-

MOJ VRT2 JESENSKI U@ITKI

o se vas dotaknile? Morda `e poleti,ali {ele na prehodu v jesen?Z veseljem sporo~am: kraljica vr-

tov, kakor bu~o imenujejo Kitajci, `edolgo ni ve~ le hrana za pra{i~e!

Pa ste letos tudi vi kupili nove sorte bu~, dabi iz njih pobrali seme? Tu pa nastopi pro-blem, da se posamezne vrste in sorte bu~med sabo veselo kri`ajo. Kaj to pomeni, paste verjetno `e spoznali! Iz res zanimivebu~e ste pobrali seme, ga shranili, skrbnoposejali, iz cvetov pa se je razvilo nekajpovsem tretjega. Odlo~itev je na va{istrani, a toplo priporo~am nakup semena.To pa bomo storili ob koncu zime.

Poglejmo, katere sorte bu~ se spla~a gojitina na{em vrtu! Za~nimo s poletjem. Poleg standardnihcukinov ne pozabimo posejati {e pati{on

bu~ke, ki so na voljo v razli~nih barvah, leoblika je pri vseh podobna, kro`nikasta.Seme teh poletnih, grmasto rasto~ih bu~kje hibridno, zato se pobiranje semena izdozorelih plodov ne obrestuje.

Bu~e so v Peruju Indijanci podobno kotkrompir gojili `e 8.000 let pred na{im {tet-jem. Sprva so u`ivali seme, saj je bilo oplod-je grenko. Tudi mi ne pozabimo nadragocene golice, ki jih lahko pridelamosami, ~e imamo le nekoliko ve~ prostora navrtu ali njivi. Seveda semena za stiskanjeolja ne bo dovolj, na pretek pa za grizljanjein pripravljanje izvrstnih jedi. Naj opo-zorim, da z u`ivanjem bu~nih pe~k lahkolaj{amo te`ave zrelih let, saj krepijo mi{i~jemehurja in s tem ohranjajo njegovo nor-malno delovanje.

Veliko `ensk ima po 40. letu `ivljenja

te`ave zaradi razdra`enega mehurja, primo{kih pa so motnje v delovanju mehurjaponavadi povezane s pove~ano prostato.U`ivanje eliksirja zdravja, kakor imenujejobu~ne pe~ke in iz njih stisnjeno bu~no oljeprepre~uje njeno pove~anje. U`ivanje bu~nega mesa in zlasti bu~nihpe~k menda pomaga pri motnjah v potenci,zato pravijo, da je bu~a afrodizijak.V bu~nih pe~kah in bu~nem olju je celavrsta vitaminov (A, B, E) in mineralov(kalcij, `elezo, fosfor) ter precej linolnekisline in fitosterinov, ki so nujno potrebnitudi za napeto ko`o, mo~ne lase, zdravekosti in zobe.

Potem je tu cela vrsta res zanimivih bu~, kijih kot ljubitelji preprosto morate imeti.Naj za~nem s hokaido bu~o, ki sicer podob-no kot pri nas poznane bela doma~a,narand`asta, siva doma~a in pe~enja~a sodi

Bu~e

@e od nekdaj simbol plodnostiS

Narava je bu~e obdarila z neverjetno pestrostjo barv in oblik.

med bu~e velikanke (Cucurbitamaxima). Rahlo hru{kasto ali~ebulasto oblikovana inten-zivno oran`no rde~a, siva alizelena bu~a, imenovana tudiUchiki Kuri, tehta dober kilo-gram. Njeno oran`no, ~vrstomeso vsebuje veliko karote-noidov. Skladi{~imo jo lahkove~ kot pol leta, v tem ~asu seokus izbolj{uje. Te japonskesorte pred uporabo ni potrebnolupiti.

Med vrtnimi bu~ami (Cucur-bita pepo) poleg `e omenjenihcukinov in pati{onov na{opozornost zaslu`ijo {e naslednjesorte: Sweet Dumpling (pona{e sladki cmok) je zaradioblike in barve izredno dekora-tivna, a obenem, po mnenjumnogih, sodi med najokusnej{ebu~e. Odlikuje jo svetlo rume-

no, sladko meso, ki spominja namarone.Potem je tu cela serija `elo-dastih bu~, ki sodijo v njihovidomovini, Ameriki, med naj-bolj priljubljene. Na na{i celinidobite sorte: Cream of the Crop(bela), Heart of Gold (rume-na), Mesa Queen (zelena) inCameleon (pisana `elodastabu~a). Nedo-zorele bu~ke pe~e-mo na `aru, v pe~ici, polnimoali gratiniramo. Pred uporabojih ne olupimo. Dozoreli plo-dovi otrdijo in so odli~ni zadekoracijo. Med vrtne bu~e sodijo tudi{tevilne sorte, ki jih uporab-ljamo za izdelavo “duhov” izbu~. Najbolj znana je oran`naJack o'Lantern. Posadimo tudi bu~o {pagetarico(sorta Tivoli) in se ji potem vkuhinji pustimo presenetiti.

MOJ VRT 3JESENSKI U@ITKI

Vabimo Vas na sprehod po na{i vrtnariji, saj {e vedno cvetijo{tevilne okenske in balkonske rastline ter posodovke.V vrtnarski trgovini se lahko oskrbite z vsem potrebnim zajesensko sajenje. Pripravili smo bogato ponudbo jesenskih le-potic, ~ebulnic, trajnic in grmovnic.[e vedno pripravljamo petkova sre~anja. Z veseljemsporo~amo, da prostorske stiske ne bo, saj smo uredili novo,prostornej{o predavalnico. Predavanja bodo ob 17. uri.

24.10. Voluhar (Ivan Esenko)31.10. Izrezovanje bu~ lu~k - vabljeni tudi otroci!7. 11. Priprava okrasnega vrta na zimo (Matja` Mastnak)14.11. Osnove biolo{ko dinami~nega gospodarjenja (Meta

Vrhunc)21.11. Advent (Matja` Begu{)28.11. Inventura leta sonca s sprehodom po svetu (Ruth in

Rajko Podgornik Re{, Slavka Re{)

Kdor zaseje vrt, zaseje ljubezen. (kitajski pregovor)Za izdelavo “duhov” iz bu~ je najbolj znana oran`na sorta Jacko'Lantern.

MOJ VRT4 JESENSKI U@ITKI

Njeno meso po kuhanju nam-re~ razpade v “{pagete”.

Za konec bu~nih pri{epetavanjpa meni najljub{a vrsta. Mu{-katna bu~a (Cucurbita moscha-ta) je sicer toplotno nekolikozahtevnej{a, a sorta EarlyButternut F1 je po`lahtnjena vpravo smer. Kot pove `e njenoime, dobro uspeva in dozoritudi v manj ugodnih razmerah.Meso dozorelega plodu mu{-katne bu~e je nekaj posebnega:trdo, zbito in obenem so~no.Oran`no obarvano meso vsebu-je veliko karotenoidov, je pri-jetno di{e~e in ravno prav slad-ko. Bu~e lahko skladi{~imo ve~kot eno leto, polno aromodose`ejo {ele 3 mesece po pobi-ranju. Seme mu{katne bu~ezlahka lo~imo od ostalih vrst,ker je umazano belo s hrapavimrobom. ^e ste obdarjeni z ve~sonca pa lahko poskusite tudi splemenito sorto Musquee deProvence.

Zakaj je tako koristno u`ivatibu~e se vpra{ajmo za konec.Bu~no meso vsebuje pribli`no90 % vode, balastne snovi,{tevilne minerale, med kateri-mi izstopa kalij. Tako velikekoli~ine mineralov najdemoedinole v datljih, rozinah, ba-

nanah, avokadu in brokoliju, tupa so tudi vitamini: provitaminA, B1, B2, B6, C in E. 100 g mesa vsebuje le 25 kkal,zato ga kot dietno hrano pri-poro~ajo pri shuj{evalnih ku-rah, `elod~nih te`avah, sladkor-ni bolezni in revmi ter pri prot-inu. Ker so bu~e, podobno kotjagode in {pargelj, diuretik,pomagajo pri izlo~anju se~a tertudi pri kroni~nem zaprtju,hemoroidih in vnetju ~revesa. Kozarec bu~nega soka na te{~eima precej{en odvajalni u~inek.Tudi nose~nice se z u`ivanjembu~nega kompota znebijo ne-prijetnega bruhanja. Bu~e s pridom uporabljamo kotobloge pri oteklinah na nogah,~e so te preutrujene ter ~e naspe~ejo ali bolijo kr~ne `ile.

Bu~e so, obdarjene s {tevilnimisemeni, `e od nekdaj simbolplodnosti, pa tudi bogastva inveselja do `ivljenja!Manj{e koli~ine semena naj-enostavneje lahko naro~iteprek interneta na naslovuwww.kuerbis.net/jansen/shop/kuerbis-shop.htmlSicer pa se bu~arji ponovnosnidemo 6. februarja prihodnje-ga leta!

✍ Ruth Podgornik Re{

MOJ VRT je brezpla~no namenjen ljubiteljem vrta. Datum izida: 20. 10. 2003. Odgovorni urednik: Bojan Rauh, strokovna sodelavka: BarbaraGartner; fotografije: Bojan Rauh; izdajatelj: SPECOM, d.o.o. Radovljica, podjetje za ~asopisno-zalo`ni{ko dejavnost in oblikovanje; naslovuredni{tva: SPECOM, d.o.o. Radovljica (MOJ VRT), p.p. 39, 4240 Radovljica; tel.&fax: 04/53 18 636, email: specom@specom.si; oglasnotr`enje (tel. 04/53 18 636). Naslovnica: jesenski plodovi (foto: Bojan Rauh).

V televizijski oddaji Na vrtu na TV Slovenija je Ruth Podgornik Re{povedala veliko zanimivega o pridelovanju bu~.

Jesen v Vrtnariji Re{ v Mo{njah

MOJ VRT PREDSTAVLJAMO

resene~eni boste, ~e vas bo pot vteh oktobrskih dneh pripeljala vVrtnarstvo Gomzi v Podbrezjah!

Nobene mote~e gne~e mno`ice obiskoval-cev, samo vrve` zaposlenih, ki skrbijo zavzgojo cvetja na ve~ kot 8.000 m2 pokri-tih povr{in. Prava pa{a za o~i je sprehodpo rastlinjakih, kjer boste kar osupnilinad kraljestvom barv.

Doma vzgojene gerbere in ciklame, lon~nekrizanteme in krizanteme, ki jih vzgajajo zarezano cvetje, resje in {e veliko drugihjesenskih lepotic za va{e vrtove, groboveter okenske in balkonske police. Bogata jetudi izbira trajnic in drugih sobnih rastlin,sadike grmovnic, zemlje, gnojil ter dekora-tivne posode.V rastlinjakih bodo pritegnile va{ pogledtudi bo`i~ne zvezde razli~nih velikosti, ki sebodo v adventnem ~asu dokon~no odele vsvoja `ametnorde~a obla~ila. Svoje listepri~nejo barvati `e oktobra, proces pa sestopnjuje s kraj{anjem dneva. Drobnih cve-tov v sredini rastline marsikdo niti opazine. Torej bolj ko se bo bli`al adventni ~as,bolj bodo rastlinjaki obarvani rde~e. Zvezdein zvezdice `e ~akajo na vas!V dneh pred prvim novembrom je posebnaskrb namenjena krizantemam vseh vrst,velikosti in razli~nih barv - lon~nim inrezanim. Za vse to v Vrtnarstvu Gomzi skrbijo pridneroke 27 zaposlenih pod budnim o~esomMarijana Gomzija, diplomiranega in`enirjaagronomije, ki je v Podbrezjah prisoten `eod leta 1973. “Lepe balkonske rastline sona voljo `e v marcu, obse`en in kakovostenizbor ro`, tudi za gredice, pa nudimo vse tjado avgusta. Septembra in oktobra zacvetijoma~ehe, ciklame in krizanteme, decemberpa je ~as bo`i~nih zvezd”, z ljubeznijopripoveduje Marijan Gomzi.In kako do vrtnarije?Po vo`nji iz kranjske smeri vas po vzponupo Bistri{kem klancu na levi pozdravijoPodbrezje, zna~ilna taborska cerkvica navzpetini ter napisi in cvetje VrtnarstvaGomzi. Zavijte z glavne ceste pri izvozuKovor-Kropa, se po kro`nem kri`i{~uusmerite v podvoz glavne ceste ter natozavijte levo v vas Podbrezje, ki ni dale~. Ko

sledite usmerjevalnim tablam boste kajkmalu na dvori{~u Vrtnarstva Gomzi.

Obi{~ete jih lahko vsak dan med 8. in 17.uro, pa tudi ob sobotah, nedeljah inpraznikih.

✍ Bojan Rauh

Vrtnarstvo Gomzi v Podbrezjah

Sprehod v kraljestvu barvP

Doma vzgojene gerbere (slika desno) inkrizanteme (slika spodaj) ~akajo na kupce.Marijan Gomzi, dipl. ing. agronomije, lastnikVrtnarstva Gomzi, s sodelavko v rastlinjakuciklam (slika povsem spodaj).

MOJ VRT

eseni, ko se za~ne narava pripravljati k po~itku, imamo sad-jarji {e kar nekaj dela. Sadje je obrano, sadovnjak po~i{~enin poko{en. ^aka nas le {e jesensko {kropljenje z enim odbakrenih pripravkov, ki naj bi vsaj nekoliko oviralo {irjenje

ognjevke in prepre~ilo {irjenje glivi~nih bolezni {e v jeseni.Posebej je to pomembno pri breskvah, saj se zatiranje kodravostiza~ne s tem jesenskim {kropljenjem. Na koncu {e pobelimo deblaz apnom, saj bela barva odbija svetlobo in se potem spomladidebla ne segrejejo prehitro. Sokovi se pri~nejo pretakati poznejein zaradi nekoliko poznej{ega za~etka rasti je manj{a nevarnostpo{kodb zaradi spomladanske pozebe.

Najpomembnej{e delo pozno jeseni pa je prav gotovo sajenje nove-ga sadnega drevja. O sajenju smo pisali `e v prej{nji {tevilki, zato sebomo tokrat posvetili nekaterim posebnostim in niti ne takonepomembnim podrobnostim.Pri sadikah, kjer imamo na podlago cepljeno `lahtno sorto,moramo paziti, da je cepljeno mesto dovolj visoko iz zemlje (skica1). Najbolj{e je, da je sadika posajena tako globoko, kot je rasla vdrevesnici. Ob tem moramo upo{tevati, da se bo zemlja po sajenju,kljub temu da jo bomo potla~ili, nekoliko posedla. Zato mora bitisadika posajena nekoliko vi{je (skica 2). Ko sadiko prive`emo h koli~ku, naredimo “osmico” (skica 3) in ne

zategnemo preve~, sicer se pozneje vrvica za`re v les in se drevolahko tam zlomi. Sadike, predvsem jagodi~evja, ki ga vzgajamo s potaknjenci,najve~krat sadimo nekoliko globlje, kot so rasle v drevesnici (skica4). Tako `e takoj dose`emo, da bo grm {ir{i in zra~nej{i, iz poganj-kov, ki so ob sajenju v zemlji, bodo pognale nove koreninice. Topravilo velja le za ribez, josto, in lesko. Aktinidijo sadimo tako globoko, kot je rasla v drevesnici.Pri sajenju ameri{kih (`lahtnih) borovnic moramo paziti, da jezemlja v katero sadimo kisla in rahla ({ota, zdrobljene smrekoveveje in iglice) in da sadilno jamo oblo`imo s plasti~no folijo in takoprepre~imo razkisanje zemlje znotraj sadilne jame. Na dnu moramopustiti nekaj prostega prehoda za odtok vi{kov vode, sicer lahkokorenine zgnijejo.Pred nakupom sadik je najbolje `e prej vedeti, kaj bomo sadili. ^ene vemo natan~no, pa vsaj katero sadno vrsto in kak{no lastnostsorte in seveda kako veliko naj bo drevo v polni rodnosti. Potemnam bodo ob nakupu v drevesnici lahko svetovali in pomagaliizbrati prave sadike. ^e vrt ni ograjen, moramo jeseni posajene sadike za{~ititi pred div-jadjo, naprimer s koruzno slamo.

✍ Matja` Male`i~

6 V SADOVNJAKU

Narava se pripravlja k po~itku

Posadimo sadno drevje pravilnoJ

September v sadovnjaku Resje pri Podvinu

MOJ VRT 7V SADOVNJAKU

Sadike sadnega drevja so pripravljene za prodajo.

MOJ VRT8 OPRAVILO MESECA

elje kot ve~ina drugih kapusnicizvira iz Sredozemskega podro~ja.Postopoma se je pridelovanje {irilo

na zahod, sever in vzhod. Omogo~alo jepre`ivetje siroma{nim ljudem, hkrati paso ga cenili sladokusci vi{jih slojev. StariRimljani so imeli zelo visoko mnenje ozelju, ki je pre{lo celo v njihovo mitologi-jo. Pri njihovih {tevilnih pojedinah, kjerso popili veliko vina, so na mizo vednopostavili posodo s sve`im zeljem. Verjeliso, da jih bo zelje streznilo, zato so medpitjem redno u`ivali zelje. Tudi danesvelikokrat zdravimo “ma~ka” s kislim ze-ljem, zato ni odve~ navada, da na novolet-ni dan postre`emo z “novoletnimi sarma-mi” z veliko kislega zelja. Bo `e dr`alo, daje v njih nekaj zdravilnega.

V anti~ni Gr~iji in Rimu so zdravilciuporabljali zelje za zdravljenje gnojnih ran,bole~in v glavi in zobeh ter za zdravljenjeoteklin, predvsem pa za zdravljenje `elod-~nih te`av, za kar ga uporabljamo tudidanes. Tak{nim bolnikom priporo~ajo pitjezelnice ali pa presnega soka. ^ir na `elodcupozdravimo, ~e 40 dni {tirikrat na dan popi-jemo kozarec presnega soka. Mle~na kislinav kislem zelju prepre~uje gnilobne procesev ~revesju in pomaga pri izlo~anju stru-penih snovi iz telesa. Acetilholin pospe-{uje gibanje v ~revesju, zmanj{uje poapnen-je `il in zni`uje krvni tlak. Kislo zeljepove~uje tek, prepre~uje zgago in prezgod-nje staranje, zato je najve~ zdravih in starihljudi tam, kjer vsak dan jedo kislo zelje. Na{tevilnih kmetijah v okolici Ljubljane,

Ribnice in na Notranjskem imajo za zajtrkkislo zelje in koruzne `gance (ampak nezato, da bi pregnali “ma~ka”).@e davno so ugotovili, da ima brokuli medvsemi kapusnicami najve~ antioksidantov,ki naj bi uspe{no zdravili rakava obolenje.Bolniki lahko v lekarnah kupijo izvle~ek -Brokulin.[e bi lahko na{tevali koristne lastnostikapusnic, predvsem njihova vsebnost Cvitamina, s katerim so prepre~ili, da somornarji obolevali za skorbutom. Pomor-{~ak Cook je na triletno plovbo vzel s sabo6 ton kislega zelja. Zanimivo je, daRimljani {e niso poznali postopka kisanjazelja, zato so ga najve~ uporabljali sve`ega.Kisanje, kot na~in shranjevanja zelja, sopoznali in {irili stari Slovani.

Postopek kisanja:Cele zeljne glave ali na rezance naribanozelje se skisa s pomo~jo mle~no kislinskihbakterij. Potrebna je vi{ja temperatura(15 - 210C) in brezzra~ne razmere.Glave morajo biti dobro dozorele, pobi-ramo jih v suhem in toplem vremenu (sep-tember). ^e jih pobiramo v hladnej{ihmesecih, imamo glave nekaj ~asa natoplem, {ele nato jih ribamo in pripravimoza kisanje.Za kisanje uporabljamo lesene ali plasti~neposode, ki so dobro umite in splaknjene stoplo vodo. Da pravilno solimo, moramozelje stehtati - na 100 kg zelja damo 1.7 do2 kg soli. Sol ~im bolj enakomernopome{amo z zeljem, nato dobro pretla~imoin obte`imo. Ute` naj ima do 20% te`enaribanega zelja. S tla~enjem iztisnemo iz

Za zajtrk kislo zelje in koruzni `ganciZ

Kisanje zelja

Ljubljansko zelje, doma~a poznasorta, primerna za solato, kisanje inskladi{~enje.

Rde~e zelje, lahko pripravimo ve~krat,ne samo za “martinovo gos”.

Z dobro nabru{enimi no`i re`emo zelje na 2 do 4 mmtanke rezine.

Naprava za vakumiranje zeljnatih glav pri Pretnarjevih na Zgornji Dobravi.

MOJ VRT

zelja ~im ve~ zraka in na povr{ini se nabereteko~ina, ki prepre~uje dostop zraka dozelja. Zelje ~ez 20 dni operemo (s temodstranimo kvarne bakterije na vrhu),lahko pa zelje brezzra~no prekrijemo s foli-jo in na vrhu nato~imo vodo, kateraprepre~uje dostop zraka. Previdni moramobiti pri odvzemanju zelja, da se folija nepreluknja!!!Voda mora zelje dobro prekrivati, kajti zakisanje so potrebne brezzra~ne razmere. Vprvih dneh se za~no razvijati bakterije, kiporabijo kisik, nato pa pride do razvojamle~no kislinskih bakterij, ki v brez-zra~nem okolju pretvarjajo sladkor vmle~no kislino. Za uspe{no kisanje morazelje vsebovati vsaj 3,5 % sladkorja. Najve~sladkorja vsebuje zelje pri kocenu, zatonekateri ribajo zelje tako, da drobnonare`ejo tudi kocen.

Motnje v kisanju:^e v sve`em zelju primanjkuje mikroele-mentov, vitaminov in aminokislin, sepravilno ne razvijejo mle~no kislinske bak-terije.- Napake konsistence (premehko, pretrdozelje) so posledica nepravilnega soljenja.^e premalo solimo, se nam lahko zgodi,da je zelje premehko. Tak{no je lahkotudi, ~e imamo prenizke temperaturekisanja ali pa se nam zaradi slabega~i{~enja in prisotnosti zraka v zelju razvi-jejo na vrhu bakterije, ki prav takoomeh~ajo zelje.

- Napake vonja in okusa - so posledicapredolgega skladi{~enja surovega zelja vneprimernih prostorih. Vzrok je lahkotudi v premajhnem {tevilu mle~no kislin-skih bakterij, kar je posledica prevelikeuporabe za{~itnih sredstev ({kropiv).

- Napake barve - rde~kasta in sivkastaobarvanja so posledica prisotnosti kisika,ki omogo~i razvoj in rast kvasovkam inplesnim, ki povzro~ajo nepravilno kisan-je in tudi barvo zelja. Lepo rumeno barvozelja dajo sorte: vara`dinsko, ljubljansko,emona, medtem ko kranjsko okroglo inhibridi dajo popolnoma belo kislo zelje.

Pri nekaterih hibridih so ugotovili celoslab{i razvoj mle~no kislinskih bakterij, karima za posledico slabo kisanje zelja.Kislemu zelju zbolj{amo kakovost, ~e mudodamo do 10% glavnatega ohrovta. V temprimeru je barva ohrovta temnej{a, karv~asih moti celoten videz kislega zelja.

✍ Ana Ogorelec

Postopek priprave zelja za kisanje pri Pretnarjevih na Zgornji Dobravi.Slika zgoraj: zeljne glave s posebnim strojem nare`ejo na tanke rezine. Slika v sredini: narezanozelje nasolijo in natla~ijo v velike plasti~ne kadi. Slika spodaj: zelje zori obte`eno z velikimikamni.

a pri Pretnarjevih na ZgornjiDobravi pridelujejo odli~no kislozelje in repo je znano dale~ na-

okrog. Pri pridelavi zelja in repe prav ni~ne prepu{~ajo naklju~ju.

Na njivi poleg lastne hi{e vzgojijo sadike, kijih potem posadijo na lastnih in najetihnjivah v okolici Zgornje in Srednje Dobra-ve. Po nekaj letih intenzivne pridelave simora zemlja odpo~iti, zato morajo v ta na-men njive tudi najeti. Zemlja v okoliciZgornje Dobrave je ilovnata in malo kisel-kasta in kot taka ugodna za pridelavo zeljain repe. Polja so tudi dale~ od prometnihpoti in zdravju nevarnih izpu{nih plinov.

“Septembra za~nemo z rezanjem glav napolju. Zeljnate glave postajajo na vrhubele, kar je znak, da so dozorele. Preve~zrele pa za~nejo pokati. Glave na posebenstroj nato zre`emo, dodamo sol in 1000litrov velike kadi napolnimo z zeljem.Prekrijemo z deskami in obte`imo s kamni.Zorenje pri temperaturi, najbolje 18 stopinjCelzija, poteka pribli`no mesec dni, ko jezelje pripravljeno za prodajo. Letos je bilosu{no leto, zato je bilo pridelka manj.Vseeno smo skisali 15 ton zelja, 4 tone repein 6 ton zeljnatih glav, primernih zlasti zasarme, pa tudi solata, narezana iz njenih lis-tov je zelo okusna in druga~na od obi~ajnonaribanega zelja. Le poskusite!”, {e dodajaJo`e Pretnar, ki pri tej pridelavi okusnega`ivila najve~ pomaga sinu Ale{u.Ljudje prihajajo na Zgornjo Dobravo odblizu in dale~, saj vedo, kaj je dobro in zdra-vo. Sicer pa Pretnarjevi razva`ajo zelje inrepo, pakirano v lon~kih in sod~kih tervakuumsko pakirane zeljnate glave gostin-

cem, trgovcem in strankam na dom, vglavnem od Podnarta do Kranjske Gore.

✍ B. R.

MOJ VRT10 NA OBISKU

Po zelje in repo na Zgornjo DobravoDale~ od prometnih poti

D Ali veste da …

- se kislo zelje ve~inoma uporablja vprehrani v zimskem ~asu

- je kislo zelje bogat vir vitamina C inprepre~uje nastajanje rakavih obolenj

- so kisanje zelja poznali `e stari Slo-vani {e pred na{im {tetjem, predvsempa so ga jedli pomor{~aki, ker jih jeobvarovalo pred skorbutom

- so pri zastrupitvah s strupenimi goba-mi stari Grki pili zeljni sok kot pro-tistrup

Slika levo: Jo`e in Ale{ Pretnar iz ZgornjeDobrave kisata zelje in repo od leta 1994.Slika spodaj: Polje na Srednji Dobravi, kjerPretnarjevi pridelujejo zelje in repo, po~iva.

esen je ~as, ko nam narava ponujasvoje plodove in je tudi ~as za nabi-ranje zadnjih zdravilnih rastlin. V je-

senskem ~asu nabiramo {tevilne plodove,semena ter korenine zdravilnih rastlin.

Podzemne dele rastlin nabiramo predenpropadejo nadzemni deli zato, da rastline {elahko prepoznamo. Korenine pazljivo iz-kopljemo in pazimo, da jih nepo{kodujemo. Nato jih o~istimo prsti,kolikor se le da, zatem pa dobro speremo vteko~i vodi. Ne smemo jih namakati alipustiti stati v vodi dlje ~asa. Nikakor jih nesmemo prati z vro~o vodo, da ne speremozdravilnih u~inkovin. Podzemnih delovrastlin, ki vsebujejo sluzi pa tudi z mrzlovodo ne smemo izpirati, da se sluzi ne pok-varijo. Tak primer je korenina sleza

(Althea officinalis), ki se uporablja zalaj{anje razli~ni prebavnih in ko`nih te`av,uporabljamo pa ga tudi pri vnetjih grla inpri dra`e~em suhem ka{lju. Tak{nim koren-inam samo ostrgamo skorjo z no`em. [esve`e ve~je korenine in korenike razre`emokot salamo na tanke plo{~ice, te pa, ~e jepotrebno, na {e tanj{e plasti in jih posu{imoali namo~imo v 60 % alkoholni raztopini insi tako pripravimo tinkture. Med nabranimi koreninami ne sme manj-kati korenina gabeza (Symphytum offici-

nalis), ki je nepogre{ljiv pri spodbujanjuceljenja in obnavljanja tkiv in kosti. Gabezso `e pred stoletji uporabljali za hitrej{ezara{~anje po{kodovanih kosti in je tudidanes naju~inkovitej{e zeli{~no zdravilo zahitrej{e celjenje ran. Korenine gabeza samopostrgate z no`em, na drobno nare`ete innamo~ite v alkoholno raztopino ali olje insi pripravite mazilo. S temi pripravki silahko pomagate tudi pri razli~nih obolenjihko`e kot so glivice, akne, vneti izpu{~aji,luskavici, prepre~ujejo lomljenje nohtov inizpadanje las.^e ste ugotovili, da se vam je na vrtupreve~ razrasla rabarbara (Rheum offici-nale), njenih korenik nikar ne me~ite pro~.Korenike rabarbare v kitajski tradicionalnimedicini uporabljajo `e vsaj 5000 let protive~ini te`av s prebavo. Nenavadno prirabarbari je, da v majhnih koli~inah zapira,v ve~jih koli~inah pa deluje odvajalno. Iz

korenike pripravljen tonik pa spodbuja tek.Kot ne`no odvajalo deluje tudi koreninakislice (Rumex sp.) in tako pomaga priblagih zaprtjih, spodbuja pa tudi iztekanje`ol~a v ~revo. Tako jo lahko uporabljamo za~i{~enje in razstrupljanje organizma. Za~i{~enje organizma lahko uporabimo tuditinkturo pripravljeno iz korenine navadne-ga regrata (Taraxacum vulgare) in velikekoprive (Urtica Dioica), ki je tudiu~inkovito sredstvo za prepre~evanje izpa-danja in sivenja las. Korenine pomladanskega jegli~a (Primulaveris) so mo~no sredstvo za izka{ljevanje,sirup pripravljen iz korenin uteko~injagosto sluz in omogo~a izlo~anje te sluzi.Sirup uporabljamo pri kroni~nem ka{lju inob kroni~nem bronhitisu. Pri uporabipripravkov iz jegli~a ali trobentice pa mora-jo biti nose~nice previdne.V dana{njem stresnem na~inu `ivljenja sodobrodo{li naravni pripravki, ki delujejopomirjevalno in spro{~ajo. Tak{no delo-vanje najdemo v koreninah baldrijana

(Valeriana officinalis), ki je v srednjemveku veljal za zdravilo proti vsem boleznim.Novej{e raziskave so potrdile, da baldrijanspodbuja zdrav in trden spanec in zni`ujekrvni tlak. Pomaga skoraj pri vseh bolez-

nih, ki so posledica preobremenitev in stre-sa. Spro{~a tudi preve~ napete mi{ice,pomaga pri menstrualnih bole~inah, laj{abole~ine pri `ol~nih kamnih, napihovanjuin slabi prebavi ter pomirja kr~e gladkegami{i~ja.V parkih v oktobru in novembru dozorinavadni divji kostanj (Aesculus hippocas-

tanum), ki ga {tevilna farmacevtska pod-jetja uporabljajo za pripravo mazil protite`avam z `ilami. Iz zrelih semen si lahkotudi sami pripravite tinkturo tako, dakostanj na drobno nare`ete ali zmeljete innamo~ite v alkoholni raztopini. To raz-topino ne`no vtirate v bole~e noge in takolaj{ate te`ave, ki jih imate zaradi kr~nih `il,pripravek pa pomaga tudi pri celulitu,te`avah z aknami in hemeroidih.Glogovi (Crataegus monogyna) rde~iplodovi, ki dozorijo jeseni, vsebujejo sapo-nine, vitamin C, precej provitamina A,aluminij, natrij, kalij, kalcij in fosfornekisline. U`ivamo jih lahko sve`e iz njih palahko pripravljamo tudi d`eme, `eleje, vinoin likerje, okusni pa postanejo plodovi {elepo prvi zmrzali. Pripravki pa niso samookusni ampak tudi zdravilni in laj{ajote`ave s srcem in urejajo krvni pritisk.

MOJ VRT ZELI[^A 11

Plodovi, semena ter korenineZdravilne rastline v jeseni

J

Rde~i plodovi gloga so okusni in zdravilni.

MOJ VRT12 DOBRO JE VEDETI

ktobra in vse dokler ne zmrznejotla je pravi ~as, da poskrbimo zacveto~ okrasni vrt spomladi.

Obi~ajno opazimo zdravstvene te`ave pri~ebulnicah (tulipani, narcise, hiacinte,…), gomoljnicah (`afrani, anemone, …)in rizomih ({marnice, …) {ele predcvetenjem, ko je prepozno.

Rada bi opozorila na ukrepe, ki jih morateupo{tevati in izvesti `e jeseni od nakupadalje. Pri samem nakupu se ne odlo~ajmozgolj na podlagi lepe slike, ki nam je najboljv{e~. Najprej pomislimo, na kak{en prostorv vrtu `elimo posaditi te trajnice, je legason~na ali sen~na, so tla dobro ali slaboodcedna, … Tudi dobro izbrane ~ebulnicene bodo uspevale na napa~nem kraju! [elenato se odlo~imo za visoke ali nizke vrste,barvo, ~as cvetenja, … Ne pozabimo pre-veriti samih ~ebulic in gomoljev, ki najbodo ~im ve~ji, ne mehki na otip (gnilobe),brez krastavih po{kodb ali trohnobe,plesnive prevleke (narcisna sajavost, tuli-panov o`ig) in brez ~ebuli~nih u{i.Praviloma kupljene ~ebulice posadimo ~imhitreje, saj ne prena{ajo najbolje dalj{egaskladi{~enja.

Ponavadi se zdi tudi za~etnikom, da vedovse o spomladi cveto~ih ~ebulnicah. Kljubvsemu se moramo dr`ati vsaj osnovnihpravil.◆Sadimo samo v dobro odcedna (ne te`kaglinasta) tla z veliko vsebnostjo humusa,

◆Nikoli ne uporabljajmo za gnojenje sve`hlevski gnoj (zaradi bolezni in {kodljiv-cev)!

◆Sadimo na primerno globino in sadilnorazdaljo, ki sta vedno navedeni naembala`i.Ob tem bi opozorila, da pomeni globinasajenja razdaljo od spodnjega roba ~ebu-

lice do povr{ja tal. Ve~inoma jih sadimoposami~, zato izkopljemo jamico, ki jegloblja od mesta, na katerega bomoposadili ~ebulico. Na dno vsujemo malodrobnega peska in jo zasidramo v podla-go, zasujemo s prstjo in utrdimo. Tako seizognemo zra~nim `epom zlasti podve~jimi ~ebulicami, ki so najpogostej{anadloga in razlog, da spomladi zaman~akamo na vznik npr. tulipanov, saj sekorenine posu{ijo, ker ne pridejo do vodein hranil!

◆Pred sajenjem lahko vdelamo v tla insek-ticide proti talnim {kodljivcem, kot soogrci, strune ipd.

◆Prav tako lahko razku`imo zemljo in~ebulnice pred sajenjem proti gnilobam,trohnobam, o`igu (npr. osmojeni listi inpege na cvetovih tulipanov) s fungicidi,kot so PROPLANT + OCTAVE, PRE-VICUR, EUPAREN, DITHANE,ANTRACOL, …^ebulnice namakamo pred sajenjem od20 minut do ene ure v raztopini fitofar-macevtskega sredstva, tla pa zalijemo zraztopino pripravka in jih prekopljemo.Bolezni so zlasti problem v te`kih glinas-tih tleh, ki so obi~ajno tudi hladnej{a. Vtakem primeru se raje odpovejmo sajen-ju ~ebulnic, ker kljub na{im `eljam rast-line v neustreznih pogojih ne morejouspevati!

^e se gnilobe, trohnobe in krastavostipojavljajo v manj{em obsegu, ~ebulnicespomladi izkopljemo, izlo~imo oku`ene,ostale pa ponovno razku`imo.

◆Narcise lahko oku`i tudi narcisna muha(~ebulice so mehke, gnile in ne cvetijo)ter stebelna in ~ebuli~na ogor~ica(mehke in gnile ~ebulice, temni kolobar-ji na prerezu). Proti muhi lahko zavaruje-mo ~ebulice s potapljanjem v raztopinoCONFIDORJA, proti ogor~icam pa niu~inkovite kemi~ne za{~ite. Vse oku`ene~ebulice moramo uni~iti. Ogor~ice lahkooku`ujejo tudi tulipane, hiacinte, … zatov oku`ena tla vsaj tri leta ne smemo sadi-ti okrasnih ~ebulnic!

◆Ne, nismo pozabili na voluharja! ^e jestalni obiskovalec va{ega vrta, se rajeodpovejte tulipanom ali pa jih za{~itite ssadilnimi mre`ami. Uporabite pasti alirazna odganjala, kot so KEMOCIDPATRONE. Najbolj naraven na~in jezasaditev med narcise ali cesarske tuli-pane, ki mu ne di{ijo preve~. Povsemzanesljivih in u~inkovitih ukrepov protitemu glodalcu pa ni.

Kot pri vseh drugih rastlinah je tudi pri~ebulnicah odvisno predvsem od na{eoskrbe ali bodo z leti mo~nej{e in {tevil-nej{e ali pa bodo kmalu propadle!@elim vam lepo cveto~o pomlad!

✍ Tatjana Rupnik s.p., univ. dipl. ing. agr.

Cveto~a pomlad se poraja jeseniO

Upo{tevajmo navodila strokovnjaka

Zdrave ~ebulnice Tulipanov o`ig na ~ebulicah Li~inka in po{kodbe narcisne muhe Gniloba ~ebulne osnove, ogor~ice

SVETOVANJE O VARSTVU RASTLINV jesensko-zimskem ~asu vas vabim na svoja pre-davanja o {kodljivcih, boleznih in plevelih vrt-nin, sadnega drevja, okrasnih rastlin, … in~imbolj primernih ukrepih zatiranja. Svetujem naTERENU, po `elji nudim osebne in{trukcije.NOVOST: NA^RTOVANJE IN UREJANJE VRTOV! Vse informacije naGSM: 031/302-389.

MOJ VRT ZDRAVA HRANA 13

jda izvira iz jugozahodne Kitajske.Pri nas je bila prvi~ omenjena leta1426. V Evropi pridelujejo ajdo

predvsem v Rusiji, Ukrajini, na Poljskem,Hrva{kem, v Avstriji, na Danskem in tudiv Sloveniji. V prvi polovici tega stoletja jebila zelo raz{irjena tudi v Nem~iji in delnona ^e{kem. Glede na to, da je v svetu intudi pri nas v zadnjih letih ~edalje ve~jezanimanje porabnikov po zdravi hrani in stem tudi po ajdi, se ta po~asi a vztrajnovra~a na na{a polja.Ajda je ekstenzivna rastlina in ne dajevelikega hektarskega pridelka. Tudi vla-ganja so nizka, saj zahteva le plitvo oran-je, setev in spravilo.

Vsebnost in zdravilnostAjda vsebuje veliko lahko prebavljivih be-ljakovin, ki imajo izredno biolo{ko vred-nost, saj po aminokislinski sestavi zelo us-trezajo na{im potrebam. Beljakovine ajdeso kakovostnej{e v primerjavi z p{eni~nimi,sojinimi ali mesnimi. Vsebuje tudi ogljiko-ve hidrate, vlaknine, vitamina B1 in B6,mineralne snovi (fosfor, kalcij, `elezo). Vajdi je malo olja, ki je bogato z nenasi-~enimi ma{~obnimi kislinami. Ajdo uvr{-~amo med dieti~no, zdravo hrano. Ajdovamoka je bogata s cinkom in magnezijem.

Opis rastlinePri nas poznamo dve vrsti ajde, navadno intatarsko ali zeleno ajdo. Navadna ajda(Fagopyrum esculentum) je enoletna rastli-na, ki se razmno`uje s plodovi. Kli~na listasta razmeroma velika, okrogla. Ve~inakorenin ajde raste sorazmerno plitvo, te so`ilave in koreninski laski so dolgi od 3 do 5mm. Steblo ajde je so~no, kiselkastegaokusa, ker vsebuje oksalno kislino. Steblaso pogosto rde~kasto obarvana, zlasti ~e jeposevek nizek. Listi so sr~asto pu{~i~asti,tako dolgi kot {iroki. Na{e sorte ajde imajosorazmerno majhne liste. Cvetovi so v ses-tavljenih socvetjih, stranske socvetja solahko podobna klasu, s tem da so posameznicvetovi na kratkih pecljih. Cvetno odevaloajde je enojno, iz petih cvetnih listov, ki sopreobra`eni ~a{ni listi, saj spada ajda medbrezven~nice in nima pravih ven~nih lis-

tov. Cvetni listi so beli, ro`nati. Ajda imapodobno kot trobentice dva tipa cvetov.Na nekaterih rastlinah imajo cvetovi dolgepra{nike in kratke vratove pesti~ev, cvetovidrugih rastlin pa imajo nasprotno kratkepra{nike in dolg vrat pesti~a. Ajda jetujepra{na rastlina, opra{ujejo jo `u`elke.Za njeno opra{evanje so zelo pomembne~ebele. ^e v obmo~ja pridelovanja ajdepostavimo ~ebelje panje, se pridelek pove~aza 10 odstotkov. Semena navadne ajde sotriribs dolga od 4 do 7 mm. Tatarska ajda(Fagopyrum tataricum) raste pri nas kotplevel v navadni ajdi.

Pridelovanje ajdeAjda je rastlina, ki ni ob~utljiva na prej{njeposevke. Kot predhodnice so primerne rast-line, ki jim zmerno gnojimo, prevelikezaloge du{ika v tleh za ajdo pa nisonajprimernej{e. Ajda zahteva ~isto njivo,brez koreninskih plevelov. Sejemo jo okoli20. julija po `itih ali zgodnjem krompirju.Posejemo 80 -10 kg semena na hektar. Pri

nas sta v prodaji po`lahtnjeni sorti: siva indarja, ki pa sta `al zelo ob~utljivi na su{o.Sejemo jo z `itno sejalnico na medvrstnorazdaljo 12,5 cm. Za uspe{no kalitev naj bibila temperatura tal vsaj 10 0 C. Tla morajobiti suha in topla. Ajdo sejemo v globino 3-4 cm. Ajda je skromna rastlina in la`je ~rpa mi-neralne snovi iz tal kot ve~ina drugihpolj{~in. Prav skromnost ajde je tista last-nost, ki jo pribli`a pridelovalcem, ki `elijopridelke brez uporabe mineralnih gnojil in{kropiv. Ajda je zelo ob~utljiva na sredstvaza varstvo rastlin. Doslej {e ni znan herbi-cid, ki je ne bi prizadel. Pri nas ni primerov,da bi bolezni ali {kodljivci resneje ogrozilipridelek. Ajdo najpogosteje `anjemo z`itnimi kombajni. Po spravilu jo je potreb-no ~imprej posu{iti na pribli`no 10%vla`nost. ^e je predolgo vla`na rada plesni. Zaradi vseh njenih lastnosti in na~inapridelovanja je ajda rastlina, ki je zeloprimerna za ekolo{ko pridelovanje.

✍ Petra Ulamec, univ. dipl. in`. agr.

Skromna rastlina izredne biolo{ke vrednostiA

Ajda

NADEVANE BU^KE Z AJDOVO KA[OZa 4 -5 oseb potrebujemo: 5 mladih bu~k, 30 dag ajdove ka{e, 10 dag slanine, 2 ~ebuli,4 stroke ~esna, 2 jajci, 10 dag sira, 1,5 kg krompirja, ro`marin, majaron, sol, poper.Postopek: bu~ke operemo, razpolovimo podolgem; izdolbemo meso in polo`imo vpeka~; na margarini prepra`imo zlatorumeno ~ebulo; dodamo slanino, ki je narezana nadrobne ko{~ke; dodamo ajdovo ka{o; pra`imo {e pet minut; vse skupaj zalijemo z enimlitrom vode, ko zavre zmanj{amo temperaturo ognja; pokrijemo in du{imo 45 minut priminimalni temperaturi; ko je ka{a zdu{ena, jo ohladimo, prime{amo nariban sir, jajca,sesekljan ~esen, majaron ter bu~kino nasekljano meso; maso preme{amo in nadevamov izdolbljene bu~kine ~olni~ke; pe~emo v pe~ici pri 2000 C {e 20 minut; tik pred zdajcipotresemo {e preostanek sira ~ez vse skupaj in pustimo pe~i {e pet minut; za prilogo pri-poro~amo krompir, ki ga nare`emo na majhne kocke, ki jih posolimo, potresemo zro`marinom, ki ga je potrebno pe~i 40 minut pred serviranjem nadevanih bu~k.Dober tek! ✍ Darko Ulamec, vodja kuhinje Gosti{~a Tulipan Lesce

MOJ VRTOGLASI14

eseni in pozimi je idealen ~as, da na{e ideje pri urejanju vrtaza~nejo dobivati stvarno podobo. Predlagamo, da napraviteprijeten izlet na Primorsko in se ustavite v Kromberku priNovi Gorici. V Kamnose{tvu Brezav{~ek smo za vas pri-

pravili pestro izbiro vodnjakov in fontan. Prav gotovo se bo na{lotudi kaj po va{ih `eljah. Z veseljem vam bomo svetovali inpoiskali za vas najustreznej{o re{itev. Sedaj, ko zemlja na vrtu {ene zmrzuje, je ~as tudi za nekatera zemeljska dela, tako bo va{ vrtz na{o fontano spomladi `e lahko za`ivel v prenovljeni podobi.

S svojo naravno lepoto, trajnostjo, barvitostjo in mo`nostjo obde-lovanja igra kamen dandanes pomembno vlogo v arhitekturi inumetnosti. Pri vsem tem je zelo pomembno, da znamo kamenpravilno izbrati, ga pravilno oblikovati, kvalitetno vgraditi in tudivzdr`evati. Kamen je naravni material, ki `e sam po sebi izra`anekaj trajnega, trdnega in stanovitnega.

Ob pogledu na nekatere vrtove se nam v~asih zdi, kot da nisooblikovani, da je rastlinje preprosto tako zraslo. Toda tak videz namlahko ustvari le upo{tevanje nasvetov ali napotkov odli~nega vrt-narja ali sodelovanje s krajinskim oblikovalcem arhitektom.Oblikovanje vrta je tudi izraz okusa in `elja tistih, ki bodo v njem`iveli. Poleg osebnega okusa je potrebno upo{tevati tudizna~ilnosti lege zemlji{~a in predvidene funkcije, ki jih bomopo~eli na vrtu. Danes urejanje vrta ali parka lahko {tejemo zakreativen konji~ek, ki lahko zaposli vso dru`ino.

Na tr`i{~u se pojavlja vedno ve~ ponudbe kako si ustvariti lep vrt sstilom, ki bo `ivel z okoljem, tako, da nam bo nudil spro{~enost,zavetje in bo blagodejno vplival na duha. Opremljanje vrta se seve-da ne kon~a s sejanjem in sajenjem rastlin, temve~ nadaljuje stlakovanjem stezic, izdelavo pergole, namestitvijo vrtnih miz inklopi, vodnjakov, korit in nenazadnje tudi fontan, ribnikov inumetnih jezer.

MOJ VRT PREDSTAVLJAMO

Kamnose{tvo Brezav{~ek

^as za izbiro vodnjakov in fontanJ

Izdelujemo: - vrtne mize in klopi, cvetli~na in druga korita, vodnjake,fontane, obrobe ribnikov in bazenov

- okenske police, stopnice, tlake, obrobe, erte, portale,…- kuhinjske in kopalni{ke pulte, kamnito opremo gostinskihlokalov, trgovin, mesnic, bank,…

- nove nagrobne spomenike in obnavljamo stare- restavriramo cerkve, gradove

Vabimo vas na na{o stalno razstavo na sede`u podjetja, kjer vambomo z veseljem pomagali pri izbiri kamna in izdelka. Prina~rtovanju va{ega vrta bodo z veseljem sodelovali na{i arhitek-ti in oblikovalci, ki bodo uskladili zakonitosti narave in va{e`elje. Zavedamo se pomembnosti izvr{iti kompletno storitev, zato vasbodo na{i vrhunski monterji obiskali `e ob izmerah, kasneje paizdelke tudi dostavili in kakovostno montirali.

MOJ VRT16 NA ENEM MESTU

KMETIJSKO VRTNARSKI CENTER- vse za va{ zelenjavni in okrasni vrt ter sadovnjak- fitofarmacija - sredstva za varstvo rastlin - svetovanje- krmila, `ita, gnojila, semena, ...- kmetijska mehanizacija - stroji, rezervni deli- delovna za{~ita, gozdarska, hlevska in mesarska oprema- hobi program, ro~no orodje- ~istila in pripomo~ki za mle~no proizvodnjo- barve, laki, premazi, olja, maziva- gospodinjski pripomo~ki- zoo program - hrana in oprema za male `ivali

- pesek in zemlja za grobove, sve~e- ma~ehe, krizanteme, ...- VELIKA IZBIRA ^EBULNIC

- sadike sadnega drevja, grmovnic, trajnic, ...

UGODNO - UGODNO - UGODNO

KGZ Sloga Kranj, z.o.o., [uceva 27, Kranj