www.zurnal24.si

PromoOGLASNA PRILOGA53

Vsestranski ZP. Zemelj-ski plin (ZP) lahko upora-bljamo za kuho, pripravo tople sanitarne vode, za ogrevanje prostorov, vse pogosteje tudi za hlajenje prostorov, pridobivanje električne energije in kot gorivo v prometu. ZP nas hrani, umiva s toplo vo-do, pozimi greje, poleti pa hladi in nas celo prevaža.

Več kot 250 let. Zaloge ZP so velike in glede na dana-šnjo proizvodnjo zadoščajo za več kot 250 let. Vsako leto odkrijejo nove zaloge in nahajališča. Zanesljivost oskrbe v Sloveniji je zara-di razpršenosti virov, zaku-pljenih podzemnih skladišč in visokih zahtev Evropske komisije zelo dobra.

Raznolikost uporabe

Že v 75 občinah in 129 tisoč uporabnikov. Zemeljski plin je udoben in dostopen energent prihodnosti.

Modro je imeti zemeljski plin

Malo prostora. Plinski ko-tli zavzamejo malo prosto-ra, nameščeni pa so lahko v kopalnici ali vgrajeni kot kuhinjski element. Ne po-trebujete plinske jeklenke ali plinohrama pred hišo, prav tako ne rezervoarja s kurilnim oljem v kleti, po-rabo pa plačujete za nazaj.

Prednosti energenta

54

ISTO

CKPH

OTO

Zemeljski plin je energent prihodnosti. Glavni razlog

za njegov preboj je kombi-nacija okoljske ustreznosti,

cene in velikih zalog.

Zalog je dovolj

Vodilni energent.Mednarodna agen-cija za energijo ugotavlja, da se bo pomen zemeljske-ga plina bistveno povečal.

Do leta 2035. Ali vstopamo v zlato dobo zemeljskega pli-na? Tako je naslov poročila, ki ga je na 131 straneh obja-vila Mednarodna agencija za energijo iz Pariza. Ustanovi-li so jo člani OECD. Agen-cija ugotavlja, da bo zemelj-ski plin do leta 2035 prehitel premog, in tudi, da bo le še malo zaostajal za nafto. Po predvidevanjih se bo poraba zemeljskega plina povečala za 50 odstotkov, kar bo leta 2035 predstavljalo več kot 25 odstotkov vse porabljene

raztreseni po vsem svetu, še posebno pa bo to ugodno vplivalo na večjo konkuren-co na trgu s plinom in s tem na nižje cene zemeljskega plina. Tudi Evropska unija (EU) prepoznava zemeljski plin kot ključni energent. S ciljem zagotavljanja večje konku-renčnosti in nižjih stroškov za gospodinjstva je na ravni EU, poleg električne energi-je, enotno urejen le še notra-nji trg z zemeljskim plinom.

Uporaba ze-meljskega pli-na mogoča že v 75 občinah

Svetovna po-raba energije po virih

PrOmO, GIZ DZP www.zurnal24.si sobota, 17. septembra 2011

energije. Kaže, da bo sredi te-ga stoletja zemeljski plin po-stal vodilni energent.

Viri nahajališč po vsem svetuGlavni razlog za tak vzpon zemeljskega plina je kombi-nacija okoljske sprejemlji-vosti in cenovne ugodnosti zemeljskega plina. Zaradi odkrivanja in uporabe novih virov se bo občutno poveča-la tudi njegova ponudba. Vi-ri zemeljskega plina oziroma nahajališča bodo geografsko

�plinsketehnologije

Za učinkovito rabo energijeZemeljski plin je okolju in ljudem prijazno gori-vo, na kar opozarjajo tudi nevladne organizacije in zdravstveni strokovnjaki. Kombinacije tega, ugodne cene in odkritja veliko novih zalog so glavni razlogi za njegov preboj.Države, ki zadostno ne izko-riščajo tega konkurenčnega vira, bodo gospodarsko izgubljale, njihova gospo-dinjstva pa bodo soočena z višjimi življenjskimi stroški. V Sloveniji sta trenutno v javni obravnavi energetski zakon in NEP. Prednosti tega energenta se mora-jo odražati tudi v teh dveh dokumentih. Za dobrobit Slovenije je smiselno, da se na območjih, kjer je že zgrajeno distribucijsko pli-novodno omrežje, v čim večji meri skuša to omrežje tudi izrabiti. Ni dopustno, da na teh območjih posta-vljamo zakonodajne ovire za uporabo zemeljskega plina, dodeljujemo subven-cije države za druge drage sisteme oskrbe z energijo ali jih skušamo vpeljevati s silo – tega si enostavno ne moremo privoščiti.Njegovo učinkovito izrabo omogočajo sodobne plin-ske naprave z nadpovpreč-nimi izkoristki. Zamenjava starejših naprav na vse vrste goriv z novimi na ze-meljski plin je ukrep, ki ob danem finančnem vložku prinaša največje okoljske in finančne učinke. Nalogo za čimprejšnjo uvedbo novih tehnologij moramo prevzeti vsi: od sistemskih opera-terjev, dobaviteljev, države, projektantov, izvajalcev in arhitektov do odjemalcev, ki že vse bolj stremimo k učinkoviti rabi energije in varovanju okolja.

Ali vstopamo v zlato dobo zemeljskega plina?

vir

: in

tern

ati

on

al

ener

gy

ag

ency

(pa

ris)

54

Emisijski faktorji za drobna kuriščaGorivo Emisijski faktor (g/GJ)

skupni lebdeči delci

PM10 PM2,5

Črni premog, rjavi premog, ostala trdna goriva 80 60 60

Zemeljski plin 0,9 0,9 0,9

Sintetično pridobljeni plini 5 5 5

Težko kurilno olje 50 40 30

Ostala tekoča goriva 50 40 30

Biomasa 50 40 40

Vir: EMEP/CORINAIR Emission Inventory Guidebook 2007

Izpusti CO2 za posamezne nosilce energijeVir energije Na enoto

energije(kg/kWh)

zemeljski plin 0,20

utekočinjeni naftni plin 0,215

ekstra lahko kurilno olje 0,265

lahko kurilno olje 0,28

rjavi premog-domač 0,32

daljinska toplota 0,33

lignit 0,33

rjavi premog-uvožen 0,40

elektrika 0,53

55Promo, GIZ DZPsobota, 17. septembra 2011 www.zurnal24.si

Okolje. Uporaba ZP je energetsko učinkovita in prijazna do okolja.

Pomembno. Če bomo v Slo-veniji želeli povečati ener-getsko učinkovitost in spod-buditi učinkovito rabo virov, bomo v trenutnih in pričako-vanih energetskih, okoljskih in ekonomskih razmerah kot strateško pomembno morali upoštevati tudi uporabo ze-meljskega plina. V mešani-ci energetskih virov v EU je zemeljski plin drugo najpo-membnejše gorivo.

Čezmerna onesnaženostV urbanih okoljih, kjer je velika koncentracija poseli-tve, se danes – zaradi upo-rabe velikih količin nafte, kurilnega olja in lesne bio-mase – srečujemo s proble-matiko čezmerne onesna-ženosti zraka, ki škodljivo vpliva na zdravje ljudi in povečuje tveganje za nasta-nek številnih bolezni. Lani je Evropska komisija Slo-veniji izročila tožbo zaradi večletnega preseganja do-voljene dnevne koncentra-cije prašnih delcev PM10. Z vidika manjšega onesna-ževanja in izpustov emisij postaja zemeljski plin vse pomembnejši za ogrevanje in kot pogonsko gorivo, saj njegova uporaba praktično ne povzroča emisij prašnih delcev.

Zemeljski plin v prometu

Največji pozitiven okoljski učinek uporabe ZP v prome-tu je zmanjševanje emisij, še posebno prašnih delcev.

Kmalu. V Sloveniji prve javne polnilne postaje. Še letos v Ljubljani in na Jesenicah.nijo (smo edina država EU, ki še nima nobene javne pol-nilne postaje) hitro in profi-tabilno, in sicer tako za po-nudnike tovrstnih storitev kot seveda za uporabnike.

Največji pozitivni učinki uporabe stisnjenega zemelj-skega plina (metana) so pri urbanih vozilih v mestnih sre-diščih. Torej pri avtobusih, to-vornjakih, lahkih dostavnih vozilih, taksi službah, komu-nalnih tovornjakih ipd. Lju-bljansko podjetje LPP je že naročilo prvih 20 avtobusov, novembra 2011 pa bo odprta prva polnilna postaja za te av-tobuse, ki bo javna.

Vozila. Tehnologijo uporabe zemeljskega plina v vozilih je razvila industrija in pred-stavlja dobro preizkušene in komercialno izvedljive teh-nične in organizacijske re-šitve, ki vključujejo distri-bucijo goriva (standardi za polnilne postaje) ter različne serijske modele avtomobilov za javni prevoz (avtobusi), tovorna vozila in osebna vo-zila. Praktično ni avtomobil-ske znamke, ki teh avtomo-bilov ne bi ponujala.

Prvih 20 avtobusovTo pomeni, da je lahko uva-janje te tehnologije v Slove-

S plinom do čistejšega zraka

Naložba. V mešanici ener-getskih virov v EU je zemeljski plin trenutno drugo najpo-membnejše gorivo, saj je nje-gov delež v primarni energiji trenutno 24 odstotkov. V Slo-veniji je ta delež trenutno 12 odstotkov. Do leta 2030 se bo delež ZP v primarni energiji v EU kljub učinkoviti rabi ener-gije povečal na 29 odstotkov.

Delež ZP se bo povečal na 29 %

Hkratni proces. SPTE po-meni soproizvodnjo toplo-tne in električne energije. Je eden izmed najustreznej-ših načinov za povečanje energetske učinkovitosti. O soproizvodnji govorimo, kadar se v istem procesu hkrati proizvajata električ-na in toplotna energija. Ta-ka energetska proizvodnja dosega bistveno višje sku-pne izkoristke kot ločena proizvodnja elektrike in to-plote. Pri tem uporabljamo električni generator, ki ga poganja mehanska energija vrtečih se delov motorjev oziroma turbin, odpadna toplota pa se lahko upora-blja za ogrevanje.

Varujte okolje. Z upora-bo kondenzacijske tehni-ke lahko zmanjšate porabo energije in hkrati varujete okolje. Kotli, ki uporablja-jo kondenzacijsko tehniko, bistveno bolje izkoristijo dovedeno gorivo, kot ga izkoristijo konvencionalni ogrevalni kotli. Konden-zacijska tehnika namreč iz-koristi tudi tisti del energi-je, ki sicer kot vodna para neizkoriščena uhaja skozi dimnik. Če pa dimne pline ohladimo pod mejo kon-denzacije, vodna para kon-denzira in odda dodatno to-ploto, ki jo lahko koristno uporabimo za ogrevanje.

Kratica SPTE

Kondenzacijski kotel

Električna in toplotna energija

Benjamin Lukan o ZPMag. Benjamin Lukan, stro-kovnjak Inštituta za varstvo okolja ZZV Maribor, je na posvetu o kakovosti zraka predstavil kakovost zraka v Sloveniji in Mariboru. Med najpomembnejšimi vzroki za onesnaženost s prašnimi del-ci je navedel promet, sledijo kurišča, industrija in daljin-

Več kot 100% izkoristek

� dejstvo

isto

ckph

oto

PM10 – delci, ki so v pov-prečju veliki manj kot 10 mikrometrov (njihov ae-rodinamični premer je 10 mikrometrov ali manj);PM2,5 – delci, ki so v pov-prečju manjši od 2,5 mikro-metra (njihov aerodinamični premer je 2,5 mikrometra ali manj).

ski transport. Z vidika upo-rabe goriv je po Lukanovem mnenju danes najprimernej-ša uporaba zemeljskega pli-na, ob tem pa je treba razvi-jati učinkovito rabo energije in uporabo obnovljivih virov energije. Zaradi tehnološkega na-predka, ki omogoča varno, ekonomično in okolju pri-jazno uporabo zemeljskega plina, je pomembno končne odjemalce spodbujati, naj se odločajo za uporabo zemelj-skega plina.

PrOmO, GIZ DZP www.zurnal24.si sobota, 17. septembra 2011

Uporabno. Zemeljski plin je vsestransko uporaben energent.

Uporaba. Velika prednost zemeljskega plina (ZP) je v njegovi raznolikosti in vsestranskosti uporabe. Uporabljamo ga lahko za kuho, pripravo tople sani-tarne vode, ogrevanje pro-storov, vse pogosteje pa tudi za hlajenje prostorov, kot pogonsko gorivo v pro-metu in celo za pridobi-vanje električne energije. Dejstvo je, da plinski ko-tli v stanovanju ali hiši za-vzamejo le malo prostora, saj ne zahtevajo posebnega mesta. Montirani so lahko v kopalnici ali vgrajeni kot kuhinjski element, saj oko-lice ne ogrevajo neposre-dno.

Varno kuhanje z ZPKuhanje z zemeljskim plinom je udobno in var-no. Pri tem ne potrebujete plinske jeklenke z uteko-činjenim naftnim plinom. Tako odpade neprijetno in težko rokovanje z jeklen-ko. Ker jeklenka v tem primeru odpade, prihra-nite tudi prostor v omari. Pri kuhanju z zemeljskim plinom lahko enostav-no in natančno uravnava-te plamen, kar je ključno

Kogeneracija na ogled v MIC

Didaktični energetski poligon prikaže, kako najpri-merneje izkoristiti kogeneracijo na ZP.

Enostavna uporaba, brez jeklenk in na-ročanja go-riva

Velenje. V šolskem centru Velenje so zgradili razvojno-didaktični energetski poligon.trične energije pa prodajajo v omrežje.

Didaktični poligonDidaktični energetski poli-gon obiskovalcem prikaže, kako najprimerneje izkori-stiti obnovljive vire energi-je ali pa kako najbolj smo-trno izkoristiti posamezne energetske vire, in tako po-maga do pravilne odločitve. Pri kogeneraciji se tako in-teresenti lahko informirajo pred odločitvijo za vgradnjo tovrstne energetske eno-te. Prihranki in obratovalna podpora omogočajo vračilno dobo petih let.

Izobraževanje. V šolskem centru Velenje – medpod-jetniškem izobraževalnem centru MIC – so zgradili ra-zvojno-didaktični energet-ski poligon, v katerega so vključili tudi kogeneracijo na zemeljski plin (ZP). Ta-ko je kogeneracijska enota vključena v realno energet-sko okolje, na katerem se lahko didaktično usposa-bljajo dijaki, študenti, in-stalaterji in ostali, hkrati pa le-ta v aktivnem stanju pro-izvaja toploto in električno energijo. Uporabljajo jo za lastno rabo energetske oskr-be objekta MIC, viške elek-

Kuham, grejem, se umivam,vozim ...

�•�prihranek goriva,•��manj škodljivi vplivi na okolje, •��najprimernejši energent za

urbana okolja,•�poceni ogrevanje,•�udobnost in•�zanesljivost oskrbe.

Zemeljski plin:

Manj stroškov. Ker imajo v gostišču Julči veliko po-rabo tople vode in elektrike, cene za porabljeno energijo pa naraščajo, so se odločili zmanjšati stroške s soproi-zvodnjo. Z nakupom tehno-logije SPTE in njeno vgra-dnjo imajo sedaj tople sa-nitarne vode v izobilju, vso proizvedeno elektriko pa porabijo sami. “Če ob tem upoštevamo še subvencijo države za vsako proizvede-no kWh, je naša investicija zagotovo upravičena,” pra-vi Kolman, lastnik gostišča.

Med prvimi. Zgradba po-družnične OŠ Škale je med prvimi v velenjski občini, na kateri so izvedli celovito energetsko rekonstrukcijo. Najprej sanacijo stavbnega pohištva in ovoja zgradbe, nato sanacijo ogrevalne-ga sistema. Kurilno olje je zamenjala soproizvodnja toplote in električne ener-gije (SPTE) z zemeljskim plinom kot energentom.Gregor Tepež, energetski svetovalec, ki je sodeloval pri projektu, pravi, da je šola pridobila popolnoma novo in sodobno kotlov-nico z dvema kogeneracij-skima enotama, ki bosta v prihodnje oskrbovali šolo s toplotno in električno ener-gijo. Emisije CO2 se bodo samo z zamenjavo ener-genta na letni ravni zmanj-šale za 10 ton.

Gostišče Julči

OŠ Škale

Subvencija za kWh elektrike

Nižji stroški gorivaSkladiščenje pri ogre-vanju z zemeljskim pli-nom ni potrebno, stroški vzdrževanja kurilnih na-prav in goriva pa so nižji. Ker je zemeljski plin ne-nehno na razpolago, vam je na voljo toliko tople vo-de, kolikor je potrebujete. In seveda kadar jo potre-bujete.

Ker ne onesnažuje zra-ka, je primeren v mestih za dostavna vozila, taksije in avtobuse mestnega potni-škega prometa. V Los An-gelesu drugih mestnih av-tobusov sploh nimajo več, v Evropski uniji pa ga kot pogonsko gorivo največ uporabljajo v Nemčiji in Italiji.

Za deset ton manj emisij

� prednosti

VIR

: ARH

IV G

IZ D

PZ

za pripravo okusnih jedi. Tudi ogrevanje z zemelj-skim plinom je nadvse udobno, saj lahko pozabite na nenehne skrbi glede ko-ličin preostalega goriva.

ISTO

CKPH

OTO

56