati, da za to niso v osnovi krivi sami filmski ustvarjalci, ampak slovenska politika, ki filma nikoli ni razumela niti kot umetnosti niti – kar je še bolj zanimivo – kot gospodarske panoge, torej kot industrije, ki lahko ob primernih pogojih in zakonskih rešitvah denar tudi vrača v državno blagajno.

34 Moja Slovenija

S L O V E N C I P O S V E T U – P O R T R E T I U S P E Š N I H

Slovenci po svetu

– portreti

uspešnihV tej rubriki predstavljamo kratke

portrete zanimivih Slovenk in Slovencev, ki živijo oziroma

delujejo po svetu. V eni od prihodnjih številk ter na spletnem

portalu www.slovenci.si bodo nato postopoma objavljeni obsežnejši intervjuji in opisi predstavljenih,

vsem pa lahko sledite preko socialnih omrežij.

Maša Lončarič Kleinhample ustvarja slovensko-ameriško zgodbo v Belgiji.Maša je Velenjčanka, ki se je takoj po srednji šoli odpravila v tujino. Najprej na Nizozemsko, na univerzo Utrecht, nato v Berlin, kjer je opravila magistr-ski študij javne politike. Čeprav se je s soprogom Jonom (iz Los Angelesa) nameravala preseliti v New York, je Mašina ponudba za delo v Evropskem parlamentu prevladala in zakonca sta ostala v Evropi. Trenutno živita v An-twerpnu, kjer sta ustanovila obliko-valski studio in delavnico LMBRJK ter pred kratkim tudi agencijo KLEIN, ki združuje oblikovanje in hrano. Gostom nudita edinstveno slovensko-ameri-ško-svetovno doživetje v prekrasnih prostorih tik ob vodi, za svoje unikatne izdelke pa uporabljata ogromno slo-venskega lesa. KLEIN-u lahko sledite na spletni strani (www.klein.agency) in Instagramu (kleinagency).

Fotografije:

Ljubljansko Tromostovje; fotografija: Sašo Domijan.

Nastja Kočevar; fotografija: osebni arhiv

Maša Lončarič Kleinhample; fotografija: osebni arhiv

Nastja Kočevar, Slovenka med oblakiNastja Kočevar je 29-letna Maribor-čanka in že približno štiri leta stevar-desa letalske družbe Emirati. Z mo-žem, Francozom, ki ga je spoznala med študijem prevajalstva v Belgiji, živi v Dubaju, od koder leti po vsem svetu. Je odprta, komunikativna in obožuje potovanja. Prav zaradi slednjega se je tudi odločila za poklic stevardese. Nje-na popotovanja in zgodbe lahko spre-mljate na twitterju (@LeeLooKiRa) in Instagramu (leelookira).

Sašo Domijan, s strmin do baleta preko fotografskega objektivaSašo Domijan je slovenski fotograf, ki trenutno živi in ustvarja v Ženevi. Pro-fesionalno se je s fotografijo začel ukvarjati leta 2003, ko je dokumentiral sve-tovni pokal v alpskem smučanju. Zdaj se vse bolj posveča umetniški fotografiji - njegov zadnji projekt Urbani nočni balet je na primer serija čarobnih nočnih fotografij baletke Anje v središču Ljubljane. V Ženevi se počuti dobro zaradi me-tropolitantskega vzdušja in izjemno dobrih povezav z vsem svetom, še vedno pa najraje s prijatelji popije kavico ob Ljubljanici. Sledite mu lahko na spletni strani (www.sasodomijan.com) in Instagramu (sasodomijan).

Moja Slovenija 35

M E D N A M I

Keramična delavnica: ko domišljija dobi prosto pot Besedilo in fotografije: Jasmina Ilić

Lončarski atelje v Slovenskem etnografskem muzeju, ki ga vodi aka-demska kiparka Eva Peterson Lenassi, je bil tudi letos, tretjič zapo-red prizorišče keramične delavnice, ki poteka v soorganizaciji Zdru-ženja Slovenska izseljenska matica iz Ljubljane.

skem ateljeju, kjer so predmeti iz gline tudi nastajali.

Osnovni namen delavnice je bil ani-macija na področju kiparstva oziroma lončarstva, delavnica v glini s pogle-dom na slovensko tradicionalno lon-čarstvo, značilno slovensko dekoracijo in malo slovensko plastiko, kot so jas-lične figurice in podobno.

Glavne teme, ki so bile obdelane, so bile: oblikovanje gline iz polne mase, okraševanje s slovenskimi ornamenti, oblikovanje glinenih ploščic s pomoč-

jo valjanja in nato krašenje s pomočjo engobe, ki jo nanašamo na glino kot barvo, ročna izdelava posode s pomoč-jo zasilnih kalupov in namiznega vre-tena, vrtenje na lončarskem vretenu.

Po sušenju izdelkov bo mentorica glino še glazirala in pripravila razstavo.

Udeleženke delavnice so po dol-gem času, nekatere pa celo prvič oblikovale glino. Po prvem srečanju z novim materialom, ki ga lahko prosto oblikujemo, seveda ob spoštovanju določenih pravil, je ustvarjanje zaži-velo in domišljija je dobila prosto pot. Ker je imela mentorica Eva v ateljeju ravno razstavljene glinene ropotulje, so udeleženke delavnice želele tudi same oblikovati svoj preprost glasbeni instrument. Uspelo jim je. Nekatere ro-potulje so dobile prav posebno obliko.

Poudarek delavnice pa je bil spo-znavanje in oblikovanje tradicional-nih slovenskih predmetov, zato so si v Slovenskem etnografskem muzeju ogledale tudi razstavo, ki se nanaša na našo lončarsko tradicijo, spoznale oblike tipičnih posod in njihovo okra-ševanje.

Drugi dan delavnice je bil name-njen učenju oblikovanja gline na lon-čarskem vretenu. Tega dela so se ude-leženke

lotile najprej s strahom, po prvih uspehih pa z veliko zagnanostjo. In že kmalu so na vretenih nastajale prve posode.

Ob učenju novih tehnik oblikovanja gline, predanem in potrpežljivem delu mentorice Eve je kar prehitro prišla nedelja, ko je bilo treba počasi zaklju-čiti z delom. Po sušenju in prvem žga-nju v peči bo Eva izdelke še glazirala in pripravila razstavo.

Z novim znanjem in novimi prija-teljstvi smo se v nedeljo poslovile in se dogovorile za ponovno srečanje na odprtju razstave.

8. oktobra smo se članice Sloven-skih društev iz Zagreba in Poreča, povabljeni gosti in sorodniki vnovič zbrali v Lončarskem ateljeju. Na odpr-tju razstave je vse navzoče pozdravil predsednik Združenja SIM Sergij Pel-han, glasbeni del odprtja pa je pripadel mladi sopranistki Tadeji Pance z izved-bo dveh slovenskih ljudskih skladb.

Naslednje leto bomo ponovno orga-nizirali keramično delavnico in prepri-čani smo, da bo ravno tako uspešna!

Delavnica je potekala med 17. in 20. septembrom 2015 in je ohranila kon-cept predhodnih. Udeležile so se je čla-nice slovenskega kulturnega društva Oljka iz Poreča in Slovenskega doma iz Zagreba, kjer bodo na osnovi pri-dobljenih znanj v naslednjem letu or-ganizirale delavnico v okviru društva, saj pri njih deluje še posebno močna ustvarjalna delavnica Šopek. Pred tem pa bodo nastali izdelki razstavljeni in na ogled članom društva. Prva razstava pa je od 8. oktobra na ogled v Lončar-

Zaključek keramične delavnice v Lončarskem ateljeju

36 Moja Slovenija

M E D N A M I

19. tabor slovenskih otrok po svetu Besedilo: Luka Klopčič, SSK • Fotografija: arhiv SSK

Slovenska konferenca Svetovnega slovenskega kongresa je letos devetnajstič pripravila jezikovno-družabni Tabor za otroke sloven-skega rodu po svetu. Ideja o teh posebnih počitnicah se je porodila pri slovenskih rojakih, ki so si želeli, da bi njihovi otroci imeli prilož-nost spoznati tako naravno kot kulturno dediščino domovine staršev ali starih staršev.

spoznali. Nedeljsko jutro smo pričeli z jutranjo telovadbo in nato nadaljevali s poukom slovenščine. Udeleženci so re-šili test, na osnovi katerega so bili kas-neje razvrščeni v eno od treh skupin. V nedeljo popoldan smo se odpravili v podzemeljski svet Zelških jam in ob poti spoznali marsikatero zanimivost kraškega sveta. Voda je s časom never-jetno izoblikovala okoliški svet in kar težko je verjeti, da je porasla in sončna pokrajina Rakovega Škocjana nekoč bila zgolj podzemska struga reke. Po večerji so udeleženci igrali nogomet, badminton ali namizni tenis.

V ponedeljek smo se kljub dežev-nemu vremenu odpeljali proti Cerkni-škemu jezeru. V Jezerskem hramu smo si najprej ogledali dokumentarni film o življenju ob in s Cerkniškim jezerom, nato pa maketo le-tega. Na zunanjem dvorišču smo si ogledali še različna stara orodja in druge pripomočke, ki so jih ljudje ob Cerkniškem jezeru upo-rabljali za svoja vsakodnevna opravila.

Torkov popoldan je bil kljub malo slabšemu vremenu v znamenju pleza-nja in spuščanja po »zip-line« preko večje vrtače. Vse skupaj je še dodatno

popestrila t.i. »pot občutkov«. Ob vrvi so se udeleženci po neznanem terenu morali prebiti po več kot 200 metrov dolgi poti. Vse skupaj je oteževalo ra-stlinje, kamenje in ponekod celo med-vedje šape. Utrujeni od naporov tega dne smo si po večerji vsi skupaj ogle-dali sinhronizirano animacijo v slo-venskem jeziku.

Sredin popoldan smo porabili za izlet v gozd, kjer smo kakšno uro stran od doma nastavili vabo (hrano) in ka-mero, ki se vklopi ob zaznanem premi-kanju. Po poti smo izvedeli marsikaj o obnašanju in življenju velikih zveri v Sloveniji: volku, risu in medvedu. Pre-ko noči se je na filmski trak »ujelo« kar nekaj nočnih obiskovalcev, med njimi celo mlad medved. Sonce je pokuka-lo izza oblakov, kar smo izkoristili za kratko namakanje v reki Rak. Večer smo preživeli ob disko glasbi in plesu. Četrtkov dan smo pričeli malo dru-gače. Z avtobusom smo se odpeljali v Ljubljano, kjer smo obiskali Slovenski šolski muzej. Skupaj smo se udeležili sobotne šole naših prednikov iz leta 1926 in izvedeli več o zgodovini šol-stva na slovenskih tleh. Večerne urice smo porabili za ustvarjalne delavnice slikanja z barvami za steklo.

V petek popoldan smo se razdelili v dve skupini: prva je odšla na ogled Tkalčeve, druga pa na ogled Zmajeve jame. Po večerji smo pripravili zak-ljučni večer. Sobotno jutro je bilo sicer hladnejše, a je odhajajoče udeležence grela topla misel, da se nas bo večina naslednje leto spet srečala na taboru.

Več utrinkov s tabora si lahko ogledate na naši spletni strani www.slokongres.com v rubriki Galerije.

Tabor je letos potekal v ČŠOD Rak v Rakovem Škocjanu na Notranjskem. Umaknjen je v osrčje narave, v bližini pa teče reka Rak, po kateri je dom tudi dobil svoje ime. Tokrat smo imeli 40 udeležencev, kar je ravno ustrezalo po-nujenim zmogljivostim. Udeleženci so tokrat prišli iz Italije, Francije, Luxem-bourga, s Švedske, iz Kanade, Bosne in Hercegovine, s Hrvaške, iz Srbije in ZDA. Ob dopoldnevih so, razdeljeni v tri skupine glede na izkazano znanje pri testu slovenščine, obiskovali pouk slovenskega jezika, popoldneve pa smo preživeli ob različnih zanimivih ogledih, delavnicah in športnih aktiv-nostih.

Od učenja slovenščine do spoznavanja naravnih znamenitosti

V soboto popoldan smo se peš odpra-vili na ogled bližnje okolice. Ob gozdni učni poti smo spoznali kar nekaj ra-stlinskih vrst in dreves, slišali legen-do o Mostu želja in kamenčke želja odvrgli v potok. Zvečer smo se s po-močjo zabavnih skupinskih iger bolje

Moja Slovenija 37

M E D N A M I

Rafaelova družba

Vse se je začelo v koncentracijskem taborišču Besedilo: Mojca Tomažič • Fotografije: arhiv RD

Praznovanje 70-letnice slovenske katoliške župnije München

zastavilo in zaznamovalo nekaj ljudi, ki so imeli zelo jasne poglede na svojo odgovornost do rojakov v težkem času ob koncu vojne. Vsi so bili zaporniki v koncentracijskem taborišču Dachau in doživeli osvoboditev. Ta je slovenske ujetnike postavila v novo stvarnost, ki je nacistično nasilje zamenjala s komunističnim. Nekdanji komunistič-ni sojetniki so prevzeli oblast in takoj zaprli nasprotnike komunizma ter jih hoteli prisiliti, da se vrnejo v domovi-no in podprejo novo oblast. S pomočjo zaveznikov in s svojo iznajdljivostjo so se rešili Dachaua in začeli načrtno delati za rojake, ki so iskali pot do-

mov ali novo življenjsko perspektivo v svobodnem svetu. Tako je jeseni leta 1945 nastala slovenska župnija, ki da-nes praznuje 70-letnico obstoja, dela in življenja. Je del živega slovenskega narodnega telesa zunaj meja države Slovenije, je naša domovina na tujem.

Zgodovino fare so močno zaznamo-vali tudi drugi rodoljubi, žrtve komuni-stičnih zablod: ubežnik iz Teharij, ki je zgradil temelje sedanjemu slovenske-mu dušnemu pastirstvu v ZRN, literat, ki je pesniško muzo zamenjal s časni-karstvom in zgodovinopisjem, redov-nica, ki se je razdajala za uboge in je zapor ni zlomil, ter na tisoče rojakov, ki so si poiskali in si še iščejo dostoj-nejši kos kruha v zdomstvu, a na svoje slovenske korenine niso pozabili.«

V soboto, 3. oktobra 2015, so se Slovenci najprej zbrali v frančiškan-ski cerkvi sv. Ane pri sveti maši, ki jo je daroval škof dr. Peter Štumpf s še drugimi izseljenskimi duhovniki. Sveti maši je sledila slavnostna akademija z bogatim kulturnim programom. Ob tem slovesnem dogodku je izšla tudi knjižica 70 let slovenske katoliške župnije München, ki jo je uredil Janez Pucelj. V njej so podrobno zabeležili zgodovinsko ozadje, predstavili žu-pnijsko življenje, vključili spomine lju-di in spregovorili o smislu izseljenske pastorale. Teh 70 let je za nas vse, ki živimo v domovini, lahko navdih, saj pričuje o času slovenstva, ki so kljub neverjetno težkim razmeram, ohranili svoje vrednote in še vedno živijo v pre-danosti narodu.

Prav ista letnica, ki zaznamuje ko-nec druge svetovne vojne, zaznamuje začetek slovenske katoliške župnije v Münchnu. Letos so ob slovesnosti 70. obletnice župnije za edinstveno opravljeno nalogo na področju ohra-njanja in krepitve narodne zavesti in za vse svoje neizmerno požrtvovalno delo za slovensko skupnost v Nemčiji prejeli odličje sv. Cirila in Metoda. To najvišje priznanje Slovenske škofo-vske konference je sprejel msgr. Janez Pucelj, župnik v Münchnu in koordi-nator dušnega pastirstva za Slovence po svetu. Ob tem dogodku je orisal zgodovinsko ozadje: »Začetek je smelo

Skupinska slika pred cerkvijo sv. Ane v Münchnu

38 Moja Slovenija

Z A M E J S T V O

20 let zmagovitega projekta Slovenca Igorja Simčiča

Esimit Europa s polnimi jadri brez meja Besedilo: Mirjam Muženič, RTV Slovenija • Fotografije: arhiv Esimit Europa

Jadrnica Esimit Europa 2 z moštvom najbolj izkušenih jadralcev iz 11 evropskih držav je ena najhitrejših in tehnološko najbolj naprednih na svetu. Slovi po zmagah in rekordih, pa tudi po tem, da edina pluje pod zastavo Evropske unije in s prestižnim priznanjem Organizacije združenih narodov. Morska lepotica je simbol uspešnega projekta Esimit Europa, ki ga je pred dvema desetletjema na noge postavil goriški poslovnež in podjetnik Igor Simčič. Strastni jadralec, pa tudi vinar, je s projektom pogumno prepletel šport in diplomacijo, gospodarstvo in kulturo ter dobrodelnost. In uspel!

1

Moja Slovenija 39

Z A M E J S T V O

Jadrnica kot sredstvo poenotenja

Igor Simčič je Goričan. Na vsakodnevni delovni poti iz Nove Gorice na italijan-sko stran državne meje je razmišljal o posledicah, ki jih politična delitev skupnega prostora povzroča med pre-bivalci v družbenem in gospodarskem razvoju razdeljenega mesta. Zaželel si je simbola, ki bi zabrisal evropske meje in skrajšal miselne razdalje med ljudmi. Našel ga je prav v jadranju, kajti prostra-na morja ne poznajo razlik in omejitev.

Da je prav jadrnica lahko sporočilo in sredstvo poenotenja, združevanja in preseganja razlik, je Igor Simčič okusil že v mladosti. Takrat je namreč poletne počitnice preživljal v Franciji, tudi na krovu tekmovalne maksi jadrnice He-lisare avstrijskega dirigenta Herberta von Karajana. Sloviti lastnik je Helisaro zaupal slovenskemu skiperju svobo-dnega duha, pilotu in športniku Borisu Trpinu, Simčičevemu stricu. Z njegovo pomočjo je mladi Goričan spoznaval, da lahko jadrnica nudi veliko več kot le počitniško jadranje in tekmovanje. Je edinstven prostor, še danes zagotavlja Simčič, kjer se v prijateljskem razpolo-ženju zbrani dobro počutijo in so vsi enakopravni. Na njenem krovu stroga družbena hierarhija, statusni simbo-li, funkcije, bogastvo in slava izgubijo svoj blišč. Jadrnica je prostor povezo-vanja in združevanja ljudi različnih ideoloških in političnih prepričanj. Na njej so ljudje svobodni, sproščeni, od-prti in dostopni. Na krovu Karajanove Helisare je Igor Simčič srečal veliko uglednežev tedanjega časa, med njimi francosko igralko Brigite Bardot ter poslovneža Giannija Agnellijo in Sera-fina Feruzzija.

Igor Simčič je svojo vizijo prija-teljskega povezovanja ljudi in sode-lovanja čez državne meje začel v do-mačem prostoru leta 1995 s komaj 42-čeveljsko jadrnico. Najprej ji je pridobil podporo županov obeh mest ob Soči, goriškega Gaetana Valentija in novogoriškega Črtomira Špacapana. Špacapan se spominja, da je takrat le malokdo verjel v jadralčeve velikopo-tezne načrte. Deloma tudi zaradi neza-upljivih in manj prijateljskih odnosov med ljudmi ob skupni meji.

Čez komaj štiri leta je podpora obeh občin prerasla v pokroviteljstvo

italijanske dežele Furlanije Julijske krajine in države Slovenije. Jadrnica je še vedno merila le 42 čevljev, toda bila je izjemno napredna, deloma iz-delana iz ogljikovih vlaken in bolje opremljena za večje obremenitve. Na predvečer množične regate Barkolane ali Barkovljanke, po tržaškem naselju Barkovlje, kjer se je jadralno tekmo-vanje tudi rodilo, sta se ob jadrnici v Trstu srečala takratni vodja slovenske diplomacije Boris Frlec in predsednik vlade obmejne dežele Roberto Anto-nione. Bilo je prvič, da nista govorila o čezmejnih vprašanjih in z njimi po-vezanih težavah, temveč sta skupaj podprla Simčičev projekt. Dan kasneje je Esimit Slovenija- Furlanija Julijska krajina zmagala v svojem razredu in si celo prijadrala peto mestu med vse-

»Verjel sem, da so rešitve za sobivanje v Evropi v združevanju ljudi različnih narodnosti, kultur in jezikov ter povezovanju držav. Verjamem, da je moč stare celine le v takih prijateljskih odnosih!«

Fotografije:

1 Jadranje je ekipno delo. V primeru jadrnice Esimit to velja v dobesednem in simboličnem pomenu.

2 Esimit Europa 2 – najhitrejša jadrnica na Mediteranu.

2

40 Moja Slovenija

Z A M E J S T V O

mi udeleženkami regate, kar je bil v množici veliko večjih jadrnic izjemen uspeh. Dan po regati je lokalni časopis objavil besedilo z naslovom »Zmaga brez meja«, ki je bralcem pomagalo jadralski projekt razumeti v bistveno širšem pomenu.

Novim uspehom naproti

Simčičeva vizija je jadrala novim uspe-hom naproti. Po desetih letih je prido-bila podporo evropskega parlamenta in komisije. Predsednik prvega, Martin Schulz, je tedaj izjavil: »Dandanes smo,

bolj kot kdajkoli prej, Evropejci na isti ja-drnici in le skupaj lahko izplujemo iz vi-harja ter se varno vrnemo v pristanišče. Projekt Esimit Europa je izjemen primer optimizma, miselnosti, da so pred nami boljši časi.« Takratni predsednik Evrop-ske komisije Jose Manuel Barroso je v uradnem pismu podpore zapisal: »V ve-liko veselje mi je podpreti jadralski pro-jekt Esimit Europa, ki predstavlja evrop-sko raznolikost, medtem ko promovira ekipno delo za doseganje odličnosti. Več-nacionalna posadka je z nastopi na naj-slavnejših regatah poklon vašemu stre-mljenju k evropskemu idealu!«

Za projekt je bilo plutje pod zas-tavo Evropske unije velika čast. Dobil je dodatni zagon in tudi zaupanje po-slovnega sveta. Jadrnica, ki prek ene-ga simbola povezuje različne narode, je pritegnila pokrovitelje, podjetja Warwick, International Group, Alfa Street. Pri jadrnici sta sodelovali tudi sicer konkurenčni pristanišči v Kopru in Trstu. Prepričala je tudi predsedni-ka upravnega odbora podjetja Gaz-prom Alekseja Millerja, ki je odločitev za pokroviteljstvo razložil z besedami, da so Rusi od nekdaj Evropejci in da je Rusija vedno del Evrope.

V letu 2015, ko projekt Esimit Eu-ropa slavi svojo 20-letnico, je sporoči-lo prijateljstva in sodelovanja preseglo meje stare celine. Priznanje mu je iz-rekel generalni sekretar OZN Ban Ki- Moon. 6. februarja letos je na uradnem srečanju v New Yorku povedal: »Kar delate, je zelo pomembno, saj nam po-magate pri ohranjanju miru, razvoju in sožitju. Želim vam vse najboljše pri ra-zvoju projekta tudi na drugih celinah.«

Oče projekta in lastnik jadrnice da-nes priznava, da uresničitve svojih sanj in tolikšnega uspeha ni pričakoval: »Verjel sem, da so rešitve za sobivanje v Evropi v združevanju ljudi različnih narodnosti, kultur in jezikov ter povezo-vanju držav. Verjamem, da je moč stare celine le v takih prijateljskih odnosih!« Znano je tudi Simčičevo vodilo: »Ko postane težko, se moraš vprašati, ali de-laš prav. Če je odgovor da, potem moraš vztrajati. To je edina pot do uspeha!«

Zmagovita vizija je prepričala tudi najboljše jadralce iz 11 evropskih držav, ki so sprejeli povabilo v ubrano moštvo zadnje jadrnice Esimit Europa 2. Prvi mož na krovu te četrte jadral-ne lepotice je nosilec štirih olimpijskih odličij v tem športu Nemec Jochen Schumann. Preprosti možakar šestde-setih let brez težav priznava, da mu je Simčič ponudil fantastično prilož-nost za jadranje na eni najhitrejših in

3

»Ko postane težko, se moraš vprašati, ali delaš prav. Če je odgovor da, potem moraš vztrajati. To je edina pot do uspeha!«

Moja Slovenija 41

Z A M E J S T V O

tehnološko najbolj naprednih jadrnic na svetu v družbi izkušenih jadral-cev. »Njegova vizija je tudi vizija nas športnikov. Naučili smo se, kako lahko začetne razlike v narodni pripadnosti, kulturah in jezikih, pa tudi razlike v izkušnjah posameznikov, kasneje pos-tanejo bogastvo. Vsakdo v skupnosti na koncu prispeva nekaj svojega in tako lahko različne ljudi z istimi cilji spreme-niš v zelo dobro moštvo!«

Vizionar s pogledom, zazrtim v prihodnost

Za vse to pa je potreben karizmatič-ni vodja, pravi profesionalec, Simči-ča ocenjuje izkušeni jadralec Stefano Rizzi iz italijanskega Vidma. »Največja lekcija je združitev vseh teh različnosti. Vodenje takega orkestra zahteva spo-sobnega dirigenta, ki verjame v ljudi in njihovo poslanstvo!« Rizzi hkrati priz-nava, da je ob prvem Simčičevem po-vabilu v moštvo najprej pomislil, da je srečal norega Slovenca. Mnenje je zelo hitro spremenil, saj je spoznal, da je vi-zionar s pogledom daleč v prihodnost.

Na krovu zadnje, stočeveljske jadr-nice, sta tudi odlična slovenski in hrva-ški jadralec Vasilij Žbogar in Ivan Klja-ković Gaspić. Sta dolgoletna prijatelja in hkrati tekmeca na prihodnjih olimpij-skih igrah v Braziliji. Žbogar pripovedu-je, da si na jadrnici pridobiva izkušnje skupinskega dela, ki je drugačno od nje-govega v olimpijskem jadranju, pa tudi, da so zanj to izvrstne izkušnje. Podob-no razmišlja tudi Hrvat, ki je prepričan, da je delo v 18-članskem moštvu lahko le korak naprej k uspehu. Drugi jadral-ci v Simčičevem moštvu verjamejo v olimpijsko odličje obeh in držijo pesti za oba. Jadrnica je v petih letih uspešno opravila kar 39 tekmovalnih preizku-šenj in dosegla šest rekordov. Največje-ga je opravila leta 2012 v izjemno zah-tevnih razmerah. Zmoglo jih je lahko samo tako izkušeno in ubrano moštvo, kot razteza jadra Esimit Europa 2.

Ob letošnjem jubileju je Igorju Sim-čiču in njegovemu moštvu predsednik Republike Slovenije Borut Pahor v če-stitki med drugim zapisal: »Ta projekt Igorja Simčiča, rojen v Sloveniji, nam je vsem navdih in zgled, vreden posne-

manja. Z nepopustljivo odločnostjo mu je uspelo preseči meje in prav v zado-voljstvo mi je videti, kako je svoje sporo-čilo o združevanju zmogel prenesti tako velikemu številu ljudi. Še veliko uspehov v prihodnje ob moji polni podpori.«

Na razpotju

Igor Simčič je na razpotju! Pred njim sta dve izbiri, in sicer nadaljevanje zmagovite vizije s sedanjo jadrnico ali gradnja nove, ki bi še močneje poveza-la Evropo in Rusijo. Kakorkoli, jadranju s polnimi jadri in evropsko zastavo se ni odpovedal! Veliko sebe, svojih moči, srca in življenja je vložil vanj in svetu ter sebi dokazal pravilnost izbrane vi-zije. Za uspešno je potrdil tudi svojo postopno, a vztrajno pot do zastavlje-nega cilja. Prav tako ni pozabil na manj srečne od sebe. Tokratni denar za do-brodelnost je namenil otrokom siroti-šnice Mladost v Črni gori.

4

Fotografije:

3 Igor Simčič in Lothar Ashupet, direktor BMW Slovenija

4 Gala 1 Esimit Europa

42 Moja Slovenija

Z A M E J S T V O

Na silo izseljeni porabski Slovenci Besedilo in fotografije: Ernest Ružič

Od približno 5 tisoč Slovencev, ki po oceni, ne po uradnem popisu (po le-tem jih je blizu 3 tisoč), živijo na Madžarskem, jih je izven avtoh-tonega porabskega območja blizu 2 tisoč in so razseljeni po skoraj vsej državi. Vzroka, zakaj so razseljeni, sta v osnovi dva, in sicer, ker so bili deportirani na začetku petdesetih let prejšnjega stoletja ali ker so iskali delo, ki ga doma ni bilo ali boljši zaslužek izven Porabja, bodisi v državi ali tujini, zlasti v Združenih državah Amerike. Slednje se je dogajalo v daljšem časovnem obdobju, medtem ko so deporta-cije trajale dobra tri leta.

nim domom v Monoštru odkrili spo-menik, pomnik pregnancem so leta 2010 postavili v Budimpešti in tudi v vasi Hortobágy. Pregnanci namreč niso bili samo porabski Slovenci, am-pak prebivalci ob meji, ne glede na narodnostno pripadnost. Kot je ugo-tovila dr. Katarina Munda Hirnök, je oblast po sovjetskem vzoru gulagov ustanovila na Hortobágyju in okolici 12 delovnih taborišč, kamor so v letih 1950 - 1953 brez sodbe in obenem z zaplembo celotnega premoženja preg-

nali več kot 2.500 družin ali okoli 10 tisoč ljudi z vse Madžarske.

Prve izselitve/deportacije iz Porabja

Prve, takoimenovane čistke z obmej-nega pasu, tudi iz Porabja, so se zgodi-le 23. junija 1950. V Porabju se je zvr-stilo še pet deportacij: julija, oktobra in decembra 1951, maja 1952 in januarja 1953. Po dosedanjih, še nepopolnih podatkih je bilo iz Porabja deportira-nih 53 družin ali 218 oseb, največ iz Gornjega Senika (15 družin), Števano-vec 10 in ravno toliko iz Verice-Ritka-rovci, torej vasi, ki so bile neposred-no ob meji z Jugoslavijo. V taboriščih je umrlo pet oseb, rojeni so bili štirje otroci (tudi Imre/Mirko Šömenek, ki zdaj živi v Monoštru), pet otrok pa so prej izpustili in jih dali sorodnikom.

Komunistični režim Mátyása Ráko-sija, ki je na oblast prišel s prevaro (1948/49), je začel odstranjevati »sov-ražnike« iz obmejnih krajev, torej tudi iz Porabja, kjer so zaradi bližine Jugo-slavije in Informbiroja postali Slovenci potencialni sovražniki režima.

Scenarij deportacij

Sredi noči so oboroženi predstavniki službe državne varnosti vdirali v do-move. Ljudje niso vedeli, kdaj pride

S tematiko porabskih pregnancev v delovna taborišča na Hortobágyju med leti 1950 - 1953 se je podrobno ukvarjala dr. Katarina Munda Hirnök, raziskovalka na Inštitutu za narodno-stna vprašanja in porabska Slovenka iz Sakalovec, ki je študirala in živi v Ljubljani. O porabskih pregnancih in njihovem življenju v taboriščih piše v romanu Strgane korenine/Vtrgnje-ne korenje pisatelj in radijski urednik Francek Mukič. V spomin deportiran-cem so letos pred Slovenskim kultur-

2

3

1

Moja Slovenija 43

Z A M E J S T V O

kdo na vrsto, kajti za deportacije iz ob-mejnega območja je bilo dovolj, če so bili dvolastniki zemljišč, imeli sorodni-ke v tujini ali prijatelje na drugi strani meje. Na udaru so bili kvazi kulaki z nekaj orali zemlje, obrtniki, slovenski učitelji (nekateri so pred izselitvijo pobegnili v Jugoslavijo), člani Demo-kratične zveze južnih Slovanov (orga-nizacije, ki je imela sedež v Budimpešti in je povezovala slovensko, srbsko in hrvaško manjšino), pa tudi ljudje, ki so se zamerili lokalnim politikom.

Porabski Slovenci so bili v šestih taboriščih, nekdanjih ovčjih stajah, hlevih in barakah, spali so na slami, kar pomeni, da so bile bivanjske raz-mere izjemno slabe, še posebej pozi-mi, ko ob nizkih temperaturah piha čez hortobaško pusto mrzel sever. Ob

Fotografije:

1 Pomnik deportirancem sta pred Slovenskim domom v Monoštru odkrila Margit Takač, ki so jo kot dekle v živinskem vagonu odpeljali v taborišče na Horto-bâgyu, in Jože Hirnök, predsednik Zveze Slovencev, ki je skupaj z Inštitutom za narodnostna vprašanja dala pobudo za postavitev spomenika. Na spomenik so v porabskem narečju, knjižnem jeziku in v madžarščini zapisali: V spomin porabskim slovenskim pregnancem v delovna taborišča na Hortobâgyu (1950 - 1953).

2 Dr. Katarina Munda Hirnök, raziskovalka na Inštitutu za narodnostna vprašanja v Ljubljani, ki proučuje represije nad Slovenci v Porabju v času Rákosijevega režima (1948 - 1956).

3 Imre/Mirko Šömenek iz Števanovec, ki zdaj živi v Monoštru, je eden izmed štirih porabskih novorojenčkov (9. oktober 1952) v delovnem taborišču na Hortobágyju.

4 Roman o deportacijah v delovna taborišča na Hortobágyu pod naslovom Strgane korenine/Vtrgnjeno korenje, je napisal Francek Mukič, tudi urednik Radia Monošter.

5 Družina Šerfec, ki je bila deportirana na Hortobágy: Hilda, Laci in Eržika iz Gornjega Senika.

tem moramo vedeti, da so v taboriščih živeli tudi stari ljudje, ne glede na spol, otroci in noseče ženske, ki so med-tem rodile. Taboriščnikom so pobrali osebne dokumente, delali so pod poli-cijskim nadzorom, v slabih higienskih razmerah in brez ustrezne zdravniške pomoči, zato je bila umrljivost velika.

Kam iz taborišč? Nazaj domov?

Ko je leta 1953 vlada Imreja Nagya objavila splošno amnestijo, težav še ni bilo konec. Ljudje se po odpustu niso smeli vrniti na svoje domove, zlasti tisti iz obmejnega pasu, ki so bili po-sebej opazovani. Vrnili so se lahko šele tri leta po zaprtju taborišč, zato so bili prisiljeni iskati delo v različnih krajih Madžarske. Večina porabskih Sloven-cev je delo našla v kmetijskih zadru-gah v Železni županiji, razmeroma blizu domačih krajev. Zato zdaj poleg glavnega mesta živi slovenska manj-šina v Szombathelyu, Mosonmagya-rováru, Szekesfeherváru in tudi drugih mestih.

Ob vrnitvi v domače okolje so bili brez vsega, kajti hiše so bile izropa-ne, živina odpeljana, ni ostalo tistega malo, kar so imeli na kmetijah. Potem so pomagali drug drugemu, če so lah-ko, kajti v Porabju bogatih kmetov ni bilo. Ob vrnitvi so bili upravičeni do 5 tisoč forintov podpore in največ do 10 tisoč forintov posojila za nov začetek. Glede na večkratne spremembe vred-

nosti forinta je zdaj težko izračunati, koliko denarja je to bilo, zagotovo ne kaj dosti.

Deportiranci so še več let nosili politične posledice izselitve, denimo s tem, da mladi niso mogli študirati. Po-goste so bile tudi napetosti, ker so de-portiranci živeli skupaj s tistimi, ki so pripomogli k njihovi izselitvi.

Ker marsikaj še ni pojasnjeno, ima pomembno vlogo Društvo deportiran-cev, v katerem so tudi porabski Slo-venci. Društvo zbira, dokumentira in objavlja podatke in si prizadeva, da bi ta zgodovinska dejstva vključili v učno snov javnega šolstva.

Rehabilitacija deportirancev je bila po letu 1957 pozabljena, večina jih je zaradi zastraševanja molčala, šele po letu 1989/90, po spremembi politične ureditve Madžarske, so dobili nekaj fo-rintov k pokojninam.

Komunistični režim Mátyása Rákosija, ki je na oblast prišel s prevaro (1948/49), je začel odstranjevati »sovražnike« iz obmejnih krajev, torej tudi iz Porabja, kjer so zaradi bližine Jugoslavije in Informbiroja postali Slovenci potencialni sovražniki režima.

4

5

44 Moja Slovenija

Gibanje

Besedilo in fotografije: Slavko Mežek

Gibanje za ohranjanje in uveljavljanje slovenske kulturne in naravne dediščine/krajine Kultura-natura.si povezuje in spodbuja tovrstne pobude in organizirane dejavnosti civilne družbe (od posameznikov, lastnikov do raznoterih oblik organiziranosti) na skupnem slovenskem kulturnem prostoru, torej v Slo-veniji, zamejstvu in med Slovenci po svetu.

V ta namen razvija (čezmejne) (mul-ti)kulturne, kulturno-izobraževalne, vzgojne, raziskovalne, razstavne, pri-reditvene, animativne, popotniške, promocijske, založniške, medijske in druge oblike dela in projekte. Razvija in širi organizacijsko ter kadrovsko mrežo in načine sodelovanja med nevladnimi dediščinskimi organizaci-jami v Sloveniji in zamejstvu, vključu-je pa se tudi v sorodne mednarodne povezave (npr. INTO, Europa Nostra ipd.). Na različne načine ozavešča za-interesirano javnost, predvsem pa lastnike in upravitelje dediščine o ne-nadomestljivem pomenu in bogastvu naše ogrožene kulturne in naravne de-diščine za prepoznavnost nacionalne pripadnosti/identitete. V sodelovanju s strokovnimi šolami in organizacija-mi izvaja različne oblike usposabljanja simpatizerjev - varuhov in lastnikov

dediščine, še posebej šolajočo se mla-dino. V sodelovanju z ljudskimi univer-zami spodbuja iste dejavnosti med od-raslimi v ciklu vseživljenjskega učenja.

Gibanje Kultura-natura.si pravkar pripravlja prvo številko istoimenske revije, že šest let zapored pa razpisuje in podeljuje priznanje Naša Slovenija za zgledne dosežke s področja naslov-nega delovanja.

Ob letošnji podelitvi priznanj Naša Slovenija 2015 bo gibanje ob upošte-vanju izkušenj in neposredni podpori angleških »heritage trustov« ustano-vilo slovenski civilni dediščinski sklad Kultura-natura.si.

Gibanje obnavlja sodelovanje z Eu-ropo Nostro ter projektom ENtopia.

Gibanje Kultura-natura.si je nasle-dilo nekdanje društvo Naša Sloveni-ja – Slovenia Nostra; vendar je bilo to ime zaradi spornih konotacij na

zahodni meji pred leti soglasno opu-ščeno, cilji in dejavnosti pa so seveda ostali ter se opazno širijo in krepijo.

Kultura-natura.si ima zadnja leta sedež v Kropi na Gorenjskem (www.kultura-natura.si).

Priznanja Naša Slovenija 2015

V Sloveniji podeljujejo številna stro-kovna in državna priznanja za dosežke pri vrednotenju, ohranjanju in uvelja-vljanju kulturne in naravne dediščine (npr. Murkova - etnologija; Steletova - konservatorstvo; Emonec – arheolo-gija; Izidorja Cankarja - umetnostna zgodovina; Plečnikova - arhitektura itd.). Med nagrajenci so poredko posa-mezniki, lastniki, društva, civilna giba-nja, posamični projekti, šole, podjetja in javne ustanove na lokalni ravni, ki

O D K R I VA J M O S L O V E N I J O

Fotografija: Živa Deu Terska dolina Bardo

Moja Slovenija 45

so nesporno temeljno gibalo tovrstnih prizadevanj.

Pri ohranjanju naše skupne dediš-čine so lastniki - posamezniki prepo-gosto prepuščeni vlogi samoumevnega skrbnika, kar je za mnoge prezahtevna naloga. Prizadevne in uspešne tvorce ‚zasebnih‘ dediščinskih projektov se kaj hitro povsem neupravičeno uvr-šča v kategorijo nevednega ‚nestro-kovnega‘ ljubiteljstva. Tovrstne dejav-nosti predstavljajo tudi pomemben del prizadevanj kulturnih, turističnih, muzejskih, etnoloških, raziskovalnih, naravovarstvenih ipd. društev. Peda-gogi strokovno vodijo nikoli preštete in redko uporabljane ‚dediščinske‘ iz-obraževalne, raziskovalne in vzgojne projekte s šolsko mladino na osnovnih in srednjih šolah. O raziskovalnem po-tencialu študentov se le malo govori, prav tako o t. i. vseživljenjskem uče-nju na univerzah za tretje življenjsko obdobje, ko učeči se počasi postajajo tudi dragocen neposreden vir podat-kov in znanj. Prepričljiva so prizade-vanja za ozaveščanje, usposabljanje, raziskovanje in neposredno delovanje prebivalcev na podeželju, kjer se naša skupna dediščina mnogokdaj začne in konča. Pri ohranjanju kulturne in na-ravne dediščine so različno dejavna in uspešna tudi razna podjetja, bodisi kot donatorji, sponzorji ali kot lastniki dediščine. Mnogo dediščinskih pro-jektov pogosto neopaženo pripravijo in uspešno uresničijo krajevne skup-nosti in občine. Vsa ta ozaveščena želja in potencial se premalokrat povezuje, (strokovno) usmerja, beleži, vrednoti, uporablja. Stroka brez opisane baze včasih deluje, kot da je samozadostna in odmaknjena od potreb ljudi v neu-smiljenem času, ki »suši« in uničuje naše korenine.

S priznanji Naša Slovenija se je gi-banje Kultura-natura.si odločilo zapol-niti omenjeno vrzel. Na osnovi vsako-letnih razpisov smo doslej prejeli 230 nominacij v štirih kategorijah.

Priznanja je prejelo 60 nagrajencev iz Slovenije in zamejstva.

Priznanja Naša Slovenija bomo le-tos podelili že šestič zapored (2009 – 2015).

Letošnji razpis je zaradi objektiv-nih razlogov podaljšan do 4. decembra 2015, objavljen pa je na www.kultura-

-natura.si. Tu najdete tudi seznam vseh dosedanjih prejemnikov.

Ob tem smo neposredno spoznali izjemno predano delo množice prosto-voljcev in drugih akterjev, ki vzorno in ob pomoči znanja odločilno udejanjajo tudi cilje gibanja in nenadomestljivo krepijo ter širijo njegovo mrežo.

Priznanja – likovna dela so pozor-nost trajne vrednosti. Doslej so pri tem sodelovali naslednji slovenski umetni-ki: Valentin Oman (Koroška), Luisa To-masetig (Benečija), Gašper Jemec, Klav-dij Tutta (Slovenija) in Franko Vecchiet (Trst), letošnja pa je podaril koroški sli-kar – poet Gustav Januš.

Častni pokrovitelj bo že tretjič za-pored predsednik Državnega sveta RS Mitja Bervar, z nagovorom nas bo počastil pisatelj Boris Pahor, gostitelj podelitve pa bo že petič GR Ljubljana.

Podelitev priznanj Naša Slovenija bo konec januarja 2016.

Slovesnosti bo sledil podpis namere o ustanovitvi slovenskega civilnega dediščinskega sklada Kultura-natura.si.

Ustanovitev sklada bo z znanjem in izkušnjami podprla mednarodna zveza dediščinskih skladov INTO, pri pripravah pa že sodelujejo The North of England Civic Trust ter The Headley Trust (GB) in vse številnejši somišljeniki iz Slovenije.

O D K R I VA J M O S L O V E N I J O

Cambridge

Fotografija: Primož Hieng

46 Moja Slovenija

O D K R I VA J M O S L O V E N I J O

Nepredviden potep Besedilo in fotografije: Andrej Blatnik

Nekaj časa je minilo od takrat, ko sem se znašel na mariborskem le-tališču, ki je ostalo na voljo za poimenovanje po letalskem pionirju

Edvardu Rusjanu, potem ko si je politik omislil imenovanje brniš-kega letališča po politiku. To je bil moj prvi in zadnji obisk. Pravza-prav ni čisto tako, od tam sem odšel in tja sem se vrnil, torej sem ga

obiskal dvakrat. Kakorkoli, minilo je že kar nekaj časa, posebej pa mi je vrnitev ostala v spominu, ker se nikakor še nisem hotel vrniti

domov. V Mariboru sem imel v prihajajočih dneh sicer res nekaj opravkov, vendar razdalja med Ljubljano in Mariborom res ni taka, da bi zahtevala celotno dnevnico z nočitvijo. Hotel sem biti še malo

sam s seboj …

Vremenska napoved ni bila slaba, hla-dna fronta z dežjem se je ravno bliža-la koncu. Oblaki so se trgali in bežali po nebu, vsake toliko je padlo nekaj kapelj in vsake toliko se je za histe-ričnimi oblaki prikazalo jasno modro nebo. Kam? V mesto gotovo ne! Pohor-je sem imel pred nosom. Spomnil sem se nekih zimskih vragolij izpred let, neskončnih gozdov, neizmerne tišine in nočnega razgleda na razsvetljeno štajersko metropolo od hotela Bellvue. Bil sem skoraj odločen. Zapeljal sem na avtocesto in že na prvi usmerjeval-ni tabli prebral besedo Pohorje. Naj bo tako. Sledil sem napisom Maribor – jug, Hoče, zavil na semaforju levo, skozi Spodnje Hoče, Zgornje Hoče… Potem sem se začel vzpenjati mimo vinogradov in senožeti. Sledile so si ta-ble Hočko Pohorje, Slivniško Pohorje, okrog mene je bilo vedno več gozda. Moral sem prevoziti že več kot petnajst kilometrov, ko se je cesta razcepila na en krak proti Arehu in drugega proti

1

Moja Slovenija 47

O D K R I VA J M O S L O V E N I J O

Bellevuju. Odločil sem se za slednjega, čeprav nisem bil namenjen v hotel. Na križišču je bilo še polno tabel z imeni planinskih koč in penzionov, da sem se moral kar ustaviti, če sem hotel preb-rati, kaj vse je na razpolago.

Na naslednjem križišču sem zavil levo: Mariborska koča, Ruševec … se še nekoliko vzpel v klanec in ustavil avto pred Mariborsko kočo. Naročil sem pivo in prijazno natakarico po-baral po namestitvenih kapacitetah v okolici. Kot zelo pomembno postavko sem izpostavil mir. Predlagala mi je Zeleno vas Ruševec, kakšnih petdeset metrov od tam, kjer sem bil. Dala mi je telefonsko številko in na recepciji sem preveril, kako je z namestitvami. Imeli so prosto brunarico.

Ker mi ni bilo do čakanja, sem se dogovoril, da pridem pozno popoldne po ključ in krenil na potep, na slepo. Najprej proti Arehu. Parkiral sem ob cesti in se sprehodil v gozd. To je bil res mir, oglašali so se le ptiči. Tudi z

vremenom je dobro kazalo. Globoko sem vdihaval čisti gozdni zrak, kot da sem se odločil svojim pljučem nuditi posebno terapijo. Ko sem se vzpenjal na Pohorje, sem se peljal mimo bol-nišnice, pozneje sem izvedel, da je to oddelek za pljučne bolezni, nekaj po-dobnega kot Golnik. Zrak je bil res fan-tastičen. Potem sem se odpeljal proti Arehu. Stavba, ki je bila nekoč hotel, je žalostno propadala, Ruška koča na-sproti, pri Svetem Arehu, pa je bila kar lepo pri življenju. Bela cerkev, pokrita s skrilom, je bila obsijana s poznopo-poldanskim soncem, pred njo pa se je igrala večja pisana gruča otrok. Začel sem pripravljati stativ in fotoaparat, ko je pristopil čokat možak in dejal: »To so otroci!« - »To vidim.« - »Kaj torej počne-te?« - »Všeč mi je motiv, saj jim tudi nič nočem.« - »Fotografiranja vam ne bom dovolil. Otrok se ne sme fotografirati brez dovoljenja staršev. Lahko imamo težave mi in vi. Če želite fotografirati cerkev, bomo otroke umaknili.«

Bela cerkev, pokrita s skrilom, je bila obsijana s poznopopoldanskim soncem, pred njo pa se je igrala večja pisana gruča otrok. Začel sem pripravljati stativ in fotoaparat, ko je pristopil čokat možak in dejal: »To so otroci!« - »To vidim.« - »Kaj torej počnete?« - »Všeč mi je motiv, saj jim tudi nič nočem.« - »Fotografiranja vam ne bom dovolil. Otrok se ne sme fotografirati brez dovoljenja staršev. Lahko imamo težave mi in vi. Če želite fotografirati cerkev, bomo otroke umaknili.«

Fotografije:

1 Črno jezero na Pohorju

2 Cerkev sv. Bolfenka na Pohorju

3 Neskončni pohorski gozdovi

4 Cerkev sv. Areha na Pohorju

2

3

4

48 Moja Slovenija

Tako je bilo to. Kader, ki sem ga imel namen posneti, je bil tako širok, da bi otrok tudi njihovi starši ne prepoznali, če se ne bi spomnili, kakšno obleko so jim kupili. Malčki niso skakali okrog v kopalkah, nekateri so imeli celo kape, ker ni bilo prav nič vroče. Ker so imeli čez pet minut večerjo, sem prižgal ci-gareto in se naslonil na ograjo terase. Potem se je truma malčkov privalila mimo mene - zdaj me bodo pa še videli kaditi! - Možakar se mi je nasmehnil, bila sva si že nekoliko domača. Potem

sem naredil posnetek cerkve, še vedno lepo osvetljene, od prejšnjega vrveža pa sta na zelenici pred njo ostala samo dva miniaturna bela gola.

Svoj nastop potencialnega »pedofi-la, ki za povrh še kadi« sem končal in se odpeljal do svojega bivališča. Tam me je pričakala lastnica in mi razkazala vasico petih brunaric iz orjaških brun pohorskih smrek. Dobil sem vtis, da je naselje postavljeno na jasi sredi gozda, čeprav ni bilo daleč do sosednjih koč. Blažen mir. Zvečer sem šel še na Bell-

vue in pogledal dol na razsvetljeni Ma-ribor, potem sem šel s knjigo v posteljo, prebral par vrstic in omahnil. Nasled-nje jutro sem bil zgoden. Vstal sem ob petih, ker sem mir nameraval izkori-stiti do popolnosti, in se odpravil proti Črnemu jezeru. Bila je kar dolga, ker so mi domačini svetovali, naj grem kar po avtocesti do Slovenske Bistrice in potem čez Tri kralje do Osankarice. Ta-ble so tako diskretno umaknjene v gr-movje (zaraščene), da sem lep čas iskal leseno stezo, ki vodi do jezera, čeprav

5

6 7

O D K R I VA J M O S L O V E N I J O

Moja Slovenija 49

sama steza ni bila tako »nevidna«. Bil sem res sam z jezerom. Jutranje megli-ce so se dvigale nad vodno gladino in razen ptičjega petja ni bilo slišati niče-sar. Po kakšni dobri uri sem se obrnil nazaj proti Osankarici. Dom je bil že pokonci, iz zvočnikov sta niti približno tako diskretno kot označevalne table prepevala Simon in Garfunkel: »Sound of Silence«. Kakšni dramatični prehodi in povezave. Z Osankarice sem se na-menil še k slapu Šumik. Zdelo se mi je, da kar dobro sledim čudnim tablam, dokler nisem prišel do križišča, kjer za Šumik ni bilo nobene oznake. Ostal sem na glavni cesti vse do naslednjega križišča, kjer sem odkril puščico za Šu-mik v nasprotni smeri – iz katere sem prišel! Obrnil sem se in se vrnil eno križišče nazaj. Potem je šlo, šel sem mimo izhodišča do koče. Na ograji je visela opozorilna tabla: »Pozor, hud pes!«, vseeno sem se odločil tvegati. Na dvorišču sem poleg gospodarja naletel na leglo ljubkih mladih mačic, na črne-ga vietnamskega prašiča, nekaj košatih kokoši, petelina… le o tistem »hudem« ni bilo sledu. Z gospodarjem sva izme-njala par modrih, potem sem se vrnil

na izhodišče polurnega pohoda do Šu-mika. Kar zahtevna pot, ki je menda terjala že tudi nekaj življenj. Pohodni-kov je bilo vedno več in čas je bil, da se vrnem v brunarico.

Tudi naslednji dan sem bil zgoden. Vstati je sicer težko, a se splača. Odpe-šačil sem proti Bolfenku. Jutranja svet-loba je bila čudovita in nikjer nikogar, razen srnjadi, zajcev in ptic. Kasneje sem se spustil v dolino in v Hočah obi-skal botanični vrt. Kar velik je. Gospo na recepciji sem vprašal, če kaj sodelu-jejo z drugimi ustanovami svoje vrste, na primer z ljubljanskim botaničnim vrtom. Je odvrnila, da kot ve, malo ali nič, da se gledajo bolj kot konkurenca. To se mi ni zdelo posebej posrečeno.

To je bil zadnji dan mojega nepred-videnega potepa. Pohorje je name na-redilo mogočen vtis že takrat pozimi, vendar mi je bila poletna zgodba še bolj privlačna. Morda bi moral potepa-nje še kdaj ponoviti, ga malo predvide-ti in malo podaljšati. Recimo, da sem zbral osnovne podatke na terenu.

Table so tako diskretno umaknjene v grmovje (zaraščene), da sem lep čas iskal leseno stezo, ki vodi do jezera, čeprav steza ni bila tako »nevidna«. Bil sem res sam z jezerom. Jutranje meglice so se dvigale nad vodno gladino in razen ptičjega petja ni bilo slišati ničesar. Po dobri uri sem se obrnil nazaj proti Osankarici. Dom je bil že pokonci, iz zvočnikov sta niti približno tako diskretno kot označevalne table prepevala Simon in Garfunkel: »Sound of Silence.«

Fotografije:

5 Zelena vas Ruševec

6 Lesena steza na poti k Črnemu jezeru

7 Podrast pohorskih gozdov skriva veliko očarljivih motivov

8 Pogled v dolino

9 Potoček na poti k Črnemu jezeru

10 Hotel za žuželke v zeleni vasi Ruševec

11 Botanični vrt

8 9

10 11

O D K R I VA J M O S L O V E N I J O

50 Moja Slovenija

Š P O R T

Tina Trstenjak – judoistka:

Novo poglavje v zgodovini juda Besedilo: Peter Zalokar, Delo • Fotografije: Arhiv STA

Juda se že nekaj časa drži sloves enega od paradnih olimpijskih športov na Slovenskem in tudi na v Riu de Janeiru prihodnje leto bo naša dežela imela v judoistih in zlasti judoistkah vroče adute. Dobro delo v klu-bih, zlasti v celjskem Z‘dežele Sankaku, vselej navrže novega kandidata. Po Urški Žolnir, ki je v Londonu 2012 osvojila prvo zlato kolajno pri ženskah, že osem let prej pa bronasto v Atenah, vmes pa je bila Lu-cija Polavder tretja v Pekingu 2008, bo glavna kandidatka za nadaljevanje lepe tradicije Tina Trstenjak.

Prva med najboljšimi

Trstenjakova, ta čas prva na jakostni lestvici najboljših judoistk na svetu, se je konec letošnjega avgusta z zlatimi črkami vpisala v zgodovino juda, saj je takrat postala prva slovenska svetov-na prvakinja v tem japonskem olimpij-skem borilnem športu. Imeniten pod-vig je 25-letni Celjanki uspel v Astani,

kjer je prepričljivo opravila z vsemi tekmicami in potrdila, da je najboljša judoistka na svetu v kategoriji do 63 kilogramov.

Tinin uspeh ima še toliko večjo težo, če vemo, da je bila tri tedne pred svetovnim prvenstvom psihično pov-sem na tleh. Iz tira jo je vrgla novica, da je ne bodo zaposlili na ministrstvu za obrambo, čeprav so ji to že večkrat

obljubili. Nazadnje konec junija na krstnih evropskih igrah v Bakuju, kjer je navdušila s srebrno kolajno oziroma naslovom evropske podprvakinje.

V ledni dvorani Alau v glavnem mestu Kazahstana je nato Trstenjako-va pozabila na vse okrog sebe, odmisli-la ves zaplet okrog obljubljene in prek-licane službe ter prepričljivo opravila z vsemi tekmicami. V velikem finalu

1

Moja Slovenija 51

Š P O R T

tako imenovane polsrednje kategorije je zanesljivo premagala tudi Franco-zinjo Clarisse Agbegnenou, dvakratno evropsko prvakinjo in branilko zlate lovorike z lanskega glavnega tekmo-valnega vrhunca v Čeljabinsku.

Slovenska himna – najlepši trenutek na športni poti

Kazahstanski prireditelji so 25-letni Celjanki po prepričljivem zmagoslavju v zaključnem dvoboju zaigrali Avseni-kovo uspešnico Na Golici, na slovesni razglasitvi pa seveda še slovensko hi-mno Zdravljico – sploh prvič v zgo-dovini svetovnih prvenstev. To so bili – kot je zaupala po vrnitvi v domovi-no – tudi njeni najsrečnejši trenutki doslej na športni poti.

Na vprašanje, kateri so bili najtežji, pa je po krajšem premisleku odvrnila, da je najtežje obdobje preživljala nekaj tednov pred odhodom v Astano, ko so ji že obljubili službo v Slovenski vojski, pa jo potem preklicali. »To je bila res slaba novica, o kateri pa med prven-stvom nisem razmišljala. Morda me je res malo podžgala, želela sem dokaza-ti, da kljub vsemu zmorem. Vesela sem, da mi je uspelo,« je povedala judoistka kluba Z‘dežele Sankaku.

Vroča kandidatka za olimpijske igre v Riu de Janeiru

Že zaradi naslova svetovne prvakinje bo med vročimi kandidatkami za (zla-to) kolajno tudi na olimpijskih igrah prihodnje leto v Riu de Janeiru, vendar pa sama o njih še ne razmišlja. Želi si ostati predvsem zdrava in dotlej čim bolj slediti trenerjevemu programu. »Kar pa zadeva tekmovanja, bi rada še naprej prikazovala čim boljše borbe, saj vem, da mi te prinašajo dobre rezulta-te,« je razkrila skrivnost svojega uspeha.

V zadnjih sezonah zares kot po te-kočem traku osvaja odličja na tekmo-vanjih; na svetovnem prvenstvu se je tako po lanskem tretjem mestu drugič zapovrstjo povzpela na zmagovalni oder, na evropskem prvenstvu pa se je junija v Bakuju že tretjič zapored udeležila slovesne razglasitve najbolj-ših v kategoriji do 63 kilogramov po predlanskem bronu v Budimpešti in lanskem srebru v Montpellieru. Za na-

meček ima še osemnajst kolajn s tur-nirjev za svetovni pokal.

Med svojimi največjimi prednostmi je izpostavila izjemno gibljivost, zaradi katere se zna rešiti iz večine kočljivih položajev, njena »pomanjkljivost« pa je ta, da je s 162 centimetri sorazmer-no majhna za svojo kategorijo. Zato temu s Fabjanom in Urško Žolnir, ki pogosto bdi nad njo ob tatamiju, prila-gaja taktiko za dvoboje.

Olimpijska prvakinja iz Londona 2012 je tudi njena največja vzornica, ker ve, koliko truda je vložila, kakšno pot je prehodila in kako se ji je to obre-stovalo. Upa, da bo šla po njeni poti, vendar noče biti naslednja Urška Žol-nir. »Urška je ena in edina, jaz sem Tina Trstenjak,« je poudarila neustrašna Ce-ljanka in dala jasno vedeti, da še ni na cilju svoje (športne) poti. To bo takrat, ko se bo okrog njenega vratu bleščala tudi kolajna z največje športne priredi-

tve na svetu – olimpijskih iger. Prav vse v svojem življenju je podredila temu, da se bo z njo ovenčala prihodnje leto v Riu de Janeiru.

Fotografiji:

1 Slovenska judoistka Tina Trstenjak in nemška judoistka Martyna Trajbos. Evropske igre Baku 2015, Azerbajdžan. Fotografija: Azertac/STA

2 Slovenska judoistka Tina Trstenjak. Kazahstan, Astana. Fotografija: Jaka Dobaj Kovačevič/STA

2

52 Moja Slovenija

P R E V O D I

C U R R E N T E V E N T S

Short History of Slovenian Emigration in Light of Refugee Crisis

FA M O U S S L O V E N I A N S

Slavko Avsenik:

Farwell to the Slovenian Music PioneerThe fans of Slovenian music will always remember last summer for the passing of one of the greatest and most impor-tant Slovenian musicians. Slavko Avse-nik, the father of the unofficial Slovenian anthem and the most played instrumen-tal song in the world (Golica), passed away due to a difficult illness. This year marks the song’s 60th anniversary and a special tribute festival was held in Avsenik’s birthplace in August. Sadly, Slavko Avse-nik was no longer here to witness it.

Avsenik’s music, however, is not popular in Europe only. His songs have made it over the Atlantic Ocean where they influenced a whole new genre of music called Cleveland style. The gen-re emerged in 1958 with a cover of Avsenik’s song Tam, kjer murke cveto (Where the European Orchids Flower). Johnny Pecon translated it as Little Fel-la and it became be most successful hit in the history of Cleveland-style music. Ever since, other bands have record-ed over 200 covers of Avsenik’s songs and in the USA the Avsenik Brothers Ensemble is often imitated.

The Slovene Ethnographic Museum has included Avsenik’s music in the In-tangible Cultural Heritage of Slovenia. As written by the writer Ivan Sivec: “Slavko only left in the physical sense but his spiritual world and heritage will live and remain among us for centuries.”

T H E B U S I N E S S W O R L D

Slovenia Offers Countless Investment OpportunitiesAfter several years of falling down the scales of international competitiveness (IMD Lausanne World Competitiveness Report 2015), Slovenia has finally begun climbing and it seems that this trend will go on. The economic growth of the country has picked up and businessmen are becoming optimistic again.

The years of economic crisis have brought us to a time when we can start to see positive trends. The time has come for us to take on the opportunities we have in Slovenia. We can find them in different areas: the country is slowly but steadily selling its assets and stakes in companies that have for many years suffered from corrupt economic leadership influenced by the politics. These companies are being sold by the Slovenian Sovereign Holding (SSH) on behalf of the country. They are included in the official privatization list. To find additional information on these companies and to learn what stage of sale an individual company is in, check the following link: www.sdh.si/sl-si/upravljanje-nalozb/prodaja-kapitalskih-nalozb.

Prevedel: Kristjan Radikovič

Current events are best observed in a broader timeframe, not merely as iso-lated and single events. They become parts of processes which can quickly turn out not to be as exceptional or peculiar as they might have seemed at first. On the contrary, they’ve been happening for decades, centuries, perhaps even millennia. They aren’t experienced only by others; on the contrary, we partook in those events ourselves. It is something dictated by basic mental hygiene: before you start

judging others, take another look at yourself and think about it.

Ever since the human race has been around, people have been migrating for different reasons. Most often it was the search for better life conditions that triggered a migration, but people were also forced to move on account of war and religious, political and other types of oppression. Throughout the history countries, political systems, lifestyles, cultures and religions have been chang-ing, but the search for better possibili-ties and a brighter future has remained the mankind’s on-going occupation in all parts of the world. Slovenians are no exception – we’ve always been signifi-cantly involved in these processes.

Before we close the door to people searching for their better future, let us think about what the fates of our people throughout the history might have been like, had they encountered a closed door. Simple humanness and benevolence can do nothing less but save lives.

Photo: Marjan Kocmur

Photo: Tamino Petelinšek/STA

Moja Slovenija 53

I N T H E S P O T L I G H T

Julij Nemanič:

Slovenians Are Predisposed to Viniculture – Wine is Ambrosia for our SoulsSlovenian Winemakers Can Compare Their Wines with Best World Wines With full ConfidenceWe could say that Julij Nemanič PhD, a world-renowned enologist, grew up in a vineyard. He grew up in Drašiči, the “Wine Capitol of White Carniola”. He got his graduate degree at the Faculty of Agronomy in Ljubljana, post-graduate degree at the Faculty of Agricultural Sciences in Zagreb and got his PhD at the Faculty of Food Technology and Biotechnology. He had been the head of the Central Labora-tory at the Agricultural Institute of Slovenia until he retired. Today he works as a lecturer in Novo mesto and Nova Gorica. Until recently, he was an active member of an international committee for grading wines all over the world. He wanted to share his views on viniculture in Slovenia and abroad with the readers of Moja Slovenija. Maja Djorčev Roy:

Slovenia is Most Famous for Orange WinesMaja Always has a smile on her face. She is quite lovable and radiates with positive energy. She says it might be the result of living in the USA. She has lived together with her husband Tyler, who’s a lawyer, in Knoxville, Tennes-see, where she recently started her own company Forté, promoting Slove-nian wines all over the world and or-ganizing food & wine events and tours in Slovenia. I met her in September, during the grape-harvesting season, when she was visiting her family in Slovenia.

In the interview with Nadja Skale she stated that: “those who don’t know Slovenia don’t know our wines either. However, wine experts are often gen-uinely surprised over them. Currently, Slovenia is known especially for our orange wines – the notable vintners in-clude Gravner, Mlečnik, Čotar, Radikon and others.”

P R E V O D I

Vinko Rizmal:

Can Slovenia Benefit from Potential of Slovenians AbroadAlmost two decades ago, Australian-Slovenian Vinko Rizmal, together with his wife Elica, made sure that the oldest grapevine in the world from the oldest part of Maribor – Lent – was planted in Australia. The project Old Grapevine was very influential in Australia (and still is). Vinko Rizmal wonders whether Slovenia is efficient enough in connecting Slovenians abroad and encouraging the cooper-ation on a comprehensive promotion of our country. The interview focuses pri-marily on the global project Old Grapevine. The interviewee, who is currently vis-iting Slovenia, has shared his story of how he planted the old Slovenian grapevine on Australian Soil for the readers of Moja Slovenija.When he decided to take on the project Old Grapevine in Australia together with his late wife, radio reporter Elica Rizmal who hosted the Slovenian radio hour on the national radio station SBS for many years, they first had to take care of the formalities. Among other things, they had to reach an agreement with the may-ors of Maribor and the Melbourne Municipality of Yarra Rangers. Yarra Rangers is known for the Yarra Valley region – the best known wine-growing area in the state of Victoria.

Photo: private archive of Julij Nemanič Photo: private archive of Vinko Rizmal

Photo: private archive of Maja Djorčev Roy

54 Moja Slovenija

SLOVENIANS GOING GLOBAL – PORTRAITS OF SUCCESS

This section is dedicated to short presentations of interesting Slovenians living or working abroad. The upcoming issues and the web portal www.slovenci.si will eventually include more extensive inter-views and presentations of our presentees. You can also follow them on various social networks.

P R E V O D I

Nastja Kočevar:

Slovenian on Cloud NineNastja Kočevar is a 29-year-old from Maribor who has been working as a stew-ardess for the Emirates Airlines for approximately four years. Together with her husband, a French man whom she met while studying translation in Belgium, she lives in Dubai from where she flies all over the world. She is open, talkative and loves travelling, which is why she decided to work as a stewardess. You can follow the stories from her trips on twitter (@LeeLooKiRa) and Instagram (lee-lookira).

Maša Lonarčič Kleinhample:

Slovenian-American Dreams in BelgiumMaša, who comes from Velenje, moved abroad after finishing her secondary ed-ucation. First she enrolled in the Utrecht University in the Netherlands, where she got her master’s degree in public politics. Even though she intended to move to New York together with her husband Jon from Los Angeles, the offer for work she got from the European Parliament made them stay in Europe. They currently live in Antwerpen, where they have founded the designer’s studio and workshop LMBRJK and the KLEIN agency dealing with design and culinary. Their idyllic premises by the water complemented by the unique objects made of Slovenian wood offer the guests a one-of-a-kind Slovenian-American experience. You can follow KLEIN on Internet (www.klein.agency) and Instagram (kleinagency).

Sašo Domijan:

From Ski-Slopes to Ballet through Eyes of CameraSašo Domijan is a Slovenian photographer who currently lives and works in Ge-neva. He first began working as a professional photographer back in 2003 when he documented the world championship in alpine skiing. However, he is shifting his focus to art photography. His last project Urban Night Ballet is a series of mag-ical nocturnal photographs of Anja dancing ballet in the center of Ljubljana. The metropolitan lifestyle characterizing Geneva suits him well, and aside from that Geneva is well-connected with the rest of the world. But he still enjoys his coffee the most, when he has it with his friends by the Ljubljanica. You can follow him on Internet (www.sasodomijan.com) and Instagram (sasodomijan).

Photo: private archive of Nastja Kočevar

Photo: private archive of Maša Lončarič Kleinhample

Photo: Sašo Domijan

Prevedel: Kristjan Radikovič

Moja Slovenija 55

D I S C O V E R I N G S L O V E N I A

Andrej Blatnik:

Unforeseen DetourIt has been a while since I stood at the Maribor airport, named after the avia-tion pioneer Edvard Rusjan (the Brnik airport, by contrast, was named after a politician by a politician). It was my first and my last visit. Well, technically, that is not true – I departed from and returned there, so I have been there twice. Anyway, it’s been a while and the arrival back at the airport some-how stuck in my memory, even though I never wanted to return home. I did have some errands to run in Maribor over the following days but the dis-tance between Ljubljana and Maribor is too long to cross for a quick detour. I wanted to spend some me-time ... Don’t miss the photo report by Andrej Blatnik.

S P O R T S

Tina Trstenjak

New Chapter of Judo HistoryFor some time now, judo has been known as one of the flagship Olympic sports in Slovenia. Next year in Rio de Janeiro our country is going to be represented by some of the best judo fighters, especially in the female category. The dedicated work at judo clubs, the Celje club Z’Dežele Sankaku namely, keeps spawning new candidates. In 2004 we had Urška Žolnir wining bronze in Athens, then Lucija Polavder winning bronze in Beijing in 2008, until finally Žolnir won the first gold medal in London in 2012. Tina Trstenjak is the best candidate for carrying on this beautiful tradition.

This August, Tina Trstenjak – currently the best female judo fighter in the world – took part in writing the history of judo by winning a gold medal. She be-came the first Slovenian world champion in this Japanese Olympic combat disci-pline. The 25-year old from Celje won her gold in Astana, where she convincingly dealt with all the competitors, proving that she is, in fact, the best female judo fighter in the category up to 63 kilograms.

For the past few seasons, she has been winning medals in countless competi-tions; after coming in third at the world championship last year, this year was her second consecutive time on the podium. She also stood on the podium at the Eu-ropean championship for three years in a row. She won silver this year in Baku, bronze last year in Budapest and silver two years ago in Montpellier. On top of it all, she also has 18 medals she won tournaments for the world championship.

P R E V O D I

Photo: Andrej Blatnik Photo: Jaka Dobaj Kovačevič/STA

N A R O Č I L N I C A N A R E V I J O M O J A S L O V E N I J A

Želim postati naročnik/ca revije Moja Slovenija.

Revijo želim prejemati od meseca _____ naprej, do preklica.

Stroški pošiljanja v TUJINO za 4 številke znašajo 20 EUR. Stroški pošiljanja po SLOVENIJI za 4 številke znašajo 12 EUR.

Ime in priimek: ___________________________________________

Ulica: __________________________________________________

Kraj (in zvezna država): _____________________________________

Poštna številka: __________________________________________

Država: _________________________________________________

Telefon: _________________________________________________

E-pošta: ________________________________________________

Datum in podpis: _________________________________________

Plačal sem preko banke, na vaš račun št.: SI56 1010 0005 2419 765 (Banka Koper) Plačal bom z osebnim čekom.

Prosimo, da naročilnico z osebnim čekom pošljete na naslov: Domus, založba in trgovina, d.o.o. (Revija Moja Slovenija), Dunajska 5, 1000 Ljubljana, Slovenija

Za dodatne informacije o možnostih prevzema ali distribucije večjega števila izvodov revije, pripombah, predlogih, ipd., nas kontaktirajte po elektronski pošti: info@mojaslovenija.net ali na naslov: Domus, založba in trgovina, d.o.o. (Revija Moja Slovenija), Dunajska 5, 1000 Ljubljana, Slovenija

S podpisom te naročilnice soglašam, da lahko izdajatelj te revije moje osebne podatke posreduje v hrambo baze naročnikov osrednje revije za Slovence po svetu, s katero upravlja Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu.

Moja SlovenijaSlovenske zgodbe iz sveta in domovine

lastoročni podpis naročnika

Moja Slovenija 39

www.postojnska-jama.eu

Explore the magnificent undergroundof Postojna cave

WORLD

FAMOUS

ATTRACTION

SINCE

1818

Oglas_PJ_A4.indd 1 3/12/13 2:35 PM