MODEL PRESOJANJA IN RAZVIJANJA KAKOVOSTI V ...poki.acs.si/documents/N-49-6.pdfnje, kateri vidik,...

ISBN 978-961-6130-82-0COBISS.SI-ID 244323328

Model presojanja in razvijanja kakovostiv svetovalnih središčih za izobraževanje odraslih

Izdal: Andragoški center SlovenijeAvtorice: mag. Tanja Možina, Sonja Klemenčič, mag. Tanja Vilič Klenovšek, Jerca RupertJezikovno pregledala: Marjana KunejOblikovanje: Nina ŠpolarDTP: Ksenija KonvalinkaTisk: Tiskarna Pleško d.o.o.Naklada: 450 izvodovPublikacija je brezplačna.

MODEL PRESOJANJA IN RAZVIJANJA KAKOVOSTI V SVETOVALNIH SREDIŠČIH

ZA IZOBRAŽEVANJE ODRASLIHTanja Možina, Sonja Klemenčič, Tanja Vilič Klenovšek, Jerca Rupert

Pripravo in izdajo publikacije sta financirala Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada ter Ministrstvo za šolstvo in šport Republike Slovenije. Projekt se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja človeških virov za obdobje 2007-2013, razvojne prioritete „Razvoj človeških virov in vseživljenjskega učenja“ in prednostne usmeritve „Izboljševanje kakovosti in učinkovitosti sistemov izobraževanja in usposabljanja.“

ISBN 978-961-6130-82-0

9 7 8 9 6 1 6 1 3 0 8 2 0

Ovitek metode.indd 1 9.11.2009 13:17:51

Andragoški center Slovenije2009

MODEL PRESOJANJA IN RAZVIJANJA KAKOVOSTI

V SVETOVALNIH SREDIŠČIH

ZA IZOBRAŽEVANJE ODRASLIH

Tanja Možina, Sonja Klemenčič, Tanja Vilič Klenovšek, Jerca Rupert

CIP - Kataložni zapis o publikaciji

Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana

374.7.048

MODEL presojanja in razvijanja kakovosti v svetovalnih središčih

za izobraževanje odraslih / Tanja Možina ... [et al.] ; [prevajalka

povzetka Barbara Skubic]. - Ljubljana : Andragoški center

Slovenije, 2009

ISBN 978-961-6130-82-0

1. Možina, Tanja, 1969-

244323328

33

Vsebina

1 UVOD . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 5

2 CILJIPRESOJANJAINRAZVIJANJAKAKOVOSTIVSVETOVALNIHSREDIŠČIH . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 9

3 OPISMODELAZAPRESOJANJEINRAZVIJANJEKAKOVOSTIISIO . . . 19

3 .1 KonceptualnaizhodiščamodelakakovostiISIO . . . . . . . . . . . . . . . 19

3 .2 ModelkakovostiISIO–strukturainpodročjapresojanjakakovosti . 23

3 .3 ModelkakovostiISIO-ravniopredeljevanja,presojanjainrazvijanjakakovostisvetovalnedejavnosti . . . . . . . . . . . . . . . . . . 30

4 MODELKAKOVOSTIISIO-NAČINIOPREDELJEVANJA,PRESOJANJAINRAZVIJANJAKAKOVOSTISVETOVALNEDEJAVNOSTI . . . . . . . . . 31

4 .1 AkreditacijavmodelupresojanjainrazvijanjakakovostivsvetovalnihsrediščihISIO . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 33

4 .2 SpremljanjevmodelupresojanjainrazvijanjakakovostivsvetovalnihsrediščihISIO . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 43

4 .3 SamoevalvacijavmodelupresojanjainrazvijanjakakovostivsvetovalnihsrediščihISIO . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 54

4 .4 ZunanjaevalvacijavmodelupresojanjainrazvijanjakakovostivsvetovalnihsrediščihISIO . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 66

5 MODELKAKOVOSTIISIO−POVEZANOSTNOSILCEVINČASOVNOUSKLAJEVANJEPRIOPREDELJEVANJU,PRESOJANJUINRAZVIJANJUKAKOVOSTISVETOVALNEDEJAVNOSTI . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 79

44

6 POGOJIZAUVELJAVITEVMODELAPRESOJANJAINRAZVIJANJAKAKOVOSTIVSVETOVALNIHSREDIŠČIHISIO . . . . . . . . . . . . . . . . 87

7 LITERATURA . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 93

8 PRILOGE . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 97

8 .1 Priloga1 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 98

8 .2 Priloga2 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 111

8 .3 Priloga3 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 115

9 THEFRAMEWORKFORQUALITYASSESMENTANDQUALITYDEVELOPMENTINADULTEDUCATIONGUIDANCECENTRES . . . . . 131

5

1 UVOD

SpripravoprveštudijeznaslovomIzhodiščazarazvojkakovostivsvetovalnihsrediščih za izobraževanje odraslih (ACS1, 2007) pričeti proces zaokrožamo zdelom,ki jepredvami .S temsmoutemeljili inopredelilimodelpresojanja inrazvijanja kakovosti v svetovalnih središčih za izobraževanje odraslih2, v toomrežjepagabomovpeljevalipostopno .Modeljezasnovannatrehtemeljnihciljihsvetovalnedejavnostivizobraževanjuodraslih,insicerna:

• zagotavljanjudostopadosvetovanjazaizobraževanjeinučenjevsemodra-slim,šeposebnoranljivimskupinam;

• zagotavljanjukakovostnihsvetovalnihstoritevzaizobraževanjeinučenje;• učinkovitihukrepihzavečjovključenostinuspešnostodraslihvvseživljenj-

skemučenju .

Sodobnikonceptisvetovalnegadelakottemeljnoizhodiščepresojanjainrazvija-njakakovostiopredeljujejokoristi(rezultateinučinke),kijihimajoodsvetoval-ne dejavnosti neposredni uporabniki svetovalnih storitev . Vendar vmodelu, kismogarazvili,nismomoglimimociljevdrugihsubjektov,ki imajopomembnovlogoprinačrtovanju,razvijanju,opravljanjuinvrednotenjusvetovalnedejavno-stivsvetovalnihsrediščihzaizobraževanjeodraslih .Prisnovanjumodelasobiliupoštevani tudi vsi temeljni elementi, bodisi vstopni (potencialni svetovanci –ciljneskupine,osebje,viri/oprema/informacijskebaze),bodisiprocesni(sveto-valni proces kot temeljni proces; partnerstvo, informiranje in promocija terpresojanjeinrazvijanjekakovostikotpodporniprocesi),bodisiizstopni(rezulta-

1 Kratica ACS pomeni Andragoški center Slovenije. Ponekod jo v besedilu uporabljamo zaradi racional-nosti.

2 V besedilu namesto izraza »model presojanja in razvijanja kakovosti v svetovalnih središčih za izobraže-vanje odraslih« pogosto uporabljamo tudi izraz »model kakovosti ISIO« ali samo »model«. Vse tri različi-ce so pomensko enake.

6

ti in učinki) dejavniki svetovalne dejavnosti v svetovalnih središčih . Vmodelusmozavsedejavnikealipodročjapresojanjadoločilistandardekakovosti,zatepa kazalnike inmerila, ki kot celota govorijo o vsebini dejavnosti svetovalnihsredišč .

Izhajajočizciljevindejavnikovpresojanjakakovosti,različnihsubjektovodloča-nja in izpeljevanja svetovalne dejavnosti, t . i . interesnih skupin (država –Ministrstvozašolstvoinšport,AndragoškicenterSlovenije,svetovalnasredišča– svetovalci, svetovanci), in glede na različne ravni presojanja (nacionalna inlokalna),modelpresojanjainrazvijanjakakovostivsvetovalnihsrediščihzaizo-braževanjeodraslihzdružujeinustvarjalnopovezuještiriprijeme:

• akreditacijo–zunanjepresojanjekakovostizagotavljanjanekaterihtemelj-nihmeril,kisopomnenjustrokeinfinancerjevpotrebnazadelovanjesve-tovalnegasredišča;

• spremljanje–nenehnospremljanjetistihmeril,kidajejotemeljneinforma-cijeodelusvetovalnegasredišča incelotnegaomrežjasvetovalnihsredišč .Pritemjetemeljnipoudareknamenjennotranjemuspremljanju,kigaopra-vljajosodelavcivsvetovalnihsrediščih,manjšidel–zunanjespremljanje,paopravljaAndragoškicenterSlovenije;

• zunanjo evalvacijo – zunanje presojanje kakovosti nekaterih meril, ki sopomembnazzornegakotanacionalnepolitikeinsistemavzgojeinizobraže-vanja,alimeril,posebnopomembnihvdoločenemčasu;

• samoevalvacijo–samopresojoinrazvojkakovostivsehtistihmeril,kisozasvetovalnosrediščepomembna,sajjihmoraizpolniti,dadosežeopredeljenenacionalneinsvojestandardekakovosti .

Vsištirjeprijemisovmodelupodrobnejepredstavljeni .Vsakjeenovitprocespresojanjainrazvijanjakakovosti,ahkratitudidelcelotenjihovegamedseboj-negapovezovanjaindopolnjevanja .

Prisnovanjumodelasmoupoštevalitudi:

• izkušnjesspremljanjemdelovanjasvetovalnihsredišč;• mednarodneindomačeusmeritvezarazvojsvetovalnedejavnostiterpreso-

janje in razvijanje kakovosti v izobraževanju, še posebno v izobraževanjuodraslih;

7

• izkušnjezmodelompresojanja in razvijanjakakovosti,ki se jevSlovenijiuveljavilvizobraževanjuodraslih–modelPOKI(Ponudimoodraslimkakovo-stnoizobraževanje) .

Pravzaradiširinestrokovnihpodlagincelostnegapovezovanjaštirihprijemovvenovitmodelpresojanjainrazvijanjakakovostimenimo,daboštudijavtejknji-givpomočnelesvetovalceminnjihovimpartnerjemvsvetovalnihsrediščihzaizobraževanjeodraslih,temvečvsemstrokovnimdelavcemvizobraževanjuodra-slihprioblikovanjulastnihprijemovpresojanjainrazvijanjakakovostiprocesovvseživljenjskegaučenjaodraslih .

Avtorice

9

2 CiLJiPResOJanJainRaZViJanJaKaKOVOsTiVsVeTOVaLniHsReDiŠČiH

Pri razvijanju načina presojanja in razvijanja kakovosti v svetovanih središčihISIOsimoramonajprejodgovoritinavprašanje,kateri so cilji presojanja in razvijanja kakovosti svetovalne dejavnosti.Odgovor jevečplasten,sajnatovprašanjenimogočeodgovoritizgoljzvidikakateregaodsubjektovnačrtova-nja,izpeljevanjainuporabesvetovalnedejavnosti .Kakovostsvetovalnedejavno-stijetorejtrebapresojatinajmanjstrehzornihkotov,insicerzzornegakota:

• naročnika/plačnikatedejavnosti(tojelahkodržava–navadnoporesornemministrstvualiposamezniorganizacijiipd .),

• izvajalcatedejavnosti,• končnegauporabnika,strankevsvetovalnidejavnosti .Sodobnikonceptisvetovalnegadelavzadnjihletihpravilomakottemeljnoizho-dišče opredeljujejo neposrednega uporabnika svetovalnih storitev . Vendar nemoremo tudi mimo legitimnosti ciljev drugih subjektov, ki imajo pomembnovlogo pri načrtovanju in opravljanju svetovalne dejavnosti . Tako širok spektersubjektovinnjihovihinteresovvzvezissvetovalnodejavnostjopazahtevatudirazvijanjeustreznihprijemovzapresojanjekakovosti .Pritemseodpiravpraša-nje,katerividik,rezultataliučineksvetovalnedejavnostikažepresojati,dabilahkosklepaliokakovostitedejavnosti .Odgovornipreprost .Nekateristrokov-njakimenijo, da gre pri presojanju kakovosti svetovalnih dejavnosti vedno zakombinacijovečvidikov,kisomedsebojpovezaniinprepleteni .Poudarjajo,darazlikenastajajoževizhodišču–izkaterihrazlogovpresojamokakovostsveto-valnedejavnosti .Takonpr .Plant(Plant2001)pravi,dajedejavnostlahkopre-sojana:

• izpolitičnihrazlogov:daseupravičipomensvetovalnedejavnosti(servisa);

10

• izfinančnihrazlogov:dasepokaže,dajeserviskoristen;• zato,dasemerinapredeksvetovanca:kolikosodoseženinačrtovanicilji;• zato,dasezapiše,kajsedogaja:spremljanje;• zastrateškonačrtovanje:organizacijskirazvoj;• zaspremljanjeprakseinrazvojapolitike:zgledovanjepodobripraksi(bench-

marking) .

Različnirazlogivplivajotudinato,kakosoopredeljenamerila,pokaterihmerimodoseženoravenkakovosti .Prikazalibomotrirazličneprijeme:

Kopresojamokakovostsvetovalnedejavnostis stališča tistih, ki načrtujejo in odločajo o opravljanju posameznih svetovalnih dejavnosti,sovospredju(glejtudiRivisinSadler,1991):

• presojanjeučinkovvlaganjavtedejavnosti(ekonomskividik);• presojanjezadovoljevanjapotreb,zaradikaterihjebilaposameznadejavnost

razvitainzačeta;

• racionalnostservisov,kidelujejonaposameznempodročju;• pridobivanjepovratnihinformacijoučinkihdelovanja;• zagotavljanjenenehnegarazvojavskladuspotrebami tistih,kidejavnosti

načrtujejo(inonjihodločajo),intistih,kijimjedejavnostnamenjena .

Zaizvajalca dejavnostisopomembninekateriistividikikotpritistih,kinačr-tujejoinodločajo(soodgovornizasprejemanjeodločitev–oblikovanje»politi-ke«),patudispecifični:

• presojanjezadovoljevanjapotreb,zaradikaterihjebilaposameznadejavnostrazvitainzačeta;

• učinkovitostorganiziranjainopravljanjadejavnosti;• pridobivanjepovratnihinformacijoučinkihdelovanja;

11

• presojanjeučinkovitostiprijemov,vsebineintemeljnihnačeldelovanjaposa-meznesvetovalnedejavnosti;

• zagotavljanjenenehnegarazvojavskladuspotrebamivseh,kijimjedejav-nostnamenjena,idr .

Zvidikaposameznikavsvetovalnidejavnostipajepoudarjenpomenpresoje:

• aliposameznikdobito,karpotrebuje,• alijevsebinadejavnosti,kijodobi,pregledna,• kakoučinkovitojeto,kardobi .Podobnokotnavajastrokovnaliteratura,lahkocelostnostvprašanjaopredeljeva-njanačinovpresojanjakakovostisvetovalnegadelaobravnavamotudigledenarazmerevsvetovalnidejavnostivSloveniji .Odločitisemoramo,alibomozasno-valipredlaganimodelzapresojanjeinrazvijanjekakovostisvetovalnedejavnostizzornegakota:

• države–Ministrstvazašolstvoinšport,kidejavnostpodpirainfinancira,• Andragoškegacentra,kistrokovnorazvija,podpirainspremljadelosvetoval-

nihsredišč,

• dejavnosti(svetovanjavizobraževanjuodraslih),• svetovalnega središčakotorganizacijskeenote (širše lahko tudi z zornega

kotaljudskeuniverze,kjerjesedežsvetovalnegasredišča),

• svetovancavsvetovalnemsredišču .Stakorazličnihzornihkotovresnipreprostoopisatitemeljnihciljevsvetovalnedejavnosti,kinambodoizhodiščezapresojanjekakovosti,šezlastizato,kervstrokovniliteraturi,političnihdokumentihpatudižeoblikovanemmodelusveto-valnihsrediščISIO3vSlovenijinajdemocelovrstociljev,kiimajopravtakoraz-ličnaizhodišča .

NapodlagiupoštevanjavseganavedenegapatudipoznavanjapotrebinrazmervSlovenijimenimo,dasotemeljnoizhodiščeprisnovanjunačinapresojanjain

3 Kratica ISIO pomeni informiranje in svetovanje v izobraževanju odraslih, po navadi pa jo uporabljamo v besedni zvezi »svetovalno središče ISIO«, ki je uradno ime teh središč.

12

razvijanjakakovostisvetovalnedejavnostitelesestavine,kidoločajosvetovalnodejavnost:

1. DOSTOPNOST SVETOVALNIH STORITEV

2. KAKOVOST SVETOVALNIH STORITEV

3. REZULTATI IN UČINKI SVETOVALNIH STORITEV

Slika 1: Temeljni cilji svetovalne dejavnosti za odrasle

1 ODRasLiiMaJODOsTOPDOsVeTOVanJaZaiZObRaŽeVanJeinUČenJe.

2 ODRasLiMsOZaGOTOVLJeneKaKOVOsTnesVeTOVaLnesTORiTVeZaiZObRaŽeVanJeinUČenJe.

3 sVeTOVaLnaDeJaVnOsTUČinKOViTOPRiPOMOReKVKLJUČenOsTiinUsPeŠnOsTiODRasLiHVVseŽiVLJenJsKeMUČenJU.

DostopnostsvetovalnihstoritevDostopnostsvetovalnihstoritevrazumemokotmožnost,dasosvetovalnestori-tvenavoljovsemodraslim,šeposebnoranljivimskupinam .Omogočenajetako,dasostoritvebrezplačne,svetovalnadejavnostorganiziranačasovnoprimernozarazličneuporabnikeingeografskodostopnaprebivalstvu .Razvitoinformiranjeinpromocijaomogočataobveščenostinstemdostopnostrazličnimuporabnikom .

Dostopnostsvetovalnihstoritevjeelement,kigakotzahtevoaliciljsrečamovvsehpolitičnih instrateškihdokumentih,kiseukvarjajossvetovalnodejavno-stjo . Še posebno pomembno je to tedaj, ko govorimo o omrežju svetovalnihsredišč ISIO,ki smogaustvarili vSloveniji: to je javnoomrežje, zato razvijadostopnostkotenoizmedtemeljnihnačel,hkratipajebiloževzasnovinačrto-vanoomrežje, ki bi geografsko zajemalo celotnodržavoprav zato,dabi takozagotovilidostopnostvsemuprebivalstvu .Napodlagitakoopredeljenedostopno-stisvetovalnihstoritevjeoblikovanprvicilj,kijeizhodiščezadoločanjenačinapresojanjainrazvijanjakakovostisvetovalnedejavnosti:

1. CILJ:Odrasliimajodostopdosvetovanjazaizobraževanjeinučenje .

13

KakovostsvetovalnihstoritevČepravvcelotništudijigovorimoovprašanjihkakovostisvetovalnedejavnosti,pavtemprimerumislimoože–grezavprašanjenačrtovanjainopravljanjasve-tovalnestoritve .Tegaopredeljujemokotproces,vkateremsodelujejostrokovnoprimernousposobljenisvetovalci:storitvesoprilagojenepotrebamsvetovancev,omogočenesorazličnevrstesvetovanja–predizobraževanjem,mednjiminponjem,navoljopasorazličninačinisvetovanja–osebno,potelefonu,elektronskipoštiinsvetovalnogradivo .Omogočenojetakoindividualnokotskupinskosve-tovanje .Svetovalnadejavnostpotekavustreznihdobroopremljenihprostorih,navoljosotudirazličnesvetovalnebazeinpripomočki .Kakovostnesvetovalnestoritveomogočapartnerskosodelovanje,procesipasospremljanissamoeval-vacijo .Napodlagi takoopredeljenekakovosti svetovalnihstoritev jeoblikovandrugicilj,kijeizhodiščezadoločanjenačinapresojanjainrazvijanjakakovostisvetovalnedejavnosti:

2. CILJ:Odraslimsozagotovljenekakovostne svetovalne storitvezaizobraževanjeinučenje .

RezultatiinučinkisvetovalnihstoritevSestavino»rezultatiinučinki«jetrebanajprejopredeliti .»Rezultat«svetovalnedejavnostipojmujemokotneposrednoposledico,to,kardobisvetovanecodsve-tovalnestoritve:informacijo,nasvet,usposobljenostzareševanjesvojegapro-blemaipd .Ali,čerezultatopredelimozzornegakotasvetovalnegasredišča:grezavprašanje,kolikosvetovalnihstoritevjebiloopravljenih,kolikosvetovancevjeprejelostoritevipd .Večtežavjezdoločanjem»učinkov«svetovalnedejavno-sti:grezaposledice,kinastanejopriposameznikuinvdružbizaradisvetovalnihstoritev–alijesvetovalnastoritevpomagala,dajeposameznikrešilsvojpro-bleminsitakopridobilpotrebnonovoznanje,novoizobrazbo,zaposlitevitn .

Koprebiramotemeljnestrokovnerazpraveopomenusvetovalnedejavnosti,jesvetovalnadejavnostopisanakotpomembendejavnikrazvojasocialnega,eko-nomskega in kulturnega kapitala . Tako je na primer v ciljih politike Evropskeunije, k uresničitvi katerih pripomore vseživljenjsko svetovanje, poudarjenpomenprispevkasvetovalnedejavnostik:učinkovitostinaložbvizobraževanjeinusposabljanje,učinkovitostitrgadela,vseživljenjskemuučenju,socialnivključe-nosti,družbenienakosti,ekonomskemurazvoju .4

4 Pri zagotavljanju kakovosti opravljanja storitev pa so poudarjeni: primernost metod svetovanja; nenehno izboljševanje, pravica do povračila, kompetentno osebje. (Izboljšanje politik in sistemov vseživljenjske karierne orientacije. 2006. Uporaba skupnih evropskih referenčnih orodij. Prevod dela: Improving life-long guidance policies and systems. CEDEFOP, 2005. Ljubljana, Zavod RS za zaposlovanje.)

14

Na splošno velja, da je rezultate in učinke svetovanja težkomeriti, saj nanjevplivajoštevilnidejavnikitudizunajsvetovalnegaprocesa .Rezultatisvetovalne-gaprocesaseumeščajovcelostenprocesposameznikovegaosebnega,delovne-gaindružbenegaživljenja .Takopolegprocesasvetovanjanarezultatevplivajotudit .i .zunanjidejavniki,nakaterenemorevplivatinetisti,kivodisvetovalniproces,niti svetovanecsam .Zatoso rezultati inučinki lahkorazlični,nekaterikratkoročni, drugi dolgoročni . Pogosto se govori o štirih tipih učinkov (Plant2001),toso:

• izobraževalni/učni učinki: rezultatiučenjaserazvrščajovrazličneskupi-ne,anajpogostejevnaslednjesklope:znanjeinspretnosti,daohranišpozi-tivenodnosdosebe;spretnosti,daohranišučinkovitovedenje;spretnosti,dasivključenvdeloinvseživljenjskoučenje;spretnosti,dapoiščeš,inter-pretiraš inevalviraš informacije;da razumešnenehnespremembe in imašspretnostizaspremembevkarieri;bistvoje,daposamezniknapredujevučenjussvetovanjem;

• zaposlitveni učinki in učinki na razvoj kariere: večji dostop do novihzaposlitev,boljšemožnostinatrgudela,možnostirazvojakarieregledenanovespremembenatrgudelainpotrebvdružbiidr .;

• ekonomski učinki: rastvrednostičloveškegakapitala,kiustvarjadodanoekonomskovrednost; vplivana rastzaslužkovposameznika,organizacije,nazvišanjestandardaidr .;

• socialni učinki: preprečevanjesocialneizključenosti,rastsocialnegakapita-la,zmanjševanjepotrebnihpasivnihsocialnihtransferjevidr .

Pri presojanju kakovosti posameznikovih rezultatov v organizaciji, ki opravljasvetovalnodejavnost,senajpogostejeosredotočimonaprvadvavidikasvetoval-negaprocesa .Drugadvastatežemerljiva,sajseekonomskiinsocialniučinkiponavadipokažejovnekemdaljšemobdobju .Tiučinkisotudiboljodvisniodvpli-vovtudidrugih,t .i .zunanjihdejavnikov(kolikordaljšiječasodsvetovanja,večješedrugihvplivov) .

Pravizopisanihrazlogovjenekolikotežjeopredeliti,kakomerimoinpresojamorezultateinučinkesvetovalnedejavnostiISIO .Taprocesrazumemokotmerjenjeprispevkakuveljavljanjuvseživljenjskegaučenja,podporepriodločitvahzaizo-braževanjealinjegovonadaljevanje,vplivanazmanjševanjeosipainpovečeva-nje učne uspešnosti, pri povečevanju vpisa odraslih v ustrezne programe inposledičnopripovečevanjusocialnevključenosti .Elementvtehrazsežnostihpaopazujemogledenaposameznika,uporabnikasvetovalnihstoritevinsstališča

15

družbeneskupnosti .Napodlagitakoopisanihrezultatovinučinkovsvetovalnihstoritevjeoblikovantretjicilj .

3. CILJ:Svetovalnadejavnostučinkovitopripomorekvključenosti in uspešnostiodraslihvvseživljenjskemučenju .

Takoopredeljenesestavine,kisopodlagazadoločitevnačinapresojanjainraz-vijanjakakovostisvetovalnedejavnosti,ališebolje,pritempostavljenihciljev,bomovnadaljevanjuprikazališevpovezavizrazličnimiinteresnimiskupinami,kidoločajomerilazapresojanjedoseganjaopredeljenihciljev .Omenilismože,davSloveniji ob zdajšnji zasnovi svetovalnegaomrežja lahkodefiniramovsajteleinteresneskupine:

• državo–Ministrstvozašolstvoinšport,kipodpirainfinanciradejavnost;• AndragoškicenterSlovenije,kistrokovnorazvija,podpira inspremljadelo

svetovalnihsredišč;

• svetovalnosrediščekotizvajalcasvetovalnedejavnosti;• uporabnikisvetovalnihstoritev .

16

P

regl

edni

ca 1

: Tem

eljn

i cilji

sve

tova

lne

deja

vnos

ti ko

t izh

odiš

če p

redl

agan

ega

nači

na p

reso

janj

a in

razv

ijanj

a ka

kovo

sti s

veto

valn

e de

javn

osti

s s

tališ

ča ra

zlič

nih

inte

resn

ih s

kupi

n

sesT

aVin

aC

iLJ

Ra

ZLiČ

ne

inTe

Res

ne

sKU

Pin

ein

nJi

HO

VOM

eRiL

OP

RiP

Res

OJa

nJU

CiL

JeV

sV

eTO

VaLn

eD

eJaV

nO

sTi

DR

ŽaVa

aC

ssR

eDiŠ

Če

isiO

U

PO

Ra

bn

iK

DO

sTO

Pn

OsT

sV

eTO

VaLn

iH

sTO

RiT

eV

Odr

asli

imaj

o do

stop

do

svet

ovan

ja z

a iz

obra

ževa

-nj

e in

uče

nje.

Ali

je s

veto

valn

a de

jav-

nost

zag

otov

ljena

vse

mu

preb

ival

stvu

?

Ali

je s

veto

valn

a de

jav-

nost

zag

otov

ljena

vse

mu

preb

ival

stvu

/ciljn

im s

kupi

-na

m?

Ali

je s

veto

valn

a de

jav-

nost

zag

otov

ljena

vse

mu

preb

ival

stvu

/ciljn

im s

kupi

-na

m v

loka

lnem

oko

lju?

Ali

mi j

e za

goto

vlje

no

svet

ovan

je?

Ka

KO

VOsT

sV

eTO

VaLn

iH

sTO

RiT

eV

Odr

aslim

so

zago

tovl

jene

ka

kovo

stne

sve

tova

lne

stor

itve

za iz

obra

ževa

nje

in u

čenj

e.

Ali

je s

veto

valn

a de

jav-

nost

dov

olj k

akov

ostn

a,

da o

mog

oča

dose

ganj

e že

leni

h uč

inko

v in

upr

avi-

čuje

vlo

žena

sre

dstv

a?

Ali

kako

vost

sve

tova

lnih

st

orite

v us

treza

stro

kov-

nim

sta

ndar

dom

?

Ali

zago

tavl

jam

o ka

kovo

st

svet

oval

nih

stor

itev,

ki j

o od

nas

prič

akuj

ejo

upo-

rabn

iki i

n fin

ance

rji?

Ali

mi z

najo

ust

rezn

o po

mag

ati?

ReZ

ULT

aTii

n

UČ

inK

isV

eTO

VaLn

iH

sTO

RiT

eV

Sve

tova

lna

deja

vnos

t uč

inko

vito

prip

omor

e k

vklju

čeno

sti

in u

speš

no-

sti o

dras

lih v

vse

živl

jenj

-sk

em u

čenj

u.

Kol

ikše

n de

lež

preb

ival

-st

va, š

e po

sebn

o ra

nljiv

ih

skup

in, s

e je

vkl

juči

l v iz

o-br

ažev

anje

in g

a us

pešn

o ko

nčal

s p

omoč

jo s

veto

-va

lne

deja

vnos

ti?

Kak

o sv

etov

alna

dej

av-

nost

prip

omor

e k

reše

va-

nju

tem

eljn

ih ra

zvoj

nih

vpra

šanj

izob

raže

vanj

a od

rasl

ih, š

e po

sebn

o ra

n-ljiv

ih s

kupi

n?

Kak

šni s

o re

zulta

ti sv

eto-

valn

e de

javn

osti

gled

e na

pr

ičak

ovan

ja u

pora

bnik

ov

in fi

nanc

erje

v? K

akšn

i so

učin

ki n

aše

deja

vnos

ti v

loka

lnem

oko

lju?

Ali

je m

oj p

robl

em

reše

n?

Prizdajšnjirazvitostisvetovanjavizobraževanjuodraslih,obizraženihinteresihjenajverjetnejenajboljšikom

bi-

nir

an

i p

rije

m –

mod

el,

ki

bo o

mog

oča

l sp

rem

ljan

je t

em

elj

nih

cilje

v,

ki

jih

im

ajo

v z

vezi

s k

akovost

jo t

e

deja

vn

ost

i vsi

zain

tere

sira

ni:

drž

ava,

stro

ka,

sveto

valn

o s

red

išče

in

up

ora

bn

ik .Topomeni,dajetreba

zasnovatimodel,kiboizhajaliztemeljnihciljevvsehštirihdejavnikovinomogočalpresojanjetehtemeljnihciljev .

Razumljivoje,davtakenotnimodelnimogočezajetivsega,karvzveziskakovostjosvetovanjazanimaomenje-

nedejavnike .Posameznidejavniki(država,stroka,svetovalnosredišče)bodoverjetnoobenotnemmodeluobčasno

šedrugače,zdrugimimetodamiugotavljaliravenkakovostinaposebnihpodročjih,kinebodouvrščenavmodel .

Kombiniranimodelpresojanjainrazvijanjakakovostiomogočapreglednadcelotnodejavnostjo,lahkopaposa-

meznavprašanjapomodelupresojajorazličninosilci .Verjetnobibiletakerešitvetudinajboljsmotrne,zatojih

bomopredstavilivnadaljevanju .

17

Še nekatera druga izhodišča za nadaljnji razvoj presojanja in razvijanja kakovosti svetovalne dejavnosti

Prisnovanjunačina presojanja in razvijanja kakovosti svetovalne dejavno-sti smo upoštevali še:

1 .Izkušnje s spremljanjem delovanja svetovalnih središč . Spremljanjekakovosti delovanja svetovalnih središč ISIO je bilo načrtovano takoj obnastankuprvih petih svetovalnih središč leta 2001 .Sistem je bil zasnovantako, da so se opredelili dejavniki (kazalniki), ki se spremljajo, ni pa bilonatančnejedoločeno,kaj jepredmetsamoevalvacijesvetovalnegasredišča,kajspremljaAndragoškicenterSlovenijeinkdoprispevadenar .Večinomasovsitrijesubjektispremljali(alivsajimelinavoljo)vse,karjebiloopredeljenokotpredmetspremljanja .Napoznejšihstopnjahsejepravvtanamenrazviltudiračunalniškiprogram,kiomogočahitrejšeinboljkakovostnospremljanjedejavnosti .Podrobnejejetorazvidnoizpoglavja,vkateremopisujemozdaj-šnjinačinspremljanjakakovostidelasvetovalnihsredišč .Zrazvojemdejav-nosti,zizkušnjami,pridobljenimisspremljanjem,predvsempazželjo,dabisesistemvrednotenjainrazvijanjakakovostidelasvetovalnihsrediščšeizpo-polnil, nastajajo s to študijo strokovne podlage za vpeljavo načrtnejšeganačinavodenjakakovosti .Novinačinjepravzapravnadgradnjaprejšnjega–uporabljalosebovse,karsejeizkazalokotprimernožedoslej,odpravilopatisto,karnibiloučinkovito .Predvsempasebopokazalarazlikamedtem,kajjepredmetsamoevalvacijenaravnisvetovalnegasredišča,kajpaspremljajozunanjidejavniki,kotsoAndragoškicenterSlovenijeinfinancerji .

2 .Mednarodne in domače usmeritve za razvoj svetovalne dejavnosti ter presojanje in razvijanje kakovosti v izobraževanju (odraslih) .Prisno-vanjucelostnegasistemaspremljanjainrazvojakakovostidelasvetovalnihsrediščsmoznovapreverilievropskeindomačeusmeritve,kizadevajosve-tovalno delo in sisteme kakovosti v izobraževanju . Že vpeljana področjaspremljanja (kazalnike) smo zato znovapreverili in dodali nekatera, ki jihdoslejnismospremljalitakonatančnoalipasplohne,zaspremljanjeneka-terihpodročijpapredlagalizmanjšanobsegaliceloodpravo .Obtemsmošeposebno pozornost namenili vprašanju, kateri kazalniki se spremljajo ssamoevalvacijo samo na ravni svetovalnega središča in katere spremljatatudi/samoAndragoškicenterSlovenijein/alifinancer .

3 .Sistem spremljanja kakovosti dela svetovalnih središč, ki naj bo celo-sten, a hkrati obvladljiv.Sspremljanjemkakovostidelasvetovalnihsre-dišč tako v samih svetovalnih središčih kot na nacionalni ravni imamo ženekajizkušenj,zatojesmiselnoizkušnjeinpotrebe,kisekažejozdaj,pre-

18

oblikovativcelostensistemspremljanjakakovosti .Pritemnajseupoštevatasamoevalvacijakottemeljninačinspremljanjakakovostinaravnisvetoval-negasrediščainzunanjaevalvacija,kijoopravljajozunanjeustanove,bodi-sistrokovne,alifinancerji,alitisti,kiusmerjajorazvojsvetovalnedejavnostinanacionalniravni .Lecelostnostinpovezanostrazličnihnačinovpresojanjainrazvijanjakakovostisvetovanjabostaomogočilisinergističnoučinkovanje,kiseboizražalonaravniposameznegasvetovalnegasrediščainvcelotnemomrežju,nanacionalniravni .

Nadrugistranipajepomembno,daseustvaripregledeninobvladljivsistempresojanjainrazvijanjakakovostisvetovanja;zatiste,kigabodoizpeljeva-li,dovoljprijazeninsmiseln,nadrugistranipatak,daboomogočilpregle-dnostdoseženihravnikakovosti .Tazahtevavsebujetudipotrebo,dasistemvsebujepresojanjetistihkazalnikov,kiresprikazujejokakovostdejavnosti,nepavseh,kibibilimorebititudizanimivi .Zatakeposamičneinteresejemogočeopravljatiobčasne(samo)evalvacije,kisamodopolnjujejosiceršnjespremljanjekakovosti .

4 .Izkušnje z modelom presojanja in razvijanja kakovosti, ki se je v Sloveniji uveljavil v izobraževanju odraslih .Upoštevatijetreba,dasve-tovalnasrediščadelujejonaljudskihuniverzah,tepapovečinižeopravljajosamoevalvacijo po modelu Ponudimo odraslim kakovostno izobraževanje(POKI),kisejeuveljavilvizobraževanjuodraslih5 .Zatojeprimerno,dasevsvetovalnihsrediščihzasnujetakopresojanjeinrazvijanjekakovosti,kiboskladnozmodelomPOKI–sicerbilahkonastajaletežave .Četudisvetovalnasrediščanisozgoljdejavnostljudskeuniverze,ampakdelujejoregionalno,sostatusnovpetavdeloljudskeuniverze,kjerimajosedež .ModelPOKIseupo-rabljaženekajlet,zatojeprav,dasepriiskanjurešitevupoštevajodobreinslabestranitegamodela .

5 Model samoevalvacije v izobraževanju odraslih POKI je razvil Andragoški center Slovenije in ga začel vpeljevati v omrežje izobraževanja odraslih leta 2001. Do leta 2008 je ta model uporabljalo okrog 30 odstotkov vseh izvajalcev formalnega poklicnega ali strokovnega izobraževanja odraslih in okrog 75 odstotkov ljudskih univerz. (http://poki .acs .si/)

19

3 OPisMODeLaZaPResOJanJeinRaZViJanJeKaKOVOsTiisiO

3.1 KonceptualnaizhodiščamodelakakovostiisiODabizagotovilidoseganjeopisanihciljevsvetovalnedejavnosti,vpeljujemosis-tematičnopresojanjeinrazvijanjekakovosti,kigaopisujemovnadaljevanju .

Najprejjetrebapoudariti,daimatamodeldvatemeljnanamena,kisimordavčasihmedsebojtudinekolikonasprotujeta .Zaraditakšnegaprepletajemodelprecejzapleten .Zatoješetolikopomembnejše,datadvanamena,zakaterimaseskrivajonekateriširšidružbeniprocesi,dobrorazumemoinjihznamoumesti-ti v dejavnosti za presojanje in razvijanje kakovosti, sicer bodo le-te v praksimanjučinkovite .Gre za proces decentralizacije in povečevanje avtonomi-je izvajalcev na eni strani in povečano odgovornost za izkazovanje rezul-tatov svojega dela ter preglednosti delovanja na drugi .

Slika 2: Širši družbeni procesi in njihov vpliv na razvoj modelov presojanja in razvijanja kakovosti ter lastništvo rezultatov

VeČaVTOnOMiJe

VeČPROsTORaZaODLOČanJeOLasTneMRaZVOJU

ODGOVORnOsT

PReGLeDnOsT

PRaViCaDOObVeŠČenOsTi–JaVnOsTŽeLiiMeTiVPOGLeDVKaKOVOsT

DeCenTRaLiZaCiJa

20

Skladnosprocesidecentralizacijeinprenašanjemnekaterihodločitevssistem-skeravninaravenizvajalskihorganizacijsenaizvajalskoravendanesprenašatudiodgovornostzaavtonomnoodločanjeoštevilnihvprašanjihnačrtovanjainizpeljaveizobraževanja,pomembendelteodgovornostipajetudiskrbzakako-vost . Zato danes večina izobraževalnih sistemov v Evropi spodbuja procese notranje skrbi za kakovost, ki temeljijo na metodah samoevalvacije, ki jo opravljajo zaposleni (vodstvo, učitelji, menedžerji kakovosti) v izo-braževalnih organizacijah .6 S takšnimi procesi naj bi se spodbujali rast inrazvoj organizacij ter inovativnost in prenašanje dobre prakse kot pomembnesestavinekakovostiinrazvojneusmerjenosti .Vozadjutakšnihnačinovskrbizakakovostlahkozaznamoobriset .i .transformativnihkonceptovkakovosti,kate-rih rezultat se utemeljuje v ustvarjanju novega znanja, dodajanju vrednosti,transformacijiznanja,opolnomočenjuorganizacijinposameznikov .(Foley1999,Pirsig1974,Guba,E .G .,Lincoln,Y .S .1994) .

Polegprocesovdecentralizacije,prenašanjaavtonomijeinstemodgovornostizakakovostznacionalnihravninaravniizobraževalnihorganizacijsmovEvropiinsvetupričašedrugemuprocesu,kisekaževvednovečjihzahtevahpo»izkazo-vanjuodgovornostizakakovost«(angl .accountability) .Edenizmedvzrokovzavednovečjezahtevepojavnemizkazovanjurezultatovaliučinkovizobraževanjajenedvomno»pravicadoobveščenosti« .Tiprocesiizhajajoizizhodišča,daimajodavkoplačevalci(patudidrugeinteresneskupine)pravicodovpogledavkako-vost delovanja izobraževalnega sistema (izvajalskih organizacij) in do tega,kakšni so rezultati ali učinki njihovega delovanja . V t . i . sistemih izkazovanjaodgovornostijedanesvednovečpozornostinamenjenetudidokazovanjutega,kakojebilporabljendenaritn .Vteproceselahkouvrstimotudipostopkepreso-janja,alisobilidoseženidogovorjeniminimalnistandardiznanjaalipaminimal-nistandardikakovostinekedejavnosti–posebnotiste,kijefinanciranaizjavnihsredstev .MedtakšneprimerepasoditudisvetovalnosrediščeISIO .

ModelzapresojanjeinrazvijanjekakovostivISIOimatorejdvatemeljnaname-na,insicer:

1. izkazovanje odgovornosti za kakovost svetovanja,2. razvoj kakovosti svetovanja.

Takšnaizhodiščnaodločitevinopredelitevpoznejevplivanadoločitevtemeljnihnosilcev presojanja in razvijanja kakovosti v svetovalnih središčih, opredelitevtemeljnihpodročijinnjimpripadajočihstandardovinmerilkakovostiinšenajboljnaizbironačinovpresojanjainrazvijanjakakovosti,kijihvsebujemodel .

6 Skupni okvir za zagotavljanje kakovosti v poklicnem in strokovnem izobraževanju (CQAF).

21

Izhajajočiztakšnegakonceptualnegaizhodišča,jemodelzapresojanjeinrazvi-janjekakovostivISIOzasnovannanačelih:

Slika 3: Načela (izhodišča, vrednotne predpostavke), na katerih je zasnovan model za presojanje in razvijanje kakovosti v ISIO

MREŽENJE,PRETOKDOBREPRAKSE

VKLJUČENOSTINTERESNIHSKUPIN,DIALOG

NAČRTNOST,PREGLEDNOST

ODGOVORNOSTZAKAKOVOST

KULTURAUČENJAINKAKOVOSTI

RAZVOJ

• Porazdelitev odgovornosti za kakovost med najpomembnejšimi nosilci. Temeljnoizhodišče,nakateremjenastalmodel,jezavedanjeodgo-vornostizakakovostsvetovalnihstoritevvizobraževanjuodraslih .Zakako-vostsvetovalnihstoritevsoodgovornivsinosilci,takonanacionalnikotnalokalniravni,kipripomorejokrazvijanjuinuresničevanjutedejavnosti .Zatoje pomembno, da nosilci na nacionalni in lokalni ravni tudi sodelujejo priopredeljevanju,presojanjuinrazvijanjukakovosti .Modeldoločaporazdelitevteodgovornostimednajpomembnejšiminosilci,hkratipaspodbujaodpiranjeskupnegaprostorazapovezovanjeposameznihnosilcevindialogamednjimizaizboljševanjekakovosti .

• Sodelovanje interesnih skupin .Inkersozakakovostsvetovalnedejav-nosti odgovorni vsi, ki s svojimi odločitvami in delovanjem lahko vplivajonanjo,inkertudidejavnostvplivananje,modelpredvidevasodelovanjevsehpomembnih interesnih skupin pri presojanju in razvijanju kakovosti . To sopredvsemsvetovanci,patudizaposlenivsvetovalnihsrediščih,strateškiinstrokovni partnerji, snovalci razvoja svetovalne dejavnosti na nacionalniravni,pomembnifinancerjiidr .

22

• Relativna in interesna narava kakovosti.Vmodeluizhajamoizrazume-vanjakakovostikotrelativnegakoncepta,upoštevajoč,daimajolahkoraz-ličneinteresneskupinezelorazličnepogledenato,kajjezanjekakovost .Nanjihovastališča,pogledeinopredelitvekakovostivplivanjihovvrednotnikon-tekst,predvsempatudiinteresi,povezanizdoločenovlogo .Tipasolahkomedrazličnimiinteresnimiskupinamirazlični,razlikelahkonastanejotudivistiinteresniskupini .Sodelovanjerazličnihinteresnihskupinpriopredeljeva-nju,presojanjuinrazvijanjukakovostiomogoči,darazličnepogledeininte-reseprimerjamo,upoštevamointakoustvarjamopoljedialogaopomembnihvprašanjihkakovostivsvetovalnihsrediščihISIO .

• Preglednost. Eno izmedpomembnihnačel zagotavljanjakakovosti sveto-valnedejavnosti jepreglednost tedejavnosti .Kažesev tem,daso jasnoprikazanivsivstopni,procesniinizstopnidejavniki,kidejavnostsestavljajo .ModelzapresojanjeinrazvijanjekakovostiISIOjezatovpomočpriugota-vljanjutemeljnihdejavnosti,opredeljujevstopnein infrastrukturnepogoje,kisopotrebnizauresničevanjesvetovalnedejavnosti,kottemeljneproceseinpodproceseterpredvidenedosežkeinučinke .Šelestemkozagotovimopreglednost svetovalnedejavnosti, si namreč zares omogočimopresojanjekakovosti in razčlenjevanje svetovalne dejavnosti, torej trdno podlago zanačrtovanjenjenegarazvoja .

• Načrtnost.Naslednjenačelo,kigauvrščamomedtemeljnegradnikemode-lazapresojanjeinrazvijanjekakovostivsvetovalnihsrediščihISIO,jenačr-tniprijem .Modeljezasnovannametodologiji,kiobupoštevanjuDemingovegakrogakakovosti(načrtuj–izpelji–presodi–ukrepaj)predvidevavključenostštirih pomembnih procesov: načrtovanje, izpeljevanje načrtov, presojanjerezultatovinvpeljevanjeizboljšav .Jasnametodologijanamomogočaupra-vljanjenapodlagidejstevinutemeljitev .Odločitveovpeljevanjuizboljšavinpotrebnihspremembmorajotemeljitinaobjektivnihinrelevantnihpodatkih,dejstvihinutemeljitvah .Uporabaustreznihsredstevinmetodnamomogočaugotavljanje prednosti in šibkih točk, odkrivanje bistvenih težav, iskanjeizhodaiztežavtermogočihrazvojnihpoti .

• Usmerjenost v razvoj . Ob upoštevanju koncepta nenehnega razvoja jemodelzapresojanjeinrazvijanjekakovostiISIOoblikovantudiznamenom,da bi postal razvojno orodje za snovanje nadaljnjega razvoja svetovalnedejavnostivizobraževanjuodraslih .

• Kultura učenja in kakovosti, mreženje ter pretok dobre prakse. Dabibil model za presojanje in razvijanje kakovosti učinkovit pripomoček, jetrebavsvetovalnihsrediščihISIOinprivsehdrugihinteresnihskupinah,ki

23

so pomembno povezane s to dejavnostjo, ustvariti spodbudno ozračje zakulturoučenja iz lastneprakse indobrepraksedrugihternenehenrazvoj .Uporabatakšnihnačinovpresojanjainrazvijanjakakovostijezatonamenje-natudispodbujanjurastiinrazvojasvetovalnedejavnosti,predvsemtistih,kiskrbijoza izpeljevanjetedejavnosti,njenokakovost inrazvoj .Kotedennajučinkovitejših načinov za izboljševanje kakovosti se vedno bolj kažeobstojučinkovitihomrežij,kispodbujajoinomogočajopretokdobreprakseinučenjeizdobrepraksedrugih .Zatomodelvnekaterihsvojihsestavinah,metodahinprijemihspodbujapravpretokznanjaindobrepraksevomrežjihsvetovalnihsrediščISIO .

3.2 ModelkakovostiisiO–strukturainpodročjapresoja-njakakovosti

Čepravobopisovanjumodelaževesčasomenjamopredvsempresojanjeinraz-vijanjekakovosti,pajebilotrebaobopredeljevanjumodelakakovostivsveto-valnihsrediščihISIOnajprejopredeliti kakovost .Trebajebilonamrečpoiska-tiodgovorenavprašanje:Kakšno je kakovostno svetovalno središče ISIO? Kako ga opredeljujemo?Kotsmožeopisalipripredstavitvitemeljnihnačel,nakaterihjezasnovanmodel,smoseprocesalotiliobupoštevanjurelativne in interesne narave kakovosti .Tasezrcalivspoznanju,danienotnegaodgo-voranavprašanje,kajjekakovost,dajele-taodvisnaodokoliščin,interesovinpričakovanjrazličnihinteresnihskupin .Žeprioblikovanjumodelasmosodelova-lizastopnikirazličnihinteresnihskupin(Andragoškegacentra,strokovnihsode-lavcevizsvetovalnihsrediščISIO),sajsmomenili,dabomodelvpraksizaressprejetinsebouporabljal,čebodonajpomembnejšinosilciodgovornostizanje-govouresničevanjesodelovaližeprinjegovempripravljanjuinbodotakotemelj-nicilji,nameni,predvsempavsebinskapodročja,standardiinmerilakakovostisprejetizdogovarjanjeminssoglasjem .

VnadaljevanjuprikazujemotemeljnovsebinskozgradbomodelazapresojanjeinrazvijanjekakovostivISIO .Vmodelusodoločenatemeljna področja delova-nja svetovalnega središča ter njim pripadajoči standardi kakovosti, kazalniki kakovosti in merila.

Temeljna področja kakovosti so vsebinsko zaokrožene celote, z njimi so vmodelucelostnozajetirazličnividiki,nakateremoramobitipozornipripresoja-njuinrazvijanjukakovostidelavsvetovalnihsrediščihISIO .

Zaposameznapodročjasmonatodoločilistandarde kakovosti. Težkobibilonakratkodefinirati,kajjestandardkakovosti,patudinameni,zaradikaterihse

24

standardivskrbizakakovostoblikujejo,sozelorazlični .Zadoločanjekakovostiv svetovalnih središčih ISIO lahko v najširšem pomenu opredelimo standardekakovosti kot izjave, ki opisujejo pričakovano/želeno kakovost najpo-membnejših vidikov svetovalne dejavnosti ISIO ter rezultatov in učinkov te dejavnosti . Na najsplošnejši ravni nam oblikovanje standardov kakovostipomagaodgovoritinavprašanje,kakšno svetovalno dejavnost za izobraže-vanje odraslih želimo,četudigrepritemzaravenposameznegasvetovanca,svetovalnegasrediščaISIO,razvojasvetovalnedejavnostizaodraslenanacio-nalniravni .

Vsakemu standardu pripadajokazalniki inmerila. Kazalniki kakovosti naspodrobnejeusmerijovpomembnevidikekakovosti,kiopredeljujejoobravnavanopodročje .Potrebujemo jih,daznjimipodrobnejeopišemotistevidike,katerihkakovostbomopresojalizato,dabiugotovili,alidosegamozastavljenistandardkakovosti .Merila pa soorodjeza»merjenje«opredeljenegastandardakakovo-sti .Gledenanaravostandardakakovostijihlahkoopredelimoštevilčnoaliopi-sno .Sonekakšna referenčna točka, ki si jo postavimokot cilj, ki gamoramodoseči,dabomolahkozagotoviliuresničitevopredeljenegastandardakakovosti(Pregled standardov, kazalnikov in meril v modelu objavljamo v prilogah –Priloga1) .

Slika 4: Temeljna struktura modela za presojanje in razvijanje kakovosti v ISIO – prikaz s primerom

PODROČJeKaKOVOsTi

POTENCIALNI SVETOVANCI (CILJNE SKUPINE)

sTanDaRDKaKOVOsTi

Svetovalno središče si prizadeva za povečevanje dostopnosti svetovalnih storitev za odrasle v zvezi z izobraževanjem in učenjem

ter se odziva na lokalne, regionalne in nacionalne potrebe.

KaZaLniKKaKOVOsTi Aktivni načini pridobivanja svetovancev

MeRiLOKaKOVOsTi

Svetovalno središče imaeno ali več dislokacij.

Način,kismogaizbralizaopredelitevmodelazapresojanjeinrazvijanjekako-vostivISIO,izhajaizmetodološkegaizhodišča,damorajobititakopodročjainstandardikakovostikotnjimpripadajočikazalnikikakovostismiselnomedseboj

25

povezani .Pri temstapomembnazunanja in notranja povezanost .Zunanjapovezanostgovoriotem,dajetrebastandarde,kazalnikeinmerilapovezatisciljidejavnosti,nakaterihtemeljicelotenmodel .Notranjapovezanostpapome-ni,damorajobitistandardikakovosti,kazalnikikakovosti inmerilazanjihovomerjenje,medsebojnopovezani,nesmejosibitivnasprotju .Poznavanjerezul-tatovaliučinkovsvetovalnedejavnostijeedentemeljnihpodatkov,kinamgovo-riokakovostitedejavnosti,učinkovitostiinhkratiotem,kolikososenampovr-nilavlaganjavtodejavnost .Kogovorimooizboljševanjukakovostisvetovalnedejavnosti,pazgoljpoznavanje rezultatov inučinkovnidovolj .Podatkio(ne)zadovoljstvu svetovancev s svetovalno storitvijo, odstotki (ne)uspešno rešenihsvetovalnihprimerovipd .šenepovedo,kajjepripomogloktemu,dasobilipri-meriuspešnorešenializakajnisobili .Šelevpogledvvstopneinprocesnedejav-niketernjihovokakovostnampomagarazumetidosežkeinučinke,zvplivanjemnaizboljševanjevstopnihinprocesnihdejavnikovpalahkopripomoremotudikizboljševanjuizstopnihdejavnikov,kijihmerimovrezultatihinučinkih .

Pravzatosotemeljnapodročjaternjimpripadajočistandardiinkazalnikikako-vostitermerilavmodelustrukturiranigledenato,alipredstavljajo:

• vstopne aliinfrastrukturnedejavnikekakovosti,

• vidikekakovostiprocesov svetovalne dejavnostiinpodpornih procesov,

• rezultatealiučinkesvetovalnedejavnosti .

26

Slika 5: Shema temeljnih področij kakovosti v modelu kakovosti ISIO

VODenJe,UPRaVLJanJe,ORGaniZiRanOsT

POTenCiaLnisVeTOVanCi

CiLJnesKUPine

OsebJe

ViRi/OPReMa/inFORMaCiJsKe

baZe

Vstopnidejavniki Procesnidejavniki izstopnidejavniki

ReZULTaTi

UČinKi

sVeTOVaLniPROCes(Temeljniproces)

PaRTneRsTVO

inFORMiRanJeinPROMOCiJa

PResOJanJeinRaZViJanJeKaKOVOsTi

VSTOPNI DEJAVNIKI. Mednje štejemo ljudi in materialna sredstva, ki jihpotrebujemozaizpeljavodejavnostisvetovalnegasredišča,invsetiste,kivsto-pajovsvetovalnodejavnostinpomembnovplivajonanjo .Medvstopnimidejav-nikismovmodeluopredelilitalepodročja:

• potencialni svetovanci/ciljne skupine:Kogovorimookakovostivstopnihdejavnikov svetovalne dejavnosti v svetovalnih središčih, je pomembnopoznavanjepotencialnihsvetovancevzvidikalokalnih,regionalnihinnacio-nalnih potreb . Svetovalno središče lahko kakovostno deluje le, če dobropoznaokolje,potrebetegaokolja, različneciljneskupine,njihoveposebnepotrebeipd .Čeželimopotencialnesvetovancerespritegnitivsvetovalnipro-ces,sozelopomembnirazličniaktivniprijemisvetovalnegasrediščazapri-dobivanjesvetovancev,sajmnogiizmednjihzaradirazličnihvzrokov(neifor-miranost, oddaljenost, slabša izobraženost) ne bi sami znali ali moglipoiskati svetovalnih storitev . Kakovost dela svetovalnega središča se zatovrednotitudigledenato,kakodejavnonačrtujeinizpeljujerazličneoblikedejavnegadostopanjadopotencialnihsvetovancev,zlastitistih,kisestavlja-jot .i .ranljiveskupineprebivalstva .

27

• osebje:Kakovostnasvetovalnadejavnostjelahkoletista,zakaterojezago-tovljeno,dajoopravljastrokovnousposobljenoosebjezustreznimiosebno-stnimilastnostmi .Dabitakšenstandardzagotovili,jetrebadovoljpozorno-stinameniti:vrstiinšteviluosebjavsvetovalnemsredišču,njegoviizobrazbi,delovnimizkušnjaminusposobljenosti,osebnostnimlastnostim;

• viri/oprema/informacijske baze:Edenizmedtemeljnihpogojevzazago-tavljanjekakovostnesvetovalnedejavnostizaodraslejetudita,dazagoto-vimo primerne prostore, opremo, strokovno literaturo, bazo podatkov insvetovalne pripomočke, ki omogočajo celostno, kakovostno in poglobljenosvetovalnodelo .Primerniprostorisopolegstandardov(primernostizadelo)pomembnizato,dajeneposrednosvetovanje(zasebnost)kakovostnoizpe-ljano;sevedapanemoremogovoritiokakovostnemsvetovanju,česveto-valni delavec nima na voljo dovolj kakovostnih svetovalnih pripomočkov,ustreznihbazpodatkovomožnostihšolanjaipd .

PROCESNI DEJAVNIKI. Premislekoprocesnihdejavnikihnampomaga,dapre-glednoopredelimotemeljni proces v svetovalnem središčuinnjegovezna-čilnosti .Hkratipamedprocesnimidejavnikiopredelimotudipodporne procese,tosoprocesi,kilahkopripomorejohkakovostitemeljnegaprocesaingapodpi-rajo .VmodelupresojanjainrazvijanjakakovostiISIOsokottemeljniprocesinpodporniprocesiopredeljenitile:

• svetovalni proces (temeljni proces):Zakakovostsvetovalnedejavnostijenajpomembnejšezagotovitikakovosttemeljnegaprocesatedejavnosti,tj .svetovalnegaprocesa .Pomembno je,da je taprocescelosten,davsebujesvetovanjepredvključitvijovizobraževanje,medizobraževanjeminpotem,kojetožekončano .Zagotovljenemorajobitiraznovrstnedejavnosti,kotsoinformiranje,svetovanje,usposabljanje,zastopanjeitn .,sajimajosvetovan-ci zelo različne potrebe in kakovost svetovalnega središča se kaže prav vtem, da te različne potrebe zazna in jih tudi primerno uresničuje . Enakopomembnesotudirazličneizpeljavesvetovanja–včasihzadoščainformaci-japotelefonu,drugičjepotrebensvetovalnipogovor,včasihlahkoopravimosvetovanjepočasniku,zustreznimpisnimnapotkomipd .Dobrosvetovalnosrediščeindobrisvetovalciznajonapodlagiproučevanjapotrebsvetovancevizbirati raznovrstne načine svetovanja in so pri tem inovativni . Svetovalniproces naj bo zagotovljen tako posameznikom kot skupinam ter ustreznostrukturiraninvoden .Gledenatotudinizanemarljivo,kolikočasanameni-mo posameznemu svetovancu, koliko se mu posvetimo in poglobimo priiskanjuzanjnajprimernejšihrešitev;

28

• partnerstvo (podporni proces): Da bi bil svetovalni proces lahko zareskakovosten,jetrebazagotovititudikakovostnekaterihprocesov,kipodpirajotemeljni proces . Eden izmed pomembnih kazalnikov je razvoj partnerskihomrežijvlokalnemokolju .Pritemsonaenistranipomembnepartnerske mreže strateških partnerjev–tosorazličnisubjekti,kinačrtujejoinodlo-čajoolokalnemrazvojuinrazvojuljudi(vsajzastopnikiobčine,zavodovzazaposlovanje, organizacij s področja regionalnega razvoja, območnih enotgospodarske inobrnezbornice) .Povezanostsstrateškimipartnerjikaženasposobnost svetovalnega središča, da se umešča kot dejavnik lokalnegarazvojazmočnimvplivomnarazvojvseživljenjskegaučenjainstemzagota-vljanjapomembnihmožnostizarazvojtegaokolja .Nadrugistranipakako-vostsvetovalnegasrediščavsekakordoločatudisposobnostoblikovanjačimširšemreže strokovnih partnerjev;tazajemaorganizacije,kisevlokal-nemokoljuukvarjajossvetovanjemaliizobraževanjem(vsajzastopnikiizo-braževalnihorganizacij,kiizobražujejoodrasle,drugihsvetovalnihorganiza-cij,zavodovzazaposlovanje) .Takamrežazagotavljaboljcelostnestoritvezasvetovance,medsebojnostrokovnoizmenjavo,izpeljevanjeskupnihprojektovipd .Zazagotavljanjekakovostidelovanjacelotnegaomrežjasvetovalnihsre-diščISIOpajepomembnotudipartnerstvo med svetovalnimi središči;

• informiranje in promocija (podporni proces):Dabizagotoviličimvečjodostopnoststoritevsvetovalnegasrediščavsemodraslim,svetovalnosredi-ščenačrtnoinformirapotencialneciljneskupineinpredstavljasvojedejav-nosti .Pritemjepomembno,dastainformiranjeinpromocijanačrtni,razno-vrstni,pogosti,prilagojenirazličnimciljnimskupinamterdajezagotovljenaregionalnazajetost;

• presojanje in razvijanje kakovosti (podporni proces): Eden izmedkazalnikov,kipostajavzadnjemčasučedaljepomembnejši,povezanpajezžeopisanimiprocesidecentralizacijeinpovečevanjastrokovneavtonomnosti,jesposobnostizvajalcev,vtemprimerusvetovalnegasrediščaISIO,daimajovpeljano sistematičnopresojanje in razvijanjekakovosti . Ta sposobnost sepresojagledenato,aliimasvetovalnosrediščedoločensistempresojanjainrazvijanjakakovosti(npr .listinookakovosti),alirednonačrtujeinizpeljujesamoevalvacije inalinapodlagi tega rednonačrtuje invpeljujeukrepezaizboljšanjeinrazvojkakovosti .

• IZSTOPNI DEJAVNIKI . Kažejo se kot rezultati in učinki dejavnosti, kotkončniciljcelotnedejavnosti .Vrazličnihklasifikacijahnekateripriopredelje-vanju izstopnih dejavnikov uporabljajo enotno kategorijo »rezultati« . Vsepogosteje pa se uporablja delitev izstopnih dejavnikov na »rezultate« in»učinke .«Rezultatsovnašemprimeruneposrednirezultatidejavnostisve-

29

tovalnegasrediščaISIO,učinkipapomenijomerjenjeposledic,tj .učinkov,kijih imajo rezultati za posameznega svetovanca, ožje in širše okolje . Pravzato,kernaučinkevplivajozeloraznolikidejavniki,jele-tetakovizobraže-vanju kot v svetovalni dejavnosti precej težko opredeljevati, predvsempameriti .Kljubtovrstnimmetodološkimzadregampajesmiselnootemeljnihučinkih,kinajbijihprinašalodelovanjesvetovalnegasrediščaISIO,premi-sliti in jih skušati opredeliti . Tako so izstopni dejavniki opredeljeni tudi vmodeluzapresojanjeinrazvijanjekakovostiISIO,insicer:

• rezultati: Temeljni rezultat svetovalnega središča ISIO mora biti tak, dazagotavljasvetovalnestoritveodraslim izsvojegaokolja .Pri temnamenjaposebnopozornosttistimskupinamodraslih,kiimajotežjidostopdoizobra-ževanjainučenjaalipotrebujejovečpodporeinpomočizaizobraževanjeinučenje .Kakovostdelasvetovalnegasrediščasetakokaževštevilusvetoval-nihstoritev,številusvetovancev,obseguvključenostiranljivihskupinprebi-valstva,vključenostiprednostnihskupingledenapotrebelokalnegainregi-onalnega okolja . Ob teh podatkih je za kakovost svetovalnega središčapomembno,dasosvetovancizadovoljniskakovostjosvetovalnihstoritevindaugotavljajo,dajestoritevpripomoglakrešitvinjihovegaproblema;

• učinki: Kakovost svetovalnega središča ISIO se kaže v tem, ali njegovadejavnostpomembnopripomorekpovečanivključenostiodraslihizlokalnegaokoljavvseživljenjskoučenje,kpovečanjuučneuspešnosti,kzmanjševanjuosipaterkzmanjševanjusocialneizključenosti .Otežavah,kinastanejoprimerjenju takih učinkov, smo nekaj že spregovorili, podrobneje je o temmogočebratitudivstrokovniliteraturi .Uvrstitevtegakazalnikavmodeljenarekovalaželja,dazmodelomskušamovsajposrednoinvsajdelomapre-sojatitovrstneučinketerspodbuditirazmišljanjasamihsvetovalnihsrediščinnjihovihstrateškihterstrokovnihpartnerjevoposlanstvutedejavnosti .

PREČNI DEJAVNIKI . Poleg vstopnih, procesnih in izstopnih dejavnikov jepomembnoomenitišedejavnike,kismojihpoimenovali»prečnidejavniki« .Grezadejavnosti inprocese,kijihnimogočeuvrstiti levenoskupinoomenjenihdejavnikov, pač pa zadevajo vse . Vmodelu presojanja in razvijanja kakovostismokottakšnoopredelilipodročje:

• vodenje, upravljanje in organiziranost:Tojepodročjekakovosti,kikaže,kako je svetovalno središče strateško, razvojnovpeto v okolje, v kateremdeluje,vzavodu,kjer imasedež,paumeščenotako,dasomuomogočenipotrebnastrokovnaavtonomijainmožnostizadelovskladusposlanstvom,kigaimakotregionalnoinformacijsko-svetovalnosredišče .Prizagotavljanjukakovostidelovanjasvetovalnegasrediščajepomembnotudizagotavljanje

30

učinkoviteorganizacijedelaterpreglednoinučinkovitoravnanjezdenarjemindrugimisredstvisvetovalnegasredišča .

3.3 ModelkakovostiisiO-ravniopredeljevanja,presojanjainrazvijanjakakovostisvetovalnedejavnosti

Izhajajoč iznačela,kismogazapisalivuvodu,dasozakakovostsvetovalnihstoritevodgovornivsinosilci,nanacionalniinnalokalniravni,jevmodeluzasno-vantudit .i .kombiniraninačinpresojanjainrazvijanjakakovosti,kiodgovornostinpristojnostizapresojanjekakovostidelovanjainučinkovsvetovalnedejavnostivISIOporazdeljujemednosilcinanacionalniinlokalni ravni .

Nacionalna raven: Nanacionalni ravnistapomembnapredvsemdvanosilca,odgovorna za opredeljevanje in presojanje kakovosti svetovalne dejavnosti vISIO .TostaMinistrstvo za šolstvo in šport,kidejavnostumeščakotdelsis-temaizobraževanjaodraslihinjenjentemeljnifinancer,terAndragoški center Slovenije kotosrednjanacionalnaustanova,ki je zasnovalakonceptomrežjasvetovalnih središč ISIO, bila je nosilka njihove vpeljave in skrbi za njihovousklajenodelovanjeinrazvoj .

Regionalna/lokalna raven:Osrednjinosilciprocesovopredeljevanja,presoja-njainrazvijanjakakovostivsvetovalnihsrediščihISIOsosvetovalna središča(njihovovodstvoinstrokovnidelavci)invsidrugisubjekti,kisoznjimpovezanialisezanimajozanjegovodejavnost(strateški instrokovnipartnerji terdrugidejavnikiizokolja) .

V svetovalnem središču ima posebno vlogo svetovalec kot najpomembnejšinosilec svetovalnega procesa . Kakovost njegovega dela neposredno vpliva nasvetovančevozadovoljstvosstoritvijo,kijodobi, intudinarezultateinučinkedejavnosti .Zatojenaenistranipomembendelpresojanjainrazvijanjakakovostitudispremljanjekakovostidelasvetovalca,nadrugistranipazagotavljanjenje-goveustrezneusposobljenosti,dabolahkodejavensubjektvsamoevalviranju .

Pri presojanju in razvijanju kakovosti na ravni svetovalnega središča pamorasodelovatitudisvetovanec .Takanjegovavloganaenistraniizhajaizkonceptavodenjasvetovalnegaprocesavsvetovalnemsredišču,t .i .koncepta»odprtegamodela«,vkateremjesvetovanecdejavenpriiskanjurešitev,sprejemanjuodlo-čitevinukrepov,kisozanjnajprimernejši .Nadrugistranipajesvetovanecdejav-nisubjektpripresojanjurezultatovsvetovalnegaprocesa,vkateremsodeluje .

31

4 MODeLKaKOVOsTiisiO-naČiniOPReDeLJeVanJa,PResOJanJainRaZViJanJaKaKOVOsTisVeTOVaLneDeJaVnOsTi

Vskladuzžeopisanorazdelitvijoodgovornostizakakovostsvetovalnegasredi-ščaISIOmodelpredvidevapovezanokombinacijonačinovpresojanjainrazvija-njakakovosti .Tazajema:

• akreditacijo7 – zunanje presojanje kakovosti zagotavljanja nekaterihtemeljnihmeril,kisopomnenjustrokeinfinancerjevpotrebnazadelovanjesvetovalnegasredišča;

• spremljanje – nenehnospremljanjetistihmeril,kidajejotemeljneinforma-cijeodelusvetovalnegasredišča incelotnegaomrežjasvetovalnihsredišč .Pri tem jepoglavitnapozornostnamenjenanotranjemuspremljanju,kigaopravljajosodelavcivsvetovalnihsrediščih,manjšidelpasestavljazunanjespremljanje,kigaopravljaAndragoškicenterSlovenije;

• zunanjo evalvacijo – zunanje presojanje kakovosti nekaterih meril,pomembnihsstališčanacionalnepolitikeinsistemavzgojeinizobraževanja,alimeril,posebnopomembnihvdoločenemčasovnemintervalu;

• samoevalvacijo–samopresojainrazvojkakovostivsehtistihmeril,kisozvidikasvetovalnegasrediščapomembnazadoseganjeopredeljenihnacional-nihinlastnihstandardovkakovosti .

7 Ob nastajanju te študije akreditacija svetovalnih središč še ni vpeljana v prakso, je pa eden izmed namenov študije tudi ta, da bi spodbudili njeno sistemsko vpeljavo. V modelu predstavljamo akreditacijo kot enega izmed sestavnih delov modela kakovosti ISIO, da je tako mogoče dobiti vpogled v celotnost in soodvisnost posameznih prijemov; lahko pa se zgodi, da akreditacija sistemsko (še) ne bo vpeljana ob vpeljavi modela.

32

Celotnastrukturamodela–področja,kazalniki,merila,načiniinravnispremlja-njajerazvidnaizpregledavprilogah–posebejpriloga3 .

Slika 6: Načini presojanja in razvijanja kakovosti, kot so opredeljeni v modelu za presojanje in razvijanje kakovosti v svetovalnih središčih ISIO

RaVen

naCiOnaLna

Ministrstvozašolstvoinšportaliorgan,pristojenzaakreditacijo

aCsdrugineodvisnizunanjievalvatorji

LOKaLna

svetovalnosrediščeisiO

Temeljnoopredelitev,namen,ciljeinpostopkeizpeljaveposameznegaodnači-novpresojanjainrazvijanjakakovosti,kijihopredeljujemodelkakovostivISIO,bomovnadaljevanjuprikazalipoposameznihpoglavjih .

Vnadaljnjihpoglavjihbomotudiopredelili,kateramerilakakovostisotakšna,da:

• jihspremljasvetovalnosrediščeISIO inpridobljenepodatke in informacijeuporabljazgoljzasvojrazvoj;

• jihspremljasvetovalnosrediščeISIO,vendarpridobljenepodatkevzveziznjimitudijavnoobjavialipasopodatkidelzunanjegasistemaspremljanja,kiseopravljatudinanacionalniravni;

• jih spremljaMinistrstvo za šolstvo in športmed akreditacijo ali z drugimivzvodi,kijihimazaspremljanjetovrstnedejavnosti;

• jihspremljaAndragoškicenterSlovenije .Pritemsonekateripodatkiininfor-macijetakšni,dajihACSspremljazgoljzanačrtovanjerazvojasvetovalnedejavnostiinjihneobjavljajavno(npr .evalvacijskiobiskivsvetovalnihsre-diščih)tertakšni,kisojavnoobjavljenivletnihporočilih,kijihpripravljaACSzafinancerjainkotprikazsvojedejavnosti .

ZUnanJesPReMLJanJe

ZUnanJaeVaLVaCiJa

nOTRanJesPReMLJanJe saMOeVaLVaCiJa

aKReDiTaCiJa

33

4.1 akreditacijavmodelupresojanjainrazvijanjakako-vostivsvetovalnihsrediščihisiO

AkreditacijavmodelupresojanjainrazvijanjakakovostivsvetovalnihsrediščihISIO je eden izmed štirih temeljnih procesov, ki jihmodel predvideva kot delcelostnegasistemapresojanjainrazvijanjakakovostivtehsrediščih .Priakredi-taciji gre za zunanje presojanje kakovosti zagotavljanja nekaterih temeljnihmeril,kisopomnenjustrokeinfinancerjevpotrebnazadelovanjesvetovalnegasredišča .

Temeljna izhodišča in poimenovanje . V izobraževanju odraslih v Slovenijipojma akreditacija ne poznamo, prav tako v praksi ta proces ni uveljavljen .Vpeljatigaželimopredvsemzaradisistemskegaukrepa,skaterimnajbinanaci-onalni ravni vpeljali zunanje presojanje nekaterih meril kakovosti pred začetkom delovanja svetovalnega središča in nato spremljanje izpolnje-vanja teh meril v določenih časovnih presledkih .

Predenpodrobnejepojasnimociljevpeljevanjaakreditacijeinprocese,kinajbijihzajela,jetrebavsajokvirnopojasniti,kajakreditacijapravzapravje .Vstro-kovniliteraturiobstajavečrazličic,kiopredeljujejopojemakreditacije,vsempajeskupnoto,dajeakreditacijapostopekaliproces,vkateremneko zunanje telo (akreditacijski organ) ugotovi, ali organizacija prijaviteljica dosega vnaprej opredeljene minimalne standarde (kakovosti) .Izidtegaprocesajepravilomadodelitev pravice do nečesa(da/neodločitev),včasihtudilicen-ce, dovoljenja, pravice za delovanje v časovno določeni veljavnosti .

Temeljnavlogaakreditacijejepredvsemkontrola ali nadzor nad določenim področjem, dejavnostjo;tasepriakreditacijišeboljizrazikotpridrugihzuna-njihprocesihpresojanjakakovosti .Negledenatopajenjenpomembnideltudi izboljševanje/razvoj. Akreditacija je načeloma zasnovana zato, da preprečidelovanje ustanov dvomljive kakovosti ali izpeljavo neustreznih programov alidejavnosti . To pa pri organizacijah in avtorjih programov/dejavnosti posrednosprožatudiproceserazvijanjakakovosti,vkaterihsetrudijodoseči inobdržalistandarde,določenevakreditacijskihpostopkih .

Akreditacijasejerazvilavečinomazadvaprimera:kotinstitucionalna alipro-gramska . Institucionalna akreditacija je presojanje, ali organizacija dosegaminimalne(vstopne)standardezadelovanje .Navadnovsebujepresojoprostor-skih,kadrovskih indrugih infrastrukturnihrazmer, lahkopaseosredotočatudinafinančnoureditevinrazvoj,vodenjeinadministrativnopodporopatudinato,aliimaorganizacijavzpostavljenoprimernospremljanjeinevalviranje,procese,s katerimi zagotavlja zadovoljivo kakovost . Izid institucionalne akreditacije jedovoljenjezadelovanjeorganizacije .Programska akreditacijaseosredotoča

34

naposamezneenotealiprograme,kisepresojajogledenadoločenestandarde .Rezultatprogramskeakreditacijejedovoljenjezaizpeljevanjeprograma,dejav-nosti .

Akreditacija zajema praviloma dve fazi: začetno akreditacijo in vnovično akreditacijo ali akreditacijski nadzor .Vzačetniakreditacijisepreverjadose-ganjeopredeljenihstandardovzaizpeljevanjedejavnosti,programovaliorgani-zacije .Postopkizačetneakreditacijeponavadinepovedovelikooresničnikako-vosti, temvečsonekakšna»napovedkakovosti«,ki temeljinaprepričanju,dadoseganjezačetnihpogojevzadelonapoveduje,dabopriizpeljevanjudejavno-stizagotovljenapričakovanakakovost .Vlogavnovičneakreditacijepa jepred-vsemvpresojanju,aliorganizacijaaliprogrami,kisobiliakreditirani,dosegajozadovoljivestandarde .Pritemsepogostoupoštevajotudiugotovitveizsamoe-valvacijskihporočilinporočilozunanjihevalvacijah .

Akreditacijasejemarsikjeposvetuinmalomanjprinasuveljavilatudivizobra-ževanju: temelji na določenih standardih kakovosti izpeljevanja izobraževanja(npr .usposobljenosti izobraževalnegaosebja,učnihprostorov,učnihpripomoč-kov),kijihnekdo(npr .agencijazaakreditacijo,ministrstvo)preverjainocenju-je .Potemprocesusitisti,kijebilpresojan,čeizpolnjujepostavljenestandarde,pridobipravicodoizpeljevanjaizobraževanjanadoločenempodročjualidoloče-nihizobraževalnihprogramovvdoločenemčasovnemobdobju .

Privpeljevanjuakreditacijejebiloprinasnajvečdoseženovuniverzitetneminvišjemstrokovnemizobraževanju .Vpeljanoimajoinstitucionalnoinprogramskoakreditacijo (Merila za akreditacijo visokošolskih zavodov in študijskih progra-mov,Ur . l .RS, št . 101/2004) .Nadrugih ravneh izobraževanjapa jenamestoakreditacijeuveljavljenpostopek»vpisvrazvid«,kipaimatudinekatererazse-žnostiakreditacije,vendarlezačetne,nepatudivnovične .Česeosredotočimosamonapodročje izobraževanja odraslih,postopek vpisa v razvid temelji na presojanju sposobnosti za izpeljevanje določenega javnoveljavnega programa(neustanove):kadrovskihinprostorskihpogojevteručneopreme,delomapazadevatudivprašanjavodenjainstatusneureditveustanove–pred-videne izvajalke izobraževalnega programa . Presojanje sposobnosti temelji nastandardihzaizpeljevanjejavnoveljavnihprogramov,opredeljenihvzakonskihinpodzakonskihaktih .Pogojno bi lahko rekli, da gre za nekatere sestavine začetne programske akreditacije .Pritemjevpisvrazvidpredvidensamozaizvajalcejavnoveljavnihprogramov,nepatudizaizvajalcejavnihinfrastruktur-nihdejavnosti .

35

Vpeljevanjeakreditacijevmodelzapresojanjeinrazvijanjekakovostivsveto-valnihsrediščihISIOpaimapravtenamene:

• namesto vpisa v razvid vpeljati tako začetno kot vnovično akredita-cijo;

• vpeljati akreditacijo ene izmed infrastrukturnih dejavnosti v izobra-ževanju odraslih;

• vpeljati kombinirano institucionalno in programsko akreditacijo .

Čeprav jemogoče predvidevati, da bo vpeljava tega instituta v izobraževanjeodraslih zahtevala nekaj več pojasnjevanja in utemeljevanja, se zdi odločitevsmiselna . Navsezadnje poznajo v slovenskem izobraževalnem sistemu institutakreditacije,kotsmoženavedli,ževvisokeminvišjemšolstvu .

Temeljni cilj,kigaupoštevamopriumeščanjuakreditacijevmodelpresojanjain razvijanjakakovostivsvetovalnihsrediščih ISIO, ježelja,dabi zzunanjimpreverjanjemnekaterihkazalnikov:

• ugotavljali,alijavnizavod,kiželivzpostavitisvetovalnosrediščeISIO,izpol-njujezahtevanamerilakakovosti,potrebnazazačetekdelovanjasvetovalne-gasredišča;

• presojali,alidelujočesvetovalnosrediščetudipodoločenemčasudelovanjaizpolnjujezahtevanamerilakakovosti,opredeljenakotpogojzadelovanje,inpritemdosegavsajminimalnepričakovaneuspehe .

Takoboakreditacijapostalaedenizmedvzvodovzarazvojkakovosti,sajsebodotakotisti,kibiželeliopravljatisvetovanjevomrežjuISIO,kottisti,kivomrežjužedelujejo,prizadevali,dabodozagotavljalidoseganjedoločenihmeril,skratka,vpeljevalibodorazvojnedejavnosti,dasebotouresničilo .

Zakajakreditacija?Zakreditacijokotprocesompresojanjakakovostinajbi:

• formalno vpeljali postopek presojanja kakovosti zagotavljanja neka-terih temeljnih meril, ki jih je po mnenju stroke in financerjev treba doseči za delovanje svetovalnega središča . Akreditiranje se doslej niuporabljalozasvetovalnasredišča,pačpavnekemneformalnempostopkuustanavljanjasrediščISIO,kisejekončalosslovesnimodprtjemsredišča;

36

• kotnosilcapostopka–presojanjakakovostizagotavljanjanekaterihtemelj-nihmeril–vpeljali formalnega nosilca s formalno določenimi pravili delovanja,kinaenistranidajejotempostopkomlegitimnost,nadrugipakandidatom/subjektomomogočajopripravo,načrtovanjeintudiugovarjanje;

• doseglipermanentnost pri presojanju kakovosti zagotavljanja neka-terih temeljnih meril,kisopomnenjustroke in financerjevpotrebnazadelovanjesvetovalnegasredišča .Akreditacijskipostopkibinamrečpotekalivnekihčasovnihzaporedjih,innetakokotdoslej–zvpisomvrazvidizobra-ževalnihorganizacij,kipredvidevaleenkratnopreverjanjepogojev .

Kazalniki in merila, ki se preverjajo v postopku akreditacije (merila za akreditacijo svetovalnih središč) in časovni roki za njihovo preverjanje:V postopku akreditacije se preverja sposobnost javnega zavoda, da ustanovisvetovalnosrediščeinnjegovedislokacije,zagotovimožnostizakakovostnodelo,njegoverezultateinučinketerizpolnjujestandardkakovostinesamoobvzpo-stavitvisvetovalnegasrediščain/alinjegovedislokacije,temvečtudipozneje,vsaletanjegovegadelovanja .Preverjajosetistikazalnikiinmerila,kipostrokovnipresojizagotavljajo,dabosvetovalnosrediščeobkakovostnemdeluinsamoe-valvaciji doseglo pričakovane uspehe . Pri določanju kazalnikov inmeril, ki sepresojajovpostopkihakreditacije,smoizhajaliizpresoje,kateramerilazagota-vljajo,dabosvetovalnosrediščelahkoizpeljevalosvetovalnodejavnostvpriča-kovanikakovosti .Opredelimojihlahkoznaslednjimisklopi:

• poznavanjepotrebokoljaposvetovalnemdeluinsposobnostodzivanjananje,• kakovostosebja,• primerneprostorskeindrugemožnostizaopravljanjesvetovalnegadela,• sposobnostpartnerskegapovezovanja,• zagotovljena dostopnost svetovalnih storitev z ustreznim informiranjem in

promocijo,

• načrtnaskrbzakakovost,• vodenje, upravljanje in organiziranost svetovalnega središča zagotavlja

možnostizakakovostnodelo,

• svetovalnosrediščeizkazujedobrerezultatedela,

37

• učinkidelasvetovalnegasrediščasoprimerni .Za preverjanje doseganja opredeljenih kazalnikov inmeril so predvideni trije časovni mejniki:

• predvzpostavitvijosvetovalnegasredišča(delnaakreditacija),• enoletopovzpostavitvisredišča(polnaakreditacija),• petletpopolniakreditaciji(polnaakreditacija) .Časovnimejnik»pred vzpostavitvijo svetovalnega središča«jepredvidenzapresojanje kakovosti temeljnih dejavnikov, ki so potrebni za uspešen začetekdelovanjasvetovalnegasredišča .Grepredvsemzazagotovitevustreznegaose-bja,prostorskeindrugeopremljenosti,poznavanjepotrebožjegainširšegaoko-ljaposvetovalnemdeluinpredstavitev,kakosebosvetovalnosrediščeodzivalonanjeterdokazovanjerazvojneusmerjenosti .Šelepresoja,alisotemeljnidejav-nikizadelovanjesvetovalnegasrediščazagotovljenivpričakovanikakovosti,jepogoj,dasesvetovalnosrediščesplohlahkoustanovi,pritemjepredvideno,dasvetovalnosrediščesicerlahkozačnedelovati,vendarpodpogojem,davenemletu izpolni še nekatera drugamerila . Gre torej zadelno akreditacijo, ki jovsakosvetovalnosrediščepridobileenkrat,tojeobzačetkudelovanja .Vnadalj-njihpostopkihdelnaakreditacijanipredvidena .

Časovni mejnik »eno leto po vzpostavitvi središča oz. pridobitvi delne akreditacije«jenamenjenzapresojanjekakovostitistihtemeljnihdejavnikov,ki sosicerpotrebni zauspešnodelovanjesvetovalnegasredišča,vendar jihnimogočezagotovitipredzačetkomdelovanjasvetovalnegasrediščaaliobnjem .Gre predvsem za zagotovitev primernega števila svetovalcev glede na obsegdela,vzpostavitevenealivečdislokacij,vzpostavitevpartnerskegasodelovanjainzagotovitevprimernihmožnostizadelosvetovalnegasrediščavjavnemzavo-du,kjerdeluje .Čepresojapokaže,dasozahtevanipogojiizpolnjenivpričako-vanikakovosti,svetovalnosrediščedobipolno akreditacijozapetlet .

Časovnimejnik»pet let po polni akreditaciji« je rok, ko se v svetovalnemsrediščuznovapreverijovsi temeljnidejavniki,ki sobilipreverjeniobnjegovivzpostavitviznamenom,dasepresodi,alisošeizpolnjenivpričakovanikako-vosti,sajjemogočepričakovati,dasetakorazmerevokoljukotvsamemsre-diščusčasomspreminjajo .

Ugotavljanje izpolnjevanja pogojev za delovanje dislokacij .Zavzpostavi-tevdislokacijseneizpeljujejoakreditacijskipostopkiposebej,pačpaseizpol-

38

njevanjepogojev zanjihovodelovanjeugotavlja ob rednih akreditacijah . Prvapresoja ustreznega izpolnjevanja pogojev za delovanje dislokacije je tako enoletopopridobitvidelneakreditacije .Donaslednjeakreditacijesvetovalnosredi-ščevskladussvojostrategijorazvojaustanavljadislokacijeinskrbizanjihovokakovost .Obvnovičniakreditacijipaakreditacijskiorganpresojatudiustreznostdislokacij .Medakreditacijosepreverjavečkazalnikovinmeril(naštetisovpre-glednici2):

39

Preglednica 2: Kazalniki in merila, ki se preverjajo v postopku akreditacije8

sKLOPi sTanDaRD,KisePReVeRJa

KaZaLniK8 KDaJsePReVeRJaiZPOLnJeVanJeMeRiL

POZnaVanJePOTRebOKOLJaPOsVeTOVaLneMDeLUinsPOsObnOsTODZiVanJananJe

Svetovalno središče si prizadeva za povečeva-nje dostopnosti sveto-valnih storitev za odra-sle v zvezi z izobraževanjem in uče-njem ter se odziva na lokalne, regionalne in nacionalne potrebe.

Poznavanje potencialnih svetovancev glede na lokalne, regionalne in nacionalne potrebe

• PRED ustanovitvijo svetovalnega središča

• PET LET po polni akreditaciji

Dejavni načini pridobi-vanja svetovancev

• ENO LETO po ustanovitvi sveto-valnega središča (1 leto po delni akreditaciji)


KaKOVOsTOsebJa Svetovalno dejavnost opravljajo strokovno usposobljeni svetovalci z ustreznimi osebno-stnimi lastnostmi.

Vrsta in število osebja v svetovalnem središču

• ENO LETO po ustanovitvi sveto-valnega središča (1 leto po delni akreditaciji)


Izobrazba vodje sveto-valnega središča in svetovalca



Usposobljenost vodje svetovalnega središča in svetovalca



Delovne izkušnje vodje svetovalnega središča in svetovalca



PRiMeRnePROsTORsKeinDRUGeRaZMeReZaOPRaVLJenJesVeTOVaLneGaDeLa

Svetovalno središče zagotavlja primerne prostore, opremo, stro-kovno literaturo, bazo podatkov in svetovalne pripomočke, ki omogo-čajo celostno, kakovo-stno in poglobljeno sve-tovalno delo.

Prostor • PRED ustanovitvijo svetovalnega središča


Oprema • PRED ustanovitvijo svetovalnega središča


Baze podatkov • PRED ustanovitvijo svetovalnega središča


sPOsObnOsTPaRTneRsKeGaPOVeZOVanJa

Svetovalno središče razvija partnerska omrežja za zagotavlja-nje celostnih in kakovo-stnih svetovalnih stori-tev ter načrtovanje in vrednotenje svetovalne dejavnosti v lokalnem okolju.

Strateški partnerji • ENO LETO po ustanovitvi sveto-valnega središča (eno leto po delni akreditaciji)


8 Za vsak kazalnik so opredeljena merila za preverjaje. Meril tokrat ne navajamo, navedena pa so v prilo-gah (Priloga 2).

40

sKLOPi sTanDaRD,KisePReVeRJa

KaZaLniK8 KDaJsePReVeRJaiZPOLnJeVanJeMeRiL

ZaGOTOVLJenaDOsTOPnOsTsVeTOVaLniHsTORiTeVZUsTReZniMObVeŠČanJeMinPReDsTaViTViJO

Da bi zagotovili čim večjo dostopnost stori-tev svetovalnega sredi-šča vsem odraslim, svetovalno središče načrtno obvešča poten-cialne ciljne skupine in jim predstavlja svoje dejavnosti.

Načrtnost • PRED ustanovitvijo svetovalnega središča


naČRTnasKRbZaKaKOVOsT

Svetovalno središče ima vpeljano sistematič-no presojanje in razvija-nje kakovosti.

Načrtovanje • ENO LETO po ustanovitvi sveto-valnega središča (eno leto po delni akreditaciji)


VODenJe,UPRaVLJanJeinORGaniZiRanOsTsVeTOVaLneGasReDiŠČaZaGOTaVLJaMOŽnOsTiZaKaKOVOsTnODeLO

Svetovalno središče je razvojno vpeto v okolje, v katerem deluje, v zavodu, kjer deluje, pa umeščeno na način, ki mu omogoča potrebno strokovno avtonomijo in delovne razmere v skla-du s poslanstvom, ki ga ima kot regionalno informacijsko-svetoval-no središče.

Razvojna usmerjenost • PRED ustanovitvijo svetovalnega središča


Strokovna avtonomnost • ENO LETO po ustanovitvi sveto-valnega središča (eno leto po delni akreditaciji)


Normativna urejenost položaja svetovalnega središča in njegove dejavnosti

• ENO LETO po ustanovitvi sveto-valnega središča (eno leto po delni akreditaciji)


Vloga in položaj vodje svetovalnega središča

• ENO LETO po ustanovitvi sveto-valnega središča (eno leto po delni akreditaciji)


sVeTOVaLnOsReDiŠČeiZKaZUJeDObReDOseŽKeDeLa

Svetovalno središče zagotavlja svetovalne storitve odraslim iz svo-jega okolja; pri tem namenja posebno pozornost tistim skupi-nam odraslih, ki imajo težji dostop do izobra-ževanja in učenja ali potrebujejo več podpo-re in pomoči za izobra-ževanje in učenje.

Število storitev • ENO LETO po ustanovitvi sveto-valnega središča (eno leto po delni akreditaciji)


Število svetovancev • ENO LETO po ustanovitvi sveto-valnega središča (eno leto po delni akreditaciji)


41

Nosilec akreditacije.Vizobraževanju(odraslih)šenimamoneodvisnegaakre-ditacijskegatelesa,zatojezazdajnajboljsmiselno,dajenosilec akreditacije Ministrstvo za šolstvo in šport,kijetudisicernosilecpodobnihpostopkovvizobraževanju . Tako so zadeve rešene tudi v številnih državah po svetu, kjerpostopkeakreditacijezaizobraževalneorganizacijeinprogrameizpeljujejovla-dnaministrstvazaizobraževanje9 .

Sodelavci v akreditacijskih postopkih .Vpostopkuakreditacijejepredvidenapresojanekaterihstrokovnihinnormativnihdokumentov .Ministrstvozašolstvoinšportžezdajpresojanormativneakte,vprašanjepaje,aliimadovoljustre-znegaosebjazadrugostrokovnopresojo .Vprašanjeje,ali jezapresojotakihdokumentov(npr .modelsvetovalnegasredišča)trebazagotoviti»zunanjo«eks-pertnopresojo .Čeda,potembibilomogoče:

• imenovatiakreditacijskeeksperte,• oblikovatiakreditacijskeekspertnosestavljenekomisije,• najetiustreznostrokovnoinstitucijo .Rešitvesosevedaodvisneodtega,kakšnesklepebodosprejelinaMinistrstvuzašolstvoinšport .

Potrebni postopki za uveljavitev akreditacije v svetovalnih središčih. Kotsmožeomenili,grezanovostvizobraževanjuodraslih,zatoakreditacijanebouveljavljena takoj . Mogoče pa je predvideti, da bodo za to potrebni nekateripostopkiinpogovori,vnjihpasebodonekatererešitvenatančnejeizoblikovale .Takobomogoče:

• predstavitizamisli,razlogeinciljenaSektorjuMinistrstvazašolstvoinšportzaizobraževanjeodraslih;

• predstaviti zamisli, razloge in cilje na Strokovnem svetu za izobraževanjeodraslih;

• predstavitizamisli,razlogeinciljenadrugihmestihnaMinistrstvuzašolstvoinšport,čebibilotozaželeno;

• pridobitisoglasjeMinistrstvazašolstvoinšport;• oblikovatiosnutekPravilnikaoakreditaciji;9 Glej npr. http://en .wikipedia .org/wiki/School_accreditation.

42

• izpeljatipostopeksprejemaPravilnikaoakreditaciji;• seznanjatiznovimpravilnikom;• izpeljevatiakreditacije .Predvidenoje,dasebospremeniltudiZakonoizobraževanjuodraslih,zatojepriložnost,daseizhodiščazauveljavljanjeakreditacijeopredelijožezzakonom .

Postopek akreditacije.Kakonatančnobopotekalaakreditacija,jetorejodvi-snoodnormativneureditve,tokratpanakazujemotemeljnipotek:

• Javnizavod,kibiželelimetisvetovalnosrediščeinkipridobinačelnosoglas-je Ministrstvo za šolstvo in šport za vzpostavitev (odvisno od strategijerazvoja omrežja svetovalnih središč), vloži vlogo za akreditacijo, v kateriopišeizpolnjevanjemeril,kisepresojajoobvzpostavitvi .

• Akreditacijskiorganpresodivlogoinnakrajusamempresodi,kakojezizpol-njevanjemmerilzaakreditacijo .

• Čeakreditacijskiorganugotovi,dasomerila izpolnjena, izdasklepodelniakreditaciji;vnjejjenavedeno,kateramerilamoranovoustanovljenosveto-valnosrediščeizpolnitivenemletu .

• Zdatumomizdajesklepaodelniakreditacijisešteje,dajenovosvetovalnosrediščeustanovljenoinlahkozačnedelovati .

• Prediztekomenegaletasvetovalnosrediščeakreditacijskiorganpisnoobve-stioizpolnjevanjumeril,kijihmoraizpolnitivtemroku .

• Akreditacijskiorganseodloči,alibopresodilsamopisnadokazilaalipaboopraviltudipresojonakrajusamem .

• Popresojiizpolnjevanjamerilakreditacijskiorganizdasklepopolniakredi-tacijizasvetovalnosrediščezveljavnostjopetihlet .

• Prediztekompetihletsvetovalnosrediščeznovavloživlogozaakreditacijo,vnjejopišeizpolnjevanjemeril,kisepresojajopopetihletih .

• Postopekvnadaljevanjujeenakkotobvzpostavitvi,ledavtemprimerunidelneakreditacije .

43

Akreditacijskiorganpoopravljenempostopkupresojezahtevanihmerilpravilo-maizdajasklepodelnialipolniakreditacijialiotem,dasvetovalnosrediščeneizpolnjujepogojevzaakreditacijo .Izjemomalahkoakreditacijskiorganizdatudisklep o začasni akreditaciji in v njemnavede, katerihmeril prosilec še neizpolnjujeindokdajjihmoraizpolniti .Čevtemčasuprosilecmerilneizpolni,nemorebitiakreditiran .Sklepozačasniakreditacijiselahkoizdajaobvnovičnihakreditacijahpopetihletihodpolneakreditacije,nepatudiobprviakreditaciji .

Čeprosilecneizpolnipogojevzaakreditacijo,senemoreuvrstitivjavnoomrež-jesvetovalnihsredišč;čepasvetovalnosrediščepoznejemerilnedosegaveč,pravtakonemorebitivečdeljavnegaomrežjasvetovalnihsredišč .

Slika 7: Časovna razporeditev različnih opravil, ki jih opravlja svetovalno središče v zvezi z akreditacijo (ob domnevi, da se dejavnosti začno januarja)

LETO pred ustanovitvi-jo središča

VLOGA ZA AKREDI-TACIJO

PRIPRAVE NA AKREDITACIJSKI OBISK IN SODELOVANJE NA NJEM

SKLEP O DELNI AKREDI-TACIJI

januar februar marec april maj junij julij avgust september oktober november december

1. LETO delovanja

SREDIŠČE ZAČNE DELO

SREDIŠČE OBVESTI AKREDITACIJSKI ORGAN O IZPOLNJEVANJU MERIL PO 1 LETU

SKLEP O POLNI AKREDI-TACIJI


6. LETO delovanja

VLOGA ZA AKREDI-TACIJO

PRIPRAVE NA AKREDITACIJSKI OBISK IN SODELOVANJE NA NJEM

SKLEP O POLNI AKREDI-TACIJI


4.2 spremljanjevmodelupresojanjainrazvijanjakako-vostivsvetovalnihsrediščihisiO

Polegakreditacije, ki je, kot smoopisali, namenjenazunanjipresoji kakovostinekaterih temeljnih standardov kakovosti inmeril, ki so pomnenju stroke infinancerjevpotrebnizadelovanjesvetovalnegasredišča,potrebujemošedrugeprijeme,kinambodopoenistraniomogočilipoglobljeno(zunanjoinnotranjo)presojo in ovrednotenje posameznih vidikov delovanja svetovalnega središča .Kottakšneopredeljujemomehanizmezunanjeevalvacijeinsamoevalvacije,ven-darbomootehpisalipozneje .Tokratpavmodelpresojanjainrazvijanjakako-vostiISIOvpeljujemosestavino,kibotakosvetovalnimsrediščem,kisvetovalnodejavnost izpeljujejovpraksi, kotAndragoškemucentruSlovenije,ki skrbi za

44

razvojtedejavnostinanacionalniravni,omogočilasprotnospremljanjedelova-njasvetovalnihsredišč inhitroukrepanje,kadarbotopotrebno .Pravtemujenamrečnamenjenospremljanjedelovanjainrezultatovsvetovalnihsredišč .

Najbolj znanaopredelitevspremljanja,ki se jedoslejuveljavilavSloveniji, jeopredelitev,zajetavPravilnikuoposodabljanjuvzgojno-izobraževalnegadela,kipravi,da:

»je spremljanje novih programov, novih programskih elementov in novo-sti postopek sistematičnega zbiranja informacij o njihovem uresničevanju z namenom sprotnega reševanja vprašanj neposredno v pedagoški praksi«10.

Pritemjetrebapostopkespremljanjarazlikovatiodpostopkovevalvacije,kisoboljpoglobljenipostopkivrednotenja,sajse:

»na osnovi zbranih podatkov: (1) presoja o kakovosti novih vzgojno-izobraževalnih in administrativnih nalog, (2) ovrednoti, kolikšne in kakšne spremembe nastajajo z njihovim uvajanjem, (3) omogoči obliko-vanje presoje o tem, kako izboljšati način njihovega izvajanja.«11

Tudiobsprejetjutakšneločnicemedpostopkispremljanjainpostopkievalvacije,kotjoopredeljujeomenjenipravilnik,bibilosevedanemogočereči,danekakotudipostopkispremljanjanevsebujejovrednotenja(presojanja) .Takalidruga-čenukrep,kigabomosprejelinapodlagispremljanja,bogotovovsebovaltudivrednostnosodbootem,alijekajtrebaspremenitialine .Prispremljanjugreboljzasprotne(formativne)oblikespremljanjanekedejavnosti,kinisouteme-ljene na zahtevnih znanstvenih metodologijah ter ne vsebujejo zahtevnih inpoglobljenih interpretacij invrednotenja .Zaspremljanjeseuporabljajo instru-menti, ki morajo prav tako kot postopki evalvacije zagotavljati načrtnost termetodološkokorektnost,asoponavadipreprostejšiinusmerjenivuporabnost,dajemogočehitropridobivanjeinformacijinhitroukrepanje .

Izhajajočiztakšnegatemeljnegaokvira,smospremljanjevmodeluzapresoja-nje in razvijanje kakovosti v svetovalnih središčih ISIO opredelili kot sprotnospremljanjetemeljnihpodročijdelovanjaterrezultatovinučinkovsvetovalnegasrediščaISIOzasprotnoreševanjemorebitnihtežav,vpeljevanjepotrebnihhitrihizboljšavinukrepov,okaterihsenapodlagispremljanjapresodi,dajihjetrebavpeljatitakoj .

10 Pravilnik o posodabljanju vzgojno-izobraževalnega dela, Ur. l 13/2003, 2. člen: uvajanje, spremljanje in evalvacije.

11 Prav tam.

45

Temeljni cilji, kijihupoštevamoobumeščanjuspremljanjavmodelpresojanjainrazvijanjakakovostiISIO,sozagotovitisprotnospremljanje:

• meril,pokaterihmorajoimetinosilcirazvojasvetovalnedejavnostinanaci-onalniravniinsvetovalnasrediščaISIOsprotneinverodostojnepodatkeininformacije o tem, koliko so dosežena, saj se na tej podlagi usmerjajo innačrtujejosprotnodeloindejavnostitervpeljujejopotrebniukrepiinspre-membe;

• meril,kisovdoločenemčasovnemobdobjuposebnopomembnazaradispro-tnega spremljanja npr . vpeljanih novih strokovnih prijemov v svetovalnodejavnostizobraževanjaodraslih .

Namenspremljanjajepredvsemvtem,dabi:

• izvajalcem svetovalne dejavnosti v svetovalnih središčih ISIO omogo-čilo sprotenvpogledvpotekindosežkelastnedejavnosti;tojelahkodobrapodlaga za sprotno usmerjanje poteka dela, vpeljavomorebitnih ukrepov .Takšnosprotnospremljanjeomogočavpeljavohitrihintakojšnjihizboljšav,kisolahkomajhne,azaradisvojeažurnostiinpravočasnevpeljaveučinko-vite;

• načrtovalcem strokovnega razvoja svetovalne dejavnosti za odrasle omogočilo vpogledvsprotenpotekindosežkedejavnosti,kisopodlagazapotrebneizboljšavevcelotnemomrežjusvetovalnihsrediščISIO .Spremljavesošeposebnokoristnetakrat,kovomrežjesvetovalnihsrediščISIOvpelju-jemokakorazvojnonovostinjezatovtistemobdobjušeposebnopomemb-no,dasevpeljavanovostisprotispremlja tersenanjohitroodziva,česezačnejokazatidrugačniučinkivpeljevanjanovostiodnačrtovanih;

• strateškim in strokovnim partnerjem dalodragocenvirinformacijosve-tovalnidejavnostiinzanačrtovanjerazvoja .

Področja, standardi kakovosti in merila za spremljanje dejavnosti in rezultatov v ISIO

Vnadaljevanjupredstavljamotistapodročja,standardeinmerilakakovosti,kijihvsebujespremljanje .Takosozavsakoposameznopodročje,kigazajemamodelkakovostiISIOinkinajbibilouvrščenovspremljanje,predstavljenistandardi,ki najbi jihpreverjali s spremljanjem, znjimipovezani kazalniki kakovosti inmerila,kijihuporabljamoprispremljanjukotpodlagozavrednotenjeugotovitev

46

spremljanja .Predvidenoje,dasvetovalnosrediščeISIOvsamerila,kisopred-stavljena,medletomobveznospremlja .

Preglednica 3: Standard kakovosti, kazalniki in merila, ki se spremljajo na področju »potencialnisvetovanci(ciljneskupine)«

standard:Svetovalno središče si prizadeva za povečevanje dostopnosti svetovalnih storitev za odra-sle v zvezi z izobraževanjem in učenjem ter se odziva na lokalne, regionalne in nacionalne potrebe.

PODROČJe KaZaLniKi MeRiLa

POTenCiaLnisVeTOVanCi(CiLJnesKUPine)

Dejavni načini pridobiva-nja svetovancev

Svetovalno središče ima eno ali več dislokacij.

Preglednica 4: Standard kakovosti, kazalniki in merila, ki se spremljajo na področju »osebje«

standard:Svetovalno dejavnost opravljajo strokovno usposobljeni svetovalci z ustreznimi osebno-stnimi lastnostmi.


OsebJe Vrsta in število osebja v svetovalnem središču

Svetovalno središče ima enega svetovalca s polnim delov-nim časom, če izpelje 1000 svetovalnih storitev na leto in ima 800 svetovancev.

Svetovalno delo v obsegu enega polno zaposlenega sve-tovalca je mogoče sestaviti tudi z delom več svetovalcev z nepolnim delovnim časom; pri tem vsaj eden od teh sveto-valcev dosega vsaj 70 odstotkov dela za svetovalno sredi-šče/svetovanje.


Vodja svetovalnega središča in svetovalec se udeležita naj-manj dveh izobraževalnih srečanj na leto, ki jih za svetoval-na središča organizira ACS.

Vodja svetovalnega središča in svetovalec se udeležujeta tudi drugega strokovnega usposabljanja, povezanega s svetovalnim delom, in sicer najmanj 16 ur na leto.

Osebnostne lastnosti vodje svetovalnega sredi-šča in svetovalca

Vodja svetovalnega središča in svetovalec uspešno opravi-ta preizkus temeljnih osebnostnih lastnosti, potrebnih za svetovalno delo (empatičnost, dejavno poslušanje, komuni-kativnost idr.).

47

Preglednica 5: Standard kakovosti, kazalniki in merila, ki se spremljajo na področju »viri,oprema,informacijskebaze,pripomočki«

standard:Svetovalno središče priskrbi primerne prostore, opremo, strokovno literaturo, bazo podat-kov in svetovalne pripomočke, ki omogočajo celostno, kakovostno in poglobljeno svetovalno delo.


ViRi,OPReMa,inFORMaCiJsKebaZe,PRiPOMOČKi

Strokovna literatura Svetovalno središče ima na voljo zalogo strokovne literatu-re in strokovnih revij, povezanih s svetovanjem in izobraže-vanjem.

Baze podatkov Svetovalno središče ima bazo podatkov, v kateri so temelj-ni dokumenti, potrebni za svetovalno delo (vsaj temeljna zakonodaja s področja izobraževanja odraslih, nacionalni razpisi za vpis, pregled javnoveljavnih programov za izobra-ževanje odraslih, pregled izvajalcev izobraževanja odraslih).

Svetovalno središče ima svojo regionalno bazo podatkov, v kateri so podatki, pomembni za izobraževanje in učenje odraslih v njihovem okolju (vsaj izvajalce izobraževalnih programov, izobraževalne programe, ponudbo formalnega in neformalnega izobraževanja, različne oblike pomoči idr.)

Preglednica 6: Standard kakovosti, kazalniki in merila, ki se spremljajo na področju »svetovalniproces«

standard: Svetovalno središče svetovancem zagotavlja celosten svetovalni proces, s katerim si lahko pomagajo pri odločanju in poteku izobraževanja in učenja.


sVeTOVaLniPROCes Vrste svetovalnega procesa

Svetovalno središče zagotavlja vse tri vrste svetovalnega procesa: svetovanje pred vključitvijo v izobraževanje ali učenje, med samim potekom izobraževanja in po njego-vem dokončanju.

Dejavnosti svetovalnega procesa

Svetovalno središče zagotavlja vse dejavnosti svetovalnega procesa: informiranje, nasvetovanje, svetovanje, ovredno-tenje, usposabljanje, zastopanje, povratno informiranje.

Načini izpeljevanja sveto-valnega procesa

Svetovanje poteka vsaj:

• po telefonu,

• osebno,

• po elektronski pošti,

• pisno,

• z informacijskim gradivom.

Svetovalni proces lahko poteka tudi drugače, npr. z orga-nizacijo informacijskega kotička, s kontaktno oddajo na radiu, televiziji, s svetovalnim kotičkom v časniku.

Načini vključevanja sveto-vancev

Svetovalni proces je na voljo posameznikom ali skupinam.

Trajanje svetovalnega pro-cesa

Trajanje svetovalnega procesa je prilagojeno svetovalnemu problemu in svetovančevim potrebam.

48

Preglednica 7:Standard kakovosti, kazalniki in merila, ki se spremljajo na področju »partnerstvo«

standard:Svetovalno središče razvija partnerska omrežja za zagotavljanje celostnih in kakovo-stnih svetovalnih storitev ter načrtovanje in vrednotenje svetovalne dejavnosti v lokalnem okolju.


PaRTneRsTVO Strateški partnerji Svetovalno središče ima oblikovano partnersko mrežo strateških partnerjev; ta zajema najpomembnejše subjekte, ki načrtujejo in odločajo o lokalnem razvoju ter razvoju ljudi (vsaj zastopniki občin/e, zavodov za zaposlovanje, organi-zacij s področja regionalnega razvoja, območnih enot gospodarske in obrtne zbornice).

Sodelovanje strateških partnerjev pri načrtovanju razvoja svetovalnega sre-dišča

Svetovalno središče vsaj enkrat na leto preveri svoje načrte skupaj s strateškimi partnerji.

Sodelovanje strateških partnerjev pri vrednotenju delovanja svetovalnega središča

Svetovalno središče vsaj enkrat na leto ovrednoti delo sve-tovalnega središča skupaj s strateškimi partnerji.

Strokovni partnerji Svetovalno središče ima oblikovano partnersko mrežo strokovnih partnerjev; ta zajema mrežo organizacij, ki v lokalnem okolju delujejo v svetovanju ali izobraževanju odraslih (vsaj zastopniki izobraževalnih organizacij, ki izo-bražujejo odrasle, drugih svetovalnih organizacij, zavodov za zaposlovanje).

Strokovni partnerji so povezani v strokovni aktiv.

Strokovni aktiv razpravlja in sprejema strokovne usmeritve, povezane z delovanjem svetovalnega središča.

Sodelovanje strokovnih partnerjev pri izpeljavi sve-tovalnega procesa

Svetovalno središče pri izpeljavi svetovalnega procesa v skladu s svetovančevimi potrebami vključuje strokovne partnerje.

Preglednica 8: Standard kakovosti, kazalniki in merila, ki se spremljajo na področju »informiranjeinpromocija«

standard:Da bi zagotovili čim večjo dostopnost storitev svetovalnega središča vsem odraslim, svetovalno središče načrtno obvešča potencialne ciljne skupine in promovira svoje dejavnosti.



Načrtnost Svetovalno središče ima opredeljen najmanj letni načrt informiranja potencialnih ciljnih skupin in predstavitve dejavnosti.

Pogostost Svetovalno središče ima vsaj eno obliko stalnega informira-nja potencialnih ciljnih skupin in predstavitve dejavnosti.

Raznovrstnost Svetovalno središče izpeljuje informiranje in promocijo po različnih medijih (radiu, časnikih, televiziji, spletu, letakih, plakatih, oglasnih deskah).

49

Preglednica 9: Standard kakovosti, kazalniki in merila, ki se spremljajo na področju »presojanjeinrazvijanjekakovosti«

standard:Svetovalno središče ima vpeljano sistematično presojanje in razvijanje kakovosti.


PResOJanJeinRaZViJanJeKaKOVOsTi

Načrtovanje Svetovalno središče ima opredeljen načrt samoevalvacije za določeno časovno obdobje.

Izpeljava Svetovalno središče izpeljuje samoevalvacijo po samoeval-vacijskem načrtu.

Predstavitev rezultatov presojanja kakovosti

Svetovalno središče po samoevalvacijskem načrtu pripravi samoevalvacijsko poročilo in izpelje razpravo.

Vpeljava izboljšav Svetovalno središče ima opredeljen akcijski načrt za razvoj kakovosti za določeno časovno obdobje in ga tudi uresni-čuje.

Preglednica 10: Standard kakovosti, kazalniki in merila, ki se spremljajo na področju »rezultati«

standard: Svetovalno središče zagotavlja svetovalne storitve odraslim iz svojega okolja; pri tem namenja posebno pozornost tistim skupinam odraslih, ki imajo težji dostop do izobraževanja in učenja ali potrebujejo več podpore in pomoči za izobraževanje in učenje.


ReZULTaTi Število storitev Svetovalno središče, ki ima enega polno zaposlenega sve-tovalca, opravi 1000 svetovalnih storitev na leto.

Število svetovancev Svetovalno središče, ki ima enega polno zaposlenega sve-tovalca, ima 800 svetovancev na leto.

Demografske lastnosti svetovancev

Sestava svetovancev po spolu se ne razlikuje za več kot 20 odstotkov sestave po spolu vsega prebivalstva v regiji.

Glede na izobrazbeno sestavo je med svetovanci vsaj 50 odstotkov takih, ki imajo manj kot štiriletno srednjo šolo.

V svetovalnem središču je med vsemi svetovanci vsaj enak odstotek brezposelnih, kot je odstotek registrirane brezpo-selnosti v regiji.

Ranljive skupine prebival-stva

Med svetovanci jih je vsaj 20 odstotkov iz ranljivih skupin prebivalstva (imigranti, begunci, brezdomci, Romi, odrasli s posebnimi potrebami, starejši manj izobraženi zaposleni, mlajši odrasli brez poklicne izobrazbe).

Prednostne ciljne skupine z vidika lokalnega in regi-onalnega okolja

Med svetovanci jih je vsaj 50 odstotkov iz prednostnih cilj-nih skupin iz lokalnega okolja.

50

Nosilci spremljanja v modelu kakovosti ISIO

Temeljni nosilec spremljanjavmodelukakovostiISIOjeposameznosveto-valnosrediščeISIO .Skrbizasprotnozbiranjepodatkovininformacijterzapiseospremljanjudogovorjenihmeril .Pripraviletnoporočiloospremljanjuingadavobravnavostrateškemusvetu .

Sodelavci pri spremljanju: pri spremljanju sodeluje tudi Andragoški centerSlovenije,insicer:

• kotkoordinator svetovalnedejavnostinanacionalni ravnipomaga razvijatiinstrumentespremljanja(npr .skupneračunalniškeaplikacijezaspremljanjedejavnostisvetovalnihsredišč12);

• usmerja postopke spremljanja obveznihmeril v določenem obdobju spre-mljanja;

• enkratnaletopripraviporočiloospremljanju,kivsebujezdruženepodatkespremljavzavsasredišča .Vporočilosouvrščenipodatkizatistamerila,zakaterajedogovorjeno,daimavanjevzdruženioblikivpogledtudiAndragoškicenterSlovenije .Deltegaporočila,kisenanašanacelotnoomrežjesveto-valnih središč (ne na posamezno središče), objavi na svoji spletni strani .Podatke o spremljavah uvrsti tudi v poročilo o zunanji evalvaciji, ki gaAndragoški center Slovenije pripravi vsako tretje leto za prejšnji dve leti;podatkerazčlenizvidikaciljevinstandardovkakovostiterugotavljagibanja .

Postopek načrtovanja in izpeljave spremljav v modelu kakovosti ISIO

Spremljanjepotekapo štirih fazah, prikazanihna sliki . Svetovalna središča inAndragoškicenterimajopritemnekolikodrugačnovlogo,kiizhajaiznačela,dajetemeljninosilectegaprocesasvetovalnosredišče,ACSpasevključujevtistedejavnosti intakrat,kadarjetosmiselno inpotrebnozaradirazvojacelotnegaomrežjasvetovalnihsredišč .

12 Leta 2003 je ACS razvil računalniško aplikacijo SDSS – za spremljanje dejavnosti svetovalnih središč za izobraževanje odraslih. Z njo so bili nadomeščeni različni načini pisnega spremljanja delovanja svetoval-nih središč. Svetovalci vpisujejo v aplikacijo vse svetovalne obravnave, spremljajo svoje delo pri opra-vljanju nalog svetovalnega središča ter lahko sproti izpisujejo značilnosti svetovancev in obravnav v sre-dišču. Tako jim je olajšano spremljanje svetovancev in njihovega dela. Podatki in različne analize so na voljo takoj, zapisi v aplikaciji pa so bogat vir za izobraževalce odraslih in izobraževalno politiko. Aplikacija bo po pilotni vpeljavi celotnega modela presojanja in razvijanja kakovosti v svetovalnih sredi-ščih ISIO dopolnjena v skladu z novimi prijemi.

51

Slika 8:Potekspremljav

CiKeLsPReMLJaVe

2.fazapotek

spremljave

1.faza

pripravanačrtaspremljave

3.fazapripravaletnega

poročilaospremljavi,analiza

načrtpotrebnihukrepovinvpeljevanje

4.faza

1. faza: priprava skupnega letnega načrta spremljanja

Andragoškicentervsakoletojanuarjazatekočeletopripraviskupninačrtspre-mljanjazavsasredišča .Kotskupninačrtspremljanjalahkoveljaizpisizaplika-cijeSDSS,kidoloča,kateramerilasopredmetspremljanja .Vsakoletosespre-mljajovsamerila,kisozaspremljanjeopredeljenapomodelukakovostiISIO .

2. faza: potek spremljanja v tekočem letu

Kotsmožeomenili,sopoglavitninosilcispremljanjasvetovalnasrediščaISIO .Vtekočemletu(odjanuarjadodecembra)jeposameznosvetovalnosrediščeodgo-vorno,dasprotispremljaustreznamerila,takokotjedogovorjeno .VečinomasezapostopekspremljanjauporabljaračunalniškaaplikacijaSDSS .ZavzdrževanjeračunalniškeaplikacijeskrbiAndragoškicenterSlovenije,lahkopaimasvetoval-nosrediščevpeljanetudidrugeinstrumenteinpostopkespremljanja .

SvetovalnosrediščemedletomAndragoškemucentrunepošiljapodatkovospre-mljavah,patudiAndragoškicentermedletomnepregledujestanjavračunalni-škiaplikacijizaposameznosvetovalnosredišče .Izvajalcemjeprepuščenaodgo-vornost, da bodo postopke spremljanja izpeljevali korektno in dogovorjeno .Izjemoma se je zaradi razvojnih ali drugih potrebmogočemed Andragoškimcentrom Slovenije in svetovalnimi središči posebej dogovoriti, da se nekateresprotnespremljaveAndragoškemucentruSlovenijepošljejožemedletomalipasiAndragoškicentertakepodatkepridobiračunalniško .

52

3. faza: priprava letnih poročil o spremljavi in analiza

Poročilo svetovalnega središča:Obkonculetnegaciklaspremljanja,pravilo-mapo12mesecihaliv januarjunaslednjega letazaprejšnje leto,svetovalnosrediščeISIOpodogovorjenistrukturipripraviporočiloospremljavi .Najpoznejefebruarjasvetovalnosrediščeskličeinizpeljesejostrateškegasveta,nanjejpatasvetobravnavaletnoporočiloospremljavi .Svetovalnosrediščepošljeporoči-lotudiAndragoškemucentru .

Poročilo Andragoškega centra Slovenije: Andragoški center Slovenije obkoncu cikla, najpozneje februarja zaprejšnje leto, pripravi skupnoporočilo ospremljavizacelotnoomrežjeISIO .VporočilosouvrščenizdruženipodatkizavsasvetovalnasrediščaISIOzapretekloleto .AndragoškicenterSlovenijeobja-viletnoporočiloospremljavinasvojispletnistrani .Pritemvsakoletoposebejpresodi,kateripodatkibodoobjavljeni .Objaviletistepodatke,kisopomembnizaširšostrokovnojavnost .

V skupnem poročilu se javno ne objavljajo podatki za posamezno svetovalnosredišče,temvečsamoskupnipodatki .Podatkizaposameznosvetovalnosredi-ščepa seuporabijo obevalvacijskihobiskih, ki jih opravljaAndragoški centerSlovenijepoopravljenihzunanjihevalvacijah .

Letnoporočiloospremljavah, takoposameznihsvetovalnihsrediščkotskupnoporočilo, ki ga pripravi Andragoški center Slovenije, vsebuje prikaz podatkov,temeljneugotovitveinpredlogpotrebnihukrepovzaizboljšave .

4. faza: načrtovanje in vpeljava potrebnih ukrepov

Kotsmoomeniliževuvodu,jenamensprotnihspremljavvtem,daimamozme-rajnavoljoverodostojnepodatkeininformacijeopotekudejavnostisvetovalne-ga središča in lahko na njihovi podlagi ukrepamo in usmerjamodelo . Zato jepomembno,dasvetovalnosrediščetakopridobljenepodatkeininformacijezaresuporabizasprotnoanalizosvojedejavnosti .Strokovnisodelavcivsvetovalnemsrediščuseoletnihpodatkihinrezultatihpogovorijoinjihovrednotijo .Svetovalnosrediščepravtako(februarjazapretekloleto)skličeinizpeljesejostrateškegasveta,nakateriobravnavajoporočilosrediščaospremljanju .

Ugotovitve,kisojihoblikovalisvetovalcisami,inugotovitvezrazpravenastra-teškemsvetusopodlagazanačrtovanjeukrepovzarazvojkakovosti .Predvideneukrepesvetovalnosrediščeuvrstivakcijskinačrtzarazvojkakovostizatekočeobdobje .TudiAndragoškicenterSlovenijenapodlagianalizezdruženihpodatkovzacelotnoomrežjesvetovalnihsrediščpripravipredlogpotrebnihukrepovintise

53

bodo naslednje leto vpeljevali v vsa svetovalna središča . Analiza spremljav inpredvideniukrepisopredmetskupnegapogovoranadelavnici,ki jihstrokovnisodelavciAndragoškegacentraSlovenijeizpeljujejozomrežjemsvetovalnihsre-diščISIOnajpoznejemarcazapretekloleto .Nadelavnicisesprejmejoodločitveoskupnihukrepihvomrežjuzaizboljšave .

Svetovalnasrediščaodapriladodecembravpeljujejoinizpeljujejodogovorjeneukrepezaizboljšave .

Slika 9: Časovna razporeditev različnih opravil svetovalnega središča v enem letu v zvezi s spremljanjem dejavnosti

ANALIZA PODATKOV, PRIPRAVA POROČILA ZA PRETE-KLO LETO

OBRAV-NAVA POROČILA NA STRA-TEŠKEM SVETU

UDELEŽBA NA DELAV-NICI ACS O SPREMLJA-NJU

DOPOLNITEV AKCIJSKEGA NAČRTA ZA RAZVOJ KAKOVOSTI NA PODLAGI SPREMLJANJA IN NJEGOVO URESNIČEVANJE

NAČRT SPREM-LJANJA ZA TEKOČE LETO

SPREMLJANJE


Slika 10: Časovna razporeditev letnih opravil Andragoškega centra Slovenije v zvezi s spremljanjem dejavnosti

NACIO-NALNI NAČRT SPREM-LJANJA ZA TEKOČE LETO

ANALIZA ZDRUŽENIH PODATKOV, PRIPRAVA ZDRUŽENEGA POROČILA ZA PRETEKLO LETO, OBJAVA NA SPLETU

DELAVNICA ACS O SPREM-LJANJU


54

4.3 samoevalvacijavmodelupresojanjainrazvijanjakako-vostivsvetovalnihsrediščihisiO

Za kakovost delovanja in rezultatov svetovalnih središč ISIO je pomembnadejavnarazvojnausmerjenoststrokovnihsodelavcev,kivtakihsrediščihdeluje-jo . Prav strokovni sodelavci v svetovalnih središčih ISIO so namreč temeljninosilcitistihprocesovpresojanjainrazvijanjakakovosti,kitemeljijonanotranjiskrbi za kakovost . Kot pomembno sredstvo za uresničevanje take razvojneusmerjenostisovmodelkakovostiISIOvpeljaniprocesinotranjeskrbizakako-vost,kitemeljijonametodahsamoevalvacije .Pritemlahkosamoevalvacijonaj-širšeopredelimokot:

»Sistematičen postopek, v katerem izobraževalna organizacija (skupina, učitelj), v našem primeru pa svetovalno središče ISIO, samo presodi/oceni svojo kakovost. Včasih se zanjo uporablja tudi izraz notranja eval-vacija ali notranje presojanje kakovosti.«

V nasprotju s spremljanjem, ki ga vmodelu kakovosti v ISIO razumemo kot»sprotnospremljanjetemeljnihpodročijdelovanjaterrezultatovinučinkovsve-tovalnegasredišča ISIOznamenomsprotnegareševanjamorebitnih težav tervpeljevanjapotrebnihhitrihizboljšavinukrepov«,namsamoevalvacijaomogočaboljpoglobljenoincelostnopresojoizbranihpodročijalidejavnikovkakovosti .

SamoevalvacijapomodeluISIOjezasnovanatako,daomogočavelikostopnjoavtonomijeinsamostojnegaodločanjasvetovalnemusredišču,kijeopredeljenokottemeljninosilecprocesovsamoevalvacije .

Pri procesih samoevalvacije so po modelu opredeljene kot obvezne teletemeljnesestavine:

• sistempresojanjainrazvijanjakakovosti–listinaokakovosti,kijosvetoval-nosrediščetudijavnoobjavi,

• načrtsamoevalvacijezadoločenočasovnoobdobje,• izpeljavasamoevalvacijeposamoevalvacijskemnačrtu,• samoevalvacijsko poročilo, razprava o rezultatih ter javna objava tistih

podatkov,zakateresvetovalnosrediščesamopresodi,dasopomembnizaširšojavnost,

• akcijskinačrtza razvojkakovosti zadoločenočasovnoobdobje innjegovouresničevanje .

55

Priodločanjuotem,katerapodročjaalidejavnikikakovostibodovdoločenemobdobjupredmetpoglobljenenotranjepresoje,jesvetovalnosrediščepopolno-masamostojno .Okvirzaizbirovsebinsamoevalvacijemusicerpostavljajostan-dardikakovosti inmerila,ki jihkotpriporočljivezasamoevalvacijoopredeljujemodelISIOinjihpredstavljamovnadaljevanju .Vendarpalahkostrokovnisode-lavcivsvetovalnemsrediščuISIOpolegpriporočljivihpodročijkakovostiizberejotudidruga,čevnekemobdobjuugotovijo,dabibilototreba,modelISIOpajihnezajema .Priizbiripodročijinkazalnikovkakovostizasamoevalvacijojepripo-ročljivo,dasvetovalnosrediščeizhajaizizkušenjssamoevalvacijo .Češenimaveliko izkušenj, je boljše, da procese samoevalvacije zasnuje tako, da izberemanjvsebinskihpodročijinkazalnikovkakovosti(dvadonajvečštiri)tersvojedelovnaslednjemsamoevalvacijskemciklurazvije .

Temeljni cilji, kijihupoštevamoobumeščanjusamoevalvacijevmodelpreso-janjainrazvijanjakakovostiISIO,jezagotovitisamoevalvacijo:

• meril,kisotakšnenarave,damorajoimetionjihovemdoseganjusvetovalnasrediščaISIOpoglobljeneinverodostojnepodatkein informacije,saj lenapodlagitakopoglobljenenotranjepresojekakovostilahkodolgoročnousmer-jajoinnačrtujejodelotervpeljujejopotrebneizboljšaveinrazvojnedejav-nosti;

• meril, ki so v določenem časovnem obdobju po njihovi presoji posebnopomembna zaradi ovrednotenja npr . vpeljanih novih strokovnih prijemov,ovrednotenjasprememb,nastalihzaradinovihprijemov,vpeljanihvsveto-valnodejavnostvsvetovalnemsrediščuISIO .

Namenvpeljevanjasamoevalvacijevpresojanjeinrazvijanjekakovostijepred-vsemvtem,danajbile-taprineslakakovostneinobjektivnepodatkeizvajal-cem svetovalne dejavnosti v svetovalnih središčih ISIO, predvsempoglo-bljenvpogledvpotekindosežkenjihovedejavnosti;tojelahkodobrapodlagazadolgoročnousmerjanjerazvojainvpeljevanjapotrebnihizboljšav .

Trebapajepoudariti,dasepravanotranjaskrbzakakovostsvetovalnedejav-nostivsvetovalnihsrediščihISIOlahkozačnešeletedaj,korazumevanjesamo-evalvacijepresežezgoljinstrumentalnozbiranjepodatkovininformacijitn .,pačpasproža premisleke o kakovosti kot vrednoti,premislekeotem,kajstro-kovnimsodelavcemvsvetovalnihsrediščihISIOkakovostzarespomeni .PravvtenamenesoprocesomsamoevalvacijevISIOdodanirazmislekioposlanstvu in viziji svetovalnegasredišča ino temeljnih vrednotah, ki vodijo ravnanjestrokovnihsodelavcevvsvetovalnihsrediščih .Sprocesisamoevalvacijevplivamonarazvojkulture učenja iz svoje prakse in praks drugih .

56

Področja, standardi kakovosti in merila kakovosti za samoeval-vacijo v ISIO

Vnadaljevanjupredstavljamomogočapodročja,standardeinmerilakakovosti,kinajbijihspremljalissamoevalvacijo .Podobnokotvpoglavjuospremljanjutudituzavsakoposameznopodročje,kigazajemamodelkakovostiISIOinjelahkozajetovsamoevalvacijo,predstavljamostandarde,kinajbijihpreverjalissamoevalvacijo,znjimipovezanekazalnikekakovostiinmerila,kijihuporablja-mokotpodlagozavrednotenjeugotovitevsamoevalvacije .

Preglednica 11: Standard kakovosti, kazalniki in merila, ki so lahko predmet samoevalvacije na področju »potencialnisvetovanci(ciljneskupine)«

standard: Svetovalno središče si prizadeva za povečevanje dostopnosti svetovalnih storitev za odra-sle v zvezi z izobraževanjem in učenjem ter se odziva na lokalne, regionalne in nacionalne potrebe.



Aktivni načini za pridobi-vanje svetovancev

Svetovalno središče opravi vsaj tri dejavnosti informiranja in svetovanja na leto zunaj sedeža svetovalnih središč in dis-lokacij.

Svetovalno središče opravi vsaj eno promocijsko dejavnost na leto, ki je posebej usmerjena v pridobivanje svetovan-cev.

57

Preglednica 12: Standard kakovosti, kazalniki in merila, ki so lahko predmet samoevalvacije na področju »osebje«




Pri delu svetovalnega središča s 5 odstotki svojega delov-nega časa sodeluje direktor zavoda, kjer je sedež svetoval-nega središča.

Pri delu svetovalnega središča s 5 odstotki svojega delov-nega časa sodeluje računovodja zavoda, kjer je sedež sve-tovalnega središča.

Pri delu svetovalnega središča s 5 odstotki svojega delov-nega časa sodeluje en administrativni delavec zavoda, kjer je sedež svetovalnega središča.

Pri delu svetovalnega središča s 5 odstotki svojega delov-nega časa sodeluje en tehnični delavec zavoda, kjer je sedež svetovalnega središča.

Pri delu svetovalnega središča s 5 odstotki svojega delov-nega časa sodeluje vzdrževalec informacijskega sistema zavoda, kjer je sedež svetovalnega središča.


Vodja svetovalnega središča je usposobljen za vodenje in organiziranje dela v svetovalnem središču.


Svetovalec ima najmanj tri leta delovnih izkušenj v vzgoji in izobraževanju ali svetovalnem delu.

Preglednica 13: Standard kakovosti, kazalniki in merila, ki so lahko predmet samoevalvacije na področju »viri,oprema,informacijskebaze,pripomočki«

standard:Svetovalno središče zagotavlja primerne prostore, opremo, strokovno literaturo, bazo podatkov in svetovalne pripomočke, ki omogočajo celostno, kakovostno in poglobljeno svetovalno delo.


ViRi,OPReMa,inFORMaCiJsKebaZe,PRiPOMOČKi

Svetovalni pripomočki Svetovalno središče pri svetovalnem delu uporablja različ-ne svetovalne pripomočke.

58

Preglednica 14: Standardi kakovosti, kazalniki in merila, ki so lahko predmet samoevalvacije na področju »svetovalniproces«

standard:Svetovalno središče svetovancem zagotavlja celosten svetovalni proces, s katerim si pomagajo pri odločanju in poteku izobraževanja in učenja.


sVeTOVaLniPROCes Vrste svetovalnega procesa

Svetovalno središče zagotavlja vse tri vrste svetovalnega procesa: svetovanje pred vključitvijo v izobraževanje ali učenje, med samim potekom izobraževanja in po njego-vem dokončanju.

Dejavnosti svetovalnega procesa

Svetovalno središče zagotavlja vse dejavnosti svetovalnega procesa: informiranje, nasvetovanje, svetovanje, ovredno-tenje, usposabljanje, zastopanje, povratno informiranje.

Načini izpeljevanja svetovalnega procesa

Svetovanje poteka vsaj:

• po telefonu,

• osebno,

• po elektronski pošti,

• pisno,

• z informacijskim gradivom.

Svetovalni proces se lahko opravlja tudi drugače, npr. z organizacijo informacijskega kotička, s kontaktno oddajo na radiu, televiziji, s svetovalnim kotičkom v časniku.

Načini vključevanja svetovancev

Svetovalni proces je na voljo posameznikom ali skupinam.

Trajanje svetovalnega procesa

Trajanje svetovalnega procesa je prilagojeno svetovalnemu problemu in potrebam svetovanca.

Strukturiranost svetovalnega procesa

Poglobljene oblike svetovanja zajemajo:

• pripravo na svetovalni proces (pri ponovnih svetovalnih storitvah),

• spoznavanje svetovanca in njegovih potreb (tudi z upo-rabo svetovalnih pripomočkov),

• načrtovanje mogočih rešitev (tudi z uporabo svetovalnih pripomočkov),

• dogovor o uresničevanju rešitev,

• spremljanje uresničevanja (pri vnovičnih svetovalnih sto-ritvah),

• ovrednotenje (pri vnovičnih svetovalnih storitvah).

59

standard:Svetovalno središče redno spremlja značilnosti svetovancev, ki so pomembne za odlo-čanje ter uspešnost in učinkovitost izobraževanja.


sVeTOVaLniPROCes(nadaljevanje)

Značilnosti, pomembne pri odločanju za izobraževanje

Svetovalno središče ima opredeljen način ugotavljanja zna-čilnosti svetovancev, pomembnih pri odločanju za izobra-ževanje.

Značilnosti, pomembne za uspešnost in učinkovi-tost izobraževanja

Svetovalno središče ima opredeljen način ugotavljanja zna-čilnosti svetovancev, pomembnih za uspešnost in učinkovi-tost izobraževanja.

Preglednica 15: Standard kakovosti, kazalniki in merila, ki so lahko predmet samoevalvacije na področju »partnerstvo«



PaRTneRsTVO Sodelovanje strokovnih partnerjev pri izpeljavi svetovalnega procesa

Svetovalno središče pri izpeljavi svetovalnega procesa v skladu s svetovančevimi potrebami vključuje strokovne partnerje.

Svetovalno središče se odziva na potrebe partnerjev za izpeljavo svetovalnega procesa.

Svetovalno središče je pobudnik skupnih dejavnosti v stro-kovnem omrežju.

Partnerstvo med svetovalnimi središči

Svetovalno središče sodeluje pri skupnih dejavnostih v mreži svetovalnih središč.

Preglednica 16:Standard kakovosti, kazalniki in merila, ki so lahko predmet samoevalvacije na področju»informiranjeinpromocija«

standard:Da bi zagotovili čim večjo dostopnost storitev svetovalnega središča vsem odraslim, svetovalno središče načrtno izvaja informiranje potencialnih ciljnih skupin in promocijo njegove dejavnosti.



Prilagojenost ciljnim sku-pinam

Svetovalno središče način in vsebino informiranja in pro-mocije prilagaja potrebam različnih ciljnih skupin.

Regionalna zajetost Svetovalno središče izpeljuje informiranje potencialnih cilj-nih skupin in promocijo dejavnosti v celotni regiji.

60

Preglednica 17: Standardi kakovosti, kazalniki in merila, ki so lahko predmet samoevalvacije na področju »rezultati«



ReZULTaTi Demografske lastnosti svetovancev

Sestava svetovancev po spolu se ne razlikuje za več kot 20 odstotkov od sestave po spolu vsega prebivalstva v regiji.


V svetovalnem središču je med vsemi svetovanci vsaj enak odstotek brezposelnih, kot je odstotek registrirane brezpo-selnosti v regiji.

Ranljive skupine prebivalstva

Med svetovanci jih je vsaj 20 odstotkov iz ranljivih skupin prebivalstva (imigranti, begunci, brezdomci, Romi, odrasli s posebnimi potrebami, starejši manj izobraženi zaposleni, mlajši odrasli brez poklicne izobrazbe).

Prednostne ciljne skupine z vidika lokalnega in regionalnega okolja

Med svetovanci jih je vsaj 50 odstotkov iz prednostnih cilj-nih skupin iz lokalnega okolja.

standard: Stranke svetovalnega središča so zadovoljne s kakovostjo svetoval-nih storitev in menijo, da so storitve pripomogle k rešitvi njihovega problema.


ReZULTaTi(nadaljevanje)

Zadovoljstvo svetovancev Vsaj 75 odstotkov vprašanih svetovancev je zadovoljnih s storitvami svetovalnega središča.

Vsaj 50 odstotkov vprašanih svetovancev, ki še niso rešili svojega problema, je zadovoljnih s storitvijo svetovalnega središča.

Prispevek svetovalnega središča k rešitvi svetovančevega problema

Vsaj 75 odstotkov vprašanih svetovancev, ki so rešili svoj problem, meni, da je pomoč svetovalnega središča prispe-vala k rešitvi njihovega problema.

61

Preglednica 18: Standard kakovosti, kazalniki in merila, ki so lahko predmet samoevalvacije na področju »učinki«

standard:Svetovalno središče pripomore k povečani vključenosti odraslih v vseživljenjsko učenje, povečanju učne uspešnosti in zmanjševanju osipa ter k zmanjševanju socialne izključenosti.


UČinKi Povečana vključenost odraslih v vseživljenjsko učenje

Svetovalna pomoč je odraslemu pomagala pri odločitvi za nadaljnje formalno ali neformalno učenje.

Povečanje učne uspešno-sti in zmanjšanje osipa

Svetovalna pomoč med izobraževanjem je odraslemu pomagala pri odpravi učnih težav.

Svetovalna pomoč med izobraževanjem je odraslemu pomagala pri uspešnem dokončanju izobraževanja.

Zmanjšanje socialne izključenosti

Svetovalna pomoč je odraslemu pomagala pri socialnem vključevanju.

Preglednica 19:Standardi kakovosti, kazalniki in merila, ki so lahko predmet samoevalvacije na področju»vodenje,upravljanje,organiziranost«

standard:Svetovalno središče je razvojno vpeto v okolje, v katerem deluje, v zavodu, kjer deluje pa umeščeno na način, ki mu omogoča potrebno strokovno avtonomijo in delovne razmere v skladu s poslanstvom, ki ga ima kot regionalno informacijsko-svetovalno središče.


VODenJe,UPRaVLJanJe,ORGaniZiRanOsT

Razvojna usmerjenost Letni načrt svetovalnega središča izraža potrebe ožjega in širšega družbenega okolja z upoštevanjem potreb, oprede-ljenih v regijskem razvojnem programu.

Strokovna avtonomnost Zavod in svetovalno središče imata opredeljena vprašanja, ki sodijo izključno med strokovna vprašanja, o katerih samostojno odloča vodja svetovalnega središča ali vodja s sodelavci tega središča.

Svetovalno središče glede na zavod, kjer deluje, samostoj-no odloča o strokovnih vprašanjih, ki zadevajo dejavnost svetovalnega središča.

62

standard:V svetovalnem središču je organizacija dela učinkovita in tako v podporo svetovalnemu procesu, doseganju dobrih rezultatov ter učinkov dela.


VODenJe,UPRaVLJanJe,ORGaniZiRanOsT(nadaljevanje)


Vodja svetovalnega središča organizira svoje delo in delo sodelavcev tako, da je učinkovito in uspešno.

Vodja svetovalnega središča podpira timsko delo, strokov-nost, odgovornost in kakovost.

Vodja svetovalnega središča načrtuje in usmerja strokovni razvoj sodelavcev v svetovalnem središču.

Vodja svetovalnega središča razvija dobro komunikacijo z okoljem, s strateškimi in strokovnimi partnerji, v zavodu, kjer deluje, s sodelavci svetovalnega središča in s sveto-vanci.

Vloga in položaj svetovalca/ev v svetovalnem središču

Svetovalec/ci v svetovalnem središču imajo v skladu z modelom ISIO opredeljene odgovornosti in pristojnosti, ki jim omogočajo opravljanje njihove vloge.

Svetovalec/ci v svetovalnem središču razvijajo dobro komunikacijo z okoljem, s strateškimi in strokovnimi par-tnerji, v zavodu, kjer delujejo, med seboj in s svetovanci.

Svetovalec/ci v svetovalnem središču svoje delo opravljajo tako, da je učinkovito in uspešno.

Vloga in položaj drugih sodelavcev v svetoval-nem središču (direktor zavoda, vzdrževalec informacijskega sistema, administrativni, računo-vodski, tehnični delavec)

Drugi sodelavci v svetovalnem središču imajo v skladu z modelom ISIO opredeljene odgovornosti in pristojnosti, ki jim omogočajo opravljanje njihove vloge.

Drugi sodelavci v svetovalnem središču opravljajo svoje delo tako, da je učinkovito in uspešno.

Povezovanje dela delav-cev svetovalnega središča in zavoda, kjer je sedež svetovalnega središča

Natančno je določeno, kdaj lahko vodja ali sodelavci sve-tovalnega središča opravljajo tudi delo za druge dejavnosti zavoda, kjer je sedež svetovalnega središča.

Delo vodje ali sodelavcev svetovalnega središča za zavod, kjer je sedež svetovalnega središča, se evidentira in vre-dnoti iz sredstev, ki niso sredstva svetovalnega središča.

Natančno je določeno, kateri delavci zavoda, kjer je sedež svetovalnega središča, sodelujejo v svetovalnem središču, s kakšnim namenom, v kolikšnem obsegu in s kakšnimi pristojnostmi.

Delo delavcev zavoda, kjer je sedež svetovalnega središča, se evidentira in vrednoti iz sredstev svetovalnega središča.

63

standard:Ravnanje z denarjem in drugimi sredstvi svetovalnega središča je pregledno in učinkovito.


VODenJe,UPRaVLJanJe,ORGaniZiRanOsT(nadaljevanje)

Ravnanje z denarjem in drugimi sredstvi svetovalnega središča

Vodja svetovalnega središča pripravlja strokovne podlage za načrtovanje potrebnih denarnih in drugih sredstev za nemoteno delo svetovalnega središča.

Vsako leto je pravočasno pripravljen finančni načrt, ki opre-deljuje potrebna sredstva za delovanje in razvoj svetovalne-ga središča.

O načrtovanju in porabi denarnih in drugih sredstev sveto-valnega središča soodločata vodja svetovalnega središča in direktor/ravnatelj zavoda.

Sposobnost pridobivanja denarnih in drugih sred-stev

Vodja svetovalnega središča spremlja in se odziva na možnosti za pridobitev potrebnih denarnih in drugih sred-stev za delo svetovalnega središča.

Učinkovitost porabe denarnih in drugih sredstev

Vodja in sodelavci v svetovalnem središču analizirajo učin-kovitost porabe denarnih in drugih sredstev.

Preglednost nad porabo denarnih in drugih sredstev

Priliv in poraba denarnih sredstev sta jasno evidentirana ter utemeljena z rezultati dela.

Nosilci samoevalvacije v modelu kakovosti ISIO

Nosilci samoevalvacije so strokovni sodelavci v svetovalnih središčih ISIO. Odgovornisozaopredelitevnotranjegasistemakakovostivsvetovalnemsredišču ter zanačrtovanje in izpeljavoprocesov samoevalvacije v določenemčasovnemobdobju .

64

Postopek načrtovanja in izpeljave samoevalvacije v modelu kakovosti ISIO

Samoevalvacijapotekavdveletnemciklu,insicer:

Slika 11: Potek samoevalvacije

DVeLeTniCiKeL

saMOeVaLVaCiJe

2.fazapripravainizpeljava

(zbiranjepodatkov)

1.faza

načrtovanjesamoevalvacije

3.fazapresoja,

samoevalvacijskoporočilo

razprava,akcijskinačrtzarazvoj

kakovosti,vpeljevanjeizboljšav

4.faza

1. faza: priprava načrta samoevalvacije

StrokovnisodelavcivsvetovalnemsrediščuISIOobzačetkusamoevalvacijskegacikla,kisepravilomaujemazzačetkomkoledarskegaleta,sestavijonačrtsamo-evalvacije .Priporočljivoje,davnjemdoločijovsaj:vsebinskapodročja,kijimbodo namenili poglobljeno notranjo presojo, najpomembnejša vprašanja, virepodatkovininformacij,metode,kijihbodouporabilizapridobivanjepodatkovininformacijoizbranitemi .

Vsebinskapodročjaseizberejonapodlagivsebineterstandardovinmerilkako-vosti,kisovmodelukakovostiISIOopisanikotpriporočljivizasamoevalvacijo .Česeizkaže,dajepotrebno,lahkosodelavcivsvetovalnihsrediščihISIOpolegtehuvrstijovsamoevalvacijošedrugapodročjainmerila,kijihmodelkakovostiISIOnevsebuje .

65

Predvidevamolahko,dabodoposameznasvetovalnasrediščapriizpeljavisamo-evalvacije sodelovala med seboj . Tako si bodo na primer za izpeljavo izbralametode, ki zahtevajomedsebojno sodelovanje: fokusno skupino, zgledovanje,kolegialnoevalvacijo ipd .Tedajboveč svetovalnih središčpripravilousklajenenačrtesamoevalvacije .

2. faza: priprava in izpeljava zbiranja podatkov in informacij

NapodlagioblikovaneganačrtasamoevalvacijestrokovnisodelavcisvetovalnegasrediščaISIOpripravijoustrezneinstrumentealipostopkezazbiranjeinformacij .Priporočljivoje,dasipripravijočasovninačrtizpeljavezbiranjapodatkovininfor-macijtergauresničijo .

3. faza: priprava samoevalvacijskega poročila

Tretjafazajenamenjenaanalizidobljenihpodatkovininformacij,predvsempapoglobljenemuvsebinskemupremislekuinpresojirezultatov .Merilazaovredno-tenje(presojo)rezultatovsoznovastandardikakovostiinmerila,kijihoprede-ljuje model kakovosti ISIO . Osrednji del poročila o opravljeni samoevalvacijiprikazujedobljenepodatke,dosežkeininformacije,zbranemedsamoevalvacijo .Pritemjepomembno,dasovporočilujasnoprikazaniugotovljenidobriinslab-širezultatiterpredlogizaizboljšaveinnadaljnjirazvojdelovanjasvetovalnegasrediščaISIOnapodročjih,kisobilapredmetsamoevalvacije .Zbranipodatkiininformacijeseprikažejovsamoevalvacijskemporočilu .

SvetovalnosrediščeISIOsamostojnoodloči,aliboizsledkesamoevalvacijeobja-vilojavno,inčejihbo,katere .

4. faza: razprave o rezultatih, priprava akcijskega načrta za razvoj kakovosti in vpeljava izboljšav

Orezultatihsamoevalvacijeseopravirazpravamedstrokovnimisodelavci,vod-stvomvsvetovalnemsrediščuISIO invsemi tistimi,kikakorkolisodelujejovdelusvetovalnegasrediščaISIO .SvetovalnosrediščeISIOsesamoodloči,aliborezultatesamoevalvacijeobravnavalotudivrazpravahsstrateškimiinstrokov-nimi partnerji . Če seodloči za takšne razprave, samopresodi, kateri rezultatisamoevalvacijesotakšni,daseboonjihrazpravljalovkrogustrateškihinstro-kovnih partnerjev, in kateri so interne narave, namenjeni zgolj premisleku inpresojistrokovnimsodelavcemvsvetovalnemsrediščuISIO .Enakoveljatudi,kogrezaodločanjeojavnemobjavljanjurezultatovsamoevalvacij .Svetovalnosre-dišče ISIO se samo odloči, katere rezultate bo objavilo javno in katerih ne .Priporočljivopaje,danekatererezultateobjaviinonjihporočaširši(zainteresi-

66

rani) javnosti, saj tako sporoča,da skrbi zakakovost svojegadela spomočjoprocesovsamoevalvacije .

Napodlagipresojedobljenihrezultatovinnapodlagisklepovrazpravvsvetoval-nemsrediščutermorebitnihrazpravsstrateškimiinstrokovnimipartnerjistro-kovnisodelavcisvetovalnegasrediščaISIOpripravijoakcijski načrt za razvoj kakovosti . V njem izhajajo iz ugotovljenega stanja ter opredelijo konkretneakcije,nosilceinroketerpostopkespremljanjauresničevanjazačrtanihrazvojnihakcijinizboljšav .

Vakcijskinačrtzarazvojkakovostiuvrstijotudimorebitneukrepezaizboljšave,kiizhajajoizsprotnega/letnegaspremljanjadejavnosti .

Temu sledi vpeljevanje začrtanih izboljšav in spremljanje uresničevanja .Priporočljivoje,daseobkoncudveletnegasamoevalvacijskegaciklauresničeva-nje začrtanih razvojnih ukrepov in izboljšav dokončno ovrednoti . Temu sledizačeteknovegasamoevalvacijskegaciklazopredelitvijonovegasamoevalvacij-skeganačrtazanaslednjeobdobje .

Vseopisanefazeopravisvetovalnosrediščepravilomavdvehletih;prvoletojenamenjeno predvsem presojanju kakovosti, drugo leto pa zlasti načrtovanjuspremembinrazvoja .

Slika 12: Časovna razporeditev različnih opravil svetovalnega središča v zvezi z izpelje-vanjem samoevalvacije praviloma v dveh letih

1. LETO

PRIPRAVA NAČRTA SAMOEVALVACIJE

PRIPRAVA INSTRUMENTOV

ZBIRANJE PODATKOV ANALIZA, PRIPRAVA POROČILA

VPELJEVANJE IZBOLJŠAV IZ AKCIJSKEGA NAČRTA PRETEKLE SAMOEVALVACIJE


2. LETO

RAZPRAVE O SAMOEVALVACIJSKEM POROČILU

AKCIJSKI NAČRT

VPELJEVANJE IZBOLJŠAVOVRED-NOTENJE


4.4 ZunanjaevalvacijavmodelupresojanjainrazvijanjakakovostivsvetovalnihsrediščihisiO

Zunanja evalvacija v modelu presojanja in razvijanja kakovosti v svetovalnihsrediščihISIOjeenaizmedtreh»zunanjihsestavin«sistemakakovostivISIO .Kot smo že prikazali, z akreditacijo vpeljujemo zunanje presojanje kakovostinekaterih temeljnih standardov kakovosti inmeril, ki so pomnenju stroke in

67

financerjevpotrebnizadelovanjesvetovalnegasredišča .Akreditacijaomogoča,davdoločenihčasovnihmejnikihznovapresodimoinpotrdimodoseganjetakoopredeljenihminimalnihstandardovkakovostiinmeril .DabiuresničilizastavljeneciljedelovanjasvetovalnihsrediščISIO,pazagotavljanjetemeljnihstandardovinmeril kakovosti, ki jih zajemaakreditacija, ter postopki zunanjega spremljanjaniso dovolj . Potrebujemo dodatne instrumente in prijeme, ki nam omogočajocelostno presojo delovanja svetovalnega središča, rezultatov in učinkov .Pravzatovmodelpresojanja in razvijanjasvetovalnihsredišč ISIOvpeljujemozunanjo evalvacijo .

Temeljni cilj, kigaupoštevamoobumeščanjuzunanjeevalvacijevmodelpre-sojanjainrazvijanjakakovostiISIO,jezagotovitizunanjonačrtnoinobjektivnopresojo:

• meril,kisopomembnazadoseganje ciljevinnačrtovanje razvoja naci-onalne politikeinsistema izobraževanja odraslihinšeposebnosveto-valnedejavnostizaodrasle,

• meril,kisovdoločenemčasovnemintervaluposebnopomembnazaradipre-soje ustreznosti in učinkovitosti vpeljanih strokovnih prijemov innačrtovanja strokovnega razvoja svetovalne dejavnostivizobraževa-njuodraslih .

Želimo,dabizunanjaevalvacijaprineslakakovostneinobjektivnepodatke:

• načrtovalcem izobraževalne politikenanacionalniinlokalniravniotem,kamjetrebausmerjatisistemskirazvojtegapodročjavprihodnje;

• financerjem svetovalne dejavnostipredvsemgledenato,alisvetovalnasrediščazaresuresničujejoposlanstvoindosegajocilje,zaradikaterihjihjedržavaustanovilainjihfinancira;

• načrtovalcem strokovnega razvoja svetovalne dejavnosti za odrasle oustreznostivpeljanihstrokovnihprijemov,potrebahpoizboljšavahžeraz-vitihinvpeljanihpostopkov,orodij,metodsvetovalnegadelazaodrasletervpogledvmorebitnenoverazvojnepotrebe,kizahtevajovpeljevanjenovih,doslejvSlovenijišeneznanihrazvojnihrešitevprisvetovalnemdeluvizo-braževanjuodraslih;

• izvajalcem svetovalne dejavnosti v svetovalnih središčih ISIO otem,alidosegajonacionalnodogovorjenestandardeinmerilakakovostiterpripo-

68

ročila, in nasvete o tem, kje so potrebne izboljšave, da bodo le-te lahkodoseglivprihodnje;

• potencialnim svetovancem orezultatih inučinkihsvetovalnedejavnosti,sajjihlahkotospodbudi,datudisamiobiščejosvetovalnasredišča .

ZumeščanjemzunanjeevalvacijekotprocesapresojanjakakovostivsvetovalnihsrediščihISIOželimo:

• opredeliti področja, standarde in merila kakovosti, ki so posebnopomembnizapresojanjedoseganjaciljevnacionalnepolitikeinnačrtovanjasistemskegainstrokovnegarazvojasvetovalnedejavnostitervlaganjadrža-vevtodejavnostnanacionalniravni;

• določiti vrste in postopke izpeljave zunanje evalvacije in časovne mejnike,vkaterihsezunanjeevalvacijeizpeljujejo;

• opredeliti nosilce zunanje evalvacije indoločiti,kdonaj imavpogledvrezultatezunanjihevalvacijinskakšnimnamenom .

Področja, standardi in merila kakovosti za zunanjo evalvacijo v ISIO

Področja, standarde in merila kakovosti za zunanjo evalvacijo smo opredelilitako,dasmonaAndragoškemcentruSlovenijepripravilipredlog inganajprejpredstavilisodelavcemvsvetovalnihsrediščih .ŽeprisnovanjukonceptazunanjeevalvacijevISIOnasjenamrečvodilamisel,najbiprioblikovanjutakegasiste-makakovostisodelovalitisti,kijihbodotipostopkinajboljzadevali,skratka,kividijovnjihsvojinteres .Napodlagirazpravzomenjenimiinteresnimiskupinamismoizhodiščnipredlogdopolniliinizboljšali .Takojenastalovečpodročij,stan-dardovinmerilkakovosti .Predstavljamojihvnadaljevanju .

Preglednica 20: Standard kakovosti, kazalniki in merila, ki se lahko presojajo na področju »potencialnisvetovanci(ciljneskupine)« z zunanjo evalvacijo

standard:Svetovalno središče si prizadeva za povečevanje dostopnosti svetovalnih storitev za odrasle v zvezi z izobraževanjem in učenjem ter se odziva na lokalne, regionalne in nacionalne potrebe.



Dejavni načini za pridobivanje svetovancev


69

Preglednica 21: Standard kakovosti, kazalniki in merila, ki se lahko presojajo na področju »osebje« z zunanjo evalvacijo




Svetovalno središče ima enega svetovalca s polnim delov-nim časom, če opravi 1000 svetovalnih storitev na leto in ima 800 svetovancev.

Svetovalno delo v obsegu enega polno zaposlenega sve-tovalca je mogoče sestaviti tudi z delom več svetovalcev z nepolnim delovnim časom; pri tem vsaj eden od teh sveto-valcev dosega vsaj 70 odstotkov dela za svetovalno sredi-šče/svetovanje.


Vodja svetovalnega središča in svetovalec se vsako leto udeležita najmanj dveh izobraževalnih srečanj, ki jih za sve-tovalna središča organizira ACS.

Vodja svetovalnega središča in svetovalec se vsako leto udeležita drugega strokovnega usposabljanja, povezanega s svetovalnim delom, in sicer v obsegu najmanj 16 ur.

Preglednica 22: Standard kakovosti, kazalniki in merila, ki se lahko presojajo na področju »par-tnerstvo« z zunanjo evalvacijo



PaRTneRsTVO Strateški partnerji Svetovalno središče ima oblikovano partnersko mrežo strateških partnerjev; ta zajema najpomembnejše subjekte, ki načrtujejo in odločajo o lokalnem razvoju in razvoju ljudi (vsaj zastopniki občin/e, zavodov za zaposlovanje, organi-zacij s področja regionalnega razvoja, območnih enot gospodarske in obrtne zbornice).

Strateški partnerji so povezani v strateški svet.

Strokovni partnerji Svetovalno središče ima oblikovano partnersko mrežo strokovnih partnerjev; ta zajema mrežo organizacij, ki se v lokalnem okolju ukvarjajo s svetovanjem ali izobraževanjem odraslih (vsaj zastopniki izobraževalnih organizacij, ki izo-bražujejo odrasle, drugih svetovalnih organizacij, zavodov za zaposlovanje).

Strokovni partnerji so povezani v strokovni aktiv.

Partnerstvo med svetovalnimi središči

Svetovalno središče sodeluje v skupnih dejavnostih mreže svetovalnih središč.

70

Preglednica 23: Standard kakovosti, kazalniki in merila, ki se lahko presojajo na področju »rezultati« z zunanjo evalvacijo



ReZULTaTi Demografske lastnosti svetovancev

Sestava svetovancev po spolu se ne razlikuje za več kot 20 odstotkov glede na istovrstno sestavo vsega prebival-stva v regiji.


V svetovalnem središču je med vsemi svetovanci vsaj toli-kšen odstotek brezposelnih, kot je odstotek registrirane brezposelnosti v regiji.

Ranljive skupine prebivalstva

Med svetovanci je vsaj 20 odstotkov strank, ki izhajajo iz ranljivih skupin prebivalstva (imigranti, begunci, brezdomci, Romi, odrasli s posebnimi potrebami, starejši manj izobra-ženi zaposleni, mlajši odrasli brez poklicne izobrazbe).

Preglednica 24: Standard kakovosti, kazalniki in merila, ki se lahko presojajo na področju »učinki« z zunanjo evalvacijo

standard:Svetovalno središče pripomore k povečani vključenosti odraslih v vseživljenjsko učenje, povečanju učne uspešnosti in zmanjševanju osipa ter k zmanjševanju socialne izključenosti.


UČinKi Povečana vključenost odraslih v vseživljenjsko učenje

Svetovalna pomoč je odraslemu pomagala pri odločitvi za nadaljnje formalno ali neformalno učenje.

Povečanje učne uspešno-sti in zmanjšanje osipa

Svetovalna pomoč med izobraževanjem je odraslemu pomagala pri odpravi učnih težav.

Svetovalna pomoč med izobraževanjem je odraslemu pomagala pri uspešnem dokončanju izobraževanja.

Zmanjšanje socialne izključenosti

Svetovalna pomoč je odraslemu pomagala pri socialnem vključevanju.

71

nosilcizunanjeevalvacijevmodelukakovostiisiO

Temeljni nosilec zunanje evalvacijevmodelukakovostiISIOjeAndragoški center Slovenijekotosrednjanacionalna institucijaza raziskovanje in razvojizobraževanjaodraslihvSloveniji .

AndragoškicenterSlovenijejekonceptsvetovalnihsrediščISIOrazvil,usklajujenjegovodelovanjeterskrbizarazvojtehsredišč .Sistematičnazunanjaevalvaci-jadelovanjainučinkovsvetovalnihsrediščboACSomogočila,dabodopriporo-čilazanadaljnjirazvojomrežjasvetovalnihsrediščISIOinposameznihsvetoval-nihsrediščoblikovananapodlagikakovostnihinformacijinpodatkovonjihovemdelovanju ter razvojnih potrebah . Andragoški center Slovenije se s tem tudiobvezuje,dabovskladuzdogovorjenimipostopkispripravonacionalnihporočilo opravljenih zunanjih evalvacijah, o delovanju, učinkih in razvojnih potrebahomrežjasvetovalnihsrediščISIOobveščalnajpomembnejšeinteresneskupine .

Drugi nosilci zunanjih evalvacij:KerjeAndragoškicenterSlovenijeinstituci-ja,ki jekonceptsvetovalnihsredišč ISIO tudi razvila, jezato,dabi zagotovilineodvisenpogledodzunaj,trebaposkrbeti,dasepolegzunanjihevalvacij,kijihopravljaAndragoškicenterSlovenije,zagotovijotudidrugeoblikezunanjiheval-vacij−opravljalinajbijihneodvisnistrokovnjaki,kinisosodelavciAndragoškegacentra Slovenije . S tega zornega kota je treba spodbuditi občasne ekspertnezunanjeevalvacijskeštudije,kisicernisodelmodelakakovostivsvetovalnihsre-diščihISIO,kigapredstavljamo .VtanamenMinistrstvozašolstvoinšportobča-snozagotovisredstvazaizpeljavozunanjeevalvacijezaneodvisnestrokovnjake .

PostopeknačrtovanjainizpeljavezunanjihevalvacijvmodelukakovostiisiO

Zunanje evalvacije se bodo predvidoma izpeljevale v štiriletnih (evalvacijskih)ciklih .

72

Slika 13: Štiriletni cikel zunanje evalvacije

ŠTiRiLeTniCiKeL

ZUnanJeeVaLVaCiJe

2.leto

obdelavapodatkov,ovrednotenje

1.leto

pripravainizpeljavazunanjeevalvacije

3.leto

pripravaporočila,evalvacijskiobiski

akcijskinačrtzarazvojkakovosti

4.leto

1. faza: priprava in izpeljava zunanje evalvacije

Priprava načrta zunanje evalvacije. Cikel zunanje evalvacije se začne ssestavljanjem načrta zunanje evalvacije − pripravi ga Andragoški centerSlovenije . Kot smo že omenili, bodo zunanje evalvacije namenjene predvsempoglobljenim presojam kakovosti delovanja, rezultatov in učinkov svetovalnihsredišč . Omogočale bodo ovrednotenje učinkov, ki jih v delovanje svetovalnihsrediščprinašajonovestrokovnerešitve,omogočalebodooblikovanjepresojeotem,katerevidikedelovanjasvetovalnihsrediščjetrebaizboljšati .

Izhajajočiztehizhodišč,bodovvsakokratnemnačrtuzunanjeevalvacijeopre-deljenitematskisklopi inposebnavprašanja, intabodovobravnavanemcikludeležnaposebnegazunanjegapresojanja .OkvirzaizbirotematskihpodročijzazunanjeevalvacijejeopredeljenvmodelukakovostiISIO .Iztakoizbranihstan-dardov kakovosti in meril bodo v vsakokratnem evalvacijskem ciklu določeneteme,kibodopredmetobravnavetekočegacikla .

Izjemomase lahkopolegmeril,ki jihzazunanjoevalvacijoopredeljujemodelkakovostiISIO,čejepotrebno,opredelijotudidodatnamerila .Priporočljivoje,daseprinačrtovanjuzunanjeevalvacijezanovevalvacijskicikelpriizbiritemat-skihsklopovupoštevajoizidisprotnihspremljavdelovanjainučinkovsvetovalnihsrediščtermorebitnetežave,kisevnjihzaznavajo .Dobervirinformacijvraz-

73

mišljanjuopripravinačrtovzunanjeevalvacijesotudirednaevalvacijskasreča-njasstrokovnimidelavcisvetovalnihsrediščISIO,kjerseugotovijovprašanja,ki jih vodje svetovalnih središč zaznavajo pri svojem delu in bi bila potrebnapoglobljeneobravnaveinpresoje .

Andragoškicenterlahkopripripravinačrtazunanjeevalvacijeopravitudiposeb-nepogovorezrazličnimiinteresnimiskupinami(npr .voblikifokusnihskupin)intakodoločitemezazunanjoevalvacijo,kisovtistemobdobjuposebnožgoče .

Vnačrtuzunanjeevalvacijeseopredelijotudisubjekti,kibodovtemčasuzaje-tivzunanjoevalvacijo,uporabljeneraziskovalnemetodeinčasovninačrtizpe-ljavezunanjeevalvalcije .

Pomembno je, da se strokovni sodelavci v svetovalnih središčih ISIO dobroseznanijotakoznačrtomzunanjeevalvacijekotspredvidenimpotekomzunanjeevalvacijeinšeposebnozvlogo,kijobodoimelivprocesihzunanjeevalvacije .

Izpeljava zunanje evalvacije. Vskladuzopredeljenimevalvacijskimnačrtompotekajopostopkipripravezunanjeevalvacije:le-ti(vskladuznačrtomzunanjeevalvacije)zajemajopostopkevsebinskepripravezunanjeevalvacije(instrumen-tarij…) .Opravijosevsiorganizacijskipostopki,dogovori z zajetimivzunanjoevalvacijozato,daseizpeljezbiranjepodatkovininformacij .

V to fazosodi terenskozbiranjepodatkov (anketiranje, intervjuvanje, fokusneskupine ipd .) – gre za izpeljavo evalvacijskih prijemov, opredeljenih v načrtuzunanjeevalvacije .Pravtakoseuredijoinpregledajozbirnipodatkiizvsakole-tnegaspremljanjadelovanjasvetovalnihsredišč,kigaopravljaAndragoškicen-terSlovenije,intakopripravijozapoznejšointerpretacijo .

2. faza: obdelava podatkov, interpretacija, ovrednotenje

Drugoletojenamenjenozahtevnejšifazi,tojeorganiziranjuinobdelavi,pred-vsempapoglobljenivsebinskiinterpretacijiterovrednotenjupodatkov,pridoblje-nih z zunanjo evalvacijo . Okvir za ovrednotenje podatkov so znovamerila instandardizazunanjoevalvacijo,kotjihopredeljujemodelISIO .

74

3. faza: priprava poročila o zunanji evalvaciji in evalvacijski obiski v svetovalnih središčih

A. Priprava poročila o zunanji evalvaciji

Slika 14: Temeljne sestavine poročila o zunanji evalvaciji

POROČiLOOZUnanJieVaLVaCiJi

Priporočila, predlogi za izboljšave

1 – za posamezno svetovalno središče (ni javno za vse)2 – za celotno omrežje

Rezultati opravljene zunanje evalvacije, ovrednotenje

Zbirni podatki izspremljav(1. leto)

Zbirni podatki izspremljav(2. leto)

Poročiloozunanjievalvacijizajemapravilomatrisklope:

1 . Prikaz zbirnih podatkov iz vsakoletnega spremljanja delovanja sve-tovalnih središč, ki ga opravlja Andragoški center Slovenije .Kotsmože omenili, temeljimodel za presojanje in razvijanje kakovosti v ISIO naporazdelitviodgovornostizakakovostmedtemeljninosilcidelovanjasveto-valnihsrediščISIO,vendarsozakakovostodgovornipredvsemsamiizvajal-ci, torej svetovalna središča ISIO . Po modelu kakovosti ISIO AndragoškicenterSlovenijevsakoletozračunalniškoaplikacijospremljadelovanjesve-tovalnihsrediščinpripraviskupnoporočiloospremljavizacelotnoomrežjeISIO . V poročilo so uvrščeni združeni podatki za vsa svetovalna središčaISIO .Tipodatkisodragocenvirzapresojanjekakovosticelotnegaomrežjasvetovalnihsredišč, zatosopodatkiospremljanjuzadve leti zajeti tudivevalvacijskoporočiloozunanjievalvaciji .

75

Podatkisoprikazanizdruženozacelotnoomrežje,primerjajopasezoprede-ljenimiciljiinstandardisvetovalnedejavnosti;ugotavljajosetrendirazvojaintakotudivprašanja,kijimjetrebavnadaljnjemrazvojusvetovalnihsre-diščnamenitiševečpozornosti .

2 .Prikaz in ovrednotenje podatkov in informacij, pridobljenih pri zuna-nji evalvaciji. Osrednjidelporočilaoopravljenizunanjievalvacijijeprikazdobljenihpodatkov,rezultatovininformacij,zbranihprizunanjievalvaciji .

3 . Ugotovitve, priporočila, predlogi za izboljšave in razvoj.Najpomembnejšidelporočilaozunanjievalvacijijeprikaz:

• ugotovitevoskladnostialiodmikihrazvojaomrežjasvetovalnihsrediščzopredeljenimi cilji in standardi kakovosti ter predlogi za izboljšave innadaljnjirazvojomrežjasvetovalnihsrediščISIO,kijihjetrebaizpeljatinanacionalniravni;

• ugotovitevo skladnosti ali odmikih razvojaposameznegasvetovalnegasredišča z opredeljenimi cilji in standardi kakovosti celotnega omrežjaterpredlogizaizboljšaveinnjegovnadaljnjirazvoj–tadeljeinformaci-ja, ki je dostopna le posameznemu svetovalnemu središču in ni javnoobjavljena .

B. Evalvacijski obisk v svetovalnem središču

PomembnasestavinazunanjihevalvacijkakovostipomodelukakovostiISIOsoevalvacijski obiski, ki jih po opravljeni zunanji evalvaciji opravijo sodelavciAndragoškegacentraSlovenije(alidrugiizvedenci,kisonaACSopraviliustreznousposabljanjezaizpeljavozunanjeevalvacijepomodelukakovostiISIO) .

Podlage za izpeljavo evalvacijskega obiska so: skupno nacionalno poročilo ozunanjievalvaciji,poročiloozunanjievalvacijizaposameznosvetovalnosrediščeISIO,poročilaospremljavahzazadnjidveleti .

Evalvacijskiobiskipotekajopodogovorjenempostopku,kisenatančnodoločiobzačetkuvsakeganovegaevalvacijskegaciklainskaterimsosodelavcivsveto-valnihsrediščihISIOnatančnoseznanjeni .

PredizpeljavoevalvacijskegaobiskapošljeAndragoškicenterSlovenijesvetoval-nemusrediščutistidelosnutkaporočilaozunanjievalvaciji,kizadevatosredi-šče . Svetovalno središče ISIO v dogovorjenem času Andragoškemu centruSlovenijepisnosporočimorebitneugovore,nestrinjanje,dodatnapojasnilagledenaugotovitvezunanjeevalvacije .

76

Temeljninamenevalvacijskegaobiskajepredvsemvtem,dasestrokovnisode-lavci svetovalnega središča ISIO in sodelavci Andragoškega centra Slovenijeodkritopogovorijoorezultatihzunanjeevalvacijeinšeposebej:

• namenijopozornostdejavnostiminrezultatomsvetovalnegasredišča,kisodobri,injezatotrebanatehpodročjihdoseženokakovostvzdrževati;

• sepogovorijootistihrezultatih,kikažejo,dajetrebavdelovanjesvetoval-negasrediščaISIOvpeljatipotrebneizboljšaveinrazvojneprijeme;

• evalvacijskipogovorjetudidobrapriložnost,dastrokovnisodelavcisvetoval-negasrediščaISIOrazložijoinpojasnijomorebitnekontekstualnerazsežnostidelovanjasvetovalnegasredišča,kizunanjimevalvatorjemnisoznani,njiho-vopoznavanjepalahkovplivanamorebitnodrugačnointerpretacijoinovre-dnotenjerezultatov .

Napodlagitakšnegaevalvacijskegaobiskaseizoblikujeskupnidogovorovpelja-vipotrebnihizboljšav,intajepodlagazanaslednjofazo,tojepripravoalidopol-nitevakcijskeganačrtazarazvojkakovostiinvpeljevanjeizboljšav .

4. faza: priprava akcijskega načrta za razvoj kakovosti, vpeljevanje izboljšav

Akcijski načrt za razvoj kakovosti na nacionalni ravni (ACS). Cikelzunanjeevalvacijesekončaspripravoakcijskeganačrtazarazvojkakovostiinvpeljavozačrtanihizboljšavinrazvojnihnalog .Podlagazapripravonačrtasougotovitveinpredlogi,zajetivporočiluozunanjievalvacijiterpodatki,informacije,more-bitnadodatnaodprtavprašanjainpredlogi,kisosijihzunanjievalvatorjiprido-biliobevalvacijskihobiskihvsvetovalnihsrediščih .Akcijskinačrtzarazvojkako-vosti, ki ga pripravi Andragoški center Slovenije, vsebuje potrebne ukrepe alirazvojnecilje,kiveljajozacelotnoomrežjesvetovalnihsrediščISIO .

Akcijski načrt za razvoj kakovosti v svetovalnih središčih ISIO. Kotsmopokazalivpoglavju,kjersoopisanipostopkisamoevalvacije,sisvetovalnosre-diščeISIOvzadnji fazisvojegasamoevalvacijskegaciklapripravisvojakcijskinačrtzarazvojkakovosti,kijeutemeljennaugotovitvahsamoevalvacije .

Poopravljenizunanjievalvacijiinevalvacijskemobiskuzunanjihevalvatorjevpasvetovalnosrediščepregledasvojakcijskinačrtinvanj,čejepotrebnoin(četošenizajeto),uvededogovorjenepredlogezaizboljšavenapodročjih,kjersobileugotovljenepomanjkljivosti .

77

DogovorovpeljavipotrebnihizboljšavpostanezasvetovalnosrediščeISIOzave-za inhkratipredmetpresojanjananaslednjemevalvacijskemobiskuobkoncunaslednjegaevalvacijskegacikla .Zauspešnodokončanjeevalvacijskegaciklajenamrečnajpomembnejše,dasedogovorjeneizboljšavetudizaresvpeljejovdelosvetovalnegasrediščaISIOinstempripomorejokzboljšanjukakovostiinnadalj-njemurazvojusvetovalnedejavnostivsredišču .

Slika 15: Časovna razporeditev različnih opravil Andragoškega centra Slovenije med štiriletnim ciklom zunanje evalvacije

1. LETOPRIPRAVA NAČRTA ZUNANJE EVALVACIJE, PRIPRAVA INSTRUMENTARIJA, IZPELJAVA ZUNANJE EVALVACIJE


2. LETOOBDELAVA PODATKOV, ZBRANIH Z ZUNANJO EVALVACIJO, INTERPRETACIJA


3. LETOANALIZA TRENDOV POROČILO

NAČRT OBISKOV

IZPELJAVA EVALVACIJSKIH OBISKOV


4. LETOPRIPRAVA IN URESNIČEVANJE AKCIJSKEGA NAČRTA ZA RAZVOJ KAKOVOSTI


Slika 16: Časovna razporeditev različnih opravil svetovalnega središča med štiriletnim ciklom zunanje evalvacije

1. LETOSODELOVANJE PRI IZPELJAVI ZUNANJE EVALVACIJE (ANKETE, INTERVJUJI …)


2. LETOjanuar februar marec april maj junij julij avgust september oktober november december

3. LETO

PREGLED POROČILA IN NAČRTA OBISKOV

PRIPRAVA IN SODELOVANJE NA EVALVACIJSKEM OBISKU


4. LETOPREGLED IN DOPOLNITEV AKCIJSKEGA NAČRTA ZA RAZVOJ KAKOVOSTI TER NJEGOVO URESNIČEVANJE


79

5 MODeLKaKOVOsTiisiO−POVeZanOsTnOsiLCeVinČasOVnOUsKLaJeVanJePRiOPReDeLJeVanJU,PResOJanJUinRaZViJanJUKaKOVOsTisVeTOVaLneDeJaVnOsTi

Primodelupresojanjakakovostivsvetovalnihsrediščihzaizobraževanjeodraslihgrezacelostenprepletštirihsamostojnihprocesov,kipakljubtemunepoteka-joneodvisnodrugoddrugega .Pritemjepozornostnamenjenapredvsemsveto-valnemusredišču,zatobikottemeljniproceslahkoizpostavilisamoevalvacijo,ajetapopriporočilih13,tudivnašemmodelu,podprtazzunanjoevalvacijo .Hkratipanajpoudarimo,dasmosepritemtrudili,dabibilmodelkljubštirimrazličnimprocesom»celosten,aobvladljiv«(ViličKlenovšekidr .2007,str .61) .Vnadalje-vanju bomo opisali, kako vsi ti procesi potekajo vzporedno in kakšne nalogeimatapritemAndragoškicenterinsvetovalnosredišče .V celoti gre najprej za šestletni cikel,sajseprviprocesizačnejožepredodprtjemsvetovalnegasre-dišča,potempazapetletnega .Vtemšest-oziromapetletnemciklupapotekajokrajši–eno-,dvo-,štiri-inpetletniprocesi .

PROCESIKAKOVOSTIVLETU PRED ZAČETKOM DELOVANJASVETOVALNEGASREDIŠČA

1 . Akreditacija: Prvi proces, to je proces akreditacije, se začne že pred odprtjem svetovalnega središča .Tisti,kiželiodpretisvetovalnosredišče,pregledakazalnikeinmerila,kijimmorazadostitisrediščemedakreditacijo(pravilomabodovsitizajetivustreznihnormativnihaktih),inzagotovinjiho-voizpolnjevanje .Komeni,dasrediščemerilaizpolnjuje,podavlogozaakre-ditacijonaakreditacijskiorgan .Akreditacijskiorganpodoločenempostopkupresodiizpolnjevanjemeril,inčesotaizpolnjena,predlagateljuizdasklepo

13 Priporočilo Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi evropskega referenčnega okvira za zagota-vljanje kakovosti poklicnega izobraževanja in usposabljanja. http://poki .acs .si/documents/N-71-1 .pdf

80

delni akreditaciji .Stemsoizpolnjenipogoji,dasvetovalnosrediščelahkozačnedelovati,sajjebilovpostopkuakreditacijeugotovljeno,dajepredla-gateljzagotovilkakovostnerazmerezazačetekdelovanjasredišča .

Izmednosilcevpostopkovkakovostistavtemobdobjudejavnadvasubjekta−kandidat za izpeljevanje dejavnosti svetovalnega središča,kijetudipredlagatelj za izpeljavo postopka akreditacije, in akreditacijski organ(Ministrstvozašolstvoalikdodrug,čebotakodoločenovustreznihnorma-tivnihaktih) .

Preglednica 25: Procesi kakovosti v letu pred vzpostavitvijo središča, kdo jih izpeljuje ali kdo v njih sodeluje

aKReDiTaCiJa sPReMLJanJe saMOeVaLVaCiJa ZUnanJaeVaLVaCiJa

Kandidat(predlagatelj)zaizpeljevanjedejavno-stisvetovalnegasredišča

andragoškicenter

akreditacijskiorgan

PROCESI KAKOVOSTI 1. LETO PO ZAČETKU DELOVANJA SVETOVALNEGASREDIŠČA

Toletosežezačnejotudidrugiprocesipresojanjainrazvijanjakakovosti,prav-zapravpotekajovsištirje,kisopredvidenivmodelu,vendarnarazličnihravnehinzrazličnointenzivnostjo .Opisalijihbomopovrsti:

1 . Akreditacija:Povedalismože,dadobisvetovalnosrediščepredzačetkomdelovanja začasno akreditacijo . Če hoče dobiti polno akreditacijo, mora vprvemletudelovanjaizpolnitišenekateradrugamerila .Takosivtemletuvsvetovalnem središču prizadevajo izpolniti tamerila . Če so v tem času ževzpostavljenedislokacije/enotesvetovalnegasredišča,morasvetovalnosre-diščeposkrbetitudizaizpolnjevanjemerilzateenote–vcelotikottoveljazasamosvetovalnosredišče .Kovsvetovalnemsrediščupresodijo,dasovsatamerilaizpolnjena,dajovlogozapolnoakreditacijonaakreditacijskiorgan .Akreditacijskiorganpodoločenempostopkupresodiizpolnjevanjemerilinčesota izpolnjena,svetovalnemusredišču izdasklepopolni akreditaciji .Stemsoizpolnjenipogoji,dasvetovalnosrediščelahkozačnedelovati,sajjebilovpostopkuakreditacijeugotovljeno,dajepredlagateljzagotovilkakovo-stnemožnostizazačetekdelovanjasredišča .

81

Izmednosilcevpostopkovkakovostistavtemprocesudejavnadvasubjekta−svetovalno središče,kijepredlagateljzaizpeljavopostopkapolneakre-ditacije,inakreditacijski organ .

2 .Spremljanje:Andragoškicenterprvoletodelovanjasvetovalnega/ihsrediščpripravizavsasrediščaskupennačrtspremljanja,natejpodlagipatudisve-tovalnasrediščapripravijonačrtspremljanjadogovorjenihmeril .Napodlagiteganačrtasvetovalnosrediščenatospremljasvojedelovanje .

Nosilca procesa spremljanja v tem letu sta svetovalno središče in Andragoški center Slovenije.

3 .Samoevalvacija: Že ob samem začetku delovanja svetovalnega središčazačnele-toizpeljevatitudisamoevalvacijo. Vtanamen vzačetkuletapri-pravinačrt samoevalvacije innato instrumentezazbiranjepodatkov; tevzadnjihmesecihletarazčleniinnapodlagiobdelavizdelasamoevalvacijskoporočilo .

Nosilecsamoevalvacijejesvetovalno središče .

4 .Zunanja evalvacija: To leto se začne tudi proces zunanje evalvacije .Nosilec,tojeAndragoškicenterSlovenije,pripravizanjonačrt,instrumente,inzunanjoevalvacijotudi izpelje .Svetovalnosrediščesodelujepri izpeljaviteevalvacije,čejetakopredvidenoznačrtom–sodelujenaprimerprianke-tiranju,intervjuvanju,vfokusnihskupinahipd .

NosileczunanjeevalvacijejetorejAndragoški center Slovenije,prinjejpa,čejetopredvidenoznačrtomzunanjeevalvacije,sodelujekotsubjekttudisveto-valno središče .

Preglednica 26: Procesi kakovosti v prvem letu delovanja svetovalnega središča, kdo jih izpe-ljuje ali kdo v njih sodeluje


svetovalnosredišče

andragoškicenter

akreditacijskiorgan

82


Drugo leto po začetku delovanja svetovalnega središča je svetovalno središčeakreditiranozadelo,zatopostopekakreditacijemiruje .Potekajopadrugi trijeprocesipresojanjakakovosti:

1 .Spremljanje:Toletozačnetavzporednopotekatidvaprocesaspremljanja–končujesespremljanje,kisejezačeloprejšnjeleto,hkratipažepotekavnovični (letni) cikel spremljanja za tekoče leto . Tako Andragoški centerponovno pripravi skupni nacionalni letni načrt spremljanja, središča pa nanjegovipodlaginačrtsvojegaspremljanjazatekoče leto .Obtemnenehnopotekaprocesspremljanja .

Polegtegasvetovalnosrediščerazčlenipodatkespremljanjazapretekloletoinpripraviletnoporočiloospremljanju,gadavobravnavostrateškemusvetuterpošljenaAndragoški centerSlovenije .Tav tem letupripravi združenoporočiloospremljanjuzavsasrediščaterorganiziraskupnodelavnicozavsasvetovalnasredišča,nakateriserazčlenijorezultatiinpogovorionapredkuinmorebitnihtežavahtermožnostihzaizboljšanjedelovanjasredišč .Napod-lagi izsledkov in ugotovitev delavnice svetovalno središče pripravi akcijskinačrtzarazvojkakovosti .

Nosilca procesa spremljanja sta tudi v tem letu svetovalno središče in Andragoški center Slovenije.

2 .Samoevalvacija:Svetovalnosrediščeizpeljujesamoevalvacijoponačrtuizprejšnjegaleta,sajjepredvideno,dasamoevalvacijanenehnopotekavdve-letnihciklih .Takovzačetkuletaorganizirarazpravooizsledkihvsamoeval-vacijskemporočilu,natopapripraviakcijskinačrtzavpeljavoizboljšav .Taakcijskinačrtjesestavljenizdejavnosti,kijihnarekujejougotovitvesamo-evalvacije, pa tudi ugotovitve spremljanja . Svetovalno središče ima torejsočasnosamoenakcijskinačrt; ta jedinamičnidokument insespreminjagledenarazličneprocesekakovosti,kipotekajosočasno .Vtemletusveto-valno središčepo sprejemuakcijskeganačrta za razvoj kakovosti opravljatudinačrtovanedejavnosti .


3 .Zunanja evalvacija: To leto Andragoški center obdela v prejšnjem letuzbranepodatkezazunanjoevalvacijoinjihovrednoti .

NosileczunanjeevalvacijevtemletujeAndragoški center Slovenije .

83

Preglednica 27: Procesi v drugem letu delovanja svetovalnega središča, kdo jih izpeljuje ali v njih sodeluje



andragoškicenter

akreditacijskiorgan


Tudivtemletupotekajotrijeprocesipresojanjakakovosti:

1 . Spremljanje: To leto se v celoti ponovijo dejavnosti, ki smo jih opisali vprejšnjem letu .Vzporednopotekatadvaprocesaspremljanja–končujeseprocesspremljanja,kisejezačelprejšnjeleto,hkratipažepotekavnovični(letni) cikel spremljanja za tekoče leto . Tak proces nato poteka tudi vsanaslednjaleta .

Nosilcaprocesaspremljanjastasvetovalno središče in Andragoški cen-ter Slovenije.

2 .Samoevalvacija:Toletosezačnenovdveletnicikelsamoevalvacije,kismogažeopisalivpoglavjihoprvemindrugemletudelovanjasvetovalnegasre-dišča .Potekaprvoletodveletnegaciklasamoevalvacije(načrtsamoevalva-cije,izdelavainstrumentov,izpeljavasamoevalvacije,analiziranjeinpripravaporočila,uresničujepasetudiakcijskinačrt) .


3 .Zunanja evalvacija:Andragoškicenterkotnosilec zunanjeevalvacije vtre-tjemletudelovanjasvetovalnihsrediščpripraviporočiloozunanjievalvaciji .Svetovalnasrediščadobijotaporočilonavpogled inpodajomorebitnepri-pombe .Andragoškicenternatopripravinačrteevalvacijskihobiskov,dasesvetovalna središča lahko nanje pripravijo, in jih v drugi polovici leta tudiizpelje .

To leto pri izpeljavi zunanje evalvacije sodelujeta Andragoški center Slovenije insvetovalno središče .

84

Preglednica 28: Procesi v tretjem letu delovanja svetovalnega središča, kdo jih izpeljuje ali v njih sodeluje



andragoškicenter

akreditacijskiorgan


Tuditoletopotekajotrijeprocesipresojanjakakovosti:

1 .Spremljanje:To letosevcelotiponovijodejavnosti,kisozaspremljanjeznačilnevsakoleto .Nosilcaprocesaspremljanjastasvetovalno središče in Andragoški center Slovenije.

2 .Samoevalvacija:Toletopotekadrugoletodveletnegaciklasamoevalvacije,torej podobno kot v drugem letu delovanja središča, le da središče polegrazpraveosamoevalvacijskemporočilutudiovrednoti,kakouspešnojebilouresničevanjeakcijskeganačrtavpreteklemletu .Nosilecsamoevalvacijejesvetovalno središče .

3 .Zunanja evalvacija:Toleto Andragoškicenternapodlagiugotovitevzuna-nje evalvacije pripravi akcijski načrt za razvoj kakovosti . K njegovi končniobliki s svojimi mnenji prispevajo tudi svetovalna središča . Po sprejemuakcijskeganačrtazačnoAndragoškicenterSlovenije insvetovalnasrediščatanačrturesničevati .Stemještiriletniproceszunanjeevalvacijekončan .

TakokotprejšnjeletopriizpeljavizunanjeevalvacijesodelujetaAndragoški center Slovenije insvetovalno središče .

85

Preglednica 29: Procesi v četrtem letu delovanja svetovalnega središča, kdo jih izpeljuje ali kdo v njih sodeluje


svetovalnosredišče andragoškicenter

akreditacijskiorgan


Petoletoseponovijoprocesipresojanjakakovosti,kismojihžeopisali:

• potekaenoletnicikelspremljanja,• znovasezačnedveletnicikelsamoevalvacije,• začenjaseprvoletoštiriletnegaciklazunanjeevalvacije .

Preglednica 30: Procesi v petem letu delovanja svetovalnega središča, kdo jih izpeljuje ali kdo v njih sodeluje



andragoškicenter

akreditacijskiorgan


Šestoletoseponovijoprocesipresojanjakakovosti,kismojihžeopisali:

• potekaenoletnicikelspremljanja,• potekadrugoletodveletnegaciklasamoevalvacije,

86

• potekadrugoletoštiriletnegaciklazunanjeevalvacije .• Všestemletudelovanjasvetovalnegasrediščasezačnevnovična akredi-

tacija,koakreditacijskiorganpopetihletihdelovanjasvetovalnegasrediščaspetpreveri,alisrediščeizpolnjujeminimalnepogojezadelovanje,inmu,čejetako,znovaizdasklep o polni akreditaciji .

Preglednica 31: Procesi v šestem letu delovanja svetovalnega središča, kdo jih izpeljuje ali kdo v njih sodeluje



andragoškicenter

akreditacijskiorgan

Šestoletojetakoskorajidentičnoprocesu,kismogaopisalizaprvoletodelo-vanjasvetovalnegasredišča,intakosevnadaljevanjuponavljajociklipopetlet .

Za konec v preglednici povzemamo, kateri procesi potekajo v določenih letihdelovanjasvetovalnegasredišča .Posamezniprocesi,vskladuzopisi,kismojihnavedli,potekajovrazličnihletihporazličnihfazahinrazličnointenzivno .

Preglednica 32: Procesi presojanja in razvijanja kakovosti v svetovalnih središčih za izobraževa-nje odraslih po letih

LeTOPReD

UsTanO-ViTViJO

sReDiŠČa

POVZPOsTaViTVisVeTOVaLneGasReDiŠČa

1.LeTO 2.LeTO 3.LeTO 4.LeTO 5.LeTO 6.LeTO

akreditacija

spremljanje

samoevalvacija

Zunanjaevalvacija

87

6 POGOJiZaUVeLJaViTeVMODeLaPResOJanJainRaZViJanJaKaKOVOsTiVsVeTOVaLniHsReDiŠČiHisiO

Predstavljenimodelpresojanja in razvijanjakakovosti v svetovalnih središčih jepovezanmodelštirihprijemov(akreditacija,spremljanje,samoevalvacijainzuna-njaevalvacija), ki združujeveč ravni presojanja (nacionalno in regionalnoalilokalno),več nosilcev, predvsemparazlične naloge in dejavnosti gledenaraven ali nosilca presojanja in razvijanja kakovosti .Da bomodel lahko v celotizaživelvpraksi,senadaljerazvijal,moramozagotovititudiizpolnjevanjedoločenihpogojev .Najpomembnejšepogojezauveljavitevinnadaljnjirazvojmodelalahkorazvrstimovtrizaokroženapodročja,kisemedsebojnopovezujejoindopolnjujejo:

• sistemski pogoji(zakonodaja,financiranje),

• vsebinski pogoji (programusposabljanjaza izvajalceprocesovkakovosti,strokovnaliteratura,svetovalnapodpora,IKT-podpora,drugaorodjavpod-porovpeljevanjuinizpeljevanjumodelaipd .),

• organizacijski pogoji (opredeljeni nosilci in sodelujoči pri vpeljevanjumodela,določeničasovnimejniki,določenevlogeposameznihsubjektov) .

Sistemski pogoji za uveljavitev modela

EdennajpomembnejšihsistemskihpogojevjeopredelitevnačinovpresojanjainrazvijanjakakovostivsvetovalnihsrediščihISIO,kismojihrazvilivmodelu,v zakonskih aktih za izobraževanje odraslih .ČesledimogibanjemvEvropskiunijiinSloveniji,potemboverjetnotrebatudizasvetovalnasrediščavustreznizakonodajinasplošnoopredelitinekajpravil,kizadevajopresojanjeinrazvijanjekakovosti .Vmislihimamopredvsem:

88

• obveznostsvetovalnegasredišča,dasistematično spremljasvojokakovostinnačrtnoskrbizanjenrazvoj;

• obveznostsvetovalnegasredišča,daimazaspremljanjeinrazvijanjekako-vosti razvit neki celosten prijem, model, ki izkazuje načrtnost, dejavnodelopri spremljanju in razvijanjukakovosti,vsepapovezanosprimernimmetodološkimprijemom;

• načinizkazovanja javnosti podatkov,kizadevajokakovostsvetovalnegadela,invrstatehpodatkov .

Takenormativneopredelitvebibilonajprimernejšedoločitivzakonodaji,kiurejaizobraževanjeodraslih .Respaje,daselahkosistematičnodelozarazvojkako-vosti razvijatudibrezzakonskihopredelitev .Dobrezgledezato imamotudivizobraževanjuodraslihvSloveniji,kjerzazdaj(vletu2009)gledekakovostisicerše nimamo nobene zakonske obveznosti, pa vendar nekateri izvajalci na tempodročjužezelosistematičnoindobrodelajo .Procesikakovosti,kisetakoraz-vijajo,sozlastispremljanjeinsamoevalvacija .

Drugače pa je, če imamo vmislih celotenmodel za spremljanje in razvijanjekakovosti v svetovalnih središčih ISIO,kipoleg spremljanja in samoevalvacijezajema še akreditacijo in zunanjo evalvacijo . Predvsem je treba normativnoopredeliti institut akreditacije, ki je v izobraževanju odraslih novost . Kerimajopredvidenipostopkiakreditacijeodločilnovlogopripodeljevanjupravicedoizpeljevanjasvetovalnedejavnostivizobraževanjuodraslihinpriohranjanjupra-vicedodelovanjasvetovalnegasredišča,tegainstitutanimogočevpeljatibrezustrezne normativne ureditve . Minimalna normativna določila, ki jih je trebaopredeliti,so:

• vlogaakreditacijevprocesukakovosti,• vrsteakreditacij(začasna,polna,vnovična),• merila,kisepreverjajovpostopkihakreditacije,• akreditacijskiorganiinnjihovepristojnosti,• postopkivzvezizakreditacijo .Po našemmnenju bi bilo najbolj smiselno, da se temeljna vloga akreditacijeopredeli vZakonu o izobraževanju odraslih, vsanatančnejšadoločila pavustreznemizvršilnem predpisu,npr .pravilnikuoakreditaciji .

89

Nesmemopozabitinastandardeinnormativezadelosvetovalnihsredišč .Tisoposrednozelopomembnizaprocesekakovosti,sajsopredmetrazličnihprocesovpresojanja .Kosmosnovalimodel,smoseznašlivpoložaju,da:

• sobilinekateristandardinormativnosicerurejeni (npr .delovnaobveznostsvetovalca),vendarsmougotavljali,dasopovečinizastareli,

• velikostandardov innormativovsicerninikjerdoločenih,sosepanekakouveljavilivpraksi,

• zacelovrstopodročijinkazalnikov(še)nimamoopredeljenihstandardovinnormativov .

Kerpamodelanibilomogočedoločitibrezstandardovinnormativov,smole-tedoločilipravzavsapodročjainkazalnike,kijihvsebujemodel .Mislimo,dabibiloneprimerno,dabizdajvsestandardeinnormativeželelidoločititudinormativno,sajmnogizadevajostrokovnodoktrino,strokovnoavtonomijosvetovalnegasre-diščaalisvetovalcev .Menimopa,dajetrebanormativno določiti tiste stan-darde in normative, ki so predmet akreditacije, deloma zunanje evalva-cije in nacionalnega sistema financiranjadelovanjatehsredišč .Verjetnojenajprimernejšemestozaureditevtehvprašanjnekiizvršilnipredpis .

Naslednjisklopsistemskegaumeščanjaprocesovkakovostivsvetovalnihsredi-ščihISIOpazadevadenarna sredstva,kisonujnazaizpeljevanjemodela .Grepredvsemza:

• sredstva, namenjenausposabljanju svetovalcev za sistematično delo na področju kakovosti .KersejesammodelrazvijalspomočjosredstevEvropskegasocialnegaskladainsredstevMinistrstvazašolstvoinšport,bov začetni fazi s temi sredstvi podprto tudi vpeljevanje modela v prakso .Vendarželimotokratopozoriti,dabofinanciranjeizpeljevanjatehprijemovpotrebnotudivprihodnje,sajbodoletakorabilisvojemunamenu,zagota-vljanjuinrazvijanjukakovostisvetovalnedejavnostivsvetovalnihsrediščih;

• sredstva za podporo svetovalnim središčem pri izpeljevanju različnihprocesovkakovosti(npr .ustreznainformacijsko-komunikacijskatehnologijaza podporo tem procesom, strokovna literatura idr .) . Večino izpolnjevanjat . i . infrastrukturnih pogojev bo verjetno zagotavljal Andragoški centerSlovenije,kimoravtanamenimetiustreznasredstva;

• denar,kigabotrebazagotovititudiza izpeljevanje vseh akreditacijskih postopkovinzadelovanjeakreditacijskih organov;

90

• sredstva za izpeljevanje zunanje evalvacije (rednezunanjeevalvacijeACSinobčasne,kijihbodoopravljaledrugeorganizacijeponaročilufinan-cerjasvetovalnihsredišč) .Rednazunanjaevalvacija,kinajbi jo izpeljevalAndragoškicenterSlovenije,jetudinovaobveznostinvplivanaobsegdela .ZatobotrebatudizatodeloACSzagotovitidodatnasredstva .

Ker niti delovanje svetovalnih središč (še) ni sistemsko urejeno, je tudi težkopredlagati,vkateremsistemskemdokumentunajbizagotovilisistemskasred-stvazaprocesekakovostivtehsrediščih .Hkratijeverjetnotrebatavprašanjaurejatinarazličnihkrajih(drugačenpr .zasamoevalvacijokakorzaakreditacijo) .Vsekakorbisezavzemalizato,dasvetovalno središče z akreditacijo prido-bi pravico do sistemskega financiranja(brezletnihalidrugačnihrazpisov);vtofinanciranjepasodijo tudi potrebna sredstva za razvoj kakovosti .

Vsebinski pogoji za uveljavitev modela

Temeljnivsebinskipogojizauveljavitevmodelaso:

• razvojustreznegausposabljanjazaizvajalceprocesovkakovostivsvetoval-nihsrediščihISIO,

• zagotovitevustreznestrokovneliterature,• svetovalnapodporasvetovalnimsrediščem,• informacijsko-komunikacijskatehnološka(IKT)podporaspremljanjukako-

vosti,

• drugoorodjevpodporovpeljevanjuinizpeljevanjumodela .Razvoj usposabljanja izvajalcev procesov kakovosti v svetovalnih sredi-ščih ISIO .SočasnoznastajanjemmodelapresojanjainrazvijanjakakovostivsvetovalnihsrediščihISIOjenastajaltudiprogram usposabljanja svetoval-cevvtehsrediščih,namenjenseznanjanjuzmodelominizpeljevanjutistihpro-cesov,kijihizpeljujesvetovalnosrediščesamo(zlastisamoevalvacije) .Programjerazvitingajemogočeizpeljevatitakoj .Vendargrevtemprimeruzatemeljnousposabljanje–vsekakorbotrebavnaslednjihletihgledenapotrebeinrazvojmodelavpraksirazvijatišedodatneprogrameusposabljanja .Nauresničevanječakatudiprogramzausposabljanje tistih, ki bodo sodelovali v akreditacij-skih postopkih .Taprogrambomogočerazvitišeletakrat,kobojasno,kakojeMinistrstvozašolstvoinšportsprejelopobudozavpeljavoakreditacijeinkakšnerešitvevzveziznjopredlaga .

91

Zagotovitev ustrezne strokovne literature .Doslejvslovenščininismoimelistrokovneliterature,kibiobravnavalavprašanjakakovostivsvetovanjuodraslih,patudivdrugihjezikihtakeliteratureninapretek .Pomembnoje,daimajonosil-ciprocesov,zlastisvetovalnasredišča,navoljovsajnekajtemeljnegastrokov-negagradiva,dasštudijemtegasplohlahkorazvijajosvojeprijeme .AndragoškicenterSlovenijejepravzatožeizdalprvostrokovnodelo14,temupajename-njenotudipričujočebesedilo .

Svetovalna podpora svetovalnim središčem .Temeljnousposabljanjeinstro-kovnaliteraturastapomemben,anezadostenpogojzaučinkovitovpeljevanjesistematičnegadelaprirazvijanjukakovosti .KosmovSlovenijiprvičvpeljevalisamoevalvacijo v omrežje izvajalcev izobraževanja odraslih v sklopu projektaPonudimoodraslimkakovostnoizobraževanje(POKI),smonaAndragoškemcen-tru vpeljavo tega podprli z obsežnim svetovalnim delom . Svetovalno delo jeobsegalo svetovanje posamezni organizaciji pri oblikovanju njenega prijema vprocesihkakovosti .Pritemnismoprevzeliodgovornostizaposameznerešitve,smopaopozarjalinanjihovedobreinslabšestrani,naalternativeinvčasihtudivrednotiliposameznerešitvealiposkrbelizazglede .Izkazaloseje,dajetapri-jem izredno učinkovit, in tudi uporabniki so ga zelo pohvalili . Iz teh razlogovbomotakprijemsvetovalnepodporeuporabljalitudivsvetovalnihsrediščih .

Informacijsko-komunikacijska tehnološka podpora spremljanju kakovo-sti .Tapodporajeodličnopodpornoorodje,sajtistim,kiseukvarjajoskakovo-stjo, bistveno olajša veliko (zamudnih) postopkov . Zato je IKT eden izmedpomembnihvsebinskihdejavnikovtudivsvetovalnihsrediščih;mogočešeboljkotdrugje,sajjevtehsrediščihzaposlenihmaloljudiinbijimprevečzamudnipostopki pri presojanju ali razvijanju kakovosti lahko bistveno otežili delo .Svetovalna središča so že doslej uporabljala poseben računalniški program zaspremljanje dejavnosti, vendar je njegova analiza pokazala, da z njim ne bomogočespremljativsehkazalnikovinmeril,kijihvsebujemodelkakovosti .Zatojetrebataračunalniškiprogramuskladitiznovimmodelominznjimomogočiti,dasespremljačimvečt .i .objektivnihmeril,hkratipazagotoviti,daboznje-govo pomočjomogoče zbrane podatke prikazovati tako, kakor jih predvidevamodel . Andragoški center namerava zasnovo spremenjenega računalniškegaprogramadoločitivletu2009injo,čebolemogoče,tudiževpeljati .

Drugo orodje v podporo vpeljevanju in izpeljevanju modela .Pomembenvsebinskipogojjetudidrugorazvitoorodjezauveljavitevopisanihnačinovpre-sojanja in razvijanja kakovosti .Mednjeuvrščamo različne instrumente, kot sovprašalniki,protokolizaopazovanje,zauporabometodezgledovanja,vprašanja

14 Vilič Klenovšek, T., Klemenčič, S., Možina, T., Dobrovoljc, A. (2007): Izhodišča za razvoj kakovosti v svetovalnih središčih za izobraževanje odraslih. Ljubljana, Andragoški center Slovenije.

92

zavodene intervjuje .Toorodjebonastajalosočasnoobvpeljevanjumodelavprakso,sajjepomembno,danastajavsodelovanjuzuporabniki,zupoštevanjemnjihovihželja .Jepares,daimaAndragoškicenterSlovenijenavoljovelikotake-gapodpornegaorodja,kisejerazvilovizobraževalnihorganizacijahvpreteklihletih–takobotoorodjeuporabnozaučenjeinzgledovanje .VzpostavilipabomotudiposebnomestonaspletnistraniACS,kjerboorodjedostopnovsemvklju-čenimnosilcempresojanjainrazvijanjakakovosti .

Organizacijski pogoji

Organizacijskipogojiobsegajovečdejavnikov,kidoločajosampotekvpeljevanjamodela,mednjimipazlasti:

• določitevnosilcavpeljevanjainsodelujočih,• opredelitevčasovneganačrtainnačinavpeljevanjamodela .Kotnosilecvpeljevanjamodelazapresojanjeinrazvijanjekakovostivsvetoval-nihsrediščihISIOjeopredeljenAndragoški center Slovenije,kijetudirazvilmodel .VendarAndragoškicenterSlovenijenemorevpeljevaticelotnegamodela–akreditacijolahkovpeljujeleMinistrstvo za šolstvo in športaliorgan,kigatoministrstvopooblasti .KerodločitevMinistrstvazašolstvoinšportšeniznana,sebomodelleta2009začelvpeljevatibrezakreditacije .

Sodelujoči, ki sohkrati tudi nosilci vpeljevanja pomembnihdelovmodelakakovosti, sosvetovalna središča, pravzaprav njihovevodje in svetovalni delavci .Ponekodbodoprivpeljevanjumodelasodelovali tudidirektorji javnihzavodov,vkaterihjesedežsvetovalnegasredišča .Nainformativniravnibodoprivpeljevanju modela sodelovali tudi člani strateških svetov in strokovnih aktivovposameznihsvetovalnihsredišč .

Časovni mejniki in način vpeljevanja modela:Predvidenoje,dasemodelzačne vpeljevati leta 2009 (brez akreditacije) . V tem letu poteka temeljnousposabljanjedelavcevizsvetovalnihsredišč,insicerpredvidomavštirihdvo-dnevnihdelavnicahvobsegu64ur .Sočasnosevzpostavisvetovalnapodpora .Leta 2009 poteka tudi dopolnjevanje računalniškega programa .Ministrstvu zašolstvo in šport bo podana pobuda za vzpostavitev akreditacije v svetovalnihsrediščih .Leta2009sezačnetadvaprocesa,predvidenavmodelu,insicerspre-mljanjetersamoevalvacija,zunanjo evalvacijo pa bi začeli izpeljevati v letu 2010 .Do leta 2014bi izpeljalicelotencikelprocesovkakovosti,predvidenvmodelu, razen akreditacije . Sočasno z izpeljevanjemmodela bo potekala tudi(samo)evalavacija modela,sajgrezanovmodel,kigavpeljujemovsloven-skopraksoizobraževanjaodraslih .

93

7 LiTeRaTURa

Akcijskinačrtzaizobraževanjeodraslih .Zaučenjejevednopravičas .Komisijaevropskihskupnosti(2007),http://tvu .acs .si/datoteke/AK/2007/akcijski_nacrt .pdf,6 .10 .2008 .

Deming,W .E .(1986):OutoftheCrisis .Cambridge,MassachusettsInstitute .

Donaldson,T .inPreston,L .E .(1995):Thestakeholdertheoryofthecorporati-on:concepts,evidenceandimplications .AcademyofManagementReview,20(1),63−91 .

Foley,K .(1999):WhatisQualityManagement?Melbourne,CentreforQualityManagementResearch,RMITUniversity .

Foster,D .(2000):ThirdGenerationQualityManagement .Theroleofstakehol-dersinintegratingbusinessintosociety,www .mgmt .utoronto .ce/stake/con-sensus .html .

Friedman,A .L .,Miles,S .(2006):Stakeholders,Theoryandpractice .Oxford,OxfordUniversityPress .

Freeman,R .E .,WicksA .C .,Parmar,B .(2004):StakeholderTheoryand»TheCorporateObjectiveRevisited« .OrganizationScience,Vol .15,No .3,p .p .364−69 .

Freeman,R .E .(1984):Strategicmanagement:astakeholderapproach .Boston,Pitman .

FundamentalsofaCommonQualityassuranceFramework(CQAF)forVETinEurope

94

TechnicalWorkingGroup»QualityinVet«,http://www .google .com/search?hl=en&lr=&q=CQAF .

Guba,E .G .,Lincoln,Y .S .(1994):Fourthgenerationevaluation .London,NewburyPark .NewDelhi,Sage .

Harvey,L .,BurrowsA .,Green,D .(1992):CriteriaofQuality .QualityofhigherEducationproject .Birmingham,UniversityofCentralEngland .

Harvey,L .,Green,D .(1993):Definingquality .AssessmentandEvaluationinHigherEducation,Vol .18,No .1 .

Harvey,L .(2004):ThePowerofAccreditation:ViewsofAcademics .JournalofHigherEducationPolicyandManagement,26,št .2,str .207–223 .

Izboljšanjepolitikinsistemovvseživljenjskekarierneorientacije(2006) .Uporabaskupnihevropskihreferenčnihorodij .Prevoddela:Improvinglife-longguidancepoliciesandsystems(CEDEFOP,2005) .Ljubljana,ZavodRSzazaposlovanje .

Izobraževanjeodraslih:Zaučenjeninikoliprepozno .Komisijaevropskihskup-nosti,2006,http://eur-lex .europa .eu/LexUriServ/site/sl/com/2006/com2006_0614sl01 .pdf,6 .10 .2008 .

Kroflič,R .(1997):Evalvacijavisokošolskegakurikulumakotsestavnidelplani-ranja .V:Sodobnapedagogika,št .4−5,str .236−246 .

Kump,S .(1995):Preverjanjakakovostiinnačrtovanjavisokegašolstva:zaključnoporočiloorezultatihopravljenegaznanstvenoraziskovalnegadelanapodročjuaplikativnegaraziskovanja .Ljubljana,AndragoškicenterSlovenije .

Maguire,M .,Killeen,J .(2003):OutcomesfromCareerInformationandGuidanceServices .ApaperpreparedforanOECDreviewofpoliciesforinformation,guidanceandcounsellingservices,http://eric .ed .gov/ERICWebPortal/custom/portlets/recordDetails/detailmini .jsp?_nfpb=true&_&ERICExtSearch_SearchValue_0=ED478644&ERICExtSearch_SearchType_0=no&accno=ED478644 .

Merilazaakreditacijovisokošolskihzavodovinštudijskihprogramov,Ur .l .RS,št .101/2004 .

95

Mitchell,R .K .,Agle,R .B .,Wood,J .Donna(1997):TowardaTheoryofStakeholderIdentificationandSalience:definingthePrincipleofWhoandWhatReallyCounts .AcademyofManagementReview,Vol .22,No .4,853−886 .

Pirsig,R .M .(2005):Zeninvzdrževanjemotornegakolesa .Ljubljana,Iskanja .

Plant,P .(2001):QualityinCareersGuidance .ApaperpreparedforanOECDreviewofpoliciesforinformation,guidanceandcounsellingservices,http://www .iccdpp .org/Portals/1/Quality%20in%20CG%20OECD%20Expt%20Paper .pdf .

Pravilnikoposodabljanjuvzgojno-izobraževalnegadela,Ur .l .RS,št .13/2003 .

PriporočiloEvropskegaparlamentainSvetaovzpostavitvievropskegareferenč-negaokvirazazagotavljanjekakovostipoklicnegaizobraževanjainusposa-bljanja,http://poki .acs .si/documents .

Rivis,V .,Sadler,J .(1991):TheQuestforQualityinEducationalGuidanceforAdults .Leicester,UDACE,NationalEducationalGuidanceIniciative .

StrategijavseživljenjskostiučenjavSloveniji(2007) .Ljubljana,Ministrstvozašolstvoinšport,http://www .mss .gov .si/fileadmin/mss .gov .si/pageuploads/podrocje/odrasli/Strategija_vsezivljensko_izob_p1 .doc,6 .10 .2008 .

Štrajn,D .(ur .)(2000):Evalvacija .Ljubljana,ToneTomšič,d .d .

ViličKlenovšek,T .,Klemenčič,S .,Možina,T .,Dobrovoljc,A .(2007):Izhodiščazarazvojkakovostivsvetovalnihsrediščihzaizobraževanjeodraslih .Ljubljana,AndragoškicenterSlovenije .

Zorić,M .(2007):Akreditacija .Neobjavljenogradivo .Ljubljana,AndragoškicenterSlovenije .

97

8 PRiLOGe

98

8.1 Priloga1

Preglednica 33:Standardi po posameznih področjih in njim pripadajoči kazalniki in merila po modelu kakovosti v ISIO

1.PODROČJe:POTenCiaLnisVeTOVanCi(CiLJnesKUPine)

sTanDaRDi KaZaLniKi MeRiLa

1.1Svetovalno središče si prizadeva za povečevanje dostopnosti svetovalnih storitev za odrasle v zvezi z izobraže-vanjem in učenjem ter se odziva na lokalne, regionalne in nacionalne potrebe.

1.1.1Poznavanje potencialnih svetovancev z vidika lokalnih, regionalnih in nacio-nalnih potreb

1.1.1.1Svetovalno središče ima v svojem modelu ISIO analizirane lokalne, regionalne in nacionalne potrebe odraslih po svetovanju.

1.1.2Dejavni načini pridobivanja svetovan-cev

1.1.2.1Svetovalno središče ima vzposta-vljeno eno ali več dislokacij.

1.1.2.2Svetovalno središče izpelje vsako leto vsaj tri dejavnosti informiranja in svetovanja zunaj sedeža svetovalnih središč in dislokacij.

1.1.2.3Svetovalno središče izpelje vsako leto vsaj eno promocijsko dejavnost, ki je posebej usmerjena v pridobiva-nje svetovancev.

2.PODROČJe:OsebJe


2.1.Svetovalno dejavnost opravljajo strokovno usposobljeni svetovalci z ustreznimi osebnostnimi lastnostmi.

2.1.1Vrsta in število osebja v svetovalnem središču

2.1.1.1Svetovalno središče ima enega sve-tovalca s polnim delovnim časom, če opravi na leto 1000 svetovalnih stori-tev in ima 800 svetovancev.

2.1.1.2Svetovalno delo v obsegu enega polno zaposlenega svetovalca je mogoče sestaviti tudi z delom več svetovalcev z nepolnim delovnim časom; vsaj eden od teh svetovalcev mora dosegati vsaj 70 odstotkov dela za svetovalno središče/svetova-nje.

2.1.1.3Vsako svetovalno središče ima vodjo svetovalnega središča. Vlogo vodje svetovalnega središča lahko opravlja tudi svetovalec.

2.1.1.4Če v svetovalnem središču dela več svetovalcev, je vodja svetovalnega središča ena izmed oseb, ki večino delovnega časa dela v svetovalnem središču.

99

2.PODROČJe:OsebJe(nadaljevanje)


2.1.Svetovalno dejavnost opravljajo stro-kovno usposobljeni svetovalci z ustreznimi osebnostnimi lastnostmi. (nadaljevanje)

2.1.1Vrsta in število osebjav svetovalnem središču (nadaljevanje)

2.1.1.5Pri delu svetovalnega središča s 5 odstotki svojega delovnega časa sodeluje direktor zavoda, kjer je sedež svetovalnega središča.

2.1.1.6Pri delu svetovalnega središča s 5 odstotki svojega delovnega časa sodeluje računovodja zavoda, kjer je sedež svetovalnega središča.

2.1.1.7Pri delu svetovalnega središča s 5 odstotki svojega delovnega časa sodeluje en administrativni delavec zavoda, kjer je sedež svetovalnega središča.

2.1.1.8Pri delu svetovalnega središča s 5 odstotki svojega delovnega časa sodeluje en tehnični delavec zavoda, kjer je sedež svetovalnega središča.

2.1.1.9Pri delu svetovalnega središča s 5 odstotki svojega delovnega časa sodeluje vzdrževalec informacijskega sistema zavoda, kjer je sedež sveto-valnega središča.

2.1.2Izobrazba vodje svetovalnega sredi-šča in svetovalca

2.1.2.1Vodja svetovalnega središča in sve-tovalec imata univerzitetno izobrazbo ali specializacijo, magisterij, doktorat ustrezne smeri iz pedagogike (zaže-lena smer andragogika), psihologije, socialne pedagogike, sociologije (zaželena kadrovsko-menedžerska smer), organizacije in menedžmenta sistemov (zaželena smer organizacija in menedžment kadrovsko-izobraže-valnih sistemov), socialnega dela.

2.1.2.2Svetovalec in vodja svetovalnega središča imata pedagoško-andrago-ško izobrazbo.

2.1.2.3Svetovalec in vodja svetovalnega središča imata strokovni izpit iz vzgoje in izobraževanja.

100

2.PODROČJe:OsebJe(nadaljevanje)


2.1.Svetovalno dejavnost opravljajo stro-kovno usposobljeni svetovalci z ustreznimi osebnostnimi lastnostmi. (nadaljevanje)

2.1.3Usposobljenost vodje svetovalnega središča in svetovalca

2.1.3.1Vodja svetovalnega središča in sve-tovalec imata uspešno opravljeno temeljno usposabljanje za svetovalce v svetovalnih središčih.

2.1.3.2Vodja svetovalnega središča in sve-tovalec se vsako leto udeležita naj-manj dveh izobraževalnih srečanj, ki jih za svetovalna središča organizira ACS.

2.1.3.3Vodja svetovalnega središča in sve-tovalec se vsako leto udeležita dru-gega strokovnega usposabljanja, povezanega s svetovalnim delom, v obsegu najmanj 16 ur.

2.1.3.4Vodja svetovalnega središča je uspo-sobljen za vodenje in organiziranje dela v svetovalnem središču.

2.1.4Delovne izkušnje vodje svetovalnega središča in svetovalca

2.1.4.1Svetovalec ima najmanj tri leta delov-nih izkušenj v vzgoji in izobraževanju ali v svetovalnem delu.

2.1.4.2Vodja svetovalnega središča ima naj-manj pet let delovnih izkušenj v vzgoji in izobraževanju ali v svetoval-nem delu.

2.1.5Osebnostne lastnosti vodje svetoval-nega središča in svetovalca

2.1.5.1Vodja svetovalnega središča in sve-tovalec uspešno opravita preizkus temeljnih osebnostnih lastnosti, potrebnih za svetovalno delo (empa-tičnost, dejavno poslušanje, komuni-kativnost idr.).

101

3.PODROČJe:ViRi,OPReMa,inFORMaCiJsKebaZe,PRiPOMOČKi


3.1Svetovalno središče zagotavlja pri-merne prostore, opremo, strokovno literaturo, bazo podatkov in svetoval-ne pripomočke, ki omogočajo celo-stno, kakovostno in poglobljeno sve-tovalno delo.

3.1.1Prostor

3.1.1.1Na sedežu svetovalnega središča je za delo zagotovljen poseben prostor, velik najmanj 10 m2. Prostor sveto-valnega središča mora omogočati individualno svetovalno delo.

3.1.1.2Za delo dislocirane enote svetovalne-ga središča je zagotovljen prostor, ki omogoča individualno svetovalno delo.

3.1.2Oprema

3.1.2.1Najnujnejša oprema na sedežu sve-tovalnega središča obsega: mizo in stol za svetovalca, računalnik s tiskalnikom, telefon, internetni priklju-ček, omaro, priročno stojalo za gra-divo, mizo in več stolov za sprejem svetovancev.

3.1.3Strokovna literatura

3.1.3.1Svetovalno središče ima na voljo zalogo strokovne literature in stro-kovnih revij, povezanih s svetova-njem in izobraževanjem.

3.1.4Baze podatkov

3.1.4.1Svetovalno središče ima bazo podat-kov, v kateri so temeljni dokumenti, potrebni za svetovalno delo (vsaj temeljna zakonodaja s področja izo-braževanja odraslih, nacionalni razpi-si za vpis, pregled javnoveljavnih pro-gramov za izobraževanje odraslih, pregled izvajalcev izobraževanja odraslih).

3.1.4.2Svetovalno središče ima svojo regio-nalno bazo podatkov, v kateri so podatki, pomembni za izobraževanje in učenje odraslih v njihovem okolju (vsaj izvajalce izobraževalnih progra-mov, izobraževalne programe, ponudbo formalnega in neformalne-ga izobraževanja, različne oblike pomoči idr.)

3.1.5Svetovalni pripomočki

3.1.5.1Svetovalno središče uporablja pri svetovalnem delu različne svetovalne pripomočke.

102

4.PODROČJe:sVeTOVaLniPROCes


4.1Svetovalno središče zagotavlja sve-tovancem celosten svetovalni pro-ces, ki jim je v pomoč pri odločanju in poteku izobraževanja in učenja.

4.1.1Vrste svetovalnega procesa

4.1.1.1Svetovalno središče zagotavlja vse tri vrste svetovalnega procesa: svetova-nje pred vključitvijo v izobraževanje ali učenje, med samim potekom izo-braževanja in po njegovem koncu.

4.1.2Dejavnosti svetovalnega procesa

4.1.2.1Svetovalno središče zagotavlja vse dejavnosti svetovalnega procesa: informiranje, nasvetovanje, svetova-nje, ovrednotenje, usposabljanje, zastopanje, povratno informiranje.

4.1.3Načini izpeljevanja svetovalnega pro-cesa

4.1.3.1Svetovalni proces poteka vsaj: • po telefonu,• osebno,• po elektronski pošti,• pisno,• z informacijskim gradivom.

4.1.3.2Svetovalni proces lahko poteka tudi drugače, npr. z organizacijo informa-cijskega kotička, s kontaktno oddajo po radiu, televiziji, s svetovalnim kotičkom v časniku.

4.1.4Načini vključevanja svetovancev

4.1.4.1Svetovalni proces je namenjen posa-meznikom ali skupinam.

4.1.5Trajanje svetovalnega procesa

4.1.5.1Trajanje svetovalnega procesa je pri-lagojeno svetovalnemu problemu in svetovančevim potrebam.

4.1.6Strukturiranost svetovalnega procesa

4.1.6.1Poglobljene oblike svetovanja zaje-majo:• pripravo na svetovalni proces (pri

vnovičnih svetovalnih storitvah),• spoznavanje svetovanca in njego-vih potreb (tudi s pomočjo sveto-valnih pripomočkov),• načrtovanje mogočih rešitev (tudi z uporabo svetovalnih pripomoč-kov),• dogovor o uresničevanju rešitev,• spremljanje uresničevanja (pri vnovičnih svetovalnih storitvah),• ovrednotenje (pri vnovičnih sveto-valnih storitvah).

103

4.PODROČJe:sVeTOVaLniPROCes(nadaljevanje)


4.2.Svetovalno središče redno spremlja značilnosti svetovancev, ki so pomembne za odločanje ter uspe-šnost in učinkovitost izobraževanja.

4.2.1Značilnosti, pomembne pri odločanju za izobraževanje

4.2.1.1Svetovalno središče ima opredeljen način ugotavljanja značilnosti sveto-vancev, pomembnih pri odločanju za izobraževanje.

4.2.2Značilnosti, pomembne za uspe-šnost in učinkovitost izobraževanja

4.2.2.1Svetovalno središče ima opredeljen način ugotavljanja značilnosti sveto-vancev, pomembnih za uspešnost in učinkovitost izobraževanja.

5.PODROČJe:partnerstvo


5.1Svetovalno središče razvija partner-ska omrežja za zagotavljanje celo-stnih in kakovostnih svetovalnih stori-tev ter načrtovanje in vrednotenje svetovalne dejavnosti v lokalnem okolju.

5.1.1Strateški partnerji

5.1.1.1Svetovalno središče ima oblikovano partnersko mrežo strateških partner-jev; ta zajema najpomembnejše subjekte, ki načrtujejo in odločajo o lokalnem razvoju in razvoju ljudi (vsaj zastopniki občin/e, zavodov za zapo-slovanje, organizacij s področja regi-onalnega razvoja, območnih enot gospodarske in obrtne zbornice).

5.1.1.2Strateški partnerji so povezani v stra-teški svet.

5.1.2Sodelovanje strateških partnerjev pri načrtovanju razvoja svetovalnega središča

5.1.2.1Svetovalno središče vsaj enkrat na leto preveri svoje načrte skupaj s strateškimi partnerji.

5.1.3Sodelovanje strateških partnerjev pri ovrednotenju delovanja svetovalnega središča

5.1.3.1Svetovalno središče vsaj enkrat na leto ovrednoti delo svetovalnega sre-dišča skupaj s strateškimi partnerji.

104

5.PODROČJe:partnerstvo(nadaljevanje)


5.1 Svetovalno središče razvija partner-ska omrežja za zagotavljanje celo-stnih in kakovostnih svetovalnih stori-tev ter načrtovanje in vrednotenje svetovalne dejavnosti v lokalnem okolju. (nadaljevanje)

5.1.4Strokovni partnerji

5.1.4.1Svetovalno središče ima oblikovano partnersko mrežo strokovnih partner-jev; ta zajema mrežo organizacij, ki v lokalnem okolju delujejo na področju svetovanja ali izobraževanja odraslih (vsaj zastopniki izobraževalnih orga-nizacij, ki izobražujejo odrasle, drugih svetovalnih organizacij, zavodov za zaposlovanje).

5.1.4.2Strokovni partnerji so povezani v strokovni aktiv.

5.1.4.3Strokovni aktiv razpravlja in sprejema strokovne usmeritve, povezane z delovanjem svetovalnega središča.

5.1.5Sodelovanje strokovnih partnerjev pri izpeljavi svetovalnega procesa

5.1.5.1Svetovalno središče pri izpeljavi sve-tovalnega procesa v skladu s sveto-vančevimi potrebami pritegne k sodelovanju strokovne partnerje.

5.1.5.2Svetovalno središče se odziva na potrebe partnerjev za izpeljavo sve-tovalnega procesa.

5.1.5.3Svetovalno središče je pobudnik skupnih dejavnosti v strokovnem omrežju.

5.1.6Partnerstvo med svetovalnimi središči

5.1.6.1Svetovalno središče sodeluje pri sku-pnih dejavnostih v mreži svetovalnih središč.

105

6.PODROČJe:inFORMiRanJeinPROMOCiJa


6.1Da bi zagotovili čim večjo dosto-pnost storitev svetovalnega središča vsem odraslim, svetovalno središče načrtno informira potencialne ciljne skupine in promovira svojo dejav-nost.

6.1.1Načrtnost

6.1.1.1Svetovalno središče ima opredeljen najmanj letni načrt informiranja potencialnih ciljnih skupin in promo-cije dejavnosti.

6.1.2Pogostost

6.1.2.1Svetovalno središče ima vsaj eno obliko stalnega informiranja potenci-alnih ciljnih skupin in promocije dejavnosti.

6.1.3Raznovrstnost

6.1.3.1Svetovalno središče informira in pro-movira po različnih medijih (radiu, časnikih, televiziji, spletu, letakih, pla-katih, oglasnih deskah).

6.1.4Prilagojenost ciljnim skupinam

6.1.4.1Svetovalno središče način in vsebino informiranja in promocije prilagaja potrebam različnih ciljnih skupin.

6.1.5Regionalna zajetost

6.1.5.1Svetovalno središče izpeljuje informi-ranje potencialnih ciljnih skupin in promocijo dejavnosti v celotni regiji.

7.PODROČJe:PResOJanJeinRaZViJanJeKaKOVOsTi


7.1Svetovalno središče ima vpeljano sistematično presojanje in razvijanje kakovosti.

7.1.1Načrtovanje

7.1.1.1Svetovalno središče ima opredeljen sistem presojanja in razvijanja kako-vosti (listina o kakovosti, ki je javno objavljena).

7.1.1.2Svetovalno središče ima opredeljen načrt samoevalvacije za določeno časovno obdobje.

7.1.2Izpeljava

7.1.2.1Svetovalno središče izpeljuje samoe-valvacijo po samoevalvacijskem načrtu.

7.1.3Predstavitev izidov presojanja kako-vosti

7.1.3.1Svetovalno središče po samoevalva-cijskem načrtu pripravi samoevalva-cijsko poročilo in izpelje razpravo.

7.1.4Vpeljava izboljšav

7.1.4.1Svetovalno središče ima opredeljen akcijski načrt za razvoj kakovosti za določeno časovno obdobje in ga tudi uresničuje.

106

8.PODROČJe:ReZULTaTi


8.1Svetovalno središče zagotavlja sve-tovalne storitve odraslim iz svojega okolja; pri tem namenja posebno pozornost tistim skupinam odraslih, ki imajo težji dostop do izobraževa-nja in učenja ali potrebujejo več pod-pore in pomoči pri izobraževanju in učenju.

8.1.1Število storitev

8.1.1.1Svetovalno središče, ki ima enega polno zaposlenega svetovalca, opra-vi 1000 svetovalnih storitev na leto.

8.1.2Število svetovancev

8.1.2.1Svetovalno središče, ki ima enega polno zaposlenega svetovalca, ima 800 svetovancev na leto.

8.1.3Demografske lastnosti svetovancev

8.1.3.1Sestava svetovancev po spolu se ne razlikuje za več kot 20 odstotkov glede na istovrstno sestavo vsega prebivalstva v regiji.

8.1.3.2Glede na izobrazbeno sestavo je med svetovanci vsaj 50 odstotkov takih, ki imajo manj kot štiriletno sre-dnjo šolo.

8.1.3.3V svetovalnem središču je med vsemi svetovanci vsaj enak odstotek brezposelnih, kot je odstotek registri-rane brezposelnosti v regiji.

8.1.4Ranljive skupine prebivalstva

8.1.4.1Med svetovanci jih je vsaj 20 odstot-kov iz ranljivih skupin prebivalstva (imigranti, begunci, brezdomci, Romi, odrasli s posebnimi potrebami, sta-rejši manj izobraženi zaposleni, mlajši odrasli brez poklicne izobrazbe).

8.1.5Prednostne ciljne skupine z vidika lokalnega in regionalnega okolja

8.1.5.1Med svetovanci jih je vsaj 50 odstot-kov iz prednostnih ciljnih skupin iz lokalnega okolja.

8.2Stranke svetovalnega središča so zadovoljne s kakovostjo svetovalnih storitev in menijo, da so storitve pri-pomogle k rešitvi njihovega proble-ma.

8.2.1Zadovoljstvo svetovancev

8.2.1.1Vsaj 75 odstotkov vprašanih sveto-vancev je zadovoljnih s storitvami svetovalnega središča.

8.2.1.2Vsaj 50 odstotkov vprašanih sveto-vancev, ki še niso rešili svojega pro-blema, je zadovoljnih s storitvijo sve-tovalnega središča.

8.2.2Prispevek svetovalnega središča k rešitvi svetovančevega problema

8.2.2.1Vsaj 75 odstotkov vprašanih sveto-vancev, ki so rešili svoj problem, meni, da je pomoč svetovalnega sre-dišča pripomogla k rešitvi njihovega problema.

107

9.PODROČJe:UČinKi


9.1Svetovalno središče pripomore k povečani vključenosti odraslih v vse-življenjsko učenje, povečanju učne uspešnosti in zmanjševanju osipa ter k zmanjševanju socialne izključeno-sti.

9.1.1Povečana vključenost odraslih v vse-življenjsko učenje

9.1.1.1Svetovalna pomoč je odraslemu pomagala pri odločitvi za nadaljnje formalno ali neformalno učenje.

9.1.2Povečanje učne uspešnosti in zmanj-šanje osipa

9.1.2.1Svetovalna pomoč med izobraževa-njem je odraslemu pomagala pri odpravi učnih težav.

9.1.2.2Svetovalna pomoč med izobraževa-njem je odraslemu pomagala pri uspešnem dokončanju izobraževa-nja.

9.1.3Zmanjšanje socialne izključenosti

9.1.3.1Svetovalna pomoč je odraslemu pomagala pri socialnem vključevanju.

10.PODROČJe:VODenJe,UPRaVLJanJe,ORGaniZiRanOsT


10.1Svetovalno središče je razvojno vpeto v okolje, v katerem deluje, v zavodu, kjer deluje, pa umeščeno na način, ki mu omogoča potrebno strokovno avtonomijo in delovne raz-mere v skladu s poslanstvom, ki ga ima kot regionalno informacijsko-svetovalno središče.

10.1.1Razvojna usmerjenost

10.1.1.1Svetovalno središče ima v svojem modelu ISIO opredeljeno strategijo razvoja najmanj za obdobje, ki je časovno usklajeno z obdobjem spre-jetega regijskega razvojnega progra-ma.

10.1.1.2Letni načrt svetovalnega središča izraža potrebe ožjega in širšega družbenega okolja z upoštevanjem potreb, opredeljenih v regijskem razvojnem programu.

10.1.2Strokovna avtonomnost

10.1.2.1Zavod in svetovalno središče imata opredeljena vprašanja, ki sodijo izključno v strokovna vprašanja, o katerih samostojno odloča vodja svetovalnega središča ali vodja s sodelavci tega središča.

10.1.2.2Zavod in svetovalno središče imata opredeljena vprašanja, o katerih soo-dloča ali odloča direktor ali ravnatelj zavoda.

10.1.2.3Svetovalno središče v odnosu do zavoda, kjer deluje, samostojno odloča o strokovnih vprašanjih, ki zadevajo dejavnost svetovalnega središča.

108

10.PODROČJe:VODenJe,UPRaVLJanJe,ORGaniZiRanOsT(nadaljevanje)


10.1Svetovalno središče je razvojno vpeto v okolje, v katerem deluje, v zavodu, kjer deluje, pa umeščeno na način, ki mu omogoča potrebno strokovno avtonomijo in pogoje dela v skladu s poslanstvom, ki ga ima kot regionalno informacijsko-sveto-valno središče. (nadaljevanje)

10.1.3Normativna urejenost položaja sveto-valnega središča in njegove dejavno-sti

10.1.3.1Položaj svetovalnega središča v zavodu je normativno urejen.

10.1.3.2Zavod ima dopolnjene ali posebej oblikovane in sprejete normativne akte, ki so zahtevani za nemoteno poslovanje svetovalnega središča (npr. varstvo osebnih podatkov v sre-dišču, informacije javnega značaja, sistemizacija delovnih mest, delovni čas ...)

10.2V svetovalnem središču je organiza-cija dela učinkovita in tako v podporo svetovalnemu procesu, doseganju dobrih rezultatov in učinkov dela.

10.2.1Vloga in položaj vodje svetovalnega središča

10.2.1.1Vodja svetovalnega središča ima v skladu z modelom ISIO v okviru zavoda, kjer svetovalno središče deluje, opredeljene odgovornosti in pristojnosti, ki mu omogočajo opra-vljanje njegove vloge.

10.2.1.2Vodja svetovalnega središča organi-zira svoje delo in delo sodelavcev tako, da je učinkovito in uspešno.

10.2.1.3Vodja svetovalnega središča podpira timsko delo, strokovnost, odgovor-nost in kakovost.

10.2.1.4Vodja svetovalnega središča načrtuje in usmerja strokovni razvoj sodelav-cev v svetovalnem središču.

10.2.1.5Vodja svetovalnega središča razvija dobro komunikacijo z okoljem, s strateškimi in strokovnimi partnerji, v zavodu, kjer deluje, s sodelavci sve-tovalnega središča in svetovanci.

10.2.2Vloga in položaj svetovalca/ev v svetovalnem središču

10.2.2.1Svetovalec/ci v svetovalnem središču imajo v skladu z modelom ISIO opre-deljene odgovornosti in pristojnosti, ki jim omogočajo opravljanje njihove vloge.

10.2.2.2Svetovalec/ci v svetovalnem središču razvijajo dobro komunikacijo z oko-ljem, s strateškimi in strokovnimi par-tnerji, v zavodu, kjer delujejo, med seboj in s svetovanci.

109



10.2V svetovalnem središču je organiza-cija dela učinkovita in tako v podporo svetovalnemu procesu, doseganju dobrih rezultatov ter učinkov dela. (nadaljevanje)

10.2.2Vloga in položaj svetovalca/ev v svetovalnem središču (nadaljevanje)

10.2.2.3Svetovalec/ci v svetovalnem središču opravljajo svoje delo tako, da je učin-kovito in uspešno.

10.2.3Vloga in položaj drugih sodelavcev v svetovalnem središču (direktor zavo-da, vzdrževalec informacijskega sis-tema, administrativni, računovodski, tehnični delavec)

10.2.3.1Drugi sodelavci v svetovalnem sredi-šču imajo v skladu z modelom ISIO opredeljene odgovornosti in pristoj-nosti, ki jim omogočajo, da opravljajo svojo vlogo.

10.2.3.2Drugi sodelavci v svetovalnem sredi-šču opravljajo svoje delo tako, da je učinkovito in uspešno.

10.2.4Povezovanje dela delavcev svetoval-nega središča in zavoda, kjer je sedež svetovalnega središča

10.2.4.1Natančno je določeno, kdaj lahko vodja ali sodelavci svetovalnega sre-dišča opravljajo tudi delo za druge dejavnosti zavoda, kjer je sedež sve-tovalnega središča.

10.2.4.2Delo vodje ali sodelavcev svetovalne-ga središča za zavod, kjer je sedež svetovalnega središča, se evidentira in vrednoti iz sredstev, ki niso sred-stva svetovalnega središča.

10.2.4.3Natančno je določeno, kateri delavci zavoda, kjer je sedež svetovalnega središča, sodelujejo v delu svetoval-nega središča, s kakšnim namenom, v kolikšnem obsegu in s kakšnimi pristojnostmi.

10.2.4.4Delo delavcev zavoda, kjer je sedež svetovalnega središča za svetovalno središče, se evidentira in vrednoti iz sredstev svetovalnega središča.

110



10.3Ravnanje z denarjem in drugimi sredstvi svetovalnega središča je pregledno in učinkovito.

10.3.1Ravnanje z denarjem in drugimi sredstvi svetovalnega središča

10.3.1.1Vodja svetovalnega središča pripra-vlja strokovne podlage za načrtova-nje potrebnih denarnih in drugih sredstev za nemoteno delo svetoval-nega središča.

10.3.1.2Vsako leto je pravočasno pripravljen finančni načrt, ki opredeljuje potreb-na sredstva za delovanje in razvoj svetovalnega središča.

10.3.1.3O načrtovanju in porabi denarnih in drugih sredstev svetovalnega sredi-šča soodločata vodja svetovalnega središča in direktor/ravnatelj zavoda.

10.3.2Sposobnost pridobivanja denarnih in drugih sredstev

10.3.2.1Vodja svetovalnega središča spremlja in se odziva na možnosti za pridobi-tev potrebnih denarnih in drugih sredstev za delo svetovalnega sredi-šča.

10.3.3Učinkovitost porabe denarnih in dru-gih sredstev

10.3.3.1Vodja in sodelavci v svetovalnem središču analizirajo učinkovitost porabe denarnih in drugih sredstev.

10.3.4Preglednost nad porabo denarnih in drugih sredstev

10.3.4.1Prilivi in poraba denarnih sredstev so jasno evidentirani in utemeljeni z delovnimi rezultati.

111

8.2 Priloga2

Področja,kazalnikiinmerila,kisepresojajov postopkihakreditacije

Preglednica 34: Standard kakovosti, kazalniki in merila v modelu kakovosti svetovalnih središč ISIO, ki se presojajo v postopkih akreditacije na področju »potencialnisveto-vanci(ciljneskupine)«

standard: Svetovalno središče si prizadeva povečevati dostopnost svetovalnih storitev za odrasle v zvezi z izobraževanjem in učenjem ter se odziva na lokalne, regionalne in nacionalne potrebe.

PODROČJe KaZaLniKi MeRiLaPOTenCiaLnisVeTOVanCi(CiLJnesKUPine)

Poznavanje potencialnih svetovancev z vidika lokalnih, regionalnih in nacionalnih potreb

Svetovalno središče ima v svojem modelu ISIO analizirane lokal-ne, regionalne in nacionalne potrebe odraslih po svetovanju.

Dejavni načini za pridobi-vanje svetovancev


Preglednica 35: Standard kakovosti, kazalniki in merila v modelu kakovosti svetovalnih središč ISIO, ki se presojajo v postopkih akreditacije na področju »osebje«

standard: Svetovalno dejavnost opravljajo strokovno usposobljeni svetovalci z ustreznimi osebno-stnimi lastnostmi.

PODROČJe KaZaLniKi MeRiLaOsebJe Vrsta in število osebja v

svetovalnem središčuSvetovalno središče ima enega svetovalca s polnim delovnim časom, če opravi 1000 svetovalnih storitev na leto in ima 800 svetovancev.

Svetovalno delo v obsegu enega polno zaposlenega svetovalca je mogoče sestaviti tudi z delom več svetovalcev z nepolnim delovnim časom; vsaj eden od teh svetovalcev mora dosegati vsaj 70 odstotkov dela za svetovalno središče/svetovanje.

Vsako svetovalno središče ima vodjo svetovalnega središča. Vlogo vodje svetovalnega središča lahko opravlja tudi svetova-lec.

Če v svetovalnem središču dela več svetovalcev, je vodja sveto-valnega središča ena izmed oseb, ki večino delovnega časa dela v svetovalnem središču.

112


OsebJe(nadaljevanje)

Izobrazba vodje svetoval-nega središča in svetovalca

Vodja svetovalnega središča in svetovalec imata univerzitetno izobrazbo ali specializacijo, magisterij, doktorat ustrezne smeri s področja pedagogike (zaželena smer andragogika), psihologije, socialne pedagogike, sociologije (zaželena kadrovsko-mene-džerska smer), organizacije in menedžmenta sistemov (zaželena smer organizacija in menedžment kadrovsko-izobraževalnih sis-temov), socialnega dela.

Svetovalec in vodja svetovalnega središča imata pedagoško-andragoško izobrazbo.

Svetovalec in vodja svetovalnega središča imata strokovni izpit iz vzgoje in izobraževanja.


Vodja svetovalnega središča in svetovalec imata uspešno opra-vljeno temeljno usposabljanje za svetovalce v svetovalnih sredi-ščih.


Vodja svetovalnega središča ima najmanj pet let delovnih izku-šenj v vzgoji in izobraževanju ali svetovalnem delu.

Preglednica 36: Standard kakovosti, kazalniki in merila v modelu kakovosti svetovalnih središč ISIO, ki se presojajo v postopkih akreditacije na področju »viri,oprema,informacijskebaze,pripomočki«

standard: Svetovalno središče zagotavlja primerne prostore, opremo, strokovno literaturo, bazo podatkov in svetovalne pripomočke, ki omogočajo celostno, kakovostno in poglobljeno svetovalno delo.

PODROČJe KaZaLniKi MeRiLaViRi,OPReMa,inFORMaCiJsKebaZe,PRiPOMOČKi

Prostor Na sedežu svetovalnega središča je za delo zagotovljen pose-ben prostor, ki je velik najmanj 10 m2. Prostor svetovalnega sre-dišča mora omogočati individualno svetovalno delo.

Za delo dislocirane enote svetovalnega središča je zagotovljen prostor, ki omogoča individualno svetovalno delo.

Oprema Najnujnejša oprema na sedežu svetovalnega središča obsega: mizo in stol za svetovalca, računalnik s tiskalnikom, telefon, internetni priključek, omaro, priročno stojalo za gradivo, mizo in več stolov za sprejem strank.

Baze podatkov Svetovalno središče ima bazo podatkov, v kateri so temeljni dokumenti, potrebni za svetovalno delo (vsaj temeljna zakono-daja s področja izobraževanja odraslih, nacionalni razpisi za vpis, pregled javnoveljavnih programov za izobraževanje odra-slih, pregled izvajalcev izobraževanja odraslih).

Svetovalno središče ima svojo regionalno bazo podatkov, v kateri so podatki, pomembni za izobraževanje in učenje odraslih v njihovem okolju (vsaj izvajalce izobraževalnih programov, izo-braževalne programe, ponudbo formalnega in neformalnega izobraževanja, različne oblike pomoči idr.)

113

Preglednica 37: Standard kakovosti, kazalniki in merila v modelu kakovosti svetovalnih središč ISIO, ki se presojajo v postopkih akreditacije na področju »partnerstvo«

standard: Svetovalno središče razvija partnerska omrežja za zagotavljanje celostnih in kakovo-stnih svetovalnih storitev ter načrtovanje in vrednotenje svetovalne dejavnosti v lokalnem okolju.

PODROČJe KaZaLniKi MeRiLaPaRTneRsTVO Strateški partnerji Svetovalno središče ima oblikovano mrežo strateških partnerjev;

ta zajema najpomembnejše subjekte, ki načrtujejo in odločajo o lokalnem razvoju in razvoju ljudi (vsaj zastopniki občin/e, zavodov za zaposlovanje, organizacij s področja regionalnega razvoja, območnih enot gospodarske in obrtne zbornice).

Strateški partnerji so povezani v strateški svet.

Preglednica 38: Standard kakovosti, kazalniki in merila v modelu kakovosti svetovalnih središč ISIO, ki se presojajo v postopkih akreditacije na področju »informiranjeinpromocija«

standard: Da bi zagotovili čim večjo dostopnost storitev svetovalnega središča vsem odraslim, svetovalno središče načrtno informira potencialne ciljne skupine in promovira svojo dejavnost.

PODROČJe KaZaLniKi MeRiLainFORMiRanJeinPROMOCiJa

Načrtnost Svetovalno središče ima opredeljen najmanj letni načrt informi-ranja potencialnih ciljnih skupin in promocije dejavnosti.

Preglednica 39: Standard kakovosti, kazalniki in merila v modelu kakovosti svetovalnih središč ISIO, ki se presojajo v postopkih akreditacije na področju »presojanjeinraz-vijanjekakovosti«

standard: Svetovalno središče ima vpeljano sistematično presojanje in razvijanje kakovosti.

PODROČJe KaZaLniKi MeRiLaPResOJanJeinRaZViJanJeKaKOVOsTi

Načrtovanje Svetovalno središče ima opredeljen sistem presojanja in razvija-nja kakovosti (listina o kakovosti, ki je javno objavljena).

114

Preglednica 40: Standard kakovosti, kazalniki in merila v modelu kakovosti svetovalnih središč ISIO, ki se presojajo v postopkih akreditacije na področju »rezultati«


PODROČJe KaZaLniKi MeRiLaReZULTaTi Število storitev Svetovalno središče, ki ima enega polno zaposlenega svetoval-

ca, opravi 1000 svetovalnih storitev na leto.

Število svetovancev Svetovalno središče, ki ima enega polno zaposlenega svetoval-ca, ima 800 svetovancev na leto.

Preglednica 41: Standard kakovosti, kazalniki in merila v modelu kakovosti svetovalnih središč ISIO, ki se presojajo v postopkih akreditacije na področju »vodenje,upravlja-nje,organiziranost«

standard: Svetovalno središče je razvojno vpeto v okolje, v katerem deluje, v zavodu, kjer deluje, pa umeščeno na način, ki mu omogoča potrebno strokovno avtonomijo in delovne razmere v skladu s poslanstvom, ki ga ima kot regionalno informacijsko-svetovalno središče.

PODROČJe KaZaLniKi MeRiLaVODenJe,UPRaVLJanJe,ORGaniZiRanOsT

Razvojna usmerjenost Svetovalno središče ima v svojem modelu ISIO opredeljeno strategijo razvoja najmanj za obdobje, ki je časovno usklajeno z obdobjem sprejetega regijskega razvojnega programa.

Strokovna avtonomnost Zavod in svetovalno središče imata opredeljena vprašanja, o katerih soodloča ali odloča direktor ali ravnatelj zavoda.

Normativna urejenost položaja svetovalnega središča in njegove dejav-nosti

Položaj svetovalnega središča v zavodu je normativno urejen.

Zavod ima dopolnjene ali posebej oblikovane in sprejete norma-tivne akte, ki so zahtevani za nemoteno poslovanje svetovalne-ga središča (npr. varstvo osebnih podatkov v središču, informa-cije javne narave, sistemizacija delovnih mest, delovni čas …).

standard: V svetovalnem središču je organizacija dela učinkovita in tako v podporo svetovalnemu procesu, doseganju dobrih rezultatov ter učinkov dela.

PODROČJe KaZaLniKi MeRiLaVODenJe,UPRaVLJanJe,ORGaniZiRanOsT


Vodja svetovalnega središča ima v skladu z modelom ISIO v okviru zavoda, kjer svetovalno središče deluje, opredeljene odgovornosti in pristojnosti, ki mu omogočajo opravljanje njego-ve vloge.

115

8.3

Pri

loga

3Preglednica42:ModelpresojanjainrazvijanjakakovostiISIO–področja,kazalniki,merila,načiniinnosilci

presojanjaterčasovnimejniki

PO

DR

OČ

JeK

aZa

LniK

iM

eRiL

aK

DO

inK

Da

JP

Res

OJa

PR

eDV

ZPO

-sT

aViT

ViJO

sR

eDiŠ

Ča

/D

isLO

Ka

CiJ

e

enO

LeT

O

PO

VZP

O-

sTaV

iTVi

sR

eDiŠ

Ča

enK

RaT

n

aL

eTO

Vsa

Ka

4

LeTa

Vsa

KiH

5

LeT

PO

na

ČR

TU

saM

O-

eVa

LVa

CiJ

e

PO

Ten

Cia

Lni

sVeT

OVa

nC

i(C

iLJn

esK

UP

ine)

Poz

nava

nje

pote

ncia

lnih

sv

etov

ance

v z

vidi

ka

loka

lnih

, reg

iona

lnih

in

naci

onal

nih

potre

b

Sve

tova

lno

sred

išče

ima

v sv

ojem

m

odel

u IS

IO a

naliz

irane

loka

lne,

re

gion

alne

in n

acio

naln

e po

trebe

od

rasl

ih p

o sv

etov

anju

.

aK

MŠŠ

aK

MŠŠ

Dej

avni

nač

ini z

a pr

ido-

biva

nje

svet

ovan

cev

Sve

tova

lno

sred

išče

ima

vz

post

avlje

no e

no a

li ve

č di

slok

acij.

aK

MŠŠ

sPR

ssZU

na

Cs

aK

MŠŠ

Sve

tova

lno

sred

išče

opr

avi n

a le

to

vsaj

tri d

ejav

nost

i inf

orm

iranj

a in

sv

etov

anja

zun

aj s

e dež

a sv

etov

alni

h sr

ediš

č in

dis

loka

cij.

saM

ss

Sve

tova

lno

sred

išče

izpe

lje v

sako

leto

vs

aj e

no p

rom

ocijs

ko d

ejav

nost

, ki j

e po

sebe

j usm

erje

na v

prid

obiv

anje

sv

etov

ance

v.

saM

ss

Ose

bJe

Vrst

a in

šte

vilo

ose

bja

v sv

etov

alne

m s

redi

šču

Sve

tova

lno

sred

išče

ima

eneg

a

svet

oval

ca s

pol

nim

del

ovni

m č

asom

, če

opr

avi n

a le

to 1

000

svet

oval

nih

stor

itev

in im

a 80

0 sv

etov

ance

v.

aK

MŠŠ

sPR

ssZU

na

Cs

aK

MŠŠ

Leg

en

da k

rati

c:

aK=akreditacija,s

PR=spremljanje,

saM=samoevalvacija,

ZUn=zunanjaevalvacija,

M

ŠŠ=Ministrstvozašolstvoinšport,

ss=svetovalnosredišče,

aC

s =AndragoškicenterSlovenije

116 117

PO

DR

OČ

JeK

aZa

LniK

iM

eRiL

aK

DO

inK

Da

JP

Res

OJa

PR

eDV

ZPO

-sT

aViT

ViJO

sR

eDiŠ

Ča

/D

isLO

Ka

CiJ

e

enO

LeT

O

PO

VZP

O-

sTaV

iTVi

sR

eDiŠ

Ča

enK

RaT

n

aL

eTO

Vsa

Ka

4

LeTa

Vsa

KiH

5

LeT

PO

na

ČR

TU

saM

O-

eVa

LVa

CiJ

e

Ose

bJe

(n

adal

jeva

nje)

Vrst

a in

šte

vilo

ose

bja

v sv

etov

alne

m s

redi

šču

(nad

alje

vanj

e)

Sve

tova

lno

delo

v o

bseg

u en

ega

poln

o za

posl

eneg

a sv

etov

alca

je

mog

oče

sest

aviti

tudi

z d

elom

več

sv

etov

alce

v z

nepo

lnim

del

ovni

m

časo

m; v

saj e

den

od te

h sv

etov

alce

v m

ora

opra

viti

vsaj

70

odst

otko

v de

la

za s

veto

valn

o sr

ediš

če/s

veto

vanj

e.

aK

MŠŠ

sPR

ssZU

na

Cs

aK

MŠŠ

Vsak

o sv

etov

alno

sre

dišč

e im

a vo

djo

svet

oval

nega

sre

dišč

a. V

logo

vod

je

svet

oval

nega

sre

dišč

a la

hko

opra

vlja

tu

di s

veto

vale

c.

aK

MŠŠ

aK

MŠŠ

Če

v sv

etov

alne

m s

redi

šču

dela

več

sv

etov

alce

v, je

vod

ja s

veto

valn

ega

sred

išča

ena

izm

ed o

seb,

ki v

ečin

o de

lovn

ega

časa

del

a v

svet

oval

nem

sr

ediš

ču.

aK

MŠŠ

aK

MŠŠ

Pri

delu

sve

tova

lneg

a sr

ediš

ča s

5

odst

otki

svo

jega

del

ovne

ga č

asa

sode

luje

dire

ktor

zav

oda,

kje

r je

sede

ž sv

etov

alne

ga s

redi

šča.

saM

ss

Pri

delu

sve

tova

lneg

a sr

ediš

ča s

5

odst

otki

svo

jega

del

ovne

ga č

asa

sode

luje

raču

novo

dja

zavo

da, k

jer j

e se

dež

svet

oval

nega

sre

dišč

a.

saM

ss

Pri

delu

sve

tova

lneg

a sr

ediš

ča s

5

odst

otki

svo

jega

del

ovne

ga č

asa

sode

luje

en

adm

inis

trativ

ni d

elav

ec

zavo

da, k

jer j

e se

dež

svet

oval

nega

sr

ediš

ča.

saM

ss

116 117

PO

DR

OČ

JeK

aZa

LniK

iM

eRiL

aK

DO

inK

Da

JP

Res

OJa

PR

eDV

ZPO

-sT

aViT

ViJO

sR

eDiŠ

Ča

/D

isLO

Ka

CiJ

e

enO

LeT

O

PO

VZP

O-

sTaV

iTVi

sR

eDiŠ

Ča

enK

RaT

n

aL

eTO

Vsa

Ka

4

LeTa

Vsa

KiH

5

LeT

PO

na

ČR

TU

saM

O-

eVa

LVa

CiJ

e

Ose

bJe

(n

adal

jeva

nje)

Vrst

a in

šte

vilo

ose

bja

v sv

etov

alne

m s

redi

šču

(nad

alje

vanj

e)

Pri

delu

sve

tova

lneg

a sr

ediš

ča s

5

odst

otki

svo

jega

del

ovne

ga č

asa

sode

luje

en

tehn

ični

del

avec

za

voda

, kje

r je

sede

ž sv

etov

alne

ga

sred

išča

.

saM

ss

Pri

delu

sve

tova

lneg

a sr

ediš

ča s

5

odst

otki

svo

jega

del

ovne

ga č

asa

sode

luje

vzd

ržev

alec

info

rmac

ijske

ga

sist

ema

zavo

da, k

jer j

e se

dež

svet

o-va

lneg

a sr

ediš

ča.

saM

ss

Izob

razb

a vo

dje

svet

o-va

lneg

a sr

ediš

ča in

sv

etov

alca

Vodj

a sv

etov

alne

ga s

redi

šča

in s

veto

-va

lec

imat

a un

iver

zite

tno

izob

razb

o al

i sp

ecia

lizac

ijo, m

agis

terij

, dok

tora

t us

trezn

e sm

eri i

z pe

dago

gike

(zaž

ele-

na s

mer

and

rago

gika

), ps

ihol

ogije

, so

cial

ne p

edag

ogik

e, s

ocio

logi

je

(zaž

elen

a ka

drov

sko-

men

edže

rska

sm

er),

orga

niza

cije

in m

ened

žmen

ta

sist

emov

(zaž

elen

a sm

er o

rgan

izac

ija

in m

ened

žmen

t kad

rovs

ko-iz

obra

že-

valn

ih s

iste

mov

), so

cial

nega

del

a.

aK

MŠŠ

aK

MŠŠ

Sve

tova

lec

in v

odja

sve

tova

lneg

a sr

e-di

šča

imat

a pe

dago

ško-

andr

agoš

ko

izob

razb

o.a

KM

ŠŠa

KM

ŠŠ

Sve

tova

lec

in v

odja

sve

tova

lneg

a

sred

išča

imat

a st

roko

vni i

zpit

iz

vzgo

je in

izob

raže

vanj

a.a

KM

ŠŠa

KM

ŠŠ

Usp

osob

ljeno

st v

odje

sv

etov

alne

ga s

redi

šča

in s

veto

valc

a

Vodj

a sv

etov

alne

ga s

redi

šča

in

svet

oval

ec im

ata

uspe

šno

opra

vlje

no

tem

eljn

o us

posa

blja

nje

za s

veto

valc

e v

svet

oval

nih

sred

išči

h.

aK

MŠŠ

aK

MŠŠ

118 119

PO

DR

OČ

JeK

aZa

LniK

iM

eRiL

aK

DO

inK

Da

JP

Res

OJa

PR

eDV

ZPO

-sT

aViT

ViJO

sR

eDiŠ

Ča

/D

isLO

Ka

CiJ

e

enO

LeT

O

PO

VZP

O-

sTaV

iTVi

sR

eDiŠ

Ča

enK

RaT

n

aL

eTO

Vsa

Ka

4

LeTa

Vsa

KiH

5

LeT

PO

na

ČR

TU

saM

O-

eVa

LVa

CiJ

e

Ose

bJe

(n

adal

jeva

nje)

Usp

osob

ljeno

st v

odje

sv

etov

alne

ga s

redi

šča

in s

veto

valc

a (n

adal

jeva

nje)

Vodj

a sv

etov

alne

ga s

redi

šča

in

svet

oval

ec s

e vs

ako

leto

ude

leži

ta

najm

anj d

veh

izob

raže

valn

ih s

reča

nj,

ki ji

h za

sve

tova

lna

sred

išča

org

aniz

ira

AC

S.

sPR

ssZU

na

Cs

Vodj

a sv

etov

alne

ga s

redi

šča

in

svet

oval

ec s

e vs

ako

leto

ude

leži

ta

drug

ega

stro

kovn

ega

uspo

sabl

janj

a,

pove

zane

ga s

sve

tova

lnim

del

om, v

ob

segu

naj

man

j 16

ur.

sPR

ssZU

na

Cs

Vodj

a sv

etov

alne

ga s

redi

šča

je u

spo-

sobl

jen

za v

oden

je in

org

aniz

iranj

e de

la v

sve

tova

lnem

sre

dišč

u.sa

Ms

s

Del

ovne

izku

šnje

vod

je

svet

oval

nega

sre

dišč

a in

sve

tova

lca

Sve

tova

lec

ima

najm

anj t

ri le

ta d

elov

-ni

h iz

kuše

nj v

vzg

oji i

n iz

obra

ževa

nju

ali v

sve

tova

lnem

del

u.sa

Ms

s

Vodj

a sv

etov

alne

ga s

redi

šča

ima

naj-

man

j pet

let d

elov

nih

izku

šenj

v v

zgoj

i in

izob

raže

vanj

u al

i v s

veto

valn

em

delu

.

aK

MŠŠ

aK

MŠŠ

Ose

bnos

tne

last

nost

i vo

dje

svet

oval

nega

sr

ediš

ča in

sve

tova

lca

Vodj

a sv

etov

alne

ga s

redi

šča

in

svet

oval

ec u

speš

no o

prav

ita p

reiz

kus

tem

eljn

ih o

sebn

ostn

ih la

stno

sti,

potre

bnih

za

svet

oval

no d

elo

(e

mpa

tično

st, d

ejav

no p

oslu

šanj

e,

kom

unik

ativ

nost

idr.)

.

sPR

ss

118 119

PO

DR

OČ

JeK

aZa

LniK

iM

eRiL

aK

DO

inK

Da

JP

Res

OJa

PR

eDV

ZPO

-sT

aViT

ViJO

sR

eDiŠ

Ča

/D

isLO

Ka

CiJ

e

enO

LeT

O

PO

VZP

O-

sTaV

iTVi

sR

eDiŠ

Ča

enK

RaT

n

aL

eTO

Vsa

Ka

4

LeTa

Vsa

KiH

5

LeT

PO

na

ČR

TU

saM

O-

eVa

LVa

CiJ

e

ViR

i,O

PR

eMa

,in

FOR

Ma

CiJ

sKe

ba

Ze,

PR

iPO

MO

ČK

i

Pro

stor

Na

sede

žu s

veto

valn

ega

sred

išča

je

za d

elo

zago

tovl

jen

pose

ben

pros

tor,

velik

naj

man

j 10

m2 .

Pro

stor

sv

etov

alne

ga s

redi

šča

mor

a om

ogo-

čati

indi

vidu

alno

sve

tova

lno

delo

.

aK

MŠŠ

aK

MŠŠ

Za d

elo

disl

ocira

ne e

note

sv

etov

alne

ga s

redi

šča

je z

agot

ovlje

n pr

osto

r, ki

om

ogoč

a in

divi

dual

no

svet

oval

no d

elo.

aK

MŠŠ

aK

MŠŠ

Opr

ema

Naj

nujn

ejša

opr

ema

na s

edež

u

svet

oval

nega

sre

dišč

a ob

sega

: miz

o in

sto

l za

svet

oval

ca, r

ačun

alni

k s

tiska

lnik

om, t

elef

on, i

nter

netn

i pr

iklju

ček,

om

aro,

prir

očno

sto

jalo

za

gra

divo

, miz

o in

več

sto

lov

za

spre

jem

sve

tova

ncev

.

aK

MŠŠ

aK

MŠŠ

Stro

kovn

a lit

erat

ura

Sve

tova

lno

sred

išče

ima

na v

oljo

za

logo

stro

kovn

e lit

erat

ure

in

stro

kovn

ih re

vij,

pove

zani

h s

sv

etov

anje

m in

izob

raže

vanj

em.

sPR

ss

Baz

e po

datk

ovS

veto

valn

o sr

ediš

če im

a ba

zo

poda

tkov

, v k

ater

i so

tem

eljn

i do

kum

enti,

pot

rebn

i za

svet

oval

no

delo

(vsa

j tem

eljn

a za

kono

daja

iz

izob

raže

vanj

a od

rasl

ih, n

acio

naln

i ra

zpis

i za

vpis

, pre

gled

javn

ovel

javn

ih

prog

ram

ov z

a iz

obra

ževa

nje

odra

slih

, pr

egle

d iz

vaja

lcev

izob

raže

vanj

a

odra

slih

).

aK

MŠŠ

sPR

ss

aK

MŠŠ

120 121

PO

DR

OČ

JeK

aZa

LniK

iM

eRiL

aK

DO

inK

Da

JP

Res

OJa

PR

eDV

ZPO

-sT

aViT

ViJO

sR

eDiŠ

Ča

/D

isLO

Ka

CiJ

e

enO

LeT

O

PO

VZP

O-

sTaV

iTVi

sR

eDiŠ

Ča

enK

RaT

n

aL

eTO

Vsa

Ka

4

LeTa

Vsa

KiH

5

LeT

PO

na

ČR

TU

saM

O-

eVa

LVa

CiJ

e

ViR

i,O

PR

eMa

,in

FOR

Ma

CiJ

sKe

ba

Ze,

PR

iPO

MO

ČK

i(n

adal

jeva

nje)

Baz

e po

datk

ov

(nad

alje

vanj

e)S

veto

valn

o sr

ediš

če im

a sv

ojo

re

gion

alno

baz

o po

datk

ov, v

kat

eri s

o po

datk

i, po

mem

bni z

a iz

obra

ževa

nje

in u

čenj

e od

rasl

ih v

njih

ovem

oko

lju

(vsa

j izv

ajal

ce iz

obra

ževa

lnih

pr

ogra

mov

, izo

braž

eval

ne p

rogr

ame,

po

nudb

o fo

rmal

nega

in n

efor

mal

nega

iz

obra

ževa

nja,

razl

ične

obl

ike

po

moč

i idr

.)

aK

MŠŠ

sPR

ss

Sve

tova

lni p

ripom

očki

Sve

tova

lno

sred

išče

upo

rabl

ja p

ri

svet

oval

nem

del

u ra

zlič

ne s

veto

valn

e pr

ipom

očke

.sa

Ms

s

sVeT

OVa

Lni

PR

OC

esVr

ste

svet

oval

nega

pro

-ce

saS

veto

valn

o sr

ediš

če z

agot

avlja

vse

tri

vrst

e sv

etov

alne

ga p

roce

sa: s

veto

va-

nje

pred

vkl

juči

tvijo

v iz

obra

ževa

nje

ali

učen

je, m

ed s

amim

pot

ekom

izob

ra-

ževa

nja

in p

o do

konč

anju

.

sPR

ss

saM

ss

Dej

avno

sti s

veto

valn

ega

proc

esa

Sve

tova

lno

sred

išče

zag

otav

lja v

se

deja

vnos

ti sv

etov

alne

ga p

roce

sa:

info

rmira

nje,

nas

veto

vanj

e, s

veto

va-

nje,

ovr

edno

tenj

e, u

spos

ablja

nje,

za

stop

anje

, pov

ratn

o in

form

iranj

e.

sPR

ss

saM

ss

Nač

ini i

zpel

jeva

nja

sv

etov

alne

ga p

roce

saS

veto

valn

i pro

ces

pote

ka v

saj:

•po

tele

fonu

,

•os

ebno

,

•po

ele

ktro

nski

poš

ti,

•pi

sno,

•z

info

rmac

ijski

m g

radi

vom

.

sPR

ss

saM

ss

120 121

PO

DR

OČ

JeK

aZa

LniK

iM

eRiL

aK

DO

inK

Da

JP

Res

OJa

PR

eDV

ZPO

-sT

aViT

ViJO

sR

eDiŠ

Ča

/D

isLO

Ka

CiJ

e

enO

LeT

O

PO

VZP

O-

sTaV

iTVi

sR

eDiŠ

Ča

enK

RaT

n

aL

eTO

Vsa

Ka

4

LeTa

Vsa

KiH

5

LeT

PO

na

ČR

TU

saM

O-

eVa

LVa

CiJ

e

sVeT

OVa

Lni

PR

OC

es

(nad

alje

vanj

e)

Nač

ini i

zpel

jeva

nja

sv

etov

alne

ga p

roce

sa

(nad

alje

vanj

e)

Sve

tova

lni p

roce

s la

hko

pote

ka tu

di

drug

ače,

npr

. z o

rgan

izac

ijo in

form

a-ci

jske

ga k

otič

ka, s

kon

takt

no o

ddaj

o po

radi

u, te

levi

ziji,

s s

veto

valn

im

kotič

kom

v č

asni

ku.

sPR

ss

saM

ss

Nač

ini v

klju

čeva

nja

sve-

tova

ncev

Sve

tova

lni p

roce

s je

nam

enje

n po

sa-

mez

niko

m a

li sk

upin

am.

sPR

ss

saM

ss

Traj

anje

sve

tova

lneg

a pr

oces

aTr

ajan

je s

veto

valn

ega

proc

esa

je p

rila-

goje

no s

veto

valn

emu

prob

lem

u in

sv

etov

anče

vim

pot

reba

m.

sPR

ss

saM

ss

Stru

ktur

irano

st s

veto

val-

nega

pro

cesa

Pog

lobl

jene

obl

ike

svet

ovan

ja

zaje

maj

o:

•pr

ipra

vo n

a sv

etov

alni

pro

ces

(pri

vnov

ični

h sv

etov

alni

h st

oritv

ah),

•sp

ozna

vanj

e sv

etov

anca

in n

jego

-vi

h po

treb

(tudi

z u

pora

bo s

veto

-va

lnih

prip

omoč

kov)

,

•na

črto

vanj

e m

ogoč

ih re

šite

v (tu

di z

up

orab

o sv

etov

alni

h pr

ipom

očko

v),

•do

govo

r o u

resn

ičev

anju

reši

tev,

•sp

rem

ljanj

e ur

esni

čeva

nja

(pri

vn

ovič

nih

svet

oval

nih

stor

itvah

),

•ov

redn

oten

je (p

ri vn

ovič

nih

sv

etov

alni

h st

oritv

ah).

saM

ss

Znač

ilnos

ti, p

omem

bne

pri o

dloč

anju

za

iz

obra

ževa

nje

Sve

tova

lno

sred

išče

ima

opre

delje

n na

čin

ugot

avlja

nja

znač

ilnos

ti sv

eto-

vanc

ev, p

omem

bnih

pri

odlo

čanj

u za

iz

obra

ževa

nje.

saM

ss

122 123

PO

DR

OČ

JeK

aZa

LniK

iM

eRiL

aK

DO

inK

Da

JP

Res

OJa

PR

eDV

ZPO

-sT

aViT

ViJO

sR

eDiŠ

Ča

/D

isLO

Ka

CiJ

e

enO

LeT

O

PO

VZP

O-

sTaV

iTVi

sR

eDiŠ

Ča

enK

RaT

n

aL

eTO

Vsa

Ka

4

LeTa

Vsa

KiH

5

LeT

PO

na

ČR

TU

saM

O-

eVa

LVa

CiJ

e

sVeT

OVa

Lni

PR

OC

es

(nad

alje

vanj

e)

Znač

ilnos

ti, p

omem

bne

za u

speš

nost

in u

čink

o-vi

tost

izob

raže

vanj

a

Sve

tova

lno

sred

išče

ima

opre

delje

n na

čin

ugot

avlja

nja

znač

ilnos

ti sv

eto-

vanc

ev, p

omem

bnih

za

uspe

šnos

t in

učin

kovi

tost

izob

raže

vanj

a.

saM

ss

PaR

TneR

sTVO

Stra

tešk

i par

tner

jiS

veto

valn

o sr

ediš

če im

a ob

likov

ano

mre

žo s

trate

ških

par

tner

jev;

ta z

ajem

a na

jpom

embn

ejše

sub

jekt

e, k

i na

črtu

jejo

in o

dloč

ajo

o lo

kaln

em

razv

oju

in ra

zvoj

u lju

di (v

saj z

asto

pnik

i ob

čin/

e, z

avod

ov z

a za

posl

ovan

je,

orga

niza

cij s

pod

ročj

a re

gion

alne

ga

razv

oja,

obm

očni

h en

ot g

ospo

dars

ke

in o

brtn

e zb

orni

ce).

aK

MŠŠ

sPR

ss

ZUn

aC

sa

KM

ŠŠ

Stra

tešk

i par

tner

ji so

pov

ezan

i v

stra

tešk

i sve

t.a

KM

ŠŠZU

na

Cs

aK

MŠŠ

Sod

elov

anje

stra

tešk

ih

partn

erje

v pr

i nač

rtova

-nj

u ra

zvoj

a sv

etov

alne

ga

sred

išča

Sve

tova

lno

sred

išče

vsa

j enk

rat n

a le

to p

reve

ri sv

oje

načr

te s

kupa

j s

stra

tešk

imi p

artn

erji.

sPR

ss

Sod

elov

anje

stra

tešk

ih

partn

erje

v pr

i ov

redn

oten

ju d

elov

anja

sv

etov

alne

ga s

redi

šča

Sve

tova

lno

sred

išče

vsa

j enk

rat n

a le

to o

vred

noti

delo

sve

tova

lneg

a

sred

išča

sku

paj s

stra

tešk

imi p

artn

erji.

sPR

ss

Stro

kovn

i par

tner

jiS

veto

valn

o sr

ediš

če im

a ob

likov

ano

mre

žo s

troko

vnih

par

tner

jev;

ta

zaje

ma

mre

žo o

rgan

izac

ij, k

i se

v lo

kaln

em o

kolju

ukv

arja

jo s

sv

etov

anje

m a

li iz

obra

ževa

njem

odr

a-sl

ih (v

saj z

asto

pnik

i izo

braž

eval

nih

orga

niza

cij,

ki iz

obra

žuje

jo o

dras

le,

drug

ih s

veto

valn

ih o

rgan

izac

ij,

zavo

dov

za z

apos

lova

nje)

.

sPR

ss

ZUn

aC

s

122 123

PO

DR

OČ

JeK

aZa

LniK

iM

eRiL

aK

DO

inK

Da

JP

Res

OJa

PR

eDV

ZPO

-sT

aViT

ViJO

sR

eDiŠ

Ča

/D

isLO

Ka

CiJ

e

enO

LeT

O

PO

VZP

O-

sTaV

iTVi

sR

eDiŠ

Ča

enK

RaT

n

aL

eTO

Vsa

Ka

4

LeTa

Vsa

KiH

5

LeT

PO

na

ČR

TU

saM

O-

eVa

LVa

CiJ

e

PaR

TneR

sTVO

(n

adal

jeva

nje)

Stro

kovn

i par

tner

ji (n

adal

jeva

nje)

Stro

kovn

i par

tner

ji so

pov

ezan

i v

stro

kovn

i akt

iv.sP

Rs

sZU

na

Cs

Stro

kovn

i akt

iv ra

zpra

vlja

in s

prej

ema

stro

kovn

e us

mer

itve,

pov

ezan

e z

delo

vanj

em s

veto

valn

ega

sred

išča

.sP

Rs

s

Sod

elov

anje

stro

kovn

ih

partn

erje

v pr

i izp

elja

vi

svet

oval

nega

pro

cesa

Sve

tova

lno

sred

išče

pri

izpe

ljavi

sv

etov

alne

ga p

roce

sa v

skl

adu

s

svet

ovan

čevi

mi p

otre

bam

i prit

egne

k

sode

lova

nju

stro

kovn

e pa

rtner

je.

sPR

ss

saM

ss

Sve

tova

lno

sred

išče

se

odzi

va n

a po

trebe

par

tner

jev

za iz

pelja

vo

svet

oval

nega

pro

cesa

.sa

Ms

s

Sve

tova

lno

sred

išče

je p

obud

nik

sk

upni

h de

javn

osti

v st

roko

vnem

om

režj

u.sa

Ms

s

Par

tner

stvo

med

sv

etov

alni

mi s

redi

šči

Sve

tova

lno

sred

išče

sod

eluj

e v

sk

upni

h de

javn

ostih

v m

reži

sv

etov

alni

h sr

ediš

č.ZU

na

Cs

saM

ss

inFO

RM

iRa

nJe

in

PR

OM

OC

iJa

Nač

rtnos

tS

veto

valn

o sr

ediš

če im

a op

rede

ljen

najm

anj l

etni

nač

rt in

form

iranj

a

pote

ncia

lnih

ciljn

ih s

kupi

n in

pr

omoc

ije d

ejav

nost

i.

aK

MŠŠ

sPR

ss

aK

MŠŠ

Pog

osto

stS

veto

valn

o sr

ediš

če im

a vs

aj e

no

oblik

o st

alne

ga in

form

iranj

a

pote

ncia

lnih

ciljn

ih s

kupi

n in

pr

omoc

ije d

ejav

nost

i.

sPR

ss

Raz

novr

stno

stS

veto

valn

o sr

ediš

ča iz

pelju

je in

form

i-ra

nje

in p

rom

ocijo

po

razl

ični

h m

edijih

(ra

diu,

čas

niki

h, te

levi

ziji,

spl

etu,

leta

-ki

h, p

laka

tih, o

glas

nih

desk

ah).

sPR

ss

124 125

PO

DR

OČ

JeK

aZa

LniK

iM

eRiL

aK

DO

inK

Da

JP

Res

OJa

PR

eDV

ZPO

-sT

aViT

ViJO

sR

eDiŠ

Ča

/D

isLO

Ka

CiJ

e

enO

LeT

O

PO

VZP

O-

sTaV

iTVi

sR

eDiŠ

Ča

enK

RaT

n

aL

eTO

Vsa

Ka

4

LeTa

Vsa

KiH

5

LeT

PO

na

ČR

TU

saM

O-

eVa

LVa

CiJ

e

inFO

RM

iRa

nJe

in

PR

OM

OC

iJa

(n

adal

jeva

nje)

Pril

agoj

enos

t ciljn

im

skup

inam

Sve

tova

lno

sred

išče

nač

in in

vse

bino

in

form

iranj

a in

pro

moc

ije p

rilag

aja

potre

bam

razl

ični

h ci

ljnih

sku

pin.

saM

ss

Reg

iona

lna

pokr

itost

Sve

tova

lno

sred

išče

izpe

ljuje

info

rmi-

ranj

e po

tenc

ialn

ih c

iljnih

sku

pin

in

prom

ocijo

dej

avno

sti v

cel

otni

regi

ji.sa

Ms

s

PR

esO

Jan

Jein

R

aZV

iJa

nJe

K

aK

OVO

sTi

Nač

rtova

nje

Sve

tova

lno

sred

išče

ima

opre

delje

n si

stem

pre

soja

nja

in ra

zvija

nja

ka

kovo

sti (

listin

a o

kako

vost

i, ki

je

javn

o ob

javl

jena

).

aK

MŠŠ

aK

MŠŠ

Sve

tova

lno

sred

išče

ima

opre

delje

n na

črt s

amoe

valv

acije

za

dolo

čeno

ča

sovn

o ob

dobj

e.sP

Rs

s

Izpe

ljava

Sve

tova

lno

sred

išče

izpe

ljuje

sa

moe

valv

acijo

v s

klad

u s

sa

moe

valv

acijs

kim

nač

rtom

.sP

Rs

s

Pre

dsta

vite

v re

zulta

tov

pres

ojan

ja k

akov

osti

Sve

tova

lno

sred

išče

po

sa

moe

valv

acijs

kem

nač

rtu p

ripra

vi

sam

oeva

lvac

ijsko

por

očilo

in iz

pelje

ra

zpra

vo.

sPR

ss

Vpel

java

izbo

ljšav

Sve

tova

lno

sred

išče

ima

opre

delje

n ak

cijs

ki n

ačrt

za ra

zvoj

kak

ovos

ti za

do

loče

no č

asov

no o

bdob

je in

ga

tudi

ur

esni

čuje

.

sPR

ss

ReZ

ULT

aTi

Šte

vilo

sto

ritev

Sve

tova

lno

sred

išče

, ki i

ma

eneg

a po

lno

zapo

slen

ega

svet

oval

ca, o

prav

i 10

00 s

veto

valn

ih s

torit

ev n

a le

to.

aK

MŠŠ

sPR

ss

aK

K

MŠŠ

Šte

vilo

sve

tova

ncev

Sve

tova

lno

sred

išče

, ki i

ma

eneg

a po

lno

zapo

slen

ega

svet

oval

ca, i

ma

800

svet

ovan

cev

na le

to.

aK

MŠŠ

sPR

ss

aK

K

MŠŠ

124 125

PO

DR

OČ

JeK

aZa

LniK

iM

eRiL

aK

DO

inK

Da

JP

Res

OJa

PR

eDV

ZPO

-sT

aViT

ViJO

sR

eDiŠ

Ča

/D

isLO

Ka

CiJ

e

enO

LeT

O

PO

VZP

O-

sTaV

iTVi

sR

eDiŠ

Ča

enK

RaT

n

aL

eTO

Vsa

Ka

4

LeTa

Vsa

KiH

5

LeT

PO

na

ČR

TU

saM

O-

eVa

LVa

CiJ

e

ReZ

ULT

aTi

(nad

alje

vanj

e)D

emog

rafs

ke la

stno

sti

svet

ovan

cev

Ses

tava

sve

tova

ncev

po

spol

u se

ne

razl

ikuj

e za

več

kot

20

odst

otko

v gl

ede

na is

tovr

stno

ses

tavo

vse

ga

preb

ival

stva

v re

giji.

sPR

ss

ZUn

aC

ssa

Mss

Po

izob

razb

eni s

esta

vi je

med

sv

etov

anci

vsa

j 50

odst

otko

v ta

kih,

ki

imaj

o m

anj k

ot š

tirile

tno

sred

njo

šolo

.sP

Rs

sZU

na

Cs

saM

ss

V sv

etov

alne

m s

redi

šču

je m

ed

vsem

i sve

tova

nci v

saj e

nak

odst

otek

br

ezpo

seln

ih, k

ot je

ods

tote

k

regi

strir

ane

brez

pose

lnos

ti v

regi

ji.

sPR

ss

ZUn

aC

ssa

Mss

Ran

ljive

skup

ine

pr

ebiv

alst

vaM

ed s

veto

vanc

i jih

je v

saj 2

0 od

stot

-ko

v iz

ranl

jivih

sku

pin

preb

ival

stva

(im

igra

nti,

begu

nci,

brez

dom

ci, R

omi,

odra

sli s

pos

ebni

mi p

otre

bam

i, st

arej

-ši

man

j izo

braž

eni z

apos

leni

, mla

jši

odra

sli b

rez

pokl

icne

izob

razb

e).

sPR

ss

ZUn

aC

ssa

Mss

Pre

dnos

tne

ciljn

e

skup

ine

z zo

rneg

a

kota

loka

lneg

a in

re

gion

alne

ga o

kolja

Med

sve

tova

nci j

ih je

vsa

j 50

odst

ot-

kov

iz p

redn

ostn

ih c

iljnih

sku

pin

iz

loka

lneg

a ok

olja

.sP

Rs

ssa

Mss

Zado

voljs

tvo

svet

ovan

-ce

vVs

aj 7

5 od

stot

kov

vpra

šani

h

svet

ovan

cev

je z

adov

oljn

ih s

st

oritv

ami s

veto

valn

ega

sred

išča

.sa

Mss

Vsaj

50

odst

otko

v vp

raša

nih

sv

etov

ance

v, k

i še

niso

reši

li sv

ojeg

a pr

oble

ma,

je z

adov

oljn

ih s

sto

ritvi

jo

svet

oval

nega

sre

dišč

a.

saM

ss

126 127

PO

DR

OČ

JeK

aZa

LniK

iM

eRiL

aK

DO

inK

Da

JP

Res

OJa

PR

eDV

ZPO

-sT

aViT

ViJO

sR

eDiŠ

Ča

/D

isLO

Ka

CiJ

e

enO

LeT

O

PO

VZP

O-

sTaV

iTVi

sR

eDiŠ

Ča

enK

RaT

n

aL

eTO

Vsa

Ka

4

LeTa

Vsa

KiH

5

LeT

PO

na

ČR

TU

saM

O-

eVa

LVa

CiJ

e

ReZ

ULT

aTi

(nad

alje

vanj

e)P

rispe

vek

svet

oval

nega

sr

ediš

ča k

reši

tvi s

veto

-va

nčev

ega

prob

lem

a

Vsaj

75

odst

otko

v vp

raša

nih

sv

etov

ance

v, k

i so

reši

li sv

oj p

robl

em,

men

i, da

je p

omoč

sve

tova

lneg

a

sred

išča

prip

omog

la k

reši

tvi

njih

oveg

a pr

oble

ma.

saM

ss

UČ

inK

iP

oveč

ana

vklju

čeno

st

odra

slih

v v

seži

vlje

njsk

o uč

enje

.

Sve

tova

lna

pom

oč je

odr

asle

mu

pom

agal

a pr

i odl

očitv

i za

nada

ljnje

fo

rmal

no a

li ne

form

alno

uče

nje.

ZUn

aC

ssa

Mss

Pov

ečan

je u

čne

uspe

-šn

osti

in z

man

jšan

je

osip

a

Sve

tova

lna

pom

oč m

ed

izob

raže

vanj

em je

odr

asle

mu

po

mag

ala

pri o

dpra

vi u

čnih

teža

v.ZU

na

Cs

saM

ss

Sve

tova

lna

pom

oč m

ed iz

obra

ževa

-nj

em je

odr

asle

mu

pom

agal

a pr

i us

pešn

em d

okon

čanj

u iz

obra

ževa

nja.

ZUn

aC

ssa

Mss

Zman

jšan

je s

ocia

lne

izkl

juče

nost

iS

veto

valn

a po

moč

je o

dras

lem

u po

mag

ala

pri s

ocia

lnem

vkl

juče

vanj

u.ZU

na

Cs

saM

ss

VOD

enJe

,U

PR

aVLJ

an

Je,

OR

Ga

niZ

iRa

nO

sT

Raz

vojn

a us

mer

jeno

stS

veto

valn

o sr

ediš

če im

a v

svoj

em

mod

elu

ISIO

opr

edel

jeno

stra

tegi

jo

razv

oja

najm

anj z

a ob

dobj

e, k

i je

časo

vno

uskl

ajen

o z

obdo

bjem

sp

reje

tega

regi

jske

ga ra

zvoj

nega

pr

ogra

ma.

aK

MŠŠ

aK

MŠŠ

Letn

i nač

rt sv

etov

alne

ga s

redi

šča

kaže

pot

rebe

ožj

ega

in š

iršeg

a dr

už-

bene

ga o

kolja

z u

pošt

evan

jem

po

treb,

opr

edel

jeni

h v

regi

jske

m

razv

ojne

m p

rogr

amu.

saM

ss

126 127

PO

DR

OČ

JeK

aZa

LniK

iM

eRiL

aK

DO

inK

Da

JP

Res

OJa

PR

eDV

ZPO

-sT

aViT

ViJO

sR

eDiŠ

Ča

/D

isLO

Ka

CiJ

e

enO

LeT

O

PO

VZP

O-

sTaV

iTVi

sR

eDiŠ

Ča

enK

RaT

n

aL

eTO

Vsa

Ka

4

LeTa

Vsa

KiH

5

LeT

PO

na

ČR

TU

saM

O-

eVa

LVa

CiJ

e

VOD

enJe

,U

PR

aVLJ

an

Je,

OR

Ga

niZ

iRa

nO

sT

(nad

alje

vanj

e)

Stro

kovn

a

avto

nom

nost

Zavo

d in

sve

tova

lno

sred

išče

imat

a op

rede

ljena

vpr

ašan

ja, k

i sod

ijo

izkl

jučn

o m

ed s

troko

vna

vpra

šanj

a, o

ka

terih

sam

osto

jno

odlo

ča v

odja

sv

etov

alne

ga s

redi

šča

ali v

odja

s

sode

lavc

i teg

a sr

ediš

ča.

saM

ss

Zavo

d in

sve

tova

lno

sred

išče

imat

a op

rede

ljena

vpr

ašan

ja, o

kat

erih

so

odlo

ča a

li od

loča

dire

ktor

ali

ra

vnat

elj z

avod

a.

aK

MŠŠ

aK

MŠŠ

Sve

tova

lno

sred

išče

v o

dnos

u do

za

voda

, kje

r del

uje,

sam

osto

jno

odlo

-ča

o s

troko

vnih

vpr

ašan

jih, k

i zad

eva-

jo d

ejav

nost

sve

tova

lneg

a sr

ediš

ča.

saM

ss

Nor

mat

ivna

ure

jeno

st

polo

žaja

sve

tova

lneg

a sr

ediš

ča in

nje

gove

de

javn

osti

Pol

ožaj

sve

tova

lneg

a sr

ediš

ča v

za

vodu

je n

orm

ativ

no u

reje

n.a

KM

ŠŠa

KM

ŠŠ

Zavo

d im

a do

poln

jene

ali

pose

bej

oblik

ovan

e in

spr

ejet

e no

rmat

ivne

ak

te, k

i so

zaht

evan

i za

nem

oten

o po

slov

anje

sve

tova

lneg

a sr

ediš

ča

(npr

. var

stvo

ose

bnih

pod

atko

v v

sr

ediš

ču, i

nfor

mac

ije ja

vne

nara

ve,

sist

emiz

acija

del

ovni

h m

est,

delo

vni

čas

...).

aK

MŠŠ

aK

MŠŠ

Vlog

a in

pol

ožaj

vod

je

svet

oval

nega

sre

dišč

aVo

dja

svet

oval

nega

sre

dišč

a im

a po

m

odel

u IS

IO v

okv

iru z

avod

a, k

jer

svet

oval

no s

redi

šče

delu

je, o

pred

elje

-ne

odg

ovor

nost

i in

pris

tojn

osti,

ki m

u om

ogoč

ajo

opra

vlja

nje

njeg

ove

vlog

e.

aK

MŠŠ

aK

MŠŠ

128 129

PO

DR

OČ

JeK

aZa

LniK

iM

eRiL

aK

DO

inK

Da

JP

Res

OJa

PR

eDV

ZPO

-sT

aViT

ViJO

sR

eDiŠ

Ča

/D

isLO

Ka

CiJ

e

enO

LeT

O

PO

VZP

O-

sTaV

iTVi

sR

eDiŠ

Ča

enK

RaT

n

aL

eTO

Vsa

Ka

4

LeTa

Vsa

KiH

5

LeT

PO

na

ČR

TU

saM

O-

eVa

LVa

CiJ

e

VOD

enJe

,U

PR

aVLJ

an

Je,

OR

Ga

niZ

iRa

nO

sT

(nad

alje

vanj

e)

Vlog

a in

pol

ožaj

vod

je

svet

oval

nega

sre

dišč

a (n

adal

jeva

nje)

Vodj

a sv

etov

alne

ga s

redi

šča

or

gani

zira

svo

je d

elo

in d

elo

so

dela

vcev

tako

, da

je u

čink

ovito

in

uspe

šno.

saM

ss

Vodj

a sv

etov

alne

ga s

redi

šča

podp

ira

timsk

o de

lo, s

troko

vnos

t,

odgo

vorn

ost i

n ka

kovo

st.

saM

ss

Vodj

a sv

etov

alne

ga s

redi

šča

načr

tuje

in

usm

erja

stro

kovn

i raz

voj

sode

lavc

ev v

sve

tova

lnem

sre

dišč

u.sa

Ms

s

Vodj

a sv

etov

alne

ga s

redi

šča

razv

ija

dobr

o ko

mun

ikac

ijo z

oko

ljem

, s

stra

tešk

imi i

n st

roko

vnim

i par

tner

ji, v

za

vodu

, kje

r del

uje,

s s

odel

avci

sv

etov

alne

ga s

redi

šča

in s

sve

tova

nci.

saM

ss

Vlog

a in

pol

ožaj

sve

to-

valc

a/ev

v s

veto

valn

em

sred

išču

Sve

tova

lec/

ci v

sve

tova

lnem

sre

dišč

u im

ajo

po m

odel

u IS

IO o

pred

elje

ne

odgo

vorn

osti

in p

risto

jnos

ti, k

i jim

om

ogoč

ajo

opra

vlja

nje

njih

ove

vlog

e.

saM

ss

Sve

tova

lec/

ci v

sve

tova

lnem

sre

dišč

u ra

zvija

jo d

obro

kom

unik

acijo

z

okol

jem

, s s

trate

škim

i in

stro

kovn

imi

partn

erji,

v z

avod

u, k

jer d

eluj

ejo,

med

se

boj i

n s

svet

ovan

ci.

saM

ss

Sve

tova

lec/

ci v

sve

tova

lnem

sre

dišč

u op

ravl

jajo

del

o ta

ko, d

a je

uči

nkov

ito

in u

speš

no.

saM

ss

128 129

PO

DR

OČ

JeK

aZa

LniK

iM

eRiL

aK

DO

inK

Da

JP

Res

OJa

PR

eDV

ZPO

-sT

aViT

ViJO

sR

eDiŠ

Ča

/D

isLO

Ka

CiJ

e

enO

LeT

O

PO

VZP

O-

sTaV

iTVi

sR

eDiŠ

Ča

enK

RaT

n

aL

eTO

Vsa

Ka

4

LeTa

Vsa

KiH

5

LeT

PO

na

ČR

TU

saM

O-

eVa

LVa

CiJ

e

VOD

enJe

,U

PR

aVLJ

an

Je,

OR

Ga

niZ

iRa

nO

sT

(nad

alje

vanj

e)

Vlog

a in

pol

ožaj

dru

gih

sode

lavc

ev v

sve

tova

l-ne

m s

redi

šču

(dire

ktor

za

voda

, vzd

ržev

alec

in

form

acijs

kega

sis

te-

ma,

adm

inis

trativ

ni,

raču

novo

dski

, teh

ničn

i de

lave

c)

Dru

gi s

odel

avci

v s

veto

valn

em

sred

išču

imaj

o v

skla

du z

mod

elom

IS

IO o

pred

elje

ne o

dgov

orno

sti i

n pr

i-st

ojno

sti,

ki ji

m o

mog

očaj

o op

ravl

janj

e nj

ihov

e vl

oge.

saM

ss

Dru

gi s

odel

avci

v s

veto

valn

em

sred

išču

opr

avlja

jo d

elo

tako

, da

je

učin

kovi

to in

usp

ešno

.sa

Ms

s

Pov

ezov

anje

del

a

dela

vcev

sve

tova

lneg

a sr

ediš

ča in

zav

oda,

kje

r je

sed

ež s

veto

valn

ega

sred

išča

Nat

ančn

o je

dol

očen

o, k

daj l

ahko

vo

dja

ali s

odel

avci

sve

tova

lneg

a

sred

išča

opr

avlja

jo tu

di d

elo

za d

ruge

de

javn

osti

zavo

da, k

jer j

e se

dež

sv

etov

alne

ga s

redi

šča.

saM

ss

Del

o vo

dje

ali s

odel

avce

v sv

etov

alne

-ga

sre

dišč

a za

zav

od, k

jer j

e se

dež

svet

oval

nega

sre

dišč

a, s

e ev

iden

tira

in v

redn

oti i

z sr

edst

ev, k

i nis

o

sred

stva

sve

tova

lneg

a sr

ediš

ča.

saM

ss

Nat

ančn

o je

dol

očen

o, k

ater

i del

avci

za

voda

, kje

r je

sede

ž sv

etov

alne

ga

sred

išča

, se

vklju

čuje

jo v

del

o

svet

oval

nega

sre

dišč

a, s

kak

šnim

na

men

om, v

kol

ikšn

em o

bseg

u in

s

kakš

nim

i pris

tojn

ostm

i.

saM

ss

Del

o de

lavc

ev z

avod

a, k

jer j

e se

dež

svet

oval

nega

sre

dišč

a za

sve

tova

lno

sred

išče

, se

evid

entir

a in

vre

dnot

i iz

sred

stev

sve

tova

lneg

a sr

ediš

ča.

saM

ss

130 131

PO

DR

OČ

JeK

aZa

LniK

iM

eRiL

aK

DO

inK

Da

JP

Res

OJa

PR

eDV

ZPO

-sT

aViT

ViJO

sR

eDiŠ

Ča

/D

isLO

Ka

CiJ

e

enO

LeT

O

PO

VZP

O-

sTaV

iTVi

sR

eDiŠ

Ča

enK

RaT

n

aL

eTO

Vsa

Ka

4

LeTa

Vsa

KiH

5

LeT

PO

na

ČR

TU

saM

O-

eVa

LVa

CiJ

e

VOD

enJe

,U

PR

aVLJ

an

Je,

OR

Ga

niZ

iRa

nO

sT

(nad

alje

vanj

e)

Rav

nanj

e z

dena

rjem

in

drug

imi s

reds

tvi

svet

oval

nega

sre

dišč

a

Vodj

a sv

etov

alne

ga s

redi

šča

prip

ravl

ja

stro

kovn

e po

dlag

e za

nač

rtova

nje

potre

bnih

den

arni

h in

dru

gih

sred

stev

za

nem

oten

o de

lo s

veto

valn

ega

sr

ediš

ča.

saM

ss

Vsak

o le

to je

pra

voča

sno

prip

ravl

jen

finan

čni n

ačrt,

ki o

pred

elju

je s

reds

tva,

po

trebn

a za

del

ovan

je in

razv

oj

svet

oval

nega

sre

dišč

a.

saM

ss

O n

ačrto

vanj

u in

por

abi d

enar

nih

in

drug

ih s

reds

tev

svet

oval

nega

sre

dišč

a so

odlo

čata

vod

ja s

veto

valn

ega

sred

i-šč

a in

dire

ktor

/rav

nate

lj za

voda

.

saM

ss

Spo

sobn

ost

prid

obiv

anja

den

arni

h in

dr

ugih

sre

dste

v

Vodj

a sv

etov

alne

ga s

redi

šča

spre

mlja

m

ožno

sti z

a pr

idob

itev

potre

bnih

de

narn

ih in

dru

gih

sred

stev

za

delo

sv

etov

alne

ga s

redi

šča

in s

e na

nje

odzi

va.

saM

ss

Uči

nkov

itost

por

abe

dena

rnih

in d

rugi

h

sred

stev

Vodj

a in

sod

elav

ci v

sve

tova

lnem

sr

ediš

ču a

naliz

irajo

uči

nkov

itost

po

rabe

den

arni

h in

dru

gih

sred

stev

.sa

Ms

s

Pre

gled

nost

nad

por

abo

dena

rnih

in d

rugi

h

sred

stev

Pril

ivi i

n po

raba

den

arni

h sr

edst

ev s

o ja

sno

evid

entir

ani i

n ut

emel

jeni

z

rezu

ltati

dela

.sa

Ms

s

130 131

9 THeFRaMeWORKFORQUaLiTYassesMenTanDQUaLiTYDeVeLOPMenTinaDULTeDUCaTiOnGUiDanCeCenTRes

Thestudypresentstheframeworkforqualityassessmentandqualitydevelop-mentinadulteducationguidancecentresinSlovenia .Between2000and2005theSlovenianInstituteforAdultEducation(SIAE)developed a network of 14 regional adult education guidance centres and a network of their dislo-cated units which operates alongside to the original network. Guidanceactivitiesinthesecentreshavetwoprimaryobjectives:

• provide all adults with quality, professional and wholesome informa-tion and guidance as a support for their education and learning;

• connect as many adult education and guidance providers on the local level into a network and thus guarantee quality, wholesome, and harmonised activities of all the subjects in informing and guidance in adult education.

Guidancecentresprovideadultswith:

• free, impartial, confidential,wholesome,andquality informationandguid-anceattheireducationandlearning,15

• informingandguidancebefore theenrolment inaneducationprogramme(choosing an appropriate programme and organisation that carries it out,familiarisingoneselfwithenrolmentrequirements,theeducationalprocess,etc .),duringtheprocess(howtoorganizeone’slearning,howtoovercomestudyproblems,etc .),andat the endof theeducationprocess (evaluatewhat one has achieved and what other educational opportunities are stillahead,etc .);

• accessibilityofinformationandguidancein different ways:guidancecen-tresprovidepersonalguidance,informationandguidancebytelephone,writ-tenguidance–byordinaryandelectronicmail,andviainformationmateri-

15 Guidance centres service all adults, but particular attention is given to those groups of adults in a par-ticular area who are marginalised, have more difficulties accessing education, are less educated and less active about their education. Thus each guidance centre regularly analyses the data it collects dur-ing its activities and uses them to find out which groups of adults in their area need special attention, for example, senior citizens, unemployed women, young adults – school dropouts, less educated adults in full employment, the Roma citizens, etc.

132

als; if agreed, group consultations and counselling outside the guidancecentrearealsopossible .

Eversincetheestablishmentofthefirstguidancecentreswehavebeenawarethattheywouldonlybeeffectiveiftheirresponsetotheneedsofindividualsandorganisationsintheirareaisfastandofhighquality .Inordertobeabletofollowtheirefficiencyandtheprocessesthatcausedit,certainfundamentalindicatorsabout guidance centre activities have been determined on the national level;thesearemonitoredandanalysedregularly .Basedontheperformedanalyses,thepoliciesand thepracticeofguidancecentres'activitieswereadjustedanddevelopedonthe levelofeach individualcentreandonthe leveloftheentirenetwork .However,thefive-orsix-yeardevelopmentdemandsanewdevelop-ment step in systematic monitoring of guidance centre quality . We wish tostrengthentheexperiencewehavewiththemonitoringoftheiractivities,com-plementthegoalsandmonitoringmethodswithnewaspectsandthusimplementsystematic quality assessment and development in adult education guid-ance centres .Forthisreasonwehavedevelopedaspecialqualityframeworkandbaseditonthreeprimaryobjectivesofcounsellingandguidanceactivitiesinadulteducation:

• on providing access to guidance for education and learning to all adults,especiallytovulnerablegroups,

• onprovidingqualityguidanceserviceforeducationandlearning,• oneffectivemeasuresforbetterinvolvementandsuccessofadultsinlifelong

learning .

Firstitisnecessarytoemphasisethattwobasicprocessesareincludedintothequalityframework,andthattheycanattimesbeconfrontingeachother:suchdynamics makes the quality framework rather complex . It is a process of decentralisation and increasing the providers’ autonomy on one hand, and an increased responsibility for demonstrating the results of their work and the transparency of their activity on the other.

Inadditiontothedecentralisationprocesses,thetransferofautonomy,andcon-sequently the responsibility forquality, from thenational level to the levelsofeducationalorganisations,Europeandtheworldwitnessanotherprocess,mani-festingitselfinevergreaterdemandsfor»qualityaccountability« .Oneoftherea-sonsforthesedemandstomaketheresults,oreffects,ofeducationpubliccanbetracedto»therightofinformation« .Thesourceoftheseprocessesisthecon-victionthatthetaxpayers(andotherinterestedgroups)havetherighttocheck

133

thequalityoffunctioningoftheeducationalsystem(educationproviders)andtheresults,oreffects,oftheirwork .Thesocalledresponsibilityaccountabilitysys-temstodayemphasiseprovinghowthefinancialmeanshavebeenspentetc .Theproceduresofassessingwhethertheminimalstandardsofknowledgeandmini-malstandardsofqualityforparticularactivitiesarebeingmetcanalsobeinclud-edintheseprocesses–especiallythosethatarefinancedfromthepublicbudget .Thishappenstobethecasewithouradulteducationguidancecentres .

Theframeworkforqualityassessmentandqualitydevelopmentinadulteduca-tionguidancecentreshencehastwomainpurposes:

1. demonstrating accountability for the quality of guidance

2. development of the quality of guidance

Such decision and definition influence the definition of the key holders in theassessmentandqualitydevelopmentprocessesinadulteducationguidancecen-tres,thedefinitionofbasicareasandqualitystandardsandcriteriapertainingtothem,andaboveallthechoiceofthemethodsofqualityassessmentanddevelop-mentthatareincludedinthemodel .

Basedonsuchaconceptualstartingpoint,themodelforqualityassessmentanddevelopment inadulteducationguidancecentreswascreatedonthefollowingprinciples:

• Distributionofresponsibilityforqualityamongthekeyholders .• Inclusionofinterestgroups .• Therelativenatureofquality .• Transparency .• Plannedandsystematicapproach .• Orientationtowardsdevelopment .• The cultureof learningandquality, networkingand theexchangeof good

practices .

Belowweexplainthefundamentalcontentstructureoftheframeworkforqual-ityassessmentandqualitydevelopmentinadulteducationguidancecentres .The

134

frameworkdefinesa guidance centre’s basic areas of activity andtheirper-tainingqualitystandards,qualityindicatorsandcriteria .

Basic quality areasarecompleteunitsintermofcontents,andtheyfullyinte-gratedifferentaspectsintothemodel,theaspectsthatweneedtopayparticularattentiontowhenassessinganddevelopingthequalityofworkintheadultedu-cationguidancecentres .

Thestandards of quality foreachparticularareawerethendetermined .Forthe purposes of determining quality in adult education guidance centres, thestandardsofqualitycaninbroadestsensebedefinedasstatements describ-ing expected/desired quality of the key aspects of the guidance activity and its results and effects .Onthemostgeneralleveltheformationofstand-ardsofqualityhelpsusfindtheanswertowhat kind of guidance activities for adult education we want, be it on the level ofan individual counsellor,guidancecentre,ordevelopmentofguidanceforadultsonnationallevel .

Eachstandardhasitsownindicatorsandcriteria .Qualityindicatorsdirectusto look into importantaspectsofquality,whichdeterminethestudiedarea, inmoredetail,whilethecriteriapresentthetoolto»measure«thedefinedstand-ardofquality .Dependingonthenatureofthestandardofquality,thecriteriacanbeeithernumericalordescriptive .

Theapproachwechosetodefinethemodelforqualityassessmentanddevelop-mentinadulteducationguidancecentresstemsfromamethodologicalconceptthat theareas, thestandardsofquality,andtheirpertainingquality indicators–iftheyaretomakesense–areinterconnected .Internal and external con-nectedness is important .Externalconnectednessexplainsthatthestandards,indicatorsandcriterianeedtobeconnectedtothegoalsoftheactivityonwhichtheentiremodelisbased .Internalconnectednessmeansthatthestandardsofquality,qualityindicatorsandthecriteriatomeasurethemhavetobeconnectedandmustnotbeinoppositiontooneanother .

Knowingtheresults,ortheeffects,ofguidanceactivityisoneofthebasicpiec-esofinformationthattellsusabouttheactivity’squality,effectivenessandatthesametimeaboutourreturnofinvestmentintotheactivity .Whenwediscusshowtoimprovethequalityofaguidanceactivity,justknowingtheresults–oreffects–isnotenough .Thedataaboutclient(dis)satisfactionwiththeguidanceservice,thepercentageof(un)successfullysolvedguidancecases,etc .tellnothingaboutwhatcontributedtothesuccessfulsolutionorwhytheguidancehasfailed .Itisonlytheinsightintotheentryandprocessfactorsandtheirqualitythathelpsusunderstandtheresultsandeffects,whilebyinfluencingtheimprovementofentry

135

andprocessfactorswecanalsoinfluencetheimprovementofexitfactors(out-put),whichwemeasurewithinresultsandeffects .

This is the reasonwhy the basic areas, and standards, quality indicators andcriteriapertainingtothem,arestructureddependingonwhethertheyrepresent:

• entry, or infrastructural qualityindicators,

• aspectsofqualityofguidance activity processesandsupport processes,

• results,oreffects,ofguidanceactivities .

Figure 1: A schematic overview of the fundamental quality areas in the framework for qual-ity assessment and quality development for adult education guidance centres

ManaGeMenT,aDMinisTRaTiOn,ORGanisaTiOn

POTenTiaLCLienTs,

TaRGeTGROUPs

sTaFF

sOURCes,eQUiPMenT,

inFORMaTiOnDaTabases

input/entryfactors Processfactors Output/exitfactors

ResULTs

eFFeCTs

GUiDanCePROCess(basicprocess)

PaRTneRsHiP

inFORMaTiOnanDPROMOTiOn

QUaLiTYassesMenTanDDeVeLOPMenT

INPUT/ENTRY FACTORS: consist of all the resources (humanandmaterial)neededtocarryouttheactivitiesofanadulteducationguidancecentre,inotherwords,allthoseresourcesthatenterintoaguidanceactivityandhaveanimpor-tant influenceon it . Input/entry factorsare:potentialguidanceclients (targetgroups),staff,sources,equipment,databases .

136

PROCESS FACTORS: areflectionaboutprocessfactorshelpsusclearlydefinethebasic process in the guidance centreanditscharacteristics .Atthesametime, we can define the supporting processes among the process factors;thesearetheprocessesthatcanimportantly influencethequalityofthebasicprocess and support it . The process factors are: the guidance process (basicprocess),partnership,informingandpromotion,qualityassessmentanddevel-opment .

OUTPUT/EXIT FACTORS aremanifestedasresultsandeffectsoftheactivity,asthefinalobjectiveoftheentireactivity . Result inourcasemeansalldirectresultsoftheadulteducationguidancecentreactivities,whiletheeffectsmeanmeasuring the consequences= effects that the achieved results have for theindividualclientofguidanceservicesandher/hisimmediateandbroaderenviron-ment .Becausetheeffectsaresubjecttoavarietyoffactors,itisratherdifficulttodefinethemintheareasofguidanceactivityandeducation,andit isespe-ciallydifficulttomeasurethem .However,despitesuchmethodologicalpredica-mentsitmakessensetoexaminethefundamentaleffectscausedbytheadulteducationguidancecentreactivitiesandtrytodefinethem .

TRANSVERSE FACTORS.Inadditiontoentry,processandexitfactorsitisnec-essarytomentionthefactorswehavenamed»transversefactors« .Theseareactivitiesandprocessesthatcannotbeputintoasinglegroupoffactorsmen-tionedabove,becausetheytouchallofthem .Inthemodelofqualityassessmentanddevelopmentwehavenamedtheareaofmanagement, administration and organisationastransverse .

Building on the principlewe have stated in the introduction, namely that thequalityoftheguidanceservicesisasharedresponsibilityofallthekeyholders– both on the national and the local levels – we have developed (within themodel)asocalledcombinedmethodofqualityassessmentanddevelopment,whichdistributestheresponsibilitiesandcompetencesforthequalityassessmentandtheeffectivenessofguidanceattheadulteducationguidancecentresamongtheprojectcoordinatorsonthenationalandlocal levels .

National level: onthenationallevel,twoholdersareparticularly importantintermsofresponsibilityfordefiningandassessingthequalityofguidanceactivi-tiesinadulteducationguidancecentres .ThesearetheMinistry of Education and Sports,whichplacesthisactivityintoasystemofadulteducationandisitsprincipalfunder,andtheSlovenian Institute for Adult Educationasthecen-tralnationalinstitutionthatestablishedtheconceptofadulteducationguidancecentrenetwork,wasinstrumentalintheirpromotionandtakescareoftheircoor-dinationanddevelopment .

137

Regional/local level:Centralholdersof theprocessesofdefining,assessinganddevelopingqualityintheadulteducationguidancecentresaretheguidance centresontheirown(theirmanagementsandexpertstaff)andallothersub-jectsconnectedtothemorshowinginterestintheiractivity(strategicandpro-fessionalpartners,otherinterestsgroupsfromtheirmilieu) .

Inaccordancetothedistributionofresponsibilityoftheadulteducationguidancecentre(asdescribedabove),thequalityframeworkpresumesaninterconnectedcombinationoffourapproachestoassessanddevelopquality .Thecombinationincludes:

• accreditation16 – external evaluation of the quality provided for certainbasiccriteria,deemednecessarybyexpertsandfinanciersfortheoperationoftheguidancecentre,

• monitoring –incessantmonitoringofthecriteriathatprovidebasicinforma-tionabout theworkof theadulteducationguidancecentreand thewholeguidancecentrenetwork .Mainemphasishereisoninternalmonitoring,car-riedoutbyguidancecentresstaffandonlyasmallerpartisexternalmonitor-ingdonebytheSIAE .

• external evaluation–externalqualityevaluationofcertaincriteriathatareimportantfromtheaspectofthenationalpoliticsandthesystemofeduca-tion,orcriteriaespeciallyimportantinaparticulartimeinterval,

• self-evaluation–self-assessmentandqualitydevelopmentofallthosecri-teria that are important from the point of view of the guidance centre toachieve thedeterminednationalstandardsofqualityand those thecentrehassetonitsown .

16 At the time of this study the guidance centre accreditation has not yet been implemented in practice, therefore one of the purposes of the study is to encourage the systemic implementation of such accreditation. In the model we present accreditation as one of the integral parts of the quality model, so that it is possible to get the insight into the wholesomeness and co-dependence of individual approaches; it is possible, that when the model begins to be used, accreditation will not (yet) be sys-temically implemented.

138

Figure 2:The way of quality assessment and development, as described in the quality assessment and development model in the adult education guidance centres

LeVeL

naTiOnaL

Ministryofeducationandsportoranaccredi-tingbody

externalevaluators

LOCaL

adulteducationguidancecentre

Individualchaptersofthestudydescribethebasicdefinition,goal,objectivesandtheprocedureto implementeachindividualmethodofqualityassessmentanddevelopmentastheyaredescribedinthequalitymodel .Italsoexplainswhichqualitycriteriaaretobemonitoredbyindividualholderintheprocessofqualityassessment (Ministry of Education and Sport, Slovenian Institute for AdultEducation-SIAE,adulteducationguidancecentre) .

eXTeRnaLMOniTORinG

eXTeRnaLeVaLUaTiOn

inTeRnaLMOniTORinG seLF-eVaLUaTiOn

aCCReDiTaTiOn

139

Table 1: Standards and corresponding indicators and criteria according to the guid-ance centres quality framework model in individual areas

aRea1:POTenTiaLCLienTsOFGUiDanCe(TaRGeTGROUPs)

sTanDaRDs inDiCaTORs CRiTeRia

1.1The guidance centre is active in making adult education and learning guidance services more accessible and thus responds to local, regional and national needs.

1.1.1Knowing potential guidance clients in the view of local, regional and national needs.

1.1.1.1The guidance centre has analysed the local, regional and national needs of adults for guidance.

1.1.2Active approach to finding potential guidance clients.

1.1.2.1The guidance centre has one or more dislocated units.

1.1.2.2Every year, the guidance centre per-forms at least three information and guidance activities away from its headquarters and dislocated units.

1.1.2.3Every year, the guidance centre per-forms at least one promotional activity aimed at recruiting potential guidance clients.

aRea2:sTaFF


2.1.Guidance activities are carried out by adequately educated and trained counsellors with appropriate person-ality traits.

2.1.1The structure and number of staff in the guidance centre

2.1.1.1The guidance centre employs one full-time counsellor if it performs 1000 guidance activities and has 800 clients of their services.

2.1.1.2Guidance work of one full-time counsellor can be replaced by the work of several part-time counsel-lors, if at least one of them works for the guidance centre at least 70% of his/her time.

2.1.1.3Each guidance centre has a guid-ance centre manager. The role of the manager can be filled by a counsel-lor.

2.1.1.4If more than one counsellor is employed at the centre, the role of the manager is performed by the one who works at the centre most of the time.

140

aRea2:sTaFF(continued)


2.1.Guidance activities are carried out by adequately educated and trained counsellors with appropriate person-ality traits. (continued)

2.1.1The structure and number of staff in the guidance centre. (continued )

2.1.1.5The director of the institution where the seat of the guidance centre is participates in the centre's activities with 5% of her/his time.

2.1.1.6The accountant of the institution where the seat of the guidance cen-tre is participates in the centre's activities with 5% of her/his time.

2.1.1.7One administrator from the institution where the seat of the guidance cen-tre is participates in the centre's activities with 5% of her/his time.

2.1.1.8One member of technical staff from the institution where the seat of the guidance centre is participates in the centre's activities with 5% of her/his time.

2.1.1.9One information system maintenance technician from the institution where the seat of the guidance centre is participates in the centre's activities with 5% of her/his time.

2.1.2Education of the guidance centre manager and counsellor

2.1.2.1The guidance centre manager and the counsellor have a bachelor's degree, a specialisation, a master's degree, a doctorate in the field of pedagogy (preferably andragogy), psychology, social pedagogy, sociol-ogy (preferably in human resources management), systems organisation and management (preferably in organisation and management of human resources systems), social work.

2.1.2.2The counsellor and the guidance centre manager have pedagogic or andragogic education.

2.1.2.3The counsellor and the guidance centre manager have passed the professional qualification exam in education.

141

aRea2:sTaFF(continued)


2.1.Guidance activities are carried out by adequately educated and trained counsellors with appropriate person-ality traits. (continued)

2.1.3Guidance centre manager's and counsellor's training

2.1.3.1The guidance centre manager and the counsellor have successfully completed basic training for counsel-lors in guidance centres.

2.1.3.2The guidance centre manager and the counsellor attend at least two educational meetings that the Slovenian Institute for Adult Education organises per year for guidance centres.

2.1.3.3The guidance centre manager and the counsellor attend at least 16 hours of other professional training for guidance per year.

2.1.3.4The guidance centre manager is trained for managing and organising the work in the guidance centre.

2.1.4Work experience of the guidance centre manager and the counsellor

2.1.4.1The counsellor has at least three years of work experience in educa-tion or counselling.

2.1.4.2The guidance centre manager has at least five years experience in educa-tion or counselling.

2.1.5Personality characteristics of the guidance centre manager and the counsellor.

2.1.5.1The guidance centre manager and the counsellor successfully pass the test of basic personality characteris-tics necessary for guidance work (empathy, active listening, communi-cation skills, etc.)

142

aRea3:ResOURCes,eQUiPMenT,DaTabases,insTRUMenTs

sTanDaRDs iniCaTORs CRiTeRia

3.1Guidance centre provides adequate premises, equipment, specialised library, database and guidance instruments which allow a complex, quality and engaged guidance work.

3.1.1Premises

3.1.1.1At the seat of the guidance centre a special room (not smaller than 10 square metres) is set aside for guid-ance work. It must allow for individu-al guidance work.

3.1.1.2For the work of a dislocated unit, a room that allows individual guidance work is provided.

3.1.2.Equipment

3.1.2.1Minimum equipment at the seat of the guidance centre includes: a desk and a chair for the counsellor, a computer, a printer, telephone and internet access, a book-case/cabi-net, a materials stand, a desk and several chairs for clients.

3.1.3.Specialised library

3.1.3.1The guidance centre has a library and a selection of magazines spe-cialised in guidance and education.

3.1.4.Databases

3.1.4.1The guidance centre has a database that includes all the fundamental documents needed for guidance work (at least the basic legislation for the area of adult education, national calls for enrolment, an overview of certified adult education pro-grammes, an overview of adult edu-cation providers).

3.1.4.2The guidance centre keeps its own regional database, which includes the information important for the education and learning of adults in their own environment (it must include at least education pro-grammes providers, education pro-grammes, possibilities for formal and informal education, various forms of help etc.)

3.1.5Guidance instruments

3.1.5.1The guidance centre uses different guidance instruments in its work.

143

aRea4:GUiDanCePROCess


4.1The guidance centre guarantees to the clients of its services a complete guidance process that will help them decide on the choice and the course of education and training.

4.1.1The types of guidance process

4.1.1.1The guidance centre provides all three types of guidance process: guidance before enrolment into edu-cation or learning, guidance during the course of education and guid-ance when education process is complete.

4.1.2Guidance process activities

4.1.2.1The guidance centre offers all the activities of the guidance process: informing, counselling/advising, guid-ance, evaluation, training, represent-ing, feed-back.

4.1.3The methods of executing the guid-ance process

4.1.3.1The guidance process is executed in at least the following ways: • by telephone,• in person,• by electronic mail,• in writing/by mail,• via information brochures/materi-

als.

4.1.3.2The guidance process can also be executed in another way, for exam-ple, by setting up an information cor-ner, via call-in radio programmes, via advice column in a newspaper.

4.1.4The ways of including guidance cli-ents

4.1.4.1The guidance process is open to individuals or groups.

4.1.5Duration of the guidance process

4.1.5.1The length of the guidance process is adjusted to the problem and the needs of the service clients.

144

aRea4:GUiDanCePROCess(continued)


4.1The guidance centre guarantees to the clients of its services a complete guidance process that will help them decide on the choice and the course of education and learning. (contin-ued)

4.1.6The structure of the guidance proc-ess

4.1.6.1The in-depth forms of guidance include:• preparations for the guidance

process (for repeat guidance service),• getting to know the client and her/his needs (also using guidance instruments), • planning the best possible solu-tions (also using guidance instru-ments),• an agreement to realise solutions,• monitoring of realisation (in repeat guidance services),• evaluation (in repeat guidance services).

4.2.The guidance centre regularly moni-tors those characteristics of its cli-ents that are important for decision making and success and effective-ness of education.

4.2.1Characteristics, important for the decisions regarding education.

4.2.1.1The guidance centre has a defined method of determining those char-acteristics of the clients that are important at making decisions for education.

4.2.2Characteristics, important for suc-cess and effectiveness of education

4.2.2.1The guidance centre has a defined method of determining those char-acteristics of the clients that are important for success and effective-ness of education.

aRea5:PaRTneRsHiP

sTanDaRDs inDiCaTORs CRiTeRia5.1The guidance centre develops part-ner networks to provide wholesome and quality guidance services and planning and evaluation of guidance services in local area.

5.1.1Strategic partners

5.1.1.1The guidance centre has an estab-lished network of strategic partners. This network includes the most important subjects that plan and make decisions about local develop-ment and development of human resources (at least representatives from the city council, employment service office, organisations involved in regional development, regional offices of the Chamber of Commerce and Chamber of Craft and Small Businesses).

5.1.1.2Strategic partners form a strategic council.

145

aRea5:PaRTneRsHiP(continued)


5.1The guidance centre develops part-ner networks to provide wholesome and quality guidance services and planning and evaluation of guidance services in local area. (continued)

5.1.2Cooperation of strategic partners in planning the development of the guidance centre

5.1.2.1The guidance centre reviews its plans together with its strategic part-ners at lest once a year.

5.1.3Cooperation of strategic partners in evaluation of the guidance centre's work/activities.

5.1.3.1The guidance centre evaluates its work together with its strategic part-ners at least once a year.

5.1.4Expert partners

5.1.4.1The guidance centre has an estab-lished network of expert partners which includes a network of organi-sations that locally work in the field of guidance or adult education (at least representatives of adult educa-tion institutions, other counselling organisations, employment offices).

5.1.4.2Expert partners form a part of the expert group.

5.1.4.3The expert group discusses and adopts professional guidelines/direc-tives, connected to the work of the guidance centre.

5.1.5The participation of expert partners in the implementation of the guid-ance process.

5.1.5.1The guidance centre includes expert partners into the implementation of the guidance process as needed.

5.1.5.2The guidance centre responds to the needs of the partners who need to perform a guidance process.

5.1.5.3The guidance centre initiates com-mon activities within the network of experts.

5.1.6Partnership among guidance centres

5.1.6.1The guidance centre participates in common activities of the guidance centres' network.

146

aRea6:inFORMaTiOnanDPROMOTiOn


6.1To allow the greatest possible access to the guidance centre serv-ices for all adults, the guidance cen-tre systematically informs potential target groups about its activities.

6.1.1Operational plan

6.1.1.1The guidance centre has at least a one-year plan for informing potential target groups and promoting its activities.

6.1.2Frequency

6.1.2.1The guidance centre has at least one permanent form of informing poten-tial target groups and promoting its activities.

6.1.3Diversity

6.1.3.1The guidance centre performs the activities of informing and promotion via different types of media (radio, newspapers, television, world wide web, leaflets, posters, billboards).

6.1.4Adaptability to target groups

6.1.4.1The guidance centre adjusts the method and the contents of informa-tion and promotion to the needs of different target groups.

6.1.5Regional coverage

6.1.5.1The guidance centre carries out the informing of potential target groups and promoting its activities in the entire region.

aRea7:QUaLiTYeVaLUaTiOnanDDeVeLOPMenT


7.1The guidance centre has implement-ed systematic quality evaluation and development.

7.1.1Planning

7.1.1.1The guidance centre has a defined system of quality evaluation and development (a published declara-tion of quality, accessible to the gen-eral public).

7.1.1.2The guidance centre has a defined self-evaluation plan for a determined time frame.

7.1.2Implementation

7.1.2.1The guidance centre carries out self-evaluation according to the self-eval-uation plan.

7.1.3Presentation of quality evaluation results

7.1.3.1The guidance centre prepares the self-evaluation report and the debate in accordance to the self-evaluation plan.

7.1.4Implementation of improvements

7.1.4.1The guidance centre already has a defined plan of action for a set peri-od of time and is implementing it.

147

aRea8.ResULTs


8.1The guidance centre provides guid-ance service to the adults in its area, and gives special attention to the groups of adults who have difficulties accessing education and learning or need more support and help for education and learning.

8.1.1Number of services

8.1.1.1The guidance centre with one full-time employee carries out 1000 guidance service acts per year.

8.1.2Number of service clients

8.1.2.1The guidance centre with one full-time employee has 800 service cli-ents per year.

8.1.3Demographic characteristics of serv-ice clients

8.1.3.1The gender structure of service cli-ents does not deviate by more than 20% from the gender structure of the population in the region.

8.1.3.2In regards of the educational struc-ture, at least 50% of the guidance clients have completed less than four years of secondary education.

8.1.3.The percentage of unemployed guid-ance centre service clients is at least equal to the percentage of unem-ployment, registered in the region.

8.1.4Vulnerable groups

8.1.4.1At least 20% of the clients come from vulnerable groups (immigrants, refugees, homeless, the Roma com-munity, adults with special needs, less educated seniors, young adults with no vocational training).

8.1.5Priority target groups from the point of view of the local and regional environment

8.1.5.1At least 50% of the clients come from the priority target groups in the local environment.

8.2The clients of the guidance centre are satisfied with the quality of the guidance services and estimate that the services contributed to the solu-tion of their problem.

8.2.1Client satisfaction

8.2.1.1At least 75% of the polled clients are satisfied with the guidance centre services.

8.2.1.2At least 50% of the clients who have not yet solved their problem are satisfied with the guidance centre service.

8.2.2The contribution of the guidance centre to the solution of the client's problem

8.2.2.1At least 75% of the polled clients who have solved their problem esti-mate that the help of the guidance centre contributed to the solution of their problem.

148

aRea9:eFFeCTs


9.1The guidance centre contributes to the increased participation of adults in the lifelong learning, increase in study success and a decrease in dropout rates and social marginalisa-tion.

9.1.1Increased participation of adults in lifelong learning

9.1.1.1Guidance helped the adult decide on further formal or non-formal learning.

9.1.2Increased study success and decrease of dropout rates

9.1.2.1Guidance during education process helped the adult overcome learning problems.

9.1.2.2Guidance during education process helped the adult complete education successfully.

9.1.3Decrease in social marginalisation

9.1.3.1Guidance helped the adult in social inclusion.

aRea10:ManaGeMenT,aDMinisTRaTiOn,ORGanisaTiOn


10.1The guidance centre is developmen-tally embedded into the environment in which it works; it works within its parent institution in a way that ena-bles it the necessary professional autonomy and working conditions suitable for the mission it has as a regional information and guidance centre.

10.1.1Orientation into development.

10.1.1.1The guidance centre determines the development strategy within its model at least for the period that is coordinated with the timeframe of the adopted regional development programme.

10.1.1.2The annual plan of the guidance centre reflects the needs of the nar-rower and wider milieu and takes into account the needs as deter-mined in the regional development programme.

10.1.2Professional autonomy

10.1.2.1The institution and the guidance centre have determined the ques-tions that are considered strictly pro-fessional and are decided upon independently by the guidance cen-tre manager or the manager with her/his co-workers in the centre.

10.1.2.2The institution and the centre have defined the questions that are co-decided or decided upon by the director of the institution.

10.1.2.3The guidance centre, in relationship to its parent institution, independent-ly decides upon professional ques-tions that touch the work of the guidance centre.

149

aRea10:ManaGeMenT,aDMinisTRaTiOn,ORGansaTiOn(continued)


10.1The guidance centre is developmen-tally embedded into the environment in which it works; it works within its parent institution in a way that ena-bles it the necessary professional autonomy and working conditions suitable for the mission it has as a regional information and guidance centre.(continued)

10.1.3The normative organisation of the guidance centre position and its activity.

10.1.3.1The position of the guidance centre is normatively organised within the institution.

10.1.3.2The institution has adjusted, or spe-cifically created and passed norma-tive acts that are required for the smooth operation of the guidance centre (for example, personal data protection in the centre, public infor-mation, job classification, work hours …).

10.2The organisation of work in the guid-ance centre is effective and as such supports the guidance process, the achievement of good results and effects of work.

10.2.1The role and position of the guid-ance centre manager

10.2.1.1The guidance centre manager has defined responsibilities and compe-tencies that allow him/her to perform his/her tasks.

10.2.1.2The guidance centre manager organises her work and the work of her co-workers in an effective way that guarantees good results.

10.2.1.3The guidance centre manager sup-ports team work, professionalism, responsibility and quality.

10.2.1.4The guidance centre manager plans and guides professional develop-ment of the staff in the guidance centre.

10.2.1.5The guidance centre manager devel-ops positive communication with the environment, strategic and profes-sional partners, within the institution in which he works, with co-workers and with clients.

10.2.2The role and position of counsellor(s) in the guidance centre

10.2.2.1Counsellor(s) in the guidance centres have responsibilities and competen-cies defined by the guidance centre model, and these allow them to per-form their tasks.

150



10.2The organisation of work in the guid-ance centre is effective and as such supports the guidance process, the achievement of good results and effects of work (continued)

10.2.2The role and position of counsellor(s) in the guidance centre (continued)

10.2.2.3The guidance centre counsellors do their work in an effective way that guarantees good results.

10.2.3The role and position of other staff in the guidance centre (institution direc-tor, information system support tech-nician, administrative, accounts and technical support employees)

10.2.3.1Other employees at the guidance centre have their responsibilities and competencies determined according to the guidance centre model that allows them to fulfil their role.

10.2.3.2Other employees in the guidance centre do their work in an effective way that guarantees good results.

10.2.4Connecting the work of the workers in the guidance centre and in the parent institution

10.2.4.1It is precisely determined in which cases the managers or employees of the guidance centre can also per-form tasks for other activities of the parent institution (of the guidance centre).

10.2.4.2The work that the guidance centre manager or employees do for the parent institution is recorded and evaluated from the funds that are not the funds of the guidance centre.

10.2.4.3It is precisely specified, which employees of the parent institution are included in the work of the guid-ance centre, with what purpose, to what extent and with what responsi-bilities.

10.2.4.4The work of the employees of the parent institution do for the guidance centre is recorded and evaluated from the funds of the guidance centre.

151



10.3Managing money and other guid-ance centre funds is transparent and effective.

10.3.1Managing money and other guid-ance centre funds

10.3.1.1The guidance centre manager pre-pares expert groundwork to plan for the necessary monetary and other funds for the undisturbed work of the guidance centre.

10.3.1.2Every year, the financial plan is pre-pared on time and it defines the nec-essary means for the operation and development of the guidance centre.

10.3.1.3The guidance centre manager and the director/principal of the parent institution co-decide on the planning and spending the monetary and other funds.

10.3.2The ability of acquiring monetary and other funds

10.3.2.1The guidance centre manager moni-tors and reacts to the possibilities to acquire the necessary monetary and other funds for the operation of the guidance centre.

10.3.3Effectiveness in spending monetary and other funds

10.3.3.1The manager and the employees of the guidance centre analyse the effectiveness of the monetary and other funds spending.

10.3.4Transparency of the spending of monetary and other funds

10.3.4.1Money income and expenses are transparently recorded and have a base in the results of work.

ISBN 978-961-6130-82-0COBISS.SI-ID 244323328

Model presojanja in razvijanja kakovostiv svetovalnih središčih za izobraževanje odraslih

Izdal: Andragoški center SlovenijeAvtorice: mag. Tanja Možina, Sonja Klemenčič, mag. Tanja Vilič Klenovšek, Jerca RupertJezikovno pregledala: Marjana KunejOblikovanje: Nina ŠpolarDTP: Ksenija KonvalinkaTisk: Tiskarna Pleško d.o.o.Naklada: 450 izvodovPublikacija je brezplačna.

MODEL PRESOJANJA IN RAZVIJANJA KAKOVOSTI V SVETOVALNIH SREDIŠČIH

ZA IZOBRAŽEVANJE ODRASLIHTanja Možina, Sonja Klemenčič, Tanja Vilič Klenovšek, Jerca Rupert

Pripravo in izdajo publikacije sta financirala Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada ter Ministrstvo za šolstvo in šport Republike Slovenije. Projekt se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja človeških virov za obdobje 2007-2013, razvojne prioritete „Razvoj človeških virov in vseživljenjskega učenja“ in prednostne usmeritve „Izboljševanje kakovosti in učinkovitosti sistemov izobraževanja in usposabljanja.“

ISBN 978-961-6130-82-0

9 7 8 9 6 1 6 1 3 0 8 2 0

Ovitek metode.indd 1 9.11.2009 13:17:51

MODEL PRESOJANJA IN RAZVIJANJA KAKOVOSTI V ...poki.acs.si/documents/N-49-6.pdfnje, kateri vidik,...

Documents

Transcript of MODEL PRESOJANJA IN RAZVIJANJA KAKOVOSTI V ...poki.acs.si/documents/N-49-6.pdfnje, kateri vidik,...