davčna št.: 75827735, matična št.: 5300177, št. računa pri Banki Slovenije: SI56 0110 0630 0109 972

MINISTRSTVO ZA PROMET

DIREKCIJA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA CESTE

www.dc.gov.si, e-pošta: gp.drsc@gov.si, Tržaška cesta 19, 1000 Ljubljana, t: +386 (0)1 478 8002, f: +386 (0)1 478 8123

REPUBLIKA SLOVENIJA

SPOROČILO ZA JAVNOST

Organiziranost in pripravljenost Direkcije Republike Slovenije za ceste na izvajanje zimske službe v sezoni 2009/2010

LJUBLJANA, 9. novembra 2009 – Za izvedbo zimske službe na 5.996 kilometrov dolgem državnem

cestnem omrežju, katerega upravljalec je Direkcija Republike Slovenije za ceste, bo v zimski sezoni

2009/2010 skrbelo do 1.130 delavcev devetih koncesionarjev. Slednji skupaj razpolagajo s 390

snežnimi plugi različnih vrst, 233 vlečnimi posipalci, 108 avtomatskimi posipalci, 31 snežnimi rezkarji

ter 625 drugimi vozili in mehanizacijo (nakladalci, poltovorna, tovorna in specialna vozila in stroji).

Z uveljavitvijo nove odredbe o omejitvi prometa - Odredba o spremembah Odredbe o omejitvi

prometa po cestah v R Sloveniji (Ur. List RS št. 62/2009) - s katero je ukinjeno samoizločanje tovornih

vozil na avtocestah, pričakujemo v letošnji zimski sezoni nespoštovanje uredbe o samoizločanju tudi

na cestah v upravljanju Direkcije RS za ceste. Vozniki tovornih vozil si bodo namreč prizadevali čim

prej priti na avtocesto, zaradi česar bo ob morebitnih okvarah ali zdrsih tovornih vozil prihajalo do

oviranja prometa in zastojev.

Organiziranost zimske službe

Uradno se zimska služba vsako leto vzpostavi 15. novembra in deluje do 15. marca prihodnjega leta, v

kolikor to narekujejo vremenske razmere, ki onemogočajo normalno vzpostavitev prevoznosti cest, pa deluje

tudi izven navedenega termina. Tako je v letošnjem letu prva zimska akcija bila uspešno izvedena 3.

novembra, slaba dva tedna pred uradnim pričetkom zimske službe.

Zimska služba obsega sklop dejavnosti in opravil, potrebnih za omogočanje prevoznosti cest in varnega

prometa v zimskih razmerah. Zimske razmere nastopijo takrat, ko je zaradi zimskih pojavov (sneg, poledica,

sodra, žled ipd.) lahko ogroženo normalno odvijanje prometa.

Kljub nasprotnemu prepričanju in pričakovanjih javnosti, prevoznost cest v zimskem obdobju ne pomeni, da

so ceste prevozne tako kot v drugih letnih časih. Prevoznost je zagotovljena, če višina snega na cestah I. in II.

prednostnega razreda ne presega 10 cm in na drugih cestah 15 cm, promet pa je možen s predpisano zimsko

opremo vozil.

Večina akcij zimske službe se prične z izvedbo preventivnega posipanja, s pluženjem pa se prične, ko je na

vozišču 3-5 centimetrov snega, pri čemer na koncu plužne poti količina snega na vozišču znaša največ deset

centimetrov. Mnenje javnosti, da se ekipe odpravijo na teren oz. pričnejo s pluženjem šele takrat, ko je na

vozišču 10 oz. 15 cm snega, je napačno. V času izredno močnega sneženja, ob močnih zametih in snežnih

plazovih je zelo težko zagotoviti prevoznost vseh cest naenkrat. Podobno velja v primeru poledice, če je

zaradi dežja cesta gladka in poledice ni mogoče odpraviti z razpoložljivimi tehničnimi sredstvi. Posipanje

soli je namreč nujno za preprečitev sprijemanja snega s cestiščem. V kolikor pred snežnimi padavinami

dežuje, se sol s cestišča spere, zato pride do sprijemanja snega s podlago in je pluženje močno oteženo.

Obseg vzdrževalnih del v zimskem času Delovanje zimske službe je opredeljeno v ''Pravilniku o vrstah vzdrževalnih del na javnih cestah in nivoju

rednega vzdrževanja javnih cest'' (Ur. list RS, št. 62/98). Redno vzdrževanje cest v zimskem času obsega:

pripravljalna dela pred nastopom zimske službe (izdelava izvedbenega programa zimske službe,

priprava mehanizacije, prometne signalizacije in opreme, posipnega materiala, namestitev

dopolnilne prometne signalizacije na nevarnih mestih, postavitev snežnih kolov, namestitev naprav

in ureditev za zaščito pred snežnimi zameti, usposabljanje in strokovno izobraževanje delavcev za

dela zimske službe, obsekovanje rastlinja in ureditev odvodnjavanja);

nadzor nad stanjem prevoznosti in razmerami na cestah;

odstranjevanje snega na vozišču in posipanje vozišč;

pravočasno in redno obveščanje javnosti o stanju in prevoznosti cest ter o voznih razmerah na

cestah;

odstranjevanje dopolnilne prometne signalizacije po koncu zimske službe in čiščenje vozišč.

Zagotavljanje prevoznosti posameznih cest po prioritetah Ceste so v "Pravilniku o vrstah vzdrževalnih del na javnih cestah in nivoju rednega vzdrževanja javnih cest"

razdeljene v šest prednostnih razredov glede na:

kategorijo oz. povezovalni pomen,

gostoto in strukturo prometa,

geografsko-klimatske razmere in

krajevne posebnosti.

2

Zagotavljanje prevoznosti cest glede na prednostne razrede

1. razred: Vanj so uvrščene avtoceste in hitre ceste, na katerih mora biti prevoznost zagotovljena 24

ur na dan. Ob sneženju mora biti prevoznost zagotovljena na celotnem vozišču, pomembnejših

križanjih, dovozih k večjim parkiriščem, prevozni pa morajo biti tudi odstavni pasovi. Ob močnem

sneženju mora biti prevozen vsaj en vozni pas in dovozi k večjim parkiriščem.

2. razred: V tem razredu so glavne ceste, glavne mestne ceste in pomembnejše regionalne ceste.

Ceste morajo biti prevozne med 5. in 22. uro, ob sneženju so med 22. in 5. uro možni do dvourni

zastoji.

3. razred: Ostale regionalne ceste, pomembnejše lokalne ceste, zbirne mestne in krajevne ceste, ki

morajo biti prevozne med 5. in 20. uro. Ob sneženju so možni dvourni zastoji predvsem med 20. in

5. uro.

4. razred: Vanj so uvrščene ostale lokalne ceste, mestne in krajevne ceste. Prevoznost bo praviloma

zagotovljena med 7. in 20. uro, vendar so ob sneženju možni krajši zastoji. Ob močnejših snežnih

padavinah so možni tudi enodnevni zastoji.

5. razred: Javne poti, parkirišča in kolesarske povezave, kjer se prevoznost cest zagotavlja ob

upoštevanju krajevnih potreb. Ob sneženju so možni enodnevni, ob močnejšem sneženju pa tudi

večdnevni zastoji.

6. razred: V ta razred so uvrščene ceste, ki so v zimskih razmerah zaprte.

V skladu z delitvijo cest v šest prednostnih razredov sodi 20 % oz. ca. 1200 kilometrov cest v upravljanju

Direkcije RS za ceste v drugi razred, 80 % oz. ca. 4.800 kilometrov cest pa v tretji prednostni razred. Za

ceste drugega razreda velja, da se prevoznost na njih zagotavlja med 5. in 22. uro, medtem ko se v nočnem

času dopuščajo do dvourni zastoji. Podobno velja tudi za ceste tretjega razreda, le da je v tem primeru

interval prevoznosti določen med 5. in 20. uro.

Ekipe se odpravijo na teren takoj ob nastopu zimskih razmer. Tudi posipanje se izvaja preventivno ob

nastopu okoliščin, ko lahko nastopi poledica. Pri posipanju se količina posipnih materialov prilagaja

prometno varnostnim zahtevam in ekološkim vplivom na okolje ter vplivom na cestne objekte. Direkcija RS

za ceste preko koncesionarjev izvaja zimsko službo izključno na državnih cestah in površinah (na primer

avtobusna postajališča ob državnih cestah) v svojem upravljanju, nikakor pa v ta obseg niso vključeni

dostopi do individualnih zgradb, dvorišča oziroma druge površine. Večkrat lahko zasledimo očitke, da se

vozila zimske službe po cestah vozijo z dvignjenim plugom. Poudariti je treba, da vsak upravljavec skrbi za

prevoznost cest, ki so v njegovi pristojnosti. Tako voznik snežnega pluga, ki je zadolžen za pluženje na

cestah v upravljanju Direkcije RS za ceste, pri vožnji po občinski cesti pluženja ne bo izvajal.

Pričakovane povprečne količine snežnih padavin v povezavi z želenim standardom tako narekujejo

intenzivnost pluženja na cestah drugega razreda na vsaki dve uri in na cestah tretjega razreda na pet ur.

3

Oprema, osebje in količina posipnih materialov je dimenzionirana in vzdrževana v obsegih, ki omogočajo

takšen način dela. Izračuni in izkušnje kažejo, da je izrabljenost opreme ob takem načinu izvajanja zimske

službe nizka, povečevanje zmogljivosti pa ne bi bilo smiselno. Seveda pa narava lahko kadarkoli ustvari

pogoje, ko zaradi intenzivnosti vremenskih pojavov želenega standarda ni mogoče racionalno vzdrževati.

Poročilo o pripravljenosti na zimo 2009-2010

Direkcija RS za ceste upravlja s skupaj 5.996 kilometrov državnih cest (nekatere hitre ceste, glavne ceste I.

in II reda ter regionalne ceste I., II., in III. reda). Zimsko vzdrževanje teh cest izvajajo koncesionarji, ki

tekom celega leta izvajajo redno vzdrževanje cest.

Glede na obseg izvajanja rednega vzdrževanja državnih cest so slednje razvrščene v 9 območij, ki jih

vzdržujejo koncesionarji:

območje 1 – VOC Celje;

območje 2 – Cestno podjetje Nova Gorica ;

območje 3 – CPK Koper;

območje 4 – Cestno podjetje Kranj;

območje 5 – Cestno podjetje Ljubljana;

območje 6 – Cestno podjetje Maribor;

območje 7 – Cestno podjetje Murska Sobota ;

območje 8 – CGP Novo mesto;

območje 9 – Cestno podjetje Ptuj.

Razpoložljiva mehanizacija in posipni materiali

Priprava zimske mehanizacije, posipnih materialov ter organizacija in usposabljanje osebja za zagotavljanje

prevoznosti državnih cest sodi v predhodne aktivnosti, s katerimi se prične poldrugi mesec pred zimsko

službo. Na osnovi izvedbenih programov zimske službe bo za zimsko sezono 2009/2010 na državnih cestah

skrbelo do 1130 delavcev, odvisno od stopnje pripravljenosti oziroma intenzitete padavin; razpoložljivih pa

je skupaj z rezervami v primeru okvar:

390 snežnih plugov različnih vrst,

231 vlečnih posipalcev,

108 avtomatskih posipalcev,

31 snežnih rezkarjev,

625 drugih vozil in mehanizacije (nakladalci, poltovorna, tovorna in specialna vozila in stroji).

Direkcija RS za ceste je letos sklenila 3-letne koncesijske pogodbe, ki koncesionarjem narekujejo tudi

nabavo posipnega materiala, kar je bila doslej skrb Direkcije.

Kot posipni materiali za preprečevanje in odpravljanje poledice bodo tudi v letošnji zimi uporabljani:

4

sol (natrijev klorid), ki se uporablja pri temperaturi do –8°C;

mokro soljenje (mešanica soli in raztopine kalcijevega klorida ali magnezijevega klorida), ki

učinkuje do temperature -18°C in je namenjeno za preventivno posipavanje, predvsem pa za

preprečevanje in odstranjevanje poledice;

mešanica soli in drobirja, ki se uporablja v izjemnih primerih, ko vremenske razmere in stanje

cestišča to narekujejo (žled ali poledenelo vozišče);

drobir, ki se uporablja le izjemoma v primeru poledenelega vozišča ali strnjenega snega na vozišču.

Načeloma se drobir ne uporablja za posipanje avtoceste, hitrih in glavnih cest, temveč samo

izjemoma na regionalnih ter na makadamskih cestah (pri slednjih je uporaba drobirja obvezna).

Ceste iz prvega razreda bodo posipane takoj ob nastopu okoliščin, v katerih se lahko pričakuje poledica

(vlažne ali mokre ceste, nizke temperature). Pri posipanju cest in količini uporabljenih posipnih materialov

so poleg prometno – varnostnih upoštevani tudi ekološki vidiki vpliva posipnih materialov na okolje in

predvsem na cestne objekte.

Poraba posipnih materialov

(1995/1996 – 2008/2009)

SEZONA NATRIJEV KLORID

(t)

KALCIJEV KLORID

(t)

MAGNEZIJEV KLORID

(t)

DROBIR (m3)

1995/1996 40.609 704 0 56.517

1996/1997 31.484 667 0 48.678

1997/1998 16.139 425 0 14.829

1998/1999 49.884 197 473 54.090

1999/2000 42.878 0 402 41.628

2000/2001 19.994 0 161 15.219

2001/2002 37.487 146 376 27.410

2002/2003 48.035 37 548 31.931

2003/2004 51.201 0 426 41.818

2004/2005 49.632 0 505 36.132

2005/2006 76.446 0 570 62.520

2006/2007 18.183 0 288 12.066

2007/2008 35.314 0 652 19.756

2008/2009 59.210 0 744 35.875

5

Cestno-vremenske postaje v Sloveniji

Zaradi boljšega in učinkovitejšega izvajanja del v zimski službi je na državnih cestah v upravljanju Direkcije

RS za ceste nameščenih 18 cestno-vremenskih postaj, namestitev postaje na cestnem odseku Predel – Bovec

je v teku.

Lokacije cestno-vremenskih postaj Št. Cesta Odsek Naziv odseka

1 G1-5 329 Šmarjeta – Rimske Toplice 2 G1-4 1262 Črnova - Arja vas 3 R1-207 1058 Črni vrh - Col 4 R2-409 304 Planina - Ravbarkomanda 5 R1-201 205 Kraje - Hrušica 6 R1-209 1089 Bled - Soteska 7 G2-108 1181 Šentjakob - Ribče 8 R2-409 301 Vrhnika - Logatec 9 G1-1 241 Dravograd - Radlje 10 G1-4 1259 Slovenj Gradec - Zgornji Dolič 11 G1-3 315 Lenart - Ihova 12 H1-1 221 Trebnje - Karteljevo 13 R1-216 1177 Soteska - Črmošnjice 14 R2-447 291 Ločica - Trojane 15 R1-211 211 Kranj (Labore) - Jeprca 16 R1-210 1108 KR (Primskovo-Labore) 17 G2-105 256 Novo mesto(Revoz) - Metlika 18 G1-3 315 Lenart - Gornja Radgona 19 R1-203 1002 Predel – Bovec (postavitev v teku)

Zagotavljanje prevoznosti na problematičnih odsekih Glede na tehnične lastnosti cestnih odsekov in pričakovane vremenske razmere na cestah v upravljanju

Direkcije RS za ceste posebej izstopa 59 cestnih odsekov, ki so v zimskem času še posebej problematični.

(Seznam odsekov je naveden na koncu gradiva).

Zagotavljanje prevoznosti preko prelaza Vršič in Pavličevega sedla

Za vzpostavitev prevoznosti na cesti preko prelaza Vršič bodo izvajalci zimske službe v času trajanja zimske

službe plužili vozišče, kot posipni material pa se bo uporabljala mešanica drobirja in soli.

Ker gre za cesto, ki je umeščena v geografsko zelo zahtevno območje, ima Direkcija RS za ceste sklenjeno

pogodbo z Agencijo RS za okolje, ki daje mnenje k odprtju cest, kadar obstaja nevarnost plazov. Za odprtje

ceste se Direkcija RS za ceste odloči na podlagi pozitivnega mnenja Agencije RS za okolje, ki s tem tudi

pisno potrdi, da nevarnost plazov ne obstaja. V kolikor bodo obstajale nevarnosti snežnih plazov, bo cesta

preko prelaza Vršič zaprta za ves promet.

6

V skladu z dogovorom z upravljalci cest v Avstriji si bomo prizadevali, da bi bila cesta preko Pavličevega

sedla v letošnji zimi odprta za promet.

Vpliv tovornega prometa na izvajanje zimske službe Stanje prometa na slovenskih cestah

Prometne obremenitve slovenskih cest spremljamo že od leta 1954. V tem času se je promet zelo povečal.

Pomemben je delež tovornega prometa, ki bistveno zmanjšuje prepustnost slovenskih cest, kar je še bolj

izrazito v času zimskih voznih razmer.

Posebej je treba opozoriti na visoko rast tovornega prometa na glavnih smereh po vključitvi Slovenije v

Evropsko unijo. Prav tovorna vozila, še posebej tista s priklopniki in pol priklopniki, imajo največji vpliv na

izvajanje zimske službe. Zaradi konstrukcijskih značilnosti so ta najbolj podvržena zdrsom, ko pa enkrat

obtičijo, jih je zaradi velike mase in pomanjkanja prostora težko odstraniti. Velika masa, v normalnih

razmerah, zagotavlja dober oprijem gume z voziščem, zato so pogostokrat prav tovorna vozila opremljena s

pnevmatikami z nezadostnim profilom. To v primeru nastopa zimskih razmer predstavlja »tvorni« dejavnik

za povzročitev zastoja.

Za promet tovornih vozil v Sloveniji se po zakonodaji lahko uveljavljajo splošne in posebne omejitve.

Splošne in posebne omejitve za zimske razmere opredeljujeta:

»Odredba o spremembah Odredbe o omejitvi prometa po cestah v R Sloveniji« (Ur.l.RS št. 62/2009)

in

»Pravilnik o omejitvi uporabe državnih cest za promet tovornih vozil, katerih največja dovoljena

masa presega 7,5 ton« (Ur. list RS, št.: 84/2007).

Posebej za zimske razmere je v predpisih določeno, da je vožnja za vozila s priklopniki in pol priklopniki, ter

tista naložena z nevarnimi snovmi na vseh slovenskih cestah prepovedana. Ob cestah so v ta namen

predvidena mesta za izločanje, v izjemnih primerih pa je po predhodnem dogovoru in v sodelovanju s

Policijo in vzdrževalci avtocest možno izločanje tudi na odstavnem pasu avtoceste. Navedena tovorna vozila,

ki se nahajajo na državni cesti, se morajo, ko se sneg začne oprijemati vozišča, sama izločiti iz prometa.

Neustrezno ravnanje voznikov, ki z nadaljevanjem vožnje ogrožajo udeležence v prometu, ob zdrsu pa sebi

in mnogim ostalim povzročijo nepotrebno zamudo in velike stroške, se kaže v tem, da se praviloma

zaustavijo le ob navzočnosti Policije. Ocenjuje se, da povprečni čas zastoja zaradi ovire na zasneženi cesti

traja dve uri in petdeset minut. Ocena stroškov posameznega zastoja, ki lahko nastane na kritičnih mestih

državnega cestnega omrežja znaša od nekaj 400 EUR za zastoj najmanjšega obsega v nočnem času pa do več

kot 100.000 EUR za zastoj največjega obsega v dnevnem času.

7

Oprema vozil v zimskem času

Kljub vsem naporom vzdrževalcev, da bi v zimskih razmerah zagotovili nemoteno odvijanje prometa, brez

pomoči tvornega in osveščenega sodelovanja uporabnikov cest, ne gre. Ob zimskih razmerah na širšem

območju oziroma ob spletu neugodnih okoliščin na določeni lokaciji se lahko zgodi, da se bosta na vozišču

pojavila sneg in/ali led. Zato je še posebej pomembno, da so naša vozila primerno vzdrževana in opremljena.

Pot v zimskih razmerah mora biti načrtovana. Pred potjo je priporočljivo in modro preveriti stanje cest in

vremensko napoved. Poleg informacij, ki so uporabnikom dostopne preko radia in televizije, je uporabnikom

na voljo tudi internet, kjer je mogoče spremljati ažurne posnetke video kamer na 50 lokacijah. Vse te

informacije nam dajejo možnost izbora alternativne poti, oziroma alternativnega sredstva prevoza. V zimskih

razmerah je treba računati z daljšim časom potovanja, zato se na pot odpravimo prej.

Če se vožnji v snegu in ledu ne da izogniti, je treba storiti vse za zmanjšanje tveganja. Hitrost vožnje je treba

zmanjšati in prilagoditi razmeram na cesti. Kljub prednostim in večji možnosti štirikolesnega pogona ta

ugotovitev velja tudi za voznike terenskih in podobnih vozil. Če pa vendarle ostanemo v zastoju na cesti,

poskusimo omogočiti prehod vozilom zimske službe. Pogosto namreč ravno zastoji, ki nastanejo zaradi

neprimernega ravnanja voznikov, povzročijo, da vzdrževalci cest ne morejo dobro opraviti svojega dela.

Vsekakor velja, da bo v zimskem času mnogo manj hude krvi in jeze, če bomo vsi uporabniki cest ravnali v

skladu s svojo pričakovano vlogo.

Obveščanje javnosti o stanju in prevoznosti cest v času zimske službe

Informacije o stanju in prevoznosti državnih cest vozniki lahko pridobijo:

preko prometno-informacijskega centra za državne ceste (PIC), kjer je aktualne informacije mogoče

pridobiti s klicem na kratko številko 1970 – (24 ur na dan jih posredujejo operaterji klicnega

centra);

S spremljanjem različnih medijev

ter na spletni strani www.promet.si, kjer si lahko ogledajo tudi posnetke stanja cest, pridobljene s

kamerami za video – nadzor prometa.

Strokovne službe Direkcije RS za ceste si v sodelovanju s koncesionarji vsako leto prizadevamo, da bi

uporabnikom v času zimskih voznih razmer zagotovili čim boljše vozne razmere. Ob tem pa je potrebno

upoštevati racionalno porabo opreme, materiala in človeških virov ter predvsem posebnost zimskih

vremenskih razmer.

8

Problematični odseki državnih cest v zimskem času PU NOVA GORICA

cesta odsek potek stacionaža vzrok

R1-203 1004 Žaga - Kobarid 13,0 Zastoji v Trnovskih klancih zaradi tovornjakov

G2-102 1040 Peršeti - Most na Soči 1,0 Zastoji na klancih v Tolminu

G2-103 1008 Ušnik - Plave 15,5 Zastoji tovornjakov v Ročinjskem klancu in zdrsi v Globnem

G1-12 344 Razdrto - Ponanos 8,5 Zapora HC, poskusi vožje po stari cesti čez Rebernice

G2-102 1034 Sp. Idrija - Godovič 4,0 Zastoji v Zali

PU MARIBOR

cesta odsek potek stacionaža vzrok

G1-9 351 Jurovci-Gruškovje 3,5 Kontrola zimske opreme, izločanje v snežnih razmerah (Motel Podlehnik)

G1-9 351 Jurovci-Gruškovje 9,0 Kontrola zimske opreme, izločanje v snežnih razmerah (stari mejni prehod Gruškovje)

G1-2 250 Spuhlja-Ormož 5,8 Kontrola zimske opreme, izločanje v snežnih razmerah (Žiher Petrol)

G1-2 1313 Ormož-Središče ob Dravi 10,5 Kontrola zimske opreme, izločanje v snežnih razmerah (stari mejni prehod Središče ob Dravi)

R2-449 315 Lenart - Gornja Radgona 1,1 Cesta v smeri Gor. Radgone, čez Elblov klanec brez zimske opreme ni prevozna

G1-1 245 Ruta - MB (Kor. Most) 10,5 V križišču za Ruše lahko vozila berz zimske opreme preusmerimo nazaj na v mesto Maribor

R2-430 276 Sl. Bistrica - Ložnica 0,0 V smeri Sl. Konjic in smeri Poljčan pozimi nastajajo zastoji, zaradi vozil brez zimske opreme

R1-219 1410 Poljčane 0,7 Cesta v smeri Podplata čez klanec Pečica brez zimske opreme ni prevozna

PU MURSKA SOBOTA

cesta odsek potek stacionaža vzrok

R2 -449 315 Lenart - Gornja Radgona 14,5 Zastoji v območju Plitvičkega vrha -težka tovorna vozila (vzpon, osojna lega)

R1 -230 1310 Ljutomer - Pavlovci 2,0 Zastoji v klancu Kačure - težka tovorna vozila (vzpon, osojna lega)

PU CELJE

cesta odsek potek stacionaža vzrok

G1-4 1260 Zg. Dolič - Velenje 2,3 Soteska Huda Luknja (osojna lega ob vodi)

G2-107 1275 Šentjur - Mestinje 6,4 Zastoji na klancu Halar (glavna cesta proti MP-velika gostota vozil)

G2-107 1275 Šentjur - Mestinje 11,2 Zastoji na klancu Smeh (glavna cesta proti MP-velika gostota vozil)

R1-219 1237 Poljčane - Podplat 3,0 Zastoji na klancu Pečica (zameti – barjere)

PU LJUBLJANA

cesta odsek potek stacionaža vzrok

G2-106 261 Škofljica - Rašica 2,5 Zastoj na klancu v Pijavi Gorici

G2-106 262 Rašica - Žlebič 3,0 Zastoj na klancu iz V.Lašč proti Retjam

9

G2-108 1182 Ribče - Litija 5,1 Zastoj na klancu proti Zg. Hotiču

R1-221 1222 Hrastnik - Šmarjeta 0,0 oz. 3,5 Zastoj na klancu iz Hrastnika proti Dolu oz. Dola proti Marnem

R1-221 1227 Trojane - Izlake 2,5 Zastoj na klancu proti Trojanam

R2-415 1217 Drtija - Izlake 6,0 oz. 7,5 Prelaz Kandrše - zastoji iz smeri Moravč oz. Zagorja (največ iz zagorske smeri kadar se želijo izogniti klancu na Trojane)

R2-447 291 Ločica - Trojane 3,7 Klanec viadukt Baba - vožnja tovornih vozil v primeru zastojev na AC

R2-447 292 Trojane - Želodnik 3,0 Trojanski klanec - vožnja tovornih vozil v primeru zastojev na AC

R2-409 301 Vrhnika - Logatec 2,5 Vrhniški klanec - vožnja tovornih vozil v primeru zastojev na AC

R2-414 1349 Kamnik - Ločica 14,5 Zastoj na klancu v smeri Ločice

R2-414 1349 Kamnik - Ločica 18,0 Zastoj na klancu v smeri Kamnika

R1-225 1084 Stahovica - Črnivec 3,0 Zastoj na klancu v smeri- Črnivca

R1-225 1084 Stahovica - Črnivec 6,0 Zastoj na klancu v smeri Črnivca

R1-211 212 Jeprca - Lj.(Šentvid) 2,8 Kraj Medvode, zastoj v smeri Jeprce

R1-212 1117 Rakek - Cerknica 2,1 Zastoj v smeri Cerknice

R1-212 1118 Cerknica - Bl. Polica 9,5 Kraj Bločice, zastoj v smeri Sodražice

R1-212 1119 Bl.Polica - Sodražica 0,5 Zastoj v smeri Sodražice

R1-212 1119 Bl.Polica - Sodražica 9,0 Zastoj v smeri Cerknice

R1-213 1365 Bl.Polica - Pudob 2,8 Zastoj v smeri Bl. Police

G2-106 265 Livold - Fara 0,0 Pregled opreme pred vstopom v klanec

R1-212 1120 Sodražica - Žlebič 0,0 Pregled opreme pred vstopom v klanec

PU NOVO MESTO

cesta odsek potek stacionaža vzrok

H-1 221 Trebnje - Karteljevo 5,8 in 6,8 Zastoj na klancu zaradi neuporabe zimske opreme

G2-105 256 Novo mesto (Revoz) -

Metlika 1,0 in 22,4 Zastoj na klancu zaradi neuporabe zimske opreme

R1-215 1162 Trebnje - Mokronog 3,5 in 4,1 Zastoj na klancu zaradi neuporabe zimske opreme

R1-216 1177 Soteska - Črmošnjice 11,5 Zastoj na klancu zaradi neuporabe zimske opreme

R1-216 1178 Črmošnjice - Črnomelj 9,5 Zastoj na klancu zaradi neuporabe zimske opreme

R3-651 1198 Trebnje-Novo mesto(Bučna

vas) 1,2 Zastoj na klancu zaradi neuporabe zimske opreme

PU KRŠKO

cesta odsek potek stacionaža vzrok

R1-219 1241 Bistrica ob Sotli - Bizeljsko 2,5 Zastoj na klancu zaradi neuporabe zimske opreme

PU SLOVENJ GRADEC

cesta odsek potek stacionaža vzrok

G1-1 241 Dravograd - Radlje Dravograd -

Radlje Križišče med G1-1 in R2-434 pozimi nastajajo zastoji, zaradi vozil brez zimske opreme

10

11

G1-4 1259 Sl. Gradec - Zg. Dolič Sl. Gradec - Zg. Dolič

Cesta v smeri Sl. Gradca, čez Mislinjski klanec brez zimske opreme ni prevozna

PU POSTOJNA cesta odsek potek stacionaža vzrok

G1-7 356 Starod – Podgrad 0,5 Zastoji na klancu od meje z RH proti Podgradu zaradi tovornjakov

R2-404 1379 Podgrad – Ilirska Bistrica 6,0 Zastoji na klancih v Harijah

R2-409 304 Planina – Ravbarkomanda 3,0 Zastoji na klancu od Planine do Ravbarkomande zaradi tovornjakov

PU KOPER

cesta odsek potek stacionaža vzrok

R2-409 308 Senožeče – Divača 4,5 Zastoji na klancu Čebulovica zaradi tovornjakov

R2-445 349 Senožeče – Sežana 7,5 Zastoji na klancu v Štorjah

R1-204 1013 Branik –Štanjel 7,5 Zastoji na klancu pred Štanjelom

R3-618 6807 Branik - Komen 1,0 Zastoji zaradi klanca iz Branika proti Komnu

G1-7 353 Kozina – Krvavi potok 2,4 Zastoji na klancu od meje z RI proti Kozini zaradi tovornjakov v tranzitu

R2-409 311 Kozina - Kastelec 8,5 Zapora AC, vožnja tovornjakov po stari cesti čez Črni Kal

R2-409 312 Kastelec – Rižana 0,9 Zapora AC, vožnja tovornjakov po stari cesti čez Črni Kal

Dodatne informacije:

Tina Bučić, Nina Rangus • www.dc.gov.si • gp.drsc@gov.si • 01 306 82 93

DODATNE INFORMACIJE: Marjan Koler, Služba za komuniciranje DARS d.d., tel.: 01/300-99-20, gsm: 031/300-600, faks: 01/300-99-33, e-mail: pr@dars.si; www.dars.si

DARS d.d. pripravljen na zimo

LJUBLJANA, 9. november 2009 – V zimsko službo oziroma zimsko vzdrževanje avtocestnega

sistema bo v sezoni 2009/2010 vključenih približno 440 delavcev Družbe za avtoceste v Republiki

Sloveniji (DARS d.d.). Letos je DARS d.d. predal prometu dodatnih približno 40 kilometrov

odsekov avtocest in hitrih cest, in sicer 19,8 kilometrov dolg odsek med Slivnico in Draženci, 10-

kilometrski odsek med Razdrtim in Vipavo ter 10,5 kilometrov dolg avtocestni odsek med Pesnico

in Slivnico. Delavci DARS d.d. bodo v letošnji zimi vzdrževali skupno približno 592 kilometrov

avtocest in hitrih cest, poleg tega pa še skoraj 200 kilometrov razcepov, priključkov in servisnih

poti. Za prevoznost avtocest in hitrih cest bodo tudi letos skrbeli z 249 vozili, do konca leta pa je

predvidena dobava 16 novih preglednih vozil, pri katerih gre večinoma za menjavo s starimi. DARS

d.d. ima za letošnjo sezono pogodbeno zagotovljenih nekaj več kot 40.000 ton posipnih materialov

ter dodatne posipalce in pluge.

Voznice in vozniki naj se v primeru napovedi snega odpravijo na pot prej kot običajno in upoštevajo naj

dejstvo, da so zgostitve prometa na slovenskih avtocestah in hitrih cestah še zlasti v prometnih konicah

že v dneh, ko ni nobene vremenske posebnosti in tudi ni prometnih nezgod ali del na cestah, zato

razmere na cestah v sneženju ne morejo biti boljše kot v običajnih razmerah.

Zimske razmere nastopijo takrat, ko je zaradi zimskih pojavov (sneg, poledica in drugo) lahko ogrožen

normalen potek prometa. V obdobju zimske službe, od 15. novembra tekočega leta do 15. marca

naslednjega leta, vzdrževalci ceste vzdržujejo skladno z izvedbenim programom zimske službe. V tem

obdobju se voznice in vozniki lahko odpravijo na pot s svojimi vozili le z obvezno zimsko opremo, ta

oprema pa je obvezna tudi v primeru, da zimske razmere nastopijo že pred 15. novembrom ali po 15.

marcu. Ker so vse ceste v upravljanju in vzdrževanju DARS d.d. uvrščene v prvi prednostni razred, mora

biti na teh cestah zagotovljena prevoznost 24 ur na dan, vse dni v letu, v času močnega sneženja pa

mora biti zagotovljen en vozni pas. Prevoznost je zagotovljena, če višina snega na teh cestah ne presega

10 centimetrov, promet pa je mogoč z uporabo zimske opreme vozil. Globa za neustrezno opremljenost

vozila, ki jo izreka Policija, je 120 evrov, 400 evrov pa v primeru, če zaradi tega nastane zastoj. Za pravne

osebe so globe desetkrat višje, 1.200 oziroma 4.000 evrov. Vozniki morajo pred vožnjo zagotoviti, da na

vozilih ni snega, ledu, vode ali drugih snovi, ki bi lahko vplivale na vozne lastnosti vozila. Očiščena morajo

biti stekla in vzvratna ogledala. V primeru, da se vozilo brez predpisane opreme ustavi na cesti in ovira

promet, ga mora voznik takoj odstraniti.

Kakor je znano, sta DARS d.d. in Direkcija RS za ceste zaradi napovedi snega do nižin že 2. novembra

2009 sklicala predstavnike Prometno-informacijskega centra za državne ceste, vzdrževalcev avtocest in

podjetij, ki jim je bila podeljena koncesija na področju rednega vzdrževanja ostalih državnih cest. Z

omenjenim dnem sta upravljavca tudi razglasila stanje pripravljenosti v vseh cestnih vzdrževalnih bazah.

… sporočilo za javnost DARS d.d.: DARS d.d. pripravljen na zimo

To pomeni, da so vzdrževalci avtocest, hitrih cest in drugih državnih cest odtlej v 24-urni pripravljenosti,

da se kadarkoli pridružijo plužnim skupinam. Prvo zimsko akcijo, ki pa zaradi razmeroma kratkotrajnega

sneženja ni bila tako obsežna, so vzdrževalci uspešno opravili 3. novembra letos. Bila je tudi učinkovita

terenska vaja pred uradnim začetkom zime, ki pa je znova »presenetila« mnoge voznike, ki še niso

pravočasno poskrbeli za zimsko opremo.

V letošnjem letu je DARS d.d. na avtocestah in hitrih cestah izvajal večje število sanacijskih del in obnov,

z deli, ki jih trenutno še opravljajo, pa bodo izvajalci zaključili predvidoma najpozneje do uradnega začetka

zimske službe, 15. novembra 2009, kakor je DARS d.d. tudi načrtoval. Izjema je le odsek med Vogrskim

in nekdanjim mejnim prehodom Vrtojba na meji z Italijo, kjer bo izvajalec obnovo vozišča in dveh

podvozov ter postavitev protihrupne ograje zaključil predvidoma najpozneje v začetku decembra.

Zagotavljanje prevoznosti avtocest in hitrih cest v upravljanju DARS d.d.

Šteje se, da je prevoznost zagotovljena, če višina snega na avtocestah in hitrih cestah v upravljanju in

vzdrževanju DARS d.d. ne presega 10 cm (na drugih cestah 15 cm), promet pa je mogoč z uporabo

zimske opreme vozil. V obdobju izredno močnega sneženja, ob močnih zametih in snežnih plazovih

prevoznosti ni nujno potrebno zagotavljati. Podobno velja v primeru poledice, če je zaradi dežja cesta

gladka in poledice ni mogoče odpraviti z razpoložljivimi tehničnimi sredstvi. Ceste so v Pravilniku o vrstah

vzdrževalnih del na javnih cestah in nivoju rednega vzdrževanja javnih cest razdeljene v šest prednostnih

razredov glede na kategorijo, gostoto in strukturo prometa, geografsko-klimatske razmere in krajevne

posebnosti.

Ob sneženju mora biti prevoznost zagotovljena na celotnem vozišču, pomembnejših križanjih, dovozih k

večjim parkiriščem, prevozni pa morajo biti tudi odstavni pasovi. Ob močnem sneženju mora biti prevozen

vsaj en vozni pas ter dovozi k večjim parkiriščem.

Zimsko službo v DARS d.d. izvajajo vzdrževalci iz skupno devetih avtocestnih vzdrževalnih baz (Murska

Sobota, Maribor, Slovenske Konjice, Vransko, Ljubljana, Hrušica, Postojna, Kozina in Novo Mesto) in

njihovih izpostav. Med njimi največji del avtocestnega omrežja vzdržujeta bazi Ljubljana in Postojna

(vsaka vzdržuje približno 90 kilometrov avtocest in hitrih cest), ki skupaj zagotavljata prevoznost približno

tretjine celotnega avtocestnega omrežja v upravljanju DARS d.d.. Pomemben člen koordiniranega

izvajanja zimske službe so operaterji, ki v nadzornih centrih 24 ur na dan spremljajo stanje prometa,

vremena in sistemov. Čeprav je začetek zimske službe znan, se priprave nanjo začnejo že veliko prej.

Potrebno je preveriti in pripraviti zimsko mehanizacijo in opremo, nabaviti in skladiščiti posipne materiale,

v mesecu oktobru pa se začne postavljati prometno signalizacijo za zimsko službo, snežne kole,

snegobrane in podobno.

Mehanizacija in oprema za odstranjevanje snega

Prevoznost avtocest in nekaterih hitrih cest bo tudi med letošnjo zimsko službo zagotovljena z ustrezno

mehanizacijo in opremo, posipnimi materiali in ustrezno organiziranim in usposobljenim osebjem. Na

… sporočilo za javnost DARS d.d.: DARS d.d. pripravljen na zimo

podlagi izvedbenih programov zimske službe bo za zimsko sezono 2009/2010 za izvajanje zimske službe

razpoložljivih:

165 tovornih vozil in specialnih vozil (UNIMOG),

74 pregledniških vozil,

1 terensko vozilo,

158 posipalcev,

129 plugov (čelni za tovorna vozila),

62 stranskih plugov,

40 čelnih plugov za specialna vozila,

22 priključnih rezkarjev in dva samohodna rezkarja,

12 skladišč za sol ter 15 silosov za sol,

16 cistern za CaCl2,

29.000 snežnih kolov,

572 prometnih znakov (dodatnih, postavljenih le za obdobje zimske službe) in

4.000 m palisad za zaščito vozišč pred morebitnimi snežnimi zameti.

Do konca letošnjega leta je predvidena dobava dodatnih 11 posipalcev in 22 plugov. Strojna oprema je

pripravljena, dodatna oprema ceste je tudi že vzpostavljena, delavci (383 vzdrževalcev in 61 delovodij ter

preglednikov) pa do začetka zimskih razmer izvajajo druga dela rednega vzdrževanja. Plužne skupine

bodo v primeru snežnih padavin dela izvajala neprekinjeno, obhodni čas plužne skupine pa je do dve uri.

Posipanje cest in posipni materiali

V skladu z normativi je v letošnji zimi predvidena poraba 21.000 ton različnih posipnih materialov.

Normativne porabe posipnih materialov znašajo:

32.000 kg/km avtoceste

24.000 kg/km za razcepe in

6.400 kg/km za ostale ceste

Posipni materiali so pripravljeni v skladiščih in silosih po avtocestnih bazah. Ravno tako sta pripravljeni

tudi raztopini CaCl2 in NaCl.

Ceste prvega razreda bodo posipane takoj ob nastopu okoliščin, v katerih se lahko pričakuje poledica

(vlažne ali mokre ceste, nizke temperature). Pri posipanju cest in količini uporabljenih posipnih materialov

so poleg prometno-varnostnih upoštevani tudi ekološki vidiki vpliva posipnih materialov na okolje in

predvsem na cestne objekte.

V zimi 2008/2009 so vzdrževalci DARS d.d. opravili dve obsežnejši akciji, prvo sredi januarja, drugo pa

sredi februarja. Celotna poraba posipnih materialov je v lanski zimski sezoni znašala okrog 29.000 ton, v

zimski sezoni 2007/2008 pa zgolj 8.000 ton.

… sporočilo za javnost DARS d.d.: DARS d.d. pripravljen na zimo

Izločanje tovornih vozil v zimski službi

Vseh stalnih in označenih predvidenih mest za izločanje na avtocestah in hitrih cestah v upravljanju DARS

d.d. je v letošnji zimski službi nekaj več kot 40, sprejmejo pa prek 1.000 tovornih vozil (predvsem

počivališča, parkirišča).

V skladu s prejetimi navodili o označevanju in zavarovanju vozil, ustavljenih na odstavnem pasu

avtoceste, in v skladu z izdelanim in sprejetim izvedbenim programom izvajanja zimske službe pa je v

primeru izrednih razmer (po predhodnem dogovoru z notranjim ministrstvom) predvideno izločanje tudi na

odstavnih pasovih avtocest, predvsem na odsekih med Brezovico in Vrhniko ter Postojno in Razdrtim (na

primorskem avtocestnem kraku), Podtaborom in Naklim (na gorenjskem avtocestnem kraku) ter razcepom

Malence in Korenitko (na dolenjskem kraku).

Obveščanje javnosti o stanju in prevoznosti avtocest in hitrih cest

Vozniki so o stanju in prevoznosti avtocest in hitrih cest v zimskem, tako kakor tudi v preostalem obdobju

obveščeni prek Prometno-informacijskega centra za državne ceste (PIC), medijev in spremenljive

prometno informativne signalizacije (portali). V centru 24 ur na dan in vse dni v letu zbirajo in prek

številnih kanalov javnostim posredujejo informacije o stanju državnega cestnega omrežja in prometu na

njem. Operaterji so za aktualne informacije dosegljivi prek klicnega centra, na kratki telefonski številki

1970, najnovejše informacije pa so dosegljive tudi prek spletnega portala www.promet.si. Uporabniki

državnih cest lahko prek brezplačne telefonske številke 080/22-44 (z izbiro številke 6) tudi sami sporočajo

morebitne izredne dogodke na cestah in s tem pripomorejo k boljši obveščenosti voznikov.

Pomemben element obveščanja javnosti o aktualnih prometnih razmerah je tudi spremenljiva prometno

informativna signalizacija (portali, polportali, obcestne table), ki je del sistema za nadzor in vodenje

prometa. Sistem je sestavljen iz detekcije prometa (napačna smer, počasno ali ustavljeno vozilo, kolona),

detekcije vremenskih pojavov (dež, poledica, veter,..) in sistemov informiranja voznikov. Namešča se na

avtocestnih odsekih, ki so s prometno-varnostnega vidika zahtevnejši. V letu 2004 je bil s sistemom za

nadzor in vodenje prometa, t. i. "inteligentnim prometnim sistemom", opremljen avtocestni odsek Klanec -

Ankaran, ki voznike obvešča in vodi prek 23 elektronskih portalov in sedem polportalov, leto kasneje pa

tudi odsek Vransko - Blagovica, ki ga sestavlja 26 elektronskih portalov in devet polportalov. Lani je DARS

d.d. vzpostavil sistem za nadzor in vodenje prometa tudi na zahodni ljubljanski obvoznici ter na avtocesti

Lj. Brod - razcep Koseze, skupaj z 19 portali in šest polportali. Z novozgrajenim odsekom med Razdrtim in

Vipavo je bilo letos nameščenih tudi 13 portalov na hitri cesti prek Rebrnic in trije polportali na regionalni

cesti. Skupno je na avtocestah in hitrih cestah ta hip nameščenih že 82 portalov in 25 polportalov.

Trenutno poteka vzpostavitev sistema za nadzor in vodenje prometa pred predorom Karavanke (en portal,

trije polportali), katerega vzpostavitev se predvideva v januarju 2010.

Nadzor in vodenje prometa ter koordinacija akcij na terenu poteka iz nadzornih centrov Kozina, Ljubljana,

Vransko, Hrušica in Slovenske Konjice.

… sporočilo za javnost DARS d.d.: DARS d.d. pripravljen na zimo

Napotki voznikom v zimskih razmerah

Vozniki lahko, predvsem z ustrezno zimsko opremo in strpnostjo, v zimskem obdobju bistveno prispevajo

k boljši prevoznosti cest, prihranku uporabe posipnih materialov in tako tudi k boljšemu ohranjanju in

varstvu cest, vozil in okolja. Vozniki naj ne pozabijo:

ustrezno opremiti svojih vozil s predpisano zimsko opremo (za vozila do 3.500 kg so to zimske

pnevmatike na vseh kolesih ali poletne pnevmatike in v priboru ustrezno velike snežne verige za

pogonska kolesa ali verigam enakovredni pripomočki – vozila s štirikolesnim pogonom morajo

imeti v primeru stalnega pogona snežne verige vsaj za zadnjo os in v primeru priklopljivega

pogona vsaj za stalno vklopljeno os; za vozila nad 3.500 kg so to prav tako zimske pnevmatike

najmanj na pogonskih kolesih ali poletne pnevmatike in v priboru ustrezno velike snežne verige

za pogonska kolesa ali verigam enakovredni pripomočki – vozila s štirikolesnim pogonom morajo

imeti v primeru stalnega pogona snežne verige vsaj za zadnjo os in v primeru priklopljivega

pogona vsaj za stalno vklopljeno os; poleg tega morajo imeti ta vozila v opremi še lopato);

kanali dezena pnevmatik, ki štejejo v zimsko opremo, morajo biti globoki najmanj 3 mm, zimske

pnevmatike so tiste pnevmatike, ki imajo na boku oznako proizvajalca "M+S";

preveriti stanja in prevoznosti cest, kamor se odpravljajo;

upoštevati navodil služb, ki skrbijo za prevoznost in varnost cest v zimskem obdobju;

upoštevati prometne signalizacije in osnovnih zakonitosti varne vožnje ter

biti strpni.

Priporočila za vožnjo v zimskih razmerah in pozimi

hitrost vozila zmanjšajmo in ga prilagodimo razmeram ter stanju vozišča;

povečajmo varnostno razdaljo med našim vozilom in vozilom, ki vozi pred nami;

zavirajmo pazljivo in po potrebi postopno, z večkratnim pritiskom na stopalko;

ne spreminjajmo smeri vožnje sunkovito, saj vsako tako ravnanje lahko povzroči zanašanje vozila

(podobno velja tudi za sunkovito speljevanje);

zelo pomembna je izbira pravilnega prestavnega razmerja, ker lahko premajhna moč na

pogonskih kolesih zmanjša stopnjo nadzora nad vozilom in onemogoči potrebne popravke smeri

vožnje, prevelika pa povzroči zdrs pogonskih koles in zanašanje vozila;

vozimo čim bolj enakomerno, brez premočnega pospeševanja ali zmanjševanja hitrosti;

posebej bodimo pozorni na izpostavljene dele ceste, kjer se pogosteje pojavlja poledica;

računajmo z daljšim obdobjem potovanja, zato se od doma odpravimo prej kot običajno;

med vožnjo bodimo zbrani, predvsem pa strpni do drugih udeležencev v prometu; v takšnih

razmerah so pomembni zlasti vozniška kultura, etika in solidarnost.

… sporočilo za javnost DARS d.d.: DARS d.d. pripravljen na zimo

Opozorila voznikom

Ob sneženju ne odhajajte na pot brez potrebne zimske opreme, vzemite si več časa za potovanje.

Vozniki tovornih vozil naj upoštevajo, da bo ob obilnem sneženju njihovo vozilo lahko izločeno iz prometa.

Ob sneženju pričakujte na cesti večje število vzdrževalnih vozil in plužne skupine ter zmanjšanje potovalnih hitrosti.

Plužne skupine ne morejo biti na več mestih hkrati. Na posameznih odsekih pričakujte tudi do 10 cm snega.

Pripravite se na zimo. Naj se promet ustavi le zaradi zelo slabih vremenskih razmer in ne zaradi vašega neustrezno opremljenega vozila.

Ob obilnem sneženju preložite pot. Razmere se po koncu sneženja hitro uredijo.

Pripravite se na najhujše – v avto shranite topla oblačila ali odejo, pijačo in zdravila. V rezervoarju avtomobila naj bo vedno dovolj goriva.

Pravočasno se pozanimajte o stanju na cestah. Pokličite PIC na kratko telefonsko številko 1970.

Služba za komuniciranje DARS d.d.

Priloga: Karta avtocestnega sistema z vrisanimi lokacijami avtocestnih baz in njihovih izpostav.