Možgani in žilje -...
Transcript of Možgani in žilje -...
1
Možgani in žilje
Doc dr Jan Kobal, Klinični oddelek za
vaskularno nevrologijo in intenzivno
nevrološko terapijo
Normalen angiogram in odsotnost
krvnega pretoka pri možganski smrti
(desno, eksperimentalna žival)
2
3
Možgani predstavljajo le okrog
2 % telesne mase človeka
(1400-1500 g), porabijo več kot
15 % minutnega volumna srca
v mirovanju in 20 % kisika
4
Možganski krvni obtok
Nemoten dotok arterijske krvi zagotavlja oskrbo s
kisikom in glukozo, ki ju možgani najbolj
potrebujejo.
Anatomske in fiziološke posebnosti možganskih žil
zagotavlja enakomeren krvni pretok v možganih.
Obolenja možganskih žil so pogosta, posebej pri
starejši populaciji.
S hitro intervencijo lahko mnogim bonikom
izboljšamo prognozo in kvaliteto življenja.
5
Možganska kap
• Nenaden nekonvulziven nevrološki
izpad
• Imamo dva osnovna podtipa:
Ishemična kap (60%) in hemoragija
(40%).
• Značilen je časovni profil z nenadnim
začetkom, stabilizacijo in postopnim
izboljšanjem simptomatike.
6
(Avto)regulacija možganskega
krvnega pretoka
• Sistem vazomotornih refleksov vzdržuje
konstanten pretok (rCBF) ne glede na
spremembe perfuzijskega tlaka.
• Sodelujejo receptorji v endotelu, avtonomna
živčna vlakna v steni arteriol, gladka muskulatura
v žilni steni. Je neodvisna od metabolizma.
• Metabolna regulacija
• Kemična regulacija (CO2, O2)
7
krv
ni pre
tok
ml/
100g/m
in
srednji art. tlak
mmHg
Avtoregulacija možganskega krvnega pretoka
8
Razvoj možganskega infarkta
• Normalen pretok: 50 ml/100g/min
(sivina 70, belina 20)
• Možgansko tkivo postane
nefunkcionalno, če pade pretok
pod 23 ml/100g/min
• Padec pretoka pod 10-12
ml/100g/min preživijo nevroni le
za kratek čas (4-5 min) ► infarkt
9
Žariščen nevrološki izpad je odvisen od lokacije in velikosti okvare
zaprta arterija
infarkt
10
leva
možganska
hemisfera
prefrontalni
korteks
premotorni
korteks
motorični
korteks
primarni
somatosenzorni
korteks
parietalni
lobus
okus
primarni
vidni
korteksoptična
radiacija
cerebelu
m
možgansko
deblo
senzorno
govorno
področje
(Wernicke)
primarni
slušni
korteks
motorično
govorno
področje
(Broca)
leva art
cerebri
media
11
Možgani so povezani s srcem z velikimi
arterijami
Kap je lahko kardioembolična
(izvira iz srca) ali
aterotrombotična: žilno-žilni
embolizem, tromboza zaradi
hude ateroskleroze
12
13
Muralni trombus po AMI
14
Vegetacije na zaklopkah ob bakterijskem
endokarditisu
Atrijska fibrilacija ob razširjenih
srčnih votlinah
16
Arterijska tromboza z žilno-
žilnim embolizmom
trombus trombus trombus
embolus embolus
17
Huda ateroskleroza velikih
možganskih arterij
18
Arterijsko kri dovajajo možganom karotidne in
vertebralne arterije
Art
Vertebrales
Art carotis
communis
Carotis
externa
Carotis
interna
19
Karotidni in bazilarno arterijo povezuje na
bazi lobanje Willisijev anastomotični krog
Art Basilaris
Art cerebri
media
Art vertebralis
Cerebelli inferior
Cerebelli superior
Art cerebri posterior
Art communicans
posterior
Art cerebri
anterior
Art communicans
anterior
Art
carotis
interna
Ostale anastomoze
20Art
carotis
communi
Art
facialis
Art
maxilaris
Art
angularis
Art
meningic
a media
Art
cerebri
anterior
Art
meningica
media
Art communicans
posterio
Art
OftalmcaArt cerebri
media
Art cerebri
posteriorArt
Basilaris
Art occipitalis
Art
vertebralis
Art carotis
interna
Carotis externa
21
Povirje arterije cerebri
anterior
22
Senzorni
homunkulus
trup
jezik
Primarni motorični
korteks
Infarkt v področju arterije
cerebri anterior prizadene
spodnjo končino – minimalen
izpad senzibilitete.
23
Povirje arterije cerebri medie
Infarkt v področju
arterije cerebri
medie prizadene
roko, obraz, jezik
24tr
up
jezik
Primarni motorični
korteks
Senzibilitetni
izpad se pokriva
z motoričnim !
25
Povirje arterije cerebri
posterior
Infarkt v področju arterije cerebri
posterior prizadene vidno polje
27
Anastomoze v mejnih področjih med arterijami (watershed
areas, zadnje poljane)
Mejno področjemed ACA in ACM
Notranje mejno
področje
Mejno področjemed ACM in ACP
Ishemija
v
področju
zadnjih
poljan ob
zapori
karotidne
arterije
28
29
Lipohialinoza možganskih arterij je vzrok
za lakunarne infarkte in možgansko
krvavitev
30
Lentikulostriatne arterije
arteria cerebri media
Lakunarni
infarkt
Arteriae
lenticulostriatae
Hipertenzivna možganska krvavitev
31
V primeru
demarkirane
kapi zdravimo
bolnika
konzervativno
32
V primeru
ishemične
penumbre
(znotraj 4,5
h) zdravimo
interventno
33
Uporabimo sistemsko
(spodaj) trombolizo
ali naredimo
interventni poseg
(desno)
Dobra reperfuzija arterije cerebri medie
35
36
Pogled na možgane
od spodaj
Circulus
Willisii
Anevrizma na arteriji
communicans anterior
37
Subarahnoidna krvavitev zaradi rupture
anevrizme možganskih arterij
38
Površinske in globoke vene možganov
se izlivajo v venske sinuse
39
Venae jugularis
internae
ttSinus
transversus
Kortikalne vene
Sinus sagitalis
superior
Vena Galeni
Sinus sagitalis
inferior in
rectus
40
Hemoragični infarkt ob trombozi
venskih sinusov
Trombozo venskih sinusov najbolj
pogosto zdravimo s heparinom v
terapevtski dozi
41
Amiloidna angiopatija je vedno pogostejši vzrok za
možganske žilne bolezni še posebej pri starejših
43
Zaključki
Cerebrovaskularna bolezen (CVB) je najbolj
pogosto nevrološko obolenje odraslih (50 % +).
Vsak zdravnik bo imel opravka z bolniki s CVB.
Pregledovanje bolnikov s CVB je eden najbolj
instruktivnih pristopov k nevrologiji; zaradi
fokalnih simptomov se naučimo funkcionalne
nevroanatomije.
Nevrološka klinika, UKC
Ljubljana
44