mg-12 - navodila za popis nadaljnjega izob in usposab ...oblikujejo stališča in vrednote. Od...

2 Metodološko gradivo, št. 12/2006

STATISTIČNI URAD REPUBLIKE SLOVENIJE

Pripravili: Metka Medvešek – Miloševič in Andreja Kozmelj

CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 311.2(497.4):377 MEDVEŠEK, Metka Metodološka navodila za popis nadaljnjega izobraževanja in usposabljanja zaposlenih v podjetjih in drugih organizacijah / [pripravili Metka Medvešek-Miloševič in Andreja Kozmelj]. - Ljubljana : Statistični urad Republike Slovenije, 2006. - (Metodološko gradivo / Statistični urad Republike Slovenije, ISSN 1408-1482 ; 2006, št. 12. 9, Izobraževanje) ISBN 961-239-109-2 1. Gl. stv. nasl. 2. Kozmelj, Andreja 226114304

Izdaja, založba in tisk Statistični urad Republike Slovenije, Ljubljana, Vožarski pot 12 - Uporaba in objava podatkov, v celoti ali deloma, dovoljena z navedbo vira - Odgovarja generalna direktorica mag. Irena Križman - Uredili Metka Medvešek – Miloševič, Andreja Kozmelj - Lektorica Ivanka Zobec - Tiskano v 2600 izvodih ISBN 961-239-109-2

Metodološko gradivo, št 12/2006 3


UVOD Živimo v viharnem okolju hitrih sprememb in jasno je, da znanje, ki ga posameznik pridobi v okviru formalnega izobraževanja, ne zadošča več. Razvoj strokovnih znanj in kompetenc z nadaljnjim poklicnim izobraževanjem in usposabljanjem je zato ključnega pomena tako pri ekonomski rasti in konkurenčni sposobnosti podjetij doma in v tujini kot tudi pri odpravljanju težav na trgu delovne sile. Evropski parlament je kot odgovor na belo knjigo Evropske komisije o izobraževanju in usposabljanju sprejel resolucijo, s katero odgovornost za razvoj nadaljnjega poklicnega izobraževanja in usposabljanja zaposlenih, usklajen s sočasnim razvojem delovnih postopkov, v veliki meri prelaga na podjetja. V tem kontekstu je Evropska komisija zaznala potrebo po mednarodno primerljivih podatkih o obsegu nadaljnjega poklicnega izobraževanja in usposabljanja, ki ga zaposlenim omogočajo podjetja, o obsegu sredstev, ki ga podjetja namenjajo za te namene, o oblikah in področjih izobraževanja, o dostopnosti izobraževanja različnim družbenim skupinam ipd. Leta 1994 so tako v tedaj 12 državah članicah EU prvič izvedli mednarodno poenoteno statistično raziskovanje o nadaljnjem poklicnem izobraževanju in usposabljanju zaposlenih (Continuing Vocational Training Survey – CVTS1). Zaradi velikega zanimanja za te podatke se je Evropska komisija odločila, da bo preko Eurostata, evropskega statističnega urada, to raziskovanje nadaljevala v letu 2000 (CVTS2). V pripravo in izvedbo tega raziskovanja je bila v okviru programa Leonardo da Vinci vključena tudi Slovenija. Letos bomo izvedli že tretje raziskovanje o nadaljnjem poklicnem izobraževanju in usposabljanju zaposlenih (CVTS3); to je tudi že pravno podprto z uredbo (EC 1552/2005), ki sta jo septembra 2005 sprejela Evropski svet in Evropski parlament. Poleg 25 držav članic EU bodo v tem raziskovanju sodelovale tudi Norveška, Bolgarija in Romunija. Naša različica vprašalnika o nadaljnjem poklicnem izobraževanju in usposabljanju zaposlenih v podjetjih in drugih organizacijah v letu 2005 je pripravljen na podlagi predpisanega evropskega vprašalnika CVTS3, pri vsebinskih dopolnitvah pa so sodelovali tudi strokovnjaki iz Andragoškega centra Slovenije, z Gospodarske zbornice Slovenije, iz Leka ter iz Centra RS za poklicno izobraževanje. Ta metodološka navodila vsebujejo metodološke osnove, navodila za izpolnjevanje vprašalnika in dodatna pojasnila.

Metodološko gradivo, št. 12/2006 5


VSEBINA UVOD .............................................................................................................................................................................. 3 1. PRAVNA PODLAGA ................................................................................................................................................... 7 2. METODOLOŠKE OSNOVE ........................................................................................................................................ 8 2.1. Namen statističnega raziskovanja............................................................................................................................. 8 2.2. Enote opazovanja ..................................................................................................................................................... 8 2.3. Osnovni pojmi raziskovanja ...................................................................................................................................... 8 2.3.1. Nadaljnje izobraževanje in usposabljanje .............................................................................................................. 8 2.3.1.1. Programi formalnega in neformalnega izobraževanja in usposabljanja .............................................................. 9 2.3.1.2. Drugi načini izobraževanja in usposabljanja za potrebe dela .............................................................................. 9 2.3.2. Začetno poklicno izobraževanje – vajeništvo ......................................................................................................... 10 3. POJMI in DEFINICIJE................................................................................................................................................. 11 4. VPRAŠALNIK.............................................................................................................................................................. 16 5. NAVODILA ZA IZPOLNJEVANJE VPRAŠALNIKA.................................................................................................... 27 6. PODROČJA IZOBRAŽEVANJA IN USPOSABLJANJA (ISCED 97) ......................................................................... 34

Metodološko gradivo, št 12/2006 7


1. PRAVNA PODLAGA Statistični urad Republike Slovenije izvaja Raziskovanje o nadaljnjem poklicnem izobraževanju in usposabljanju v skladu z Zakonom o državni statistiki (Uradni list RS, št. 45/95 in 9/01) in Letnim programom statističnih raziskovanj za leto 2006 (Uradni list RS, št. 99/2005). Za pravilnost podatkov v poročilu in za njegovo pravočasno pošiljanje Statističnemu uradu RS so odgovorne poročevalske enote. Raziskovanje je usklajeno z Uredbo Komisije (EC 1552/2005) in s priporočili evropskega statističnega urada Eurostata – The 3rd Continuing Vocational Training Survey (CVTS3).



2. METODOLOŠKE OSNOVE 2.1. Namen statističnega raziskovanja Namen tega raziskovanja je zbiranje ključnih informacij o nadaljnjem poklicnem izobraževanju in usposabljanju zaposlenih v podjetjih v vseh sodelujočih državah na podlagi usklajenih metodoloških osnov in standardov. Dobljene informacije so podlaga za razprave o morebitnih potrebnih ukrepih v podjetjih – na vseh ravneh, od vlade do socialnih partnerjev pa vse tja do Evropske unije. 2.2. Enote opazovanja Ciljna populacija mednarodnega raziskovanja so podjetja, ki imajo najmanj 10 zaposlenih in katerih osnovna gospodarska dejavnost spada po Standardni klasifikaciji dejavnosti (SKD) v področja C, D (DA, DB, DC, DE, DF+DG+DH+DI, DI, DJ+DK+DL, DM in DD+DN), E, F, G (50, 51, 52), H, I, J in K+O. Za nacionalne potrebe smo v vzorčni okvir dodali tudi tista področja dejavnosti, ki jih mednarodni vprašalnik ne zajema, in pa podjetja in organizacije, ki imajo 5 do 9 zaposlenih. Referenčno leto raziskovanja je leto 2005. Če ni posebej navedeno drugače, se vsa vprašanja nanašajo na to leto. Raziskovanje bo potekalo na vzorcu 2262 podjetij in drugih organizacij, ki je bil izbran iz vzorčnega okvira 7521 podjetij. Med temi podjetji je 377 podjetij, ki imajo 250 ali več zaposlenih in zato sodijo v kategorijo velikih podjetij. V vzorec izbranim podjetjem bomo vprašalnike poslali po pošti. Podjetja, ki imajo manj kot 250 zaposlenih, bodo vprašalnike z zahtevanimi podatki izpolnila sama in jih vrnila Statističnemu uradu. Velika podjetja z 250 ali več zaposlenimi pa bodo obiskali vnaprej najavljeni strokovni sodelavci s statističnega urada (anketarji), jim pomagali izpolniti poslan vprašalnik in ga potem tudi dostavili Statističnemu uradu. 2.3. Osnovni pojmi raziskovanja Osnovna koncepta raziskovanja sta nadaljnje izobraževanje in usposabljanje ter začetno poklicno izobraževanje (vajeništvo). 2.3.1. Nadaljnje izobraževanje in usposabljanje Nadaljnje izobraževanje in usposabljanje opredeljujemo kot ukrepe in aktivnosti, katerih glavni cilj je pridobitev novih znanj in veščin ali razvoj in nadgradnja že obstoječih in ki jih svojim zaposlenim vsaj delno financira podjetje. Začetnega poklicnega izobraževanja (vajeništva) tukaj ne upoštevamo in ga obravnavamo posebej. Nadaljnje izobraževanje in usposabljanje opredeljujejo naslednje značilnosti:

Izobraževalna dejavnost v podjetju mora biti rezultat odločitve. To navadno sprejme neposredni vodja ali pa najvišje vodstvo podjetja. Izobraževalne aktivnosti so načrtovane z namenom, da se dvigne izobrazbena raven zaposlenih, zaradi delovnih potreb, zaradi boljše obveščenosti, zaradi uvajanje novih izdelkov in tehnologij, zaradi bolj kakovostnega opravljanja dela (poklica) ipd.

Glavni namen je pridobitev novih znanj ali razvoj že obstoječih.

Izobraževanje in usposabljanje za svoje zaposlene delno ali v celoti financira podjetje. Vključeno je tudi

izobraževanje, ki ga podjetje zaposlenim ne financira neposredno, ampak omogoči, da se zaposleni izobraževalnih aktivnosti udeleži v delovnem času. Prav tako je vključeno financiranje izobraževalnih pripomočkov (knjige, računalniki, CD-romi, ipd).

Nadaljnje izobraževanje podjetje financira za osebe, ki so zaposlene, torej za osebe, ki so v delovnem razmerju in

ki za svoje delo prejemajo plačilo. Med zaposlene štejemo lastnike podjetja, partnerje podjetja, zaposlene v podjetju, ki svoje delo opravljajo zunaj podjetja (npr. prodajni zastopniki, osebje za dostavo ipd.), sezonske delavce, honorarno zaposlene, osebe, ki delajo s krajšim delovnim časom. Tu niso upoštevane osebe, ki prejemajo plačo pri drugem podjetju.



Obstajati morajo dejanske aktivnosti, programi ali prireditve, ki so ločeni od rednega dela in ki se lahko opredelijo kot izobraževalne dejavnosti.

Obstajati mora izobraževalni posrednik (to je lahko oseba, npr. inštruktor ali mentor, ali pa pripomoček, npr.

računalnik). V namen te raziskave nadaljnje izobraževanje in usposabljanje razdelimo v dve skupini. Prva skupina so programi formalnega in neformalnega izobraževanja in usposabljanja, drugo skupino pa predstavljajo drugi načini izobraževanja in usposabljanja za potrebe dela. 2.3.1.1. Programi formalnega in neformalnega izobraževanja in usposabljanja Značilnosti:

so ciljno usmerjeni, potekajo v skupinah, imajo oblikovane izobraževalne cilje in predviden potek izvedbe;

praviloma potekajo zunaj običajnega delovnega prostora, v prostorih, ki so temu posebej namenjeni, npr. v učilnicah, učnih centrih;

visoka stopnja organiziranosti (čas, prostor, vsebina) s strani izobraževalne institucije ali izvajalca;

programi se končajo s preizkusom znanja ali pa udeleženec po končanem programu pridobi vsaj potrdilo o

opravljenem usposabljanju ali se njegovo izobraževanje evidentira.

Primeri: Formalno izobraževanje zajema programe za pridobitev javno veljavne izobrazbe. Neformalno izobraževanje zajema programe za pridobivanje, obnavljanje, razširjanje, posodabljanje in

poglabljanje znanja, ki pa se ne dokazujejo z javno veljavno listino. Sem sodijo tečaji tujih jezikov, računalništva, priprave na mojstrski in delovodski izpit, priprave na NPK, programi za strokovno rast in osebnostni razvoj ipd.

o Tečaj je nepretrgan niz predavanj ali vaj, s katerimi se izbrani, navadno homogeni skupini udeležencev podaja

specializirano znanje ali spretnosti z določenega ožjega vsebinskega področja ali predmeta. Po izpeljavi je najbolj podoben šolskemu pouku: praviloma poteka v razredu, z vsemi udeleženci hkrati; prevladujejo frontalne metode; vsebina je natančno strukturirana; učitelj ima prevladujočo vlogo in ugotavlja končno znanje. Tečaj lahko traja od nekaj ur do enega leta in več. Lahko je enopredmetni, večpredmetni, začetni, nadaljevalni, posebni ipd.

Za namen tega raziskovanja lahko izobraževalne programe razporedimo glede na to, kdo je odgovoren za njihovo

vsebino, v dve skupini: na vodene od znotraj, to so taki (izobraževalni) programi nadaljnjega izobraževanja in usposabljanja, ki jih načrtuje in organizira podjetje samo, in vodene od zunaj, to pa so taki (izobraževalni) programi nadaljnjega izobraževanja in usposabljanja, ki jih organizira in vodi organizacija, ki ni del podjetja.

2.3.1.2. Drugi načini izobraževanja in usposabljanja za potrebe dela

Usposabljanje na delovnem mestu. To so načrtovana obdobja izobraževanja in usposabljanja, inštruktaže in praktično pridobivanje spretnosti, ki potekajo na delovnem mestu ali v podobnem okolju in z uporabo običajnih delovnih orodij.

Načrtovano izobraževanje in usposabljanje z menjavo delovnih mest ali s študijskimi obiski (menjave delovnih

mest, ki niso del načrtovanega programa, niso vključene).

Udeležba v izobraževalnih krožkih in krožkih za kakovost. Izobraževalni krožki so skupine zaposlenih, ki se redno sestajajo, da se poučijo o potrebah delovnih organizacij pri delovnih postopkih in na delovnih mestih. Krožki za kakovost pa so delovne skupine, katerih namen je razpravljanje o problemih v proizvodnji in na delovnem mestu in iskanje rešitev zanje.

Samoizobraževanje. Samoizobraževanje pomeni, da posameznik sam vodi potek učenja, torej sam odloča, kje in

kdaj bo njegovo izobraževanje potekalo. Pri tem uporablja različne učne pripomočke (lahko na delovnem mestu ali v drugem okolju). Samoizobraževanje poteka s pomočjo izobraževalnih programov na daljavo, video/avdio kaset, dopisnih tečajev, z računalniško podprtimi metodami (vključno z internetom) ali s pomočjo učnih centrov. Celoten proces mora biti del načrtovanega programa.



Obisk sejmov, predavanj, delavnic ter strokovnih posvetovanj (konferenc in strokovnih seminarjev)

o Predavanje je prenašanje znanja ene osebe (predavatelja) drugim (poslušalcem). Število udeležencev je lahko različno (skupina, množica).

o Sejem je prireditev, na kateri se predstavljajo določeni proizvodi, storitve, novosti. o Strokovno posvetovanje je kratka, časovno strnjena oblika obravnavanja ožje teme. Gre za predstavitev novosti na

določenem področju ali proučevanje problematike z različnih zornih kotov, večinoma z izmenjavo znanja in izkušenj udeležencev. Najbolj znane vrste posvetovanj so: konference, strokovni seminarji, kongresi, simpoziji ipd.

o Delavnica je krajša, časovno strnjena oblika izobraževanja, namenjena obravnavi določene ožje teme ali vprašanja. Udeleženci si pridobivajo novo znanje in tudi ali predvsem poglabljajo in aktivirajo prejšnje znanje in izkušnje ter oblikujejo stališča in vrednote. Od tečaja se razlikuje tudi po tem, da v njej prevladujejo aktivne metode dela (delo v skupinah, razčlenitev primerov, pogovor, razprave, vaje) in da se te uporabljajo kombinirano in gibljivo. Delavnica poteka v demokratičnem in ustvarjalnem ozračju: sodelovanje udeležencev je enako pomembno kot delo voditelja (izvedenca, ki predstavi tematiko).

2.3.2. Začetno poklicno izobraževanje - vajeništvo Nadaljnje izobraževanje in usposabljanje je treba ločevati od začetnega poklicnega izobraževanja; to je obravnavano v sklopu F. Začetno poklicno izobraževanje so izobraževalne aktivnosti, ki temeljijo na delu, a so del formalnega izobraževanja, s katerim vajenec pridobi poklic. Gre za dualni sistem izobraževanja ali enostavneje vajeništvo; za to obliko izobraževanja je značilno, da teoretični pouk in osnove praktičnega pouka izvaja šola, večji del praktičnega izobraževanja pa izvaja delodajalec. Pogoj za vpis v to obliko izobraževanja je sklenjena učna pogodba med vajencem/šolo in delodajalcem, ki jo potrdi ustrezna zbornica. S tem si dijak pridobi status vajenca; to pomeni, da mu s tem pripadajo nagrada za ves čas izobraževanja in še nekatere druge pravice, ki jih imajo zaposleni. Opredeljujejo ga še naslednje značilnosti:

Izobraževanje in usposabljanje delno ali v celoti financira podjetje.

Vajenec je zaposlena oseba, vendar njegova glavna dejavnost ni proizvodnja izdelkov ali storitev, ampak izobraževanje. Glavni namen začetnega poklicnega izobraževanja in usposabljanja je povezati formalno izobraževanje s praktičnimi znanji.



3. POJMI in DEFINICIJE

Pojem Definicija

1 Podjetja Podjetje je med pravnimi osebami najmanjša organizacijska enota, ki proizvaja blago in storitve in ki ima pri odločitvah določeno stopnjo avtonomije, še posebej pri razporejanju svojih tekočih sredstev. Podjetje se lahko ukvarja z eno ali več dejavnostmi, in to na eni ali več lokacijah. Podjetje je lahko enolastniška pravna oseba (s. p.).

2 Osnovna gospodarska dejavnost podjetja

Glavna dejavnost podjetja je po Standardni klasifikaciji dejavnosti (SKD) tista dejavnost, s katero podjetje ustvarja največji delež dodane vrednosti. Navedbo te dejavnosti bomo prevzeli iz statističnega poslovnega registra in ji na podlagi informacije, pridobljene od podjetja, dodali šifro dejavnosti po klasifikaciji SKD (četrta raven).

3 Zaposleni Upoštevani so tudi: • lastniki; • partnerji, ki redno delajo v podjetju; • neplačani družinski člani, ki pomagajo v podjetju; • zaposleni v podjetju, ki sicer delajo zunaj podjetja (npr. prodajni zastopniki,

osebje za dostavo, skupine za vzdrževanje); • sezonski delavci in honorarno zaposleni; • osebe, ki za krajši čas odsotne z dela (npr. osebe na bolniškem dopustu,

plačanem ali posebnem dopustu); • osebe, ki stavkajo. Upoštevani pa niso: vse osebe, ki delajo v podjetju, a prejemajo plačo v drugem podjetju, npr. zaposleni po pogodbi oz. pomožno osebje; osebe, ki so bile odsotne in niso prejemale plačila v celotnem referenčnem obdobju (npr. osebe na porodniškem dopustu); vajenci.

4 Skupno število zaposlenih oseb

V skupno število zaposlenih oseb so zajete vse zaposlene osebe ne glede na trajanje njihovega delovnega časa – torej tiste s polnim in tiste s skrajšanim delovnim časom.

5 Skupno število opravljenih delovnih ur

Upošteva se celotno število dni oz. ur, ki so jih zaposleni dejansko opravili v letu 2005 (vajencev ne upoštevamo). Upoštevamo normalni delovni čas, nadure, 'izgubljeni' delovni čas oz. čas, ko je bil delovni čas zaposlenega neizkoriščen, in čas, namenjen kratkim odmorom med delom. Ne upoštevamo časa plačanega dopusta, plačanih državnih praznikov, plačanega bolniškega dopusta, plačanih odmorov za malico in časa, porabljenega za prihod na delovno mesto in nazaj.

6 Celotni stroški dela zaposlenih

Celotni stroški dela zaposlenih (vajencev ne upoštevamo) predstavljajo vsoto neposrednih in posrednih stroškov dela. Upoštevajo se vsi izdatki delodajalcev, ki jih imajo z zaposlovanjem delavcev.

Neposredni stroške dela: neposredne plače; ostali dodatki in nagrade; plačila za dneve, ko se ni delalo; prejemki v naravi.

Posredni prispevki za socialno zavarovanje in družinski dodatki; neobvezna plačila; ostali socialni dodatki; stroški nadaljnjega poklicnega izobraževanja in usposabljanja (bruto); davki, zmanjšani za subvencije.



7 Novi ali pomembno izpopolnjeni izdelki in storitve ali postopki proizvodnje izdelkov in storitev

Nov ali pomembno izboljšan izdelek (ali storitev) je izdelek, katerega značilnosti ali predvidena uporaba se pomembno razlikujejo od prej proizvedenih izdelkov (ali storitev) ali pa je bila njegova kakovost pomembno izboljšana. Nov ali pomembno izboljšan postopek proizvodnje izdelkov ali storitev se pomembno razlikuje od prejšnjih postopkov.

8 Nadaljnje izobraževanje in usposabljanje

Nadaljnje izobraževanje in usposabljanje so ukrepi in aktivnosti, katerih glavni cilj je pridobitev novih znanj in veščin ali razvoj in nadgradnja že obstoječih in ki jih svojim zaposlenim vsaj delno financira podjetje. Izobraževalna dejavnost mora biti rezultat odločitve v podjetju. To navadno sprejme neposredni vodja ali pa najvišje vodstvo podjetja. Izobraževalne dejavnosti so načrtovane z namenom, da se dvigne izobrazbena raven zaposlenih, zaradi delovnih potrebe, zaradi obveščenosti, zaradi uvajanja novih izdelkov in tehnologij, zaradi bolj kakovostnega opravljana dela (poklica) ipd. Aktivnosti nadaljnjega izobraževanja in usposabljanja so ločene od rednega dela in potekajo preko izobraževalnega posrednika (to je lahko oseba, npr inštruktor ali mentor, ali pa pripomoček, npr. računalnik). Vajeništva ne štejemo med nadaljnje izobraževanje in usposabljanje (def 37) Nadaljnje izobraževanje in usposabljanje v namen te raziskave vključuje programe formalnega in neformalnega izobraževanja in usposabljanja in pa druge načine izobraževanja in usposabljanja za potrebe dela.

9 Programi formalnega in neformalnega izobraževanja in usposabljanja

Programi formalnega in neformalnega izobraževanja in usposabljanja so ciljno usmerjeni, imajo oblikovane izobraževalne cilje in predviden potek izvedbe. Praviloma potekajo zunaj običajnega delovnega prostora, v temu posebej namenjenih prostorih, npr. v učilnicah, učnih centrih, in v skupinah. Zanje je značilna visoka stopnja organiziranosti (časovne, prostorske, vsebinske) – na strani izobraževalne institucije ali izvajalca. Program se konča s preizkusom znanja ali pa udeleženec dobi vsaj potrdilo o opravljenem usposabljanju ali se njegovo izobraževanje evidentira.

Formalno izobraževanje so programi za pridobitev javno veljavne izobrazbe. Neformalno izobraževanje so programi za pridobivanje, obnavljanje,

razširjanje, posodabljanje in poglabljanje znanja, ki pa se ne dokazujejo z javno veljavno listino. Sem sodijo tečaji tujih jezikov, računalništva, priprave na mojstrski in delovodski izpit, priprave na NPK, programi za strokovno rast in osebnostni razvoj ipd.

Za namen tega raziskovanja lahko programe formalnega in neformalnega izobraževanja razporedimo glede na to, kdo je odgovoren za njihovo vsebino, v dve skupini: na notranje vodene, to so programi nadaljnjega izobraževanja in usposabljanja, ki jih načrtuje in organizira podjetje samo (def 10), in na zunanje vodene, to pa so programi nadaljnjega izobraževanja in usposabljanja, ki jih organizira in vodi organizacija, ki ni del podjetja (def 11)

10 Notranje vodeni programi formalnega in neformalnega izobraževanja in usposabljanja

Notranje vodeni programi formalnega in neformalnega izobraževanja in usposabljanja so programi, ki jih je načrtovalo in organiziralo večinoma podjetje samo. (Pomembno je, da je za vsebino programa odgovorno vaše podjetje. Programe na primer pripravi in vodi izobraževalni oddelek vašega podjetja. Fizično pa program lahko poteka v podjetju ali zunaj njega.)

11 Zunanje vodeni programi formalnega in neformalnega izobraževanja in usposabljanja

Zunanje vodeni programi formalnega in neformalnega izobraževanja in usposabljanja so programi, ki jih je organizirala in vodila organizacija, ki ni del podjetja. (Te programe pripravi in vodi izobraževalna organizacija, ki ni del podjetja ali ki je starševska družba vašemu podjetju. Pomembno je, da za vsebino programa ni odgovorno vaše podjetje; vaše podjetje je program le izbralo in kupilo. Fizično pa program lahko poteka v podjetju ali zunaj njega.)



12 Drugi načini nadaljnjega izobraževanja in usposabljanja za potrebe dela

Med druge načine izobraževanja in usposabljanja za potrebe dela štejemo: usposabljanje na delovnem mestu, načrtovano izobraževanje in usposabljanje z menjavo delovnih mest ali s

študijskimi obiski, udeležba v izobraževalnih krožkih in krožkih za kakovost, samoizobraževanje, obisk sejmov, predavanj, delavnic ter strokovnih posvetovanj (konferenc in

strokovnih seminarjev).

13 Usposabljanje na delovnem mestu

Gre za načrtovana obdobja izobraževanja in usposabljanja, inštruktaže in praktična pridobivanja spretnosti, ki potekajo na delovnem mestu ali v podobnem okolju, z uporabo običajnih delovnih orodij.

14 Menjava delovnih mest, študijski obiski

Gre za načrtovano izobraževanje in usposabljanje z menjavo delovnih mest ali s študijskimi obiski. Menjave delovnih mest znotraj podjetja in izmenjave z zaposlenimi v drugih podjetjih spadajo med druge oblike nadaljnjega poklicnega izobraževanja in usposabljanja samo, če so načrtovana vnaprej, z namenom, da razvijajo spretnosti zaposlenih. Menjave delovnih mest, ki niso del načrtovanega programa, niso vključene.

15 Izobraževalni krožki in krožki za kakovost

Izobraževalni krožki so skupine zaposlenih, ki se redno sestajajo z namenom, da se poučijo o potrebah delovnih organizacij pri delovnih postopkih in na delovnih mestih. Krožki za kakovost pa so delovne skupine, ki razpravljajo o problemih v proizvodnji in na delovnem mestu in iščejo rešitve zanje.

16 Samoizobraževanje Samoizobraževanje pomeni, da posameznik sam vodi potek učenja, torej sam odloča, kje in kdaj bo njegovo izobraževanje potekalo. Pri tem uporablja različne učne pripomočke (lahko na delovnem mestu ali v drugem okolju). Samoizobraževanje poteka s pomočjo programov izobraževanja na daljavo, video/avdio kaset, dopisnih tečajev, z računalniško podprtimi metodami (vključno z internetom) ali s pomočjo učnih centrov. Celoten proces mora biti del načrtovanega programa.

17 Obisk sejmov, predavanj, delavnic ter strokovnih posvetovanj

o Predavanje je prenašanje znanja ene osebe (predavatelja) drugim (poslušalcem). Število udeležencev je lahko različno (skupina, množica).

o Sejem je prireditev, na kateri se predstavljajo določeni proizvodi, storitve, novosti.

o Strokovno posvetovanje je kratka, časovno strnjena oblika obravnavanja ožje teme. Gre za predstavitev novosti na določenem področju ali za proučevanje problematike z različnih zornih kotov, večinoma z izmenjavo znanja in izkušenj udeležencev. Najbolj znane vrste posvetovanj so: konference, strokovni seminarji, kongresi, simpoziji ipd.

o Delavnica je krajša, časovno strnjena oblika izobraževanja, namenjena obravnavi določene ožje teme ali vprašanja. Udeleženci si pridobivajo novo znanje in tudi ali predvsem poglabljajo in aktivirajo prejšnje znanje in izkušnje ter oblikujejo stališča in vrednote. Od tečaja se razlikuje tudi po tem, da prevladujejo aktivne metode dela (delo v skupinah, razčlenitev primerov, pogovor, razprave, vaje) in da sete uporabljajo kombinirano in gibljivo. Delavnica poteka v demokratičnem in ustvarjalnem ozračju: sodelovanje udeležencev je enako pomembno kot delo voditelja (izvedenca, ki predstavi tematiko).

18 Celotno število udeležencev Udeleženec v izobraževalnih programih je oseba, ki se je (v letu 2005) udeležila vsaj enega, lahko pa tudi več programov formalnega ali neformalnega izobraževanja in usposabljanja. Vendar se vsaka posamezna oseba šteje samo enkrat, ne glede na število njenih udeležb v programih formalnega in neformalnega izobraževanja in usposabljanja.

19 Udeležbe Število udeležb pove, kolikokrat so se udeleženci udeležili programov izobraževanja. Primer: Če se je zaposleni udeležil dveh od zunaj vodenih programov in enega od znotraj vodenega programa, so to tri udeležbe. Število udeležencev je torej nižje od števila udeležb.



20 Skupni delovni čas (v urah), porabljen za programe formalnega in neformalnega izobraževanja in usposabljanja

Celotno število ur, porabljenih za programe formalnega in neformalnega izobraževanja in usposabljanja, se nanaša na čas, ko so zaposleni obiskovali te programe. Če so se programi le delno izvajali v letu 2005, potem se šteje samo ta delni čas, porabljen v letu 2005. Upošteva se samo čas, ki je bil dejansko porabljen za izobraževanje, in sicer čas v okviru delovnega časa zaposlenega (torej v okviru časa, ki je bil sicer namenjen za opravljanje normalnega dela in plačan s strani podjetja). Ne upošteva se obdobij normalnega dela, ki bi lahko potekalo med izobraževalnim obdobjem, in tudi ne časa za pot in podobno. Če na primer poteka izobraževalni program en teden, potem upoštevamo samo dejanski čas, ki je bil porabljen za izobraževalni program. Če se je ta oseba udeleževala programa enkrat tedensko več tednov, potem se upošteva samo ta dan (seštevek teh dni), ostali dnevi vmes, ki so bili namenjeni normalnemu delu, se ne upoštevajo.

21 Področja izobraževanja Za razvrščanje področij izobraževanja in usposabljanja uporabljamo klasifikacijo ISCED 97 na trištevilčni ravni (glej poglavje 7 v teh Metodoloških navodilih, stran 34).

22 Izvajalci programov formalnega in neformalnega izobraževanja in usposabljanja

Izvajalec je oseba oziroma organizacija, ki se ukvarja z izvajanjem izobraževanja. To so lahko:

šole, univerze in druge institucije za višje in visoko izobraževanje; javne ustanove za izobraževanje odraslih (financira jih država; npr. delavske oz.

ljudske univerze; zasebne izobraževalne ustanove; zasebne družbe, katerih glavna dejavnost ni izobraževanje (dobavitelji

opreme/pridružene družbe); delodajalska združenja, gospodarska zbornica, obrtna zbornica, panožna združenja; sindikati; drugi izvajalci izobraževanja in usposabljanja.

23 Šolnine, honorarji in plačila To so plačila zunanjim izvajalcem, ki so izvedli programe formalnega in neformalnega izobraževanja in usposabljanja. Sem spadajo tudi šolnine, stroški ocenjevalcev in izpraševalcev in stroški zunanjih učiteljev, ki sodelujejo pri programih, ki so organizirani v podjetju.

24 Potni stroški in dnevnice To so plačila, izplačana udeležencem za pokritje potnih stroškov in dnevnic.

25 Stroški dela za notranje predavatelje v programih formalnega in neformalnega izobraževanja in usposabljanja

To so stroški dela za osebje lastnega izobraževalnega centra in za osebje, katerega delovne naloge so v celoti ali del delovnega časa povezane z organizacijo in vodenjem programov formalnega in neformalnega izobraževanja in usposabljanja.

26 Stroški izobraževalnega centra, izobraževalnih prostorov in posebnih prostorov vašega podjetja, v katerih potekajo programi formalnega in neformalnega izobraževanja in usposabljanja Izdatki za izobraževalne pripomočke v programih formalnega in neformalnega izobraževanja in usposabljanja

To so sroški za vzdrževanje prostorov in letna amortizacija za prostore in opremo ter stroški za pripomočke, kupljene posebej za programe formalnega in neformalnega izobraževanja in usposabljanja.

27 Prispevki Gre za znesek prispevkov, ki jih je podjetje plačalo v celotne ali druge sklade, npr. davki.

28 Prejemki Znesek prejemkov, ki jih je podjetje prejelo iz celotnih ali drugih skladov, subvencije ali finančna pomoč.



29 Narodnostna manjšina Etnična manjšina je skupina ljudi, ki se istovetijo kot skupina ali jih tako prepoznajo drugi, na podlagi meje, ki jih loči od ostalih ljudi. Ta meja je lahko rasna, kulturna, jezikovna, ekonomska, religiozna ali politična.

30 Zaposleni s pogodbo o zaposlitvi s krajšim delovnim časom

Zaposleni s pogodbo o zaposlitvi s krajšim delovnim časom je oseba, katere število delovnih ur na teden je manjše od števila delovnih ur na teden, ki jih opravi zaposleni s polnim delovnim časom na primerljivem delovnem mestu.

31 Zaposleni s pogodbo o zaposlitvi za določen čas

Pogodba o zaposlitvi za določen čas je pogodba, ki traja omejeno količino časa (npr. 12 mesecev).

32 Izobraževalni center Izobraževalni center je izobraževalna enota z izobraževalnim osebjem, izobraževalnimi prostori in opremo za izobraževanje. Izobraževalni center je lahko znotraj nekega podjetja ali pa si ga to deli z drugimi podjetji. Lastništvo izobraževalnega centra za naše raziskovanje ni pomembno.

33 Zunanja svetovalna služba za izobraževanje

Zunanja svetovalna služba za izobraževanje je lahko pod okriljem javnih ustanov (ministrstvo, univerza, agencija za zaposlovanje), poljavnih ustanov (gospodarska, trgovska, obrtna zbornica) ali zasebne organizacije (podjetja, svetovalci za izobraževanje, svetovalne službe za manedžment).

34 Formalni postopki za analizo potreb po kadrih ter znanjih in veščinah

Formalni postopki so postopki, zapisani v uradnih zapisih podjetja.

35 Strukturirani razgovori Strukturirani razgovori so redni (navadno letni) razgovori med vodstvom podjetja in zaposlenim. Zaposleni in nadrejeni se pogovarjata o delovnih izkušnjah zaposlenega. Pogosto se oba strinjata glede ciljev za prihodnost in ovrednotita pretekle dosežke zaposlenega. Razjasnita težave in probleme na delovnem mestu in preučita možnosti za izboljšanje delovnih razmer. Glavni cilj teh pogovorov je usmerjanje posameznikove kariere ter preučevanje njegove trenutne zaposlitvene situacije, izobraževalnih potreb in ponudb izobraževanja.

36 Dogovori med socialnimi partnerji

Socialni partnerji so predstavniki organizacij delodajalcev in zaposlenih (združenje delodajalcev in sindikati). Socialni partnerji se redno pogajajo in sklepajo kolektivne pogodbe, ki urejajo plače in delovne pogoje. S kolektivnimi pogodbami se pogosto urejajo vprašanja, povezana z izobraževanjem. Sem pa ne štejemo dogovorov med delodajalcem in delovnimi sveti znotraj podjetja.

37 Začetno poklicno izobraževanje - vajeništvo

Začetno poklicno izobraževanje so izobraževalne aktivnosti, ki temeljijo na delu, vendar so del formalnega izobraževanja, s katerim vajenec doseže višjo stopnjo izobrazbe. Gre za dualni sistem izobraževanja ali enostavneje vajeništvo; za to obliko izobraževanja je značilno, da teoretični pouk in osnove praktičnega pouka izvaja šola, večji del praktičnega izobraževanja pa izvaja delodajalec. Glavni namen vajeništva je povezati formalno izobraževanje z delovnimi izkušnjami Pogoj za vpis v to obliko izobraževanja je sklenjena učna pogodba med vajencem/šolo in delodajalcem, ki jo potrdi ustrezna zbornica. S tem si dijak pridobi status vajenca; to pomeni, da mu s tem pripada nagrada za ves čas izobraževanja in še nekatere druge pravice, ki jih imajo zaposleni. Vajeništvo delno ali v celoti financira podjetje.

38 Delovni stroški za vajence To so nagrada za vajence in prispevki za njihovo pokojninsko in nezgodno zavarovanje. Če v podjetju nimajo na voljo podatkov o teh zneskih, jih lahko ocenijo, in sicer tako, da vsoto povprečnega honorarja in posrednih delovnih stroškov pomnožijo s številom vajencev.

39 Drugi stroški za vajence Med te stroške štejemo: sredstva za prevoz na delo, za malico, za zaščitna oblačila ipd. Če v podjetju nimajo na voljo podatkov o višini teh zneskov, jih lahko ocenijo, in sicer tako, da vsoto povprečnega honorarja in posrednih delovnih stroškov pomnožijo s številom vajencev.



4. VPRAŠALNIK



5. NAVODILA ZA IZPOLNJEVANJE VPRAŠALNIKA Struktura vprašalnika Vprašalnik vsebuje 6 sklopov:

Sklop Odgovorijo naslednja podjetja A Strukturni podatki o podjetju vsa podjetja

B Aktivnosti nadaljnjega izobraževanja in usposabljanja v podjetju vsa podjetja

C Programi formalnega in neformalnega izobraževanja in usposabljanja

podjetja, ki zaposlenim omogočajo programe formalnega in neformalnega izobraževanja in usposabljanja (podjetja, ki so na vprašanje B1a ali B1b odgovorila pritrdilno)

Vprašani C7 in C8

podjetja, ki zaposlenim omogočajo programe ali druge načine nadaljnjega izobraževanja in usposabljanja (podjetja, ki so na vprašanje B1a ali B1b ali B2a ali B2b ali B2c ali B2d ali B2e odgovorila pritrdilno)

Vprašanje C8 vsa podjetja

D Politika izobraževanja in usposabljanja v podjetjih

podjetja, ki zaposlenim omogočajo programe ali druge načine nadaljnjega izobraževanja in usposabljanja (podjetja, ki so na vprašanje B1a ali B1b ali B2a ali B2b ali B2c ali B2d ali B2e odgovorila pritrdilno)

E Razlogi podjetij, da zaposlenim niso omogočala nadaljnjega izobraževanja in usposabljanja

podjetja, ki zaposlenim ne omogočajo programov ali drugih načinov nadaljnjega izobraževanja in usposabljanja (podjetja, ki so na vsa vprašanja pod B1 in odgovorila pritrdilno)

F Začetno poklicno izobraževanje vsa podjetja Potek vprašalnika pojasnjuje tudi naslednja shema:

B1a ali B1b = Da.

Sklop D Politika

izobraževanja in usposabljanja v

podjetjih

Sklop F Začetno poklicno izobraževanje -

vajeništvo

Konec

B1a in B1b = Ne. in

vsaj eno vprašanje pod B2 = Da.

B1a in B1b = Ne. in

vsa vprašanja pod B2 = Ne.

Sklop C Programi

formalnega in neformalnega

izobraževanja in usposabljanja Sklop E

Razlogi proti nadaljnjem

izobraževanju in usposabljanju

Vprašanje C8

Vsi vprašani

Sklop A Strukturni podatki o

podjetju

Sklop B Aktivnosti nadaljnjega

izobraževanja in usposabljanja

Vprašanji C7, C8



Splošna navodila:

Vprašalnik naj izpolni oseba, ki je seznanjena z nadaljnjim izobraževanjem in usposabljanjem v vašem podjetju. Pozorno sledite navodilom za izpolnjevanje vprašalnika! Prosimo, odgovorite na VSA vprašanja, razen če navodila

zahtevajo drugače. Na vprašanja odgovorite tako, da označite belo okence ob ustreznem odgovoru, oziroma vpišete želene podatke v

belo polje. V svetlejših poljih so napisana dodatna pojasnila (glejte tudi pojasnila pojmov in definicij v Metodoloških navodilih,

poglavje 5, str. 6). Vprašanja se nanašajo na leto 2005, razen, če ni v vprašanju navedeno drugače.

Sklop A: Strukturni podatki o podjetju Vprašanje A1: To vprašanje izpolni Statistični urad. Vprašanje A2: Skupno število oseb, zaposlenih v podjetju V stolpec 1 v tabeli v prvo vrstico vpišite skupno število zaposlenih na dan 31. 12. 2004 v drugo pa stanje na dan 31. 12. 2005. Slednjo številko v stolpcih 2 in 3 porazdelite po spolu. Med zaposlene štejemo tudi lastnike, partnerje, ki redno delajo v podjetju, neplačane družinske člane, ki pomagajo v podjetju, zaposlene v podjetju, ki sicer delajo izven podjetja (npr. prodajni zastopniki, osebje za dostavo, skupine za vzdrževanje), sezonske delavce in honorarno zaposlene, osebe, odsotne za krajši čas (npr. osebe na bolniškem dopustu, plačanem ali posebnem dopustu), osebe, ki stavkajo. Ne štejte pa oseb, ki delajo v podjetju, a prejemajo plačo v drugem podjetju, npr. zaposleni po pogodbi, oz. pomožno osebje. Prav tako so izključene osebe, ki so bile odsotne in niso prejemale plačila v celotnem referenčnem obdobju (npr. osebe na porodniškem). Izključeni so tudi vajenci, ki so obravnavani v vprašanjih zadnjega sklopa! Vprašanje A3: Porazdelitev zaposlenih po starostnih skupinah Število zaposlenih na dan 31. 12. 2005 (ki ste ga navedli tudi v prejšnji tabeli, v drugi vrstici in prvem stolpcu) porazdelite po navedenih starostnih skupinah. Vprašanje A4: Skupno število opravljenih delovnih ur, po spolu V prvi stolpec tabele zapišite skupno število opravljanih delovnih ur v letu 2005 in ga v stolpcih dve in tri porazdelite po spolu. Upoštevajte celotno število dni oz. ur, ki so jih zaposleni dejansko opravili v letu 2005 (vajencev ne upoštevamo). Vključite normalni delovni čas, nadure, 'izgubljeni' delovni čas oz. čas, ko je delovni čas zaposlenega neizkoriščen, in čas, namenjen kratkim odmorom od dela. Ne upoštevajte pa časa plačanega dopusta, plačanih državnih praznikov, plačanega bolniškega dopusta, plačanih odmorov za malico in časa, porabljenega za prihod na delovno mesto in nazaj. Vprašanje A5:Celotni stroški dela zaposlenih V okence vpišite znesek celotnih delovnih stroškov zaposlenih v vašem podjetju za leto 2005. Celotni stroški dela zaposlenih (vajencev ne upoštevamo) predstavljajo vsoto neposrednih in posrednih stroškov dela. Upoštevajo se vsi izdatki delodajalcev, ki jih le-ti imajo z zaposlovanjem delavcev. Sem spadajo neposredne plače, ostali dodatki in nagrade, plačila za dneve, ko se ni delalo, prejemki v naravi. Med posredne stroške dela pa spadajo obvezni prispevki za socialno zavarovanje in družinski dodatki, neobvezna plačila, ostali socialni dodatki, stroški nadaljnjega poklicnega izobraževanja in usposabljanja (bruto) ter davki, zmanjšani za subvencije. Vprašanje A6: Če je vaše podjetje v letu 2005 uvedlo kakršnekoli nove ali pomembno izpopolnjene izdelke ali storitve, katerih značilnost ali predvidena uporaba se pomembno razlikuje od prej proizvedenih izdelkov ali storitev ali pa je njihova kakovost pomembno izboljšana, oziroma če je podjetje vpeljalo nov ali pomembno izboljšan proizvodni postopek izdelkov ali storitev, ki se pomembno razlikuje od prejšnjih postopkov, potem označite odgovor 'Da'. V nasprotnem primeru pa odgovor 'Ne'. Sklop B: Aktivnosti nadaljnjega izobraževanja in usposabljanja v podjetju Pred odgovarjanjem na nadaljnja vprašanja si dobro preberite uvodna pojasnila na vprašalniku! Vprašanje B1: Med programe formalnega in neformalnega izobraževanja in usposabljanja štejemo programe formalnega izobraževanja (to so programi za pridobitev javno veljavne izobrazbe) ter programe neformalnega izobraževanja in usposabljanja (programi za pridobivanje, obnavljanje, razširjanje, posodabljanje in poglabljanje znanja, ki pa se ne dokazujejo z javno veljavno listino.



Sem sodijo tečaji tujih jezikov, računalništva, priprave na mojstrski in delovodski izpit, priprave na NPK, programi za strokovno rast in osebnostni razvoj ipd.). Glejte še definicijo 9 v teh Metodoloških navodilih, str. 7. V namen te raziskave programe formalnega in neformalnega izobraževanja, glede na to, kdo nosi odgovornost za vsebino programa, razporedimo v dve skupini: Notranje vodeni (izobraževalni) programi nadaljnjega izobraževanja in usposabljanja, ki jih načrtuje in organizira podjetje samo (def 10, Metodološka navodila, str. 7) in zunanje vodeni (izobraževalni) programi nadaljnjega izobraževanja in usposabljanja, ki jih organizira in vodi organizacija, ki ni del podjetja (def 11, Metodološka navodila, str. 8). Vprašanje B1a označite z 'Da', če so bili v podjetju izvedeni notranje vodeni programi, v nasprotnem primeru označite odgovor 'Ne'. Vprašanje B1b označite z 'Da', če so bili v podjetju izvedeni zunanje vodeni programi, v nasprotnem primeru označite odgovor 'Ne'. Vprašanje B2: Pri vprašanju B2a v tabeli označite 'Da', če je vaše podjetje zaposlenim omogočalo izobraževanje na delovnem mestu (načrtovana obdobja izobraževanja in usposabljanja, inštruktaže in praktičnega pridobivanja spretnosti, ki potekajo na delovnem mestu ali v podobnem okolju, z uporabo običajnih delovnih orodij). V nasprotnem primeru označite stolpec 'Ne'. Če ste označili odgovor 'Da', potem v tretji stolpec vpišite število zaposlenih, ki se je udeležilo tega načina izobraževanja. Pri vprašanju B2b v tabeli označite 'Da', če je vaše podjetje zaposlenim omogočalo načrtovano izobraževanje in usposabljanje z menjavo delovnih mest in študijske obiske. V nasprotnem primeru označite stolpec 'Ne'. Če ste označili odgovor 'Da', potem v tretji stolpec vpišite število zaposlenih, ki se je udeležilo tega načina izobraževanja. Pri vprašanju B2c v tabeli označite 'Da', če je vaše podjetje zaposlenim omogočalo udeležbo na izobraževalnih krožkih (To so skupine zaposlenih, ki se redno sestajajo z namenom učenja o potrebah delovnih organizacij, delovnih postopkih in delovnih mestih.) ter krožkih za kakovost (Delovne skupine, katerih namen je razpravljanje o problemih in iskanje rešitev zanje v proizvodnji in na delovnem mestu.). V nasprotnem primeru označite stolpec 'Ne'. Če ste označili odgovor 'Da', potem v tretji stolpec vpišite število zaposlenih, ki se je udeležilo tega načina izobraževanja. Pri vprašanju B2d v tabeli označite 'Da', če je vaše podjetje zaposlenim omogočalo samoizobraževanje (Samoizobraževanje pomeni, da posameznik sam vodi potek učenja, torej sam odloča, kje in kdaj bo izobraževanje potekalo. Pri tem se poslužuje različnih učnih pripomočkov, bodisi na delovnem mestu ali v drugem okolju. Samoizobraževanje poteka s pomočjo programov izobraževanja na daljavo, video/avdio kaset, dopisnih tečajev, z računalniško podprtimi metodami (vključno z internetom) ali s pomočjo učnih centrov. Celoten proces mora biti del načrtovanega programa.) V nasprotnem primeru označite stolpec 'Ne'. Če ste označili odgovor 'Da', potem tretji v stolpec vpišite število zaposlenih, ki se je udeležilo tega načina izobraževanja. Pri vprašanju B2e v tabeli označite 'Da', če je vaše podjetje zaposlenim omogočalo obisk sejmov, delavnic, predavanj, konferenc, seminarjev. V nasprotnem primeru označite stolpec 'Ne'. Če ste označili odgovor 'Da', potem v tretji stolpec vpišite število zaposlenih, ki se je udeležilo tega načina izobraževanja. V primeru, da podatkov za katerega od naštetih načinov v vprašanju B2 ne morete ločiti od podatkov, ki ste jih vpisali pri vprašanju B1, le-teh pri tem vprašanju ne vpisujte še enkrat! Vprašanje B3: Pri vprašanju B3a označite odgovor 'Da', če je podjetje v letu 2004 zaposlenim omogočilo programe formalnega in neformalnega izobraževanja in usposabljanja (def. 9, Metodološka navodila, str 7). Če jim takrat teh programov ni omogočilo, označite odgovor 'Ne'. Če pa teh podatkov ne morete dobiti, označite 'Ni podatka'. Pri vprašanju B3b označite odgovor 'Da', če je podjetje v letu 2004 zaposlenim druge načine izobraževanja in usposabljanja za potrebe dela (def. 12, Metodološka navodila, str 12). Če jim takrat ni omogočilo nobenega od teh načinov izobraževanja in usposabljanja, označite odgovor 'Ne'. Če pa teh podatkov ne morete dobiti, označite 'Ni podatka'. Vprašanje B4: Pri vprašanju B4a označite odgovor 'Da', če podjetje načrtuje, da bo v letu 2006 zaposlenim omogočilo programe formalnega in neformalnega izobraževanja in usposabljanja (def. 9, Metodološka navodila, str 7). Če tega ne načrtuje, označite odgovor 'Ne'. Če pa teh podatkov ne morete dobiti, označite 'Ni podatka'. Pri vprašanju B4b označite odgovor 'Da', če podjetje načrtuje, da bo v letu 2006 zaposlenim omogočilo druge načine izobraževanja in usposabljanja za potrebe dela (def. 12, Metodološka navodila, str 7). Če tega ne načrtuje, označite odgovor 'Ne'. Če pa teh podatkov ne morete dobiti, označite 'Ni podatka'. Na koncu sklopa B si pozorno preberite navodila za nadaljnji potek vprašalnika!



Sklop C: Programi formalnega in neformalnega izobraževanja in usposabljanja v letu 2005 Na vprašanja tega sklopa (razen vprašanji C7 in C8) odgovarjajo samo podjetja, ki so na vprašanje B1a ali B1b odgovorila z 'Da'. Na vprašanje C7 poleg njih odgovorijo tudi podjetja, ki so na obe vprašanji B1 odgovorila z 'Ne', na vsaj eno vprašanje pod B2 pa z 'Da'. Na vprašanje C8 odgovorilo VSA podjetja. Vprašanje C1: V prvi stolpec tabele vpišite število zaposlenih, ki so se v letu 2005 udeležili enega ali več notranje ali zunanje vodenih programov formalnega in neformalnega izobraževanja in usposabljanja. Vsako osebo štejte samo enkrat, tudi če se je udeležila več programov izobraževanja. Število potem v drugem in tretjem stolpcu porazdelite po spolu. Vprašanje C2: V tabeli število zaposlenih, ki so se v letu 2005 udeležili enega ali več notranje ali zunanje vodenih programov formalnega in neformalnega izobraževanja in usposabljanja (isto, kot ste ga navedli v prvem stolpcu prejšnje tabele), porazdelite po navedenih starostnih skupinah. Vsako osebo štejte samo enkrat, tudi če se je udeležila več programov izobraževanja. Skupno število zaposlenih, ki so se udeležili programov izobraževanja in usposabljanja, je enako številu, ki ste ga zapisali pri prejšnjem vprašanju v stolpec 1. Vprašanje C3: V prvi stolpec tabele zapišite količino (v urah) skupnega delovnega časa, ki so ga zaposleni v letu 2005 porabili za vse programe formalnega in neformalnega izobraževanja in usposabljanja. To število ur potem v drugem in tretjem stolpcu porazdelite po vrsti programa, glede na to, kdo nosi odgovornost za vsebino programa. Vprašanje C4: V tabelo zapišite količino (v urah) skupnega delovnega časa, ki so ga zaposleni v letu 2005 porabili za vse programe formalnega in neformalnega izobraževanja in usposabljanja (število je isto, kot v prvem stolpcu prejšnje tabele). To število ur potem v drugem in tretjem stolpcu porazdelite po spolu. Vprašanje C5: V tabeli količino (v urah) skupnega delovnega časa, ki so ga zaposleni porabili za vse programe formalnega in neformalnega izobraževanja in usposabljanja, porazdelite po področjih izobraževanja. Za natančnejši opis posameznih področij glejte Področja izobraževanja in usposabljanja ( poglavje 7 v teh Metodoloških navodilih, str. 32). Skupno število zaposlenih, ki so se udeležili programov izobraževanja in usposabljanja, je enako številu, ki ste ga zapisali pri vprašanju C1 v stolpec 1. Vprašanje C6: V tabeli količino (v urah) skupnega delovnega časa, ki so ga zaposleni porabili za vse programe formalnega in neformalnega izobraževanja in usposabljanja, porazdelite po zunanjih izvajalcih programov. Če ne razpolagate s temi podatki, potem jih ocenite in prikažite v odstotkih glede na posameznega izvajalca. Vprašanje C7: Na to vprašanje odgovorijo tudi podjetja, ki so na vprašanji B1 odgovorila z 'Ne', na vsaj eno vprašanje pod B2 pa z 'Da'. Pri vprašanju C7a v tabeli označite 'Da', če je vaše podjetje zaposlenim za programe formalnega in neformalnega izobraževanja in usposabljanja plačevalo šolnine in honorarje. V nasprotnem primeru označite stolpec 'Ne'. Če ste označili odgovor 'Da', potem v tretji stolpec vpišite znesek, ki ga je vaše podjetje plačalo v ta namen. Pri vprašanju C7b v tabeli označite 'Da', če je vaše podjetje zaposlenim za programe formalnega in neformalnega izobraževanja in usposabljanja plačevalo potne stroške in dnevnice. V nasprotnem primeru označite stolpec 'Ne'. Če ste označili odgovor 'Da', potem v tretji stolpec vpišite znesek, ki ga je vaše podjetje plačalo v ta namen. Pri vprašanju C7c v tabeli označite 'Da', če je vaše podjetje imelo stroške z osebjem, ki je organiziralo izobraževalne programe, oz. z notranjimi predavatelji. V nasprotnem primeru označite stolpec 'Ne'. Če ste označili odgovor 'Da', potem v tretji stolpec vpišite znesek, ki ga je vaše podjetje plačalo v ta namen. Pri vprašanju C7d v tabeli označite 'Da', če je vaše podjetje imelo stroške z lastnim izobraževalnim centrom, s prostori, namenjenimi za izobraževanje, ali izdatke za izobraževalne pripomočke. V nasprotnem primeru označite stolpec 'Ne'. Če ste označili odgovor 'Da', potem v tretji stolpec vpišite znesek, ki ga je vaše podjetje plačalo v ta namen. Če podatkov ne morete porazdeliti po teh kategorijah, zapišite celoten znesek stroškov podjetja s programi formalnega in neformalnega izobraževanja in usposabljanja. Vprašanje C8: Na to vprašanje odgovorijo VSA podjetja.



Pri vprašanju C8a v tabeli označite 'Da', če je vaše podjetje plačalo prispevke za programe formalnega in neformalnega izobraževanja in usposabljanja, npr. davke. Skladi za nadaljnje izobraževanje in usposabljanje so lahko regionalni, sektorski, državni in drugi. Če vaše podjetje tovrstnih prispevkov ni plačalo, označite stolpec 'Ne'. Če ste označili odgovor 'Da', potem v tretji stolpec vpišite znesek, ki ga je vaše podjetje plačalo v ta namen. Pri vprašanju C8b v tabeli označite 'Da', če je vaše podjetje prejelo prispevke za programe formalnega in neformalnega izobraževanja in usposabljanja, npr. subvencije. Skladi za nadaljnje izobraževanje in usposabljanje so lahko regionalni, sektorski, nacionalni, skladi EU, vladne subvencije, subvencije od Zavoda RS za zaposlovanje, nevladni viri, drugo. in drugi. Če vaše podjetje tovrstnih subvencij ni prejelo, označite stolpec 'Ne'. Če ste označili odgovor 'Da', potem v tretji stolpec vpišite znesek, ki ga je vaše podjetje plačalo v ta namen. Vprašanje C9: Pri vprašanju C9a v tabeli označite 'Da' (prvi stolpec), če je vaše podjetje zaposlovalo tuje državljane ali pripadnike narodnih manjšin. V nasprotnem primeru označite stolpec 'Ne' (drugi stolpec). Če ste označili odgovor 'Da' (prvi stolpec), nadaljujte s tretjim in četrtim stolpcem, kjer označite z 'Da' (tretji stolpec), če je podjetje tej skupini zaposlenih omogočilo POSEBNE programe formalnega in neformalnega izobraževanja in usposabljanja, z 'Ne' pa, če jim teh programov ni omogočilo. Pri vprašanju C9b v tabeli označite 'Da' (prvi stolpec), če je vaše podjetje zaposlovalo invalide. V nasprotnem primeru označite stolpec 'Ne' (drugi stolpec). Če ste označili odgovor 'Da' (prvi stolpec), nadaljujte s tretjim in četrtim stolpcem, kjer označite z 'Da' (tretji stolpec), če je podjetje tej skupini zaposlenih omogočilo POSEBNE programe formalnega in neformalnega izobraževanja in usposabljanja, z 'Ne' pa, če jim teh programov ni omogočilo. Pri vprašanju C9c v tabeli označite 'Da' (prvi stolpec), če je vaše podjetje zaposlovalo nekvalificirane ali manj kvalificirane delavce. V nasprotnem primeru označite stolpec 'Ne' (drugi stolpec). Če ste označili odgovor 'Da' (prvi stolpec), nadaljujte s tretjim in četrtim stolpcem, kjer označite z 'Da' (tretji stolpec), če je podjetje tej skupini zaposlenih omogočilo POSEBNE programe formalnega in neformalnega izobraževanja in usposabljanja, z 'Ne' pa, če jim teh programov ni omogočilo. Pri vprašanju C9d v tabeli označite 'Da' (prvi stolpec), če je vaše podjetje zaposlovalo 'rizične' delavce, ki jim grozi izguba delovnega mesta. V nasprotnem primeru označite stolpec 'Ne' (drugi stolpec). Če ste označili odgovor 'Da' (prvi stolpec), nadaljujte s tretjim in četrtim stolpcem, kjer označite z 'Da' (tretji stolpec), če je podjetje tej skupini zaposlenih omogočilo POSEBNE programe formalnega in neformalnega izobraževanja in usposabljanja, z 'Ne' pa, če jim teh programov ni omogočilo. Vprašanje C10: Pri vprašanju C10a v tabeli označite 'Da' (prvi stolpec), če je vaše podjetje zaposlovalo zaposlene s pogodbo za krajši delovni čas. V nasprotnem primeru označite stolpec 'Ne' (drugi stolpec). Če ste označili odgovor 'Da' (prvi stolpec), nadaljujte s tretjim in četrtim stolpcem, kjer označite z 'Da' (tretji stolpec), če je podjetje tej skupini zaposlenih omogočilo POSEBNE programe formalnega in neformalnega izobraževanja in usposabljanja, z 'Ne' pa, če jim teh programov ni omogočilo. Pri vprašanju C10b v tabeli označite 'Da' (prvi stolpec), če je vaše podjetje zaposlovalo zaposlene s pogodbo za določen čas. V nasprotnem primeru označite stolpec 'Ne' (drugi stolpec). Če ste označili odgovor 'Da' (prvi stolpec), nadaljujte s tretjim in četrtim stolpcem, kjer označite z 'Da' (tretji stolpec), če je podjetje tej skupini zaposlenih omogočilo POSEBNE programe formalnega in neformalnega izobraževanja in usposabljanja, z 'Ne' pa, če jim teh programov ni omogočilo. Sklop D: Politika izobraževanja in usposabljanja Na ta sklop odgovorijo vsa podjetja, ki so na vsaj eno vprašanje pod B1 in B2 odgovorila z 'Da'. V tem sklopu imajo nekatera vprašanja naslednje možne odgovore:

vedno (katerega označite, če za vaše podjetje ravna tako, kot sprašuje vprašanje, v najmanj 90 odstotkih primerov), pogosto (vaše podjetje ravna tako v 50 do 90%), včasih (vaše podjetje ravna tako v 10 do 50 odstotkih primerov) in nikoli (vaše podjetje nikoli ne ravna tako, oziroma v do 10 odstotkih primerov).

Vprašanje D1: Če je vaše podjetje v letu 2005 upravljalo z lastnim izobraževalnim centrom, potem označite prvi odgovor. Če je upravljalo z izobraževalnim centrom, ki si ga je delilo z drugim podjetjem ali organizacijo, potem označite drugi odgovor. Če obe trditvi v vprašanju držita za vaše podjetje, označite tretji odgovor. Če vaše podjetje ne upravlja z izobraževalnim centrom, označite četrti odgovor. Vprašanje D2: Če je vaše podjetje v letu 2005 imelo osebo ali enoto, ki je bila zadolžena za organizacijo izobraževanja in usposabljanja, označite odgovor 'Da'. V nasprotnem primeru označite 'Ne'. Vprašanje D3:



Med štirimi odgovori izberite tistega, ki najbolje opisuje, kako pogosto je vaše podjetje v letu 2005 pridobivalo informacije in nasvete glede nadaljnjega izobraževanja in usposabljanja pri zunanji svetovalni službi. Vprašanje D4: Med štirimi odgovori izberite tistega, ki najbolje opisuje, kako pogosto je vaše podjetje v letu 2005 s pomočjo formalnih postopkov analiziralo LASTNE potrebe po kadrih ter znanjih in veščinah. Vprašanje D5: Med štirimi odgovori izberite tistega, ki najbolje opisuje, kako pogosto je vaše podjetje v letu 2005 izvajalo redne in strukturirane razgovore z zaposlenimi z namenom ugotoviti NJIHOVE izobraževalne potrebe. Vprašanje D6: Če je podjetje za leto 2005 izdelalo pisni načrt ali program izobraževanja in usposabljanja, označite odgovor 'Da'. V nasprotnem primeru 'Ne'. Vprašanje D7: Če je podjetje za leto 2005 imelo letni izobraževalni proračun, ki je bil namenjen tudi nadaljnjemu izobraževanju in usposabljanju, označite odgovor 'Da'. V nasprotnem primeru 'Ne'. Vprašanje D8: Med štirimi odgovori izberite tistega, ki najbolje opisuje, kako pogosto je vaše podjetje v letu 2005 po končanih programih formalnega in neformalnega izobraževanja in usposabljanja preverjalo zadovoljstvo udeležencev, npr. z vprašalnikom. Vprašanje D9: Med štirimi odgovori izberite tistega, ki najbolje opisuje, kako pogosto je vaše podjetje v letu 2005 ocenjevalo udeležence izobraževanja, da bi ugotovilo, če so dejansko pridobili načrtovana znanja, npr. s pomočjo testov, ki jih pripravi bodisi izvajalec izobraževanja ali podjetje samo. Vprašanje D10: Med štirimi odgovori izberite tistega, ki najbolje opisuje, kako pogosto je vaše podjetje v letu 2005 preverjalo poklicno vedenje zaposlenih in/ali spremembe v njihovi učinkovitosti po končanem izobraževanju, npr. z opazovanjem na delu, z vprašalnikom za nadzornika. Vprašanje D11: Med štirimi odgovori izberite tistega, ki najbolje opisuje, kako pogosto je vaše podjetje v letu 2005 merilo vpliv izobraževanja na poslovno uspešnost, npr. z uporabo kazalcev proizvodnega časa, časa dostave, izrabe opreme, zmanjšanja odpadnih materialov. Vprašanje D12: Če so v letu 2005 kakršnikoli državni, sektorski ali drugi dogovori, sklenjeni med socialnimi partnerji, vsebovali izobraževalne načrte, politiko ali prakso vašega podjetja, označite odgovor 'Da'. V nasprotnem primeru 'Ne'. Socialni partnerji so predstavniki organizacij delodajalcev in zaposlenih (združenje delodajalcev, sindikati). Socialni partnerji se redno pogajajo in sklepajo kolektivne pogodbe, ki urejajo plače in delovne pogoje. Prav tako se s kolektivnimi pogodbami pogosto ureja vprašanja, povezana z izobraževanjem. Ne upoštevajo se dogovori med delodajalcem in delovnimi sveti znotraj podjetja. Vprašanje D13: Če podjetje v letu 2005 ni imelo strokovne službe za področje izobraževanja, ki bi vključevala predstavnike zaposlenih, npr. komisija za izobraževanje, delovni svet, označite odgovor 'Ne' in preidite na naslednje vprašanje (D14). V nasprotnem primeru označite odgovor 'Da' in nadaljujte z vprašanji od a do f. Pri vprašanju D13a odgovorite z 'Da', če je ta strokovna služba za izobraževanje imela vpliv na cilje nadaljnjega izobraževanja in usposabljanja. Če tega vpliva ni imela, označite 'Ne'. Pri vprašanju D13b odgovorite z 'Da', če je ta strokovna služba za izobraževanje imela vpliv na sestavljanje kriterijev za izbiro udeležencev izobraževanja. Če tega vpliva ni imela, označite 'Ne'. Pri vprašanju D13c odgovorite z 'Da', če je ta strokovna služba za izobraževanje imela vpliv na vsebino nadaljnjega izobraževanja in usposabljanja. Če tega vpliva ni imela, označite 'Ne'. Pri vprašanju D13d odgovorite z 'Da', če je ta strokovna služba za izobraževanje imela vpliv na ustvarjanje proračuna za nadaljnje izobraževanje in usposabljanje. Če tega vpliva ni imela, označite 'Ne'.



Pri vprašanju D13e odgovorite z 'Da', če je ta strokovna služba za izobraževanje imela vpliv na postopek izbire zunanjih izvajalcev nadaljnjega izobraževanja in usposabljanja. Če tega vpliva ni imela, označite 'Ne'. Pri vprašanju D13f odgovorite z 'Da', če je ta strokovna služba za izobraževanje imela vpliv na oceno rezultatov izobraževanja. Če tega vpliva ni imela, označite 'Ne'. Vprašanje D14: Javni ukrepi, ki so vplivali na izobraževanje v vašem podjetju Pri vprašanju D14a odgovorite z 'Da', če je na izobraževalne potrebe in načrte vašega podjetja imela vpliv javno financirana svetovalna služba . Če tega vpliva ni imela, označite 'Ne'. Pri vprašanju D14b odgovorite z 'Da', če so na izobraževalne načrte, politiko ali prakso vašega podjetja vplivale finančne subvencije za izobraževanje. Če tega vpliva niso imele, označite 'Ne'. Pri vprašanju D14c odgovorite z 'Da', če so na izobraževalne načrte, politiko ali prakso vašega podjetja vplivale davčne olajšave za stroške izobraževanja zaposlenih. Če tega vpliva niso imele, označite 'Ne'. Pri vprašanju D14d odgovorite z 'Da', če so na izobraževalne načrte, politiko ali prakso vašega podjetja vplivali postopki za zagotavljanje standardov za izvajalce (npr. državni register). Če tega vpliva niso imeli, označite 'Ne'. Pri vprašanju D14e odgovorite z 'Da', če so na izobraževalne načrte, politiko ali prakso vašega podjetja vplivali priznani standardi za kvalifikacije in certifikate. Če tega vpliva niso imeli, označite 'Ne'. Vprašanje D15: Označite TRI razloge, ki so najbolj vplivali na količino, obseg nadaljnjega izobraževanja in usposabljanja, ki ga je podjetje omogočilo zaposlenim v letu 2005. Sklop E: Razlogi podjetij, da zaposlenim niso omogočala nadaljnjega izobraževanja in usposabljanja Na to vprašanje odgovorijo podjetja, ki so na vsa vprašanja pod B1 in B2 odgovorila z 'Ne'. Vprašanje E1: Označite TRI razloge, ki so najbolj vplivali na to, da podjetje v letu 2005 zaposlenim ni omogočilo nadaljnjega izobraževanja in usposabljanja. Sklop F: Začetno poklicno izobraževanje – vajeništvo Na ta sklop odgovorijo vsa podjetja. Vprašanje F1: V tabelo v stolpec 1 vpišite število vajencev v podjetju v letu 2005. To število potem v stolpcih 2 in 3 porazdelite po spolu. Če vajencev podjetje v letu 2005 ni imelo, zapišite v stolpec 1 '0' in preidite na vprašanje F3. Vprašanje F2: Pri vprašanju F2a v tabeli označite 'Da', če je vaše podjetje vajencem plačevalo nagrado, prispevke za pokojninsko zavarovanje, nezgodno zavarovanje. V nasprotnem primeru označite stolpec 'Ne'. Če ste označili odgovor 'Da', potem v tretji stolpec vpišite znesek, ki ga je vaše podjetje plačalo v ta namen. Pri vprašanju F2b v tabeli označite 'Da', če je vaše vajencem plačevalo potne stroške, malico, zaščitna oblačila in druge stroške. V nasprotnem primeru označite stolpec 'Ne'. Če ste označili odgovor 'Da', potem v tretji stolpec vpišite znesek, ki ga je vaše podjetje plačalo v ta namen. Pri vprašanju F2c v tabeli označite 'Da', če je vaše podjetje imelo stroške z učitelji in mentorji vajencev. V nasprotnem primeru označite stolpec 'Ne'. Če ste označili odgovor 'Da', potem v tretji stolpec vpišite znesek, ki ga je vaše podjetje plačalo v ta namen. Vprašanje F3: Pri vprašanju F3a v tabeli označite 'Da', če je vaše podjetje plačalo prispevke vajeništvo, npr. davke. V nasprotnem primeru označite stolpec 'Ne'. Če ste označili odgovor 'Da', potem v tretji stolpec vpišite znesek, ki ga je vaše podjetje plačalo v ta namen. Pri vprašanju F3b v tabeli označite 'Da', če je vaše podjetje prejelo prispevke za vajeništvo, npr. subvencije. V nasprotnem primeru označite stolpec 'Ne'. Če ste označili odgovor 'Da', potem v tretji stolpec vpišite znesek, ki ga je vaše podjetje plačalo v ta namen. Na koncu vprašalnika vpišite še podatke o izpolnjevalcu ter dodajte podpis odgovorne osebe in žig podjetja.



6. PODROČJA IZOBRAŽEVANJA IN USPOSABLJANJA (ISCED 97) Klasifikacija področij izobraževanja in usposabljanja je bila prvič uporabljena leta 1998 v statističnem raziskovanju o poklicnem izobraževanju in usposabljanju (VET = Vocational Education and Training). Vsebuje 9 širokih področij (enoštevilčna raven), 25 področij izobraževanja (dvoštevilčna raven) in 65 področij usposabljanja (trištevilčna raven). Za potrebe našega statističnega raziskovanja ŠOL-ZAP oz. CVTS3 uporabljamo klasifikacijo ISCED 97 na trištevilčni ravni. Področja izobraževanja in usposabljanja, ISCED 97: 010 Programi temeljnega izobraževanja Programi temeljnega izobraževanja so programi, ki nam dajejo temeljno znanje iz branja, pisanja in računstva in osnove za razumevanje drugih predmetov, kot so zgodovina, zemljepis, naravoslovje, družboslovje, umetnost in glasba in v nekaterih primerih verska vzgoja. Programe temeljnega izobraževanja običajno izvajajo na ravni razredne stopnje osnovne šole in na predmetni stopnji osnovne šole. Sem uvrščamo tudi splošne programe na stopnji višjega sekundarnega izobraževanja, ki nimajo posebne predmetne usmeritve. Poklicne programe uvrščamo v to področje samo izjemoma. Ne zajema: To področje ne zajema splošnih programov na stopnji višjega sekundarnega izobraževanja humanistične, družboslovne, naravoslovne in drugih smeri. Ti programi spadajo v področja 220, 310, 400 itd. 080 Opismenjevanje in računaje Programi opismenjevanja in računanja so pripravljeni predvsem za nepismene odrasle, da se naučijo osnov branja, pisanja in včasih računstva. To področje se od področja 010 Programi temeljnega izobraževanja loči po starosti udeležencev. Sem uvrščamo izobraževalne programe z naslednjo prevladujočo vsebino: • Temeljni dopolnilni programi za odrasle • Opismenjevanje • Računanje 090 Osebnostni razvoj Programe za osebnostni razvoj lahko opredelimo glede na to, kakšen je njihov učinek na posameznikove sposobnosti (duševne, socialne itd.). Sem uvrščamo izobraževalne programe z naslednjo prevladujočo vsebino: • Dokazovanje in predstavljanje • Sposobnost komuniciranja • Sodelovanje • Razvoj vedenjskih spretnosti • Razvoj duševnih sposobnosti • Programi za iskalce zaposlitve • Javno nastopanje • Sposobnost za razvijanje dobrega mnenja o samem sebi • Socialne spretnosti • Obvladovanje časa Zajema: V to področje uvrščamo tudi usposabljanje za vodenje v okviru osebnostnega razvoja. Usposabljanje v zvezi z delovnimi mesti ali nalogami uvrščamo v to področje, če je bolj povezano z osebnostnim razvojem kot z razvojem dela. Ne zajema: Študija vodenja v sklopu poslovodenja ne uvrščamo v to skupino, ampak v področje 345 Poslovodenje in upravljanje. 140 Izobraževanje učiteljev in izobraževalne vede (širši programi) Programi obsegajo študij pedagoške teorije v kombinaciji s praktičnim poučevanjem, ki ni specializiran za razredno ali predmetno stopnjo, poklicno izobraževanje itd. Sem uvrščamo širše programe z naslednjimi prevladujočimi vsebinami: • Izobraževanje učiteljev, splošno • Praktični pedagoški predmeti, splošno



142 Izobraževalne vede Izobraževalne vede obsegajo študij učnega procesa ter teorije, metod in tehnik posredovanja znanja. Sem uvrščamo izobraževalne programe z naslednjimi prevladujočimi vsebinami: • Didaktika • Izobraževalne vede • Preverjanje, testiranje in merjenje znanja • Evalvacija in raziskave na področju izobraževanja • Pedagoške vede Ne zajema: To področje ne zajema programov za izobraževanje učiteljev, ki so kombinacija izobraževalnih ved in praktičnega poučevanja. Ti programi so uvrščeni v eno izmed področij izobraževanja učiteljev (143–146). 143 Predšolska vzgoja Predšolska vzgoja obsega študij teorije, metod in prakse poučevanja otrok v starosti od približno 3 do 7 let v formalnem šolskem okolju na predprimarni ravni. Sem uvrščamo izobraževalne programe z naslednjimi prevladujočimi vsebinami: • Vzgoja otrok v zgodnji življenjski dobi • Izobraževanje vzgojiteljev 144 Osnovnošolsko izobraževanje Osnovnošolsko izobraževanje obsega študij teorije, metod in prakse zagotavljanja primernega temeljnega znanja branja, pisanja in matematike skupaj s temeljnim razumevanjem drugih predmetov, kot so zgodovina, zemljepis, družbene vede itd., za otroke v starosti običajno od 5 do 12 let. To področje obsega tudi študij defektologije (izobraževanje otrok s posebnimi potrebami), opismenjevanja odraslih ter učenja osnov materinščine za izseljence. Sem uvrščamo izobraževalne programe z naslednjimi prevladujočimi vsebinami: • Izobraževanje učiteljev za razredno stopnjo • Izobraževanje učiteljev materinščine • Poučevanje na osnovnošolski stopnji • Izobraževanje učiteljev otrok s posebnimi potrebami Zajema: V to področje uvrščamo tudi študij opismenjevanja odraslih. 145 Poučevanje posameznih predmetov Poučevanje posameznih predmetov obsega študij teorije, metod in prakse poučevanja posameznih predmetov, največkrat na sekundarnih ali višjih ravneh izobraževanja. Programi, uvrščeni v to področje obsegajo pogosto tudi študij tistih predmetov, ki jih bodo učili bodoči učitelji. Sem uvrščamo izobraževalne programe z naslednjimi prevladujočimi vsebinami: • Poučevanje na srednješolski stopnji • Izobraževanje učiteljev - teoretični predmeti Ne zajema: To področje ne zajema poučevanja poklicnih, praktičnih in umetnostnih predmetov; poučevanje teh predmetov je namreč uvrščeno v področje 146 Poklicno in praktično izobraževanje in usposabljanje. 146 Poklicno in praktično izobraževanje in usposabljanje Poklicno in praktično izobraževanje in usposabljanje obsega študij teorije, metod in prakse poklicnega/praktičnega izobraževanja in usposabljanja. Sem spada tudi izobraževanje učiteljev glasbe, umetnosti in drugih umetnostnih predmetov in tudi izobraževanje učiteljev športne vzgoje. Sem uvrščamo izobraževalne programe z naslednjimi prevladujočimi vsebinami: • Izobraževanje učiteljev - umetna obrt • Izobraževanje učiteljev - ekonomski predmeti • Izobraževanje učiteljev - glasba • Izobraževanje učiteljev - zdravstvena nega



• Izobraževanje učiteljev - športna vzgoja • Izobraževanje učiteljev - tehniški predmeti • Usposabljanje inštruktorjev vožnje • Usposabljanje mentorjev v podjetjih • Usposabljanje multiplikatorjev znanja Zajema: V to področje uvrščamo tudi usposabljanje inštruktorjev vožnje. V to področje uvrščamo tudi usposabljanje multiplikatorjev znanja v podjetjih Ne zajema: To področje ne zajema izobraževanja športnih trenerjev; to je namreč uvrščeno v področje 813 Šport. 210 Umetnost (širši programi) Umetnost (širši programi) obsega študij umetnosti, ki ni specializiran za neko posamično področje. Sem uvrščamo širše programe z naslednjimi prevladujočimi vsebinami: • Umetnost • Umetna obrt 211 Upodabljajoče umetnosti Upodabljajoče umetnosti obsegajo študij vizualnih oblik kreativnega izražanja; ta študij obravnava teorijo, zgodovino, tehnike in realizacijo na področju upodabljajočih umetnosti. Sem uvrščamo izobraževalne programe z naslednjimi prevladujočimi vsebinami: • Teorija umetnosti • Jedkanje • Grafične tehnike • Zgodovina umetnosti • Slikarstvo • Filozofija umetnosti • Kiparstvo Ne zajema: Usposabljanja iz keramičarstva, lončarstva itd. ne uvrščamo v to področje, ampak v področje 215 Obrtne tehnike. Študija arhitekture ne uvrščamo v to področje, ampak v področje 581 Arhitektura in urbanizem. Izobraževanja učiteljev umetnosti ne uvrščamo v to področje, ampak v področje 146 Poklicno in praktično izobraževanje in usposabljanje. 212 Glasba in poustvarjalne umetniške zvrsti Glasba in poustvarjalne umetniške zvrsti obsegajo študij načel in tehnik, povezanih s poustvarjanjem s pomočjo glasbe, govora, gibanja, mimike, karakterizacije, improvizacije in odrskih veščin. Sem uvrščamo izobraževalne programe z naslednjimi vsebinami: • Igralstvo in režija • Koreografija • Cirkuška umetnost • Skladateljstvo (glasba) • Dirigiranje (glasba) • Ples (umetniški) • Dramska umetnost • Gledališka in filmska umetnost • Zgodovina glasbe • Glasba • Gledališče Zajema: V to področje uvrščamo študij zgodovine in teorije glasbe in poustvarjalne umetnosti. Ne zajema:



Izobraževanja učiteljev glasbe in drugih poustvarjalnih umetnosti ne uvrščamo v to področje, ampak v področje 146 Poklicno in praktično izobraževanje in usposabljanje. 213 Avdiovizualne tehnike in večpredstavnostna (multimedijska) produkcija Avdiovizualne tehnike in večpredstavnostna (multimedijska) produkcija obsegajo študij tehnik in veščin, ki so potrebne pri izdajanju knjig in časopisov, produkciji radijskih/TV programov in filmov/videoposnetkov, snemanju glasbe in grafični reprodukciji. Zajemajo programe o metodah barvne reprodukcije, fotografiranja in računalniške grafike in tudi študij kombiniranja slik, besed in ilustracij pri izdajanju knjig, revij, plakatov, oglasov itd. Sem uvrščamo izobraževalne programe z naslednjimi prevladujočimi vsebinami: • Knjigoveštvo • Filmsko snemanje • Sestavljanje (compositing - tiskarstvo) • Računalniško sestavljanje besedila • Filmska produkcija • Grafično oblikovanje • Grafična reprodukcija • Ilustriranje • Večpredstavnostne (multimedijske) tehnike • Fotografiranje • Tisk • Oblikovanje publikacij, prelom (lay-out) • Produkcija radijskih in TV programov • Produkcija glasbenih posnetkov • Zvočne tehnike • Tiskarsko stavljenje Zajema: V to področje uvrščamo izobraževalne programe iz namiznega izdajateljstva in preloma (lay-out) publikacij. Ne zajema: Posebnih izobraževalnih programov iz uporabe posebne programske opreme za namizno izdajateljstvo ne uvrščamo v to področje, ampak v področje 482 Uporabno računalništvo. Študija časnikarstva (novinarstva) (formulacija /besedna izrazitev/ in vsebina poročil) ne uvrščamo v to področje, ampak v področje 321 Časnikarstvo in reporterstvo. 214 Oblikovanje Oblikovanje obsega študij kreativnega kombiniranja črt, oblik in blaga pri oblikovanju in izdelovanju npr. modnih oblačil, industrijskih izdelkov in notranje opreme. Sem uvrščamo izobraževalne programe z naslednjimi prevladujočimi vsebinami: • Kostumografija • Oblikovanje industrijskih izdelkov • Modno oblikovanje • Notranja arhitektura • Notranja oprema • Scenografija • Aranžerstvo Ne zajema: Projektiranja zgradb ne uvrščamo v to področje, ampak v področje 581 Arhitektura in urbanizem. V to področje prav tako ne uvrščamo industrijskega oblikovanja, pri katerem je težišče na tehniških predmetih, in ne na umetniškem oblikovanju, temveč v ustrezno področje pod 52 Tehnika in tehniške obrti. Oblikovanja v izdajateljstvu in grafičnega oblikovanja ne uvrščamo v to področje, ampak v področje 213 Avdiovizualne tehnike in večpredstavnostna (multimedijska) produkcija.



215 Obrtne tehnike Obrtne tehnike obsegajo študij tehnik in veščin, potrebnih za posamezne vrste ročnih del, kot so draguljarstvo, lončarstvo, tkanje, rezbarstvo itd. Sem uvrščamo izobraževalne programe z naslednjimi prevladujočimi vsebinami: • Keramika • Umetna in ljudska obrt, rokodelstvo • Umetno kovaštvo • Vezenje • Aranžiranje cvetja • Steklarska umetna obrt • Zlatarstvo • Ročna dela • Draguljarstvo • Izdelava glasbenih inštrumentov (ne industrijska) • Glasbeni inštrumenti (popravljanje in uglaševanje) • Filigranstvo • Kamnoseštvo (obrt) • Tkanje (umetnost) • Rezbarstvo Ne zajema: Študija industrijske izdelave lončarskih izdelkov, tkanih materialov, vezenin itd. ne uvrščamo v to področje, ampak v nekatera posamična področja, ki spadajo pod vsebinsko širše področje 5 Tehnika, proizvodnja in gradbeništvo. 220 Humanistika (širši programi) Humanistika (širši programi) je študij humanistike, ki ni specializiran za kako posamično področje. Področje v veliki meri obsega programe (višjega) sekundarnega izobraževanja, v katerih se udeleženci izobraževanja še ne opredeljujejo za posebne predmete. Sem uvrščamo izobraževalne programe z naslednjimi prevladujočimi vsebinami: • Humanistika 221 Religija Religija obsega študij verskih prepričanj, konceptov, simbolov, izrazov, besedil in duhovnosti. Sem uvrščamo izobraževalne programe z naslednjimi prevladujočimi vsebinami: • Zgodovina verstev • Študij različnih ver Zajema: Na to področje uvrščamo programe za otroke in mladino, ki jih običajno izvajajo verske šole in semenišča, samostani itd. in katerih cilj je razvijanje zanimanja za doktrine njihove vere in seznanjanje udeležencev s filozofijo vere, s čimer razširjajo svojo vero. Ne zajema: Temeljnih programov, ki jih izvajajo verske šole, semenišča itd. in ki vključujejo versko vzgojo, a je ne poudarjajo in ne vodijo do verskega poklica, ne uvrščamo v to področje, ampak v področje 010 Programi temeljnega izobraževanja. 222 Tuji jeziki Tuji jeziki obsegajo študij strukture in kompozicije tujih jezikov. Obsegajo tudi študij ustreznih kultur, literature in jezikoslovja. Sem uvrščamo izobraževalne programe z naslednjimi prevladujočimi vsebinami: • Tuji jeziki • Programi za tolmače • Klasični jeziki • Nematerinščina • Programi za prevajalce



Zajema: Tuji jeziki obsegajo študij jezika, ki ga poučujemo kot tuji jezik ali nematerinščino. Nematerinščina je narodni jezik, ki se ga učijo učenci, katerih glavni jezik je neki drug jezik. Ne zajema: Programov učenja materinščine ne uvrščamo v to področje, tudi če ta jezik ni narodni jezik (npr. programi učenja materinščine za priseljence). Te programe uvrščamo v področje 223 Materinščina. 223 Materinščina Materinščina pomeni študij maternega jezika vključno z ustrezno literaturo in jezikoslovjem. Sem uvrščamo izobraževalne programe z naslednjimi prevladujočimi vsebinami: • Kreativno pisanje • Jezik domačega okolja • Jezik, narodni • Programi materinega jezika • Programi za korektorje/lektorje • Govorica gluhonemih Zajema: Materinščina je študij nekega jezika, ki ga poučujemo kot materni jezik, čeprav ni narodni jezik neke države, npr. programi učenja jezika domačega okolja za priseljence. Ne zajema: V to področje ne uvrščamo programov narodnih jezikov, če jih učijo kot tuje ali druge jezike. V takem primeru so uvrščeni v področje 222 Tuji jeziki 225 Zgodovina in arheologija Zgodovina je študij dogodkov v preteklosti, zlasti političnega, družbenega in gospodarskega razvoja neke države, celine ali sveta. Arheologija obsega študij antičnih civilizacij s pomočjo znanstvene analize najdišč v tleh. To področje spada v glavnem v terciarno izobraževanje. Sem uvrščamo izobraževalne programe z naslednjimi prevladujočimi vsebinami: • Arheologija • Zgodovina kultur • Zgodovina • Literarna zgodovina • Zgodovina znanosti in idej • Muzeologija Ne zajema: Če je študij književnosti organiziran v sklopu študija posameznih jezikov, ne spada v to področje, ampak ga uvrščamo v področje 222 Tuji jeziki ali 223 Materinščina. 226 Filozofija in etika Filozofija in etika obsegata študij filozofije, etike in sorodnih predmetov, ki se ukvarjajo s koncepcijo življenja. To področje spada v glavnem v terciarno izobraževanje. Sem uvrščamo izobraževalne programe z naslednjimi prevladujočimi vsebinami: • Etika • Logika • Morala • Filozofija Ne zajema: Študija religije ne uvrščamo v to področje, ampak v področje 221 Religija. 310 Družbene in vedenjske vede (širši programi) Družbene in vedenjske vede (širši programi) obsegajo študij družboslovja in vedenjskih ved, ki ni specializiran za posamična področja. Področje v veliki meri obsega širše programe na ravni (višjega) sekundarnega izobraževanja, v katerih



se udeleženci izobraževanja še ne opredelijo za posamezne predmete, do neke mere pa tudi širše programe na ravni terciarnega izobraževanja. Sem uvrščamo izobraževalne programe z naslednjimi prevladujočimi vsebinami: • Družboslovje in vedenjske vede • Družbene vede 311 Psihologija Psihologija je študij človeškega uma in obnašanja, ki je odvisno od razlik med posamezniki, njihovih izkušenj in okolja. Področje spada na raven terciarnega izobraževanja. Sem uvrščamo izobraževalne programe z naslednjimi prevladujočimi vsebinami: • Psihologija • Psihoanaliza • Psihoterapija 312 Sociologija in antropologija Sociologija in antropologija obsegata študij ljudi in njihovega obnašanja v skupinah ter v odnosu do družbe. Področje spada v glavnem na raven terciarnega izobraževanja. Sem uvrščamo izobraževalne programe z naslednjimi prevladujočimi vsebinami: • Kriminologija • Socialna antropologija • Sociologija Ne zajema: Programov za socialne delavce, pri katerih je težišče na praktičnem socialnem delu, ne uvrščamo v to področje, ampak v področje 762 Socialno delo in svetovanje. 313 Socialna in kulturna geografija Socialna in kulturna geografija je študij socialnih, kulturnih in etničnih pojavov v različnih geografskih regijah. To področje spada v glavnem na raven terciarnega izobraževanja. Sem uvrščamo izobraževalne programe z naslednjimi prevladujočimi vsebinami: • Kulturna geografija • Demografija/ proučevanje prebivalstva • Narodopisje in proučevanje kultur Socialna geografija Ne zajema: Študija fizikalne geografije ne uvrščamo v to področje, ampak v področje 443 Geofizika. 314 Politologija in državljanska vzgoja Politologija in državljanska vzgoja obsegata študij vladanja in političnih načel ali prakse. Vključuje predmete, ki obravnavajo pravice in dolžnosti državljanov. Področje spada v glavnem na raven terciarnega izobraževanja. Sem uvrščamo izobraževalne programe z naslednjimi prevladujočimi vsebinami: • Državljanska vzgoja • Človekove pravice • Mednarodni odnosi • Proučevanje miru in konfliktov • Politična zgodovina • Politologija Ne zajema: Študija politične ekonomije ne uvrščamo v to področje, ampak v področje 315 Ekonomija.



315 Ekonomija Ekonomija je študij ekonomske politike, politike, teorije in odločanja. Področje spada v glavnem na raven terciarnega izobraževanja. Sem uvrščamo izobraževalne programe z naslednjimi prevladujočimi vsebinami: • Ekonomska zgodovina • Ekonomija • Politična ekonomija Ne zajema: Študija ekonomije, pri katerem je težišče na poslovnih vedah, ne uvrščamo v to področje, ampak v področje 340 Poslovne in upravne vede (širši programi). 321 Časnikarstvo (novinarstvo) in reporterstvo Časnikarstvo in reporterstvo je študij teorije in prakse časnikarstva/reporterstva kot sestavnega dela področja množičnih občil. Novinarstvo in reporterstvo se ukvarjata s pisanjem in vsebino poročil. Področje obsega poročanje novic, pisanje komentarjev in zgodb, zanimivih za javnost, itd. Sem uvrščamo izobraževalne programe z naslednjimi prevladujočimi vsebinami: • Radijsko in televizijsko časnikarstvo • Informiranja (formulacija in vsebina) • Časnikarstvo • Množična občila • Poročanje novic Ne zajema: Študija tehnik s področja množičnih občil (npr. tisk in radijska/televizijska produkcija) ne uvrščamo v to področje, ampak v področje 213 Avdiovizalne tehnike in večpredstavnostna produkcija. Študija preloma in oblikovanja publikacij ne uvrščamo v to področje, ampak v področje 213 Avdiovizualne tehnike in multimedijska produkcija. Študija stikov z javnostjo ne uvrščamo v to področje, ampak v področje 342 Marketing in oglaševanje. 322 Knjižničarstvo, informatika in arhivistika Knjižničarstvo, informatika in arhivistika je študij metod zbiranja, pridobivanja, organiziranja in shranjevanja zbirk podatkov ter omogočanja njihove uporabe. V to področje uvrščamo programe knjižničarstva. Sem uvrščamo izobraževalne programe z naslednjimi prevladujočimi vsebinami: • Arhivistika • Dokumentalistika • Informatika • Programi knjižničarstva • Muzejska dokumentacija 340 Poslovne in upravne vede (širši programi) Poslovne in upravne vede (širši programi) obsegajo teorije in prakse načrtovanja, poslovodenja, organiziranja in koordiniranja sredstev zasebnih in javnih organizacij in ustanov. Sem uvrščamo izobraževalne programe z naslednjimi prevladujočimi vsebinami: • Poslovno upravljanje • Ekonomika poslovanja • Poslovne vede Zajema: V to področje uvrščamo študij poslovanja in upravljanja, pri katerem težišče ni na nobenem od posamičnih področij pod oznako 34. Ne zajema: Poslovne programe, pri katerih je težišče na enem od posamičnih področij pod oznako 34 Poslovne in upravne vede (poslovodenje, upravljanje, marketing itd.), je treba uvrstiti v skladu z njihovo specializacijo.



341 Trgovina na debelo in drobno Trgovina na debelo in drobno obsega študij kupovanja in prodaje blaga in storitev, vključno z upravljanjem zalog, določanjem cen, b preprečevanjem izgub, prodajnimi sistemi in postopki. Zajema proučevanje mehanizmov in teženj na področju trgovine na debelo in drobno. Sem spada tudi prodaja zgradb in drugih nepremičnin. Sem uvrščamo izobraževalne programe z naslednjimi prevladujočimi vsebinami: • Dražbe • Varstvo potrošnikov • Tehnike predstavljanja izdelkov in storitev • Nabava • Poslovanje z nepremičninami • Maloprodaja • Zaloge • Skladiščenje • Veleprodaja Zajema: Na to področje uvrščamo študij nakupa in prodaje zgradb in drugih nepremičnin. 342 Marketing in oglaševanje Marketing in oglaševanje je študij postopkov pri izmenjavi blaga in storitev med podjetji/organizacijami in/ali posamezniki ter študij obnašanja in zahtev potrošnikov. Vključuje proučevanje vloge razvoja izdelkov, določanja cen, razpošiljanja (distribucije), promocije in prodaje z namenom, da bi dosegli čim večji obseg poslovanja. Sem uvrščamo izobraževalne programe z naslednjimi vsebinami: • Oglaševanje • Tržne raziskave • Marketing • Načrtovanje in realizacija strategije trženja • Stiki z javnostjo 343 Finance, bančništvo, zavarovalništvo Finance, bančništvo in zavarovalništvo obsega načrtovanje, vodenje, organiziranje in kontrolo finančnih aktivnosti in storitev. Obsega tudi spremljanje in nadzor nad finančnimi viri organizacij, ustanov in posameznikov ter zagotavljanje finančnih storitev za podjetja in posameznike. Sem uvrščamo izobraževalne programe z naslednjimi prevladujočimi vsebinami: • Programi za bančne blagajnike • Bančništvo in finance • Teorija financ • Zavarovalništvo • Analiza investicij • Investicije in vrednostni papirji • Pokojninsko zavarovanje • Socialno zavarovanje • Borzno posredovanje Ne zajema: Študija za aktuarje ne uvrščamo v to področje, ampak v področje 462 Statistika. 344 Računovodstvo in davkarstvo Računovodstvo in davkarstvo je študij izvajanja, revizije in beleženja finančnih transakcij. Sem uvrščamo izobraževalne programe z naslednjimi prevladujočimi vsebinami: • Računovodstvo • Revizija • Knjigovodstvo • Davčno računovodstvo



345 Poslovodenje in upravljanje Poslovodenje in upravljanje je študij načrtovanja, vodenja in izvajanja funkcij in dejavnosti organizacij in ustanov. Programi iz poslovodenja, ki vključujejo tudi upravljanje, ekonomiko, financiranje itd., so uvrščeni v to področje, če je poudarek na poslovodenju in upravljanju. Sem uvrščamo izobraževalne programe z naslednjimi prevladujočimi vsebinami: • Upravljanje • Menedžment izobraževalnih ustanov • Menedžment zaposlovanja • Logistični menedžment • Poslovodne vede • Vodenje pisarniškega poslovanja • Teorija in obnašanje organizacij • Upravljanje kadrov • Kadrovski menedžment • Seminarji za podjetnike začetnike • Menedžment usposabljanja Zajema: V to področje uvrščamo tudi študij vodenja v kontekstu poslovodenja. Ne zajema: Študija administracije kot pisarniškega dela ne uvrščamo v to področje, ampak v področje 346 Tajniška in referentska dela. 346 Tajniška in referentska dela Tajniška in referentska dela obsegajo študij administrativnih postopkov in prakse, pisarniške tehnologije ter uradniških veščin, stenografije in tipkanja. Sem uvrščamo specializirane programe za tajnice (inokorespondente, tajnice za delo v zdravstvenih ustanovah, pravnih in računovodskih firmah itd.), če so programi namenjeni tajnicam, in ne pomočnikom. Sem uvrščamo izobraževalne programe z naslednjimi prevladujočimi vsebinami: • Administrativne in tajniške storitve • Programi za referente • Vnos podatkov • Programi za inikorespondente • Uporaba tipkovnic • Programi za tajnice v pravnih firmah • Programi za tajnice v zdravstvenih ustanovah • Uporaba pisarniških naprav • Usposabljanje osebja za sprejemne pisarne • Programi za tajnice • Stenografija • Telefonisti • Tipkanje Zajema: V to področje uvrščamo tudi širše programe za tajnice, ki med drugim zajemajo tudi računalniške tečaje. Ne zajema: Posebnih izobraževalnih programov iz uporabe posebnih računalniških programov ne uvrščamo v to področje, ampak v področje 482 Uporabno računalništvo. Vodenje pisarniškega poslovanja ne uvrščamo v to področje, ampak v področje 345 Poslovodenje in upravljanje. Izobraževalnih programov za receptorje v hotelih ne uvrščamo v to področje, ampak v področje 811 Hotelirstvo in gostinstvo. 347 Delo in delovno okolje Delo in delovno okolje obsega študij struktur in funkcij življenja v delovnem okolju. Vključuje programe, v glavnem v okviru usposabljanja zaposlenih, ki so povezani z delovnim mestom in delovnimi nalogami. Sem uvrščamo izobraževalne programe z naslednjimi prevladujočimi vsebinami:



• Poznavanje podjetja • Uvajalni tečaji • Skrb za stranke • Organizacija • Zagotavljanje kakovosti • Izobraževanje za delo v sindikatu (splošno) • Prilagajanje zahtevam delovnega mesta Zajema: V to področje uvrščamo tudi usposabljanje zaposlenih, povezano z delovnim mestom ali delovnimi nalogami, če takšnega usposabljanja ne moremo uvrstiti v nobeno drugo področje. Ne zajema: Na to področje ne uvrščamo usposabljanja, povezanega z delovnim mestom ali delovnimi nalogami, če se bolj nanaša na osebnostni razvoj kot na delo. Takšne programe uvrščamo v področje 090 Osebnostni razvoj. Usposabljanje zaposlenih, ki ga lahko uvrstimo v katero koli drugo področje, ne uvrščamo sem, ampak v ustrezno področje, npr. izobraževanje s področja zagotavljanja kakovosti, ki je tehnično usmerjeno, torej v eno od področij pod 52 Tehnika in tehniške obrti. Programe v zvezi z delovnim okoljem uvrščamo v področje 862 Varnost in zdravje pri delu. 380 Pravo Pravo je študij načel in postopkov za formalno ohranjanje družbenega reda. Vključuje usposabljanje za pravniške poklice, kot so advokati, ali usposabljanje za zaposlitev v sodstvu. Sem uvrščamo izobraževalne programe z naslednjimi prevladujočimi vsebinami: • Gospodarsko pravo • Kazensko pravo • Pravna zgodovina • Pravoznanstvo • Delovno pravo • Pravna praksa 420 Študij žive narave Študij žive narave obsega proučevanje strukture, funkcij, razmnoževanja, rasti, razvoja in obnašanja vseh živih organizmov. To področje spada v glavnem na raven terciarnega izobraževanja. Sem uvrščamo izobraževalne programe z naslednjimi prevladujočimi vsebinami: • Biokemija • Biologija • Botanika • Genetika • Farmakologija • Toksikologija • Zoologija Zajema: V to področje uvrščamo tudi kemijske procese v živih organizmih (biokemija, toksikologija, farmakologija itd.). Ne zajema: Študija ekologije, ki proučuje odnose med živimi organizmi in okoljem, ne uvrščamo v to področje, ampak v področje 851 Veda o okolju. 441 Fizika Fizika je študij lastnosti in medsebojnega delovanja snovi in energije. To področje spada v glavnem na raven terciarnega izobraževanja. Sem uvrščamo izobraževalne programe z naslednjimi prevladujočimi vsebinami: • Astronomija



• Optika • Fizika • Veda o vesolju 481 Računalništvo Računalništvo je študij načrtovanja in razvoja računalniških sistemov in okolij. Vključuje študij načrtovanja, vzdrževanja in integracije programske opreme. Sem uvrščamo izobraževalne programe z naslednjimi prevladujočimi vsebinami: • Računalniško programiranje • Računalništvo • Sistemska analiza • Načrtovanje računalniških sistemov • Informatika • Upravljanje mrež • Operacijski sistemi • Programski jeziki (visual Basic, C++ itd.) Ne zajema: Računalniškega inženiringa (strojna oprema) ne uvrščamo v to področje, ampak v področje 523 Elektronika in avtomatizacija. Izobraževalnih programov za uporabo programske opreme ne uvrščamo v to področje, ampak v področje 482 Uporabno računalništvo. 482 Uporabno računalništvo Uporabno računalništvo je študij uporabe računalnikov in programske opreme za razne namene. To so običajno kratki programi. Sem uvrščamo izobraževalne programe z naslednjimi prevladujočimi vsebinami: • Uporaba računalnikov • Programska oprema za računanje (tabele) • Programska oprema za obdelavo podatkov • Programska oprema za namizno izdajateljstvo • Programska oprema za obdelavo besedil • Uporaba interneta 520 Tehnika in tehniške obrti (širši programi) Tehnika in tehniške obrti (širši programi) obsegajo tehniške študije, ki niso specializirani za posamična področja. Na to področje spadajo predvsem splošni in poklicni programi na ravni (višjega) sekundarnega izobraževanja, pri katerih se udeleženci izobraževanja še niso opredelili za posebne usmeritve. Vključuje tudi nekatere širše programe na ravni terciarnega izobraževanja. Sem uvrščamo izobraževalne programe z naslednjimi prevladujočimi vsebinami: • Uporabna fizika • Tehnika (širši programi) • Programi s področja tehniških industrijskih vej • Kontrola kakovost i(tehniška) 521 Strojništvo in obdelava kovin Strojništvo in obdelava kovin (tehnika in tehniške obrti) je študij načrtovanja, oblikovanja, razvoja, proizvodnje, vzdrževanja in nadzora nad stroji, postrojenji in sistemi ter kovinskimi izdelki. Obsega tudi projektiranje in vzdrževanje strojev za proizvodnjo izdelkov in zagotavljanje storitev. V programih tega področja je poudarek na strojih, strojnih sistemih in kovinskih izdelkih. Sem uvrščamo izobraževalne programe z naslednjimi prevladujočimi vsebinami: • Orožarstvo • Hidravlika • Ključarničarstvo in popravila sefov • Strojništvo • Programi za strojniške poklice • Livarstvo in izdelovanje vzorcev



• Montaža, struženje in strojna obdelava kovin • Metalurgija • Precizna mehanika • Obdelava pločevine • Jeklarstvo • Orodjarstvo • Varilstvo Ne zajema: Izobraževanja avtomehanikov in inženirjev, specializiranih za motorna vozila, ne uvrščamo v to področje, ampak v področje 525 Motorna vozila, ladje, letala. 522 Elektrotehnika in energetika Elektrotehnika (tehnika in tehniške obrti) obsega proučevanje montaže, vzdrževanja, popravil in odkrivanja napak na električnih napeljavah in sorodni opremi v gospodinjstvih in v trgovskih in industrijskih podjetjih. Zajema montažo in vzdrževanje nadzemnih in podzemnih elektrorazdelilnih omrežij. Energetika je študij proizvodnje energije. Sem uvrščamo izobraževalne programe z naslednjimi prevladujočimi vsebinami: • Programi za monterje prezračevalnih naprav • Inženirji specializirani za klimatske naprave • Popravila električnih aparatov • Elektrotehnika • Elektromontaža • Pridobivanje električne energije • Programi za električarje • Programi za energetike • Distribucija plina • Poklicni programi s področja ogrevanja • Jedrska, hidravlična in toplotna energija • Proizvodnja energije • Montaža in vzdrževanje električnih vodov • Hlajenje Zajema: Na to področje uvrščamo študij montaže, odkrivanja napak in popravljanje grelnih, prezračevalnih in hladilnih naprav. Ne zajema: Študija avtoelektrikarstva ne uvrščamo v to področje, ampak v področje 525 Motorna vozila, ladje, letala. 523 Elektronika in avtomatizacija Elektronika in avtomatizacija (tehnika in tehniške obrti) obsega proučevanje načrtovanja, oblikovanja, vzdrževanja in nadzora nad elektronsko opremo, stroji in sistemi. Vključuje tudi projektiranje računalnikov in komunikacijske opreme. Sem uvrščamo izobraževalne programe z naslednjimi prevladujočimi vsebinami: • Elektronika za radijsko in TV- oddajanje • Komunikacijski sistemi • Montaža komunikacijske opreme • Vzdrževanje komunikacijske opreme • Računalniški inženiring • Popravila računalnikov • Regulacijska tehnika • Tehnologija obdelave podatkov • Digitalna tehnika • Elektronika • Servisiranje elektronske opreme • Tehnologija računalniških mrež • Robotika • Telekomunikacijska tehnologija • Popravila TV- in radijskih aparatov



Ne zajema: V to skupino ne uvrščamo računalništva (načrtovanje računalniških sistemov in programske opreme), ker to spada pod 481 Računalništvo. 524 Kemija in tehnologija Kemija in tehnologija (tehnika in tehniške obrti) obsega študij načrtovanja, oblikovanja in razvoja izdelkov in postopkov, pri katerih pride do kemijskih in fizikalnih sprememb. Zajema tudi načrtovanje kemijskih obratov in sistemov kontrole. Sem uvrščamo izobraževalne programe z naslednjimi prevladujočimi vsebinami: • Biokemijske tehnologije • Biotehnološki inženiring • Kemijska tehnologija • Tehnologija kemijskih procesov • Laboratorijska tehnologija • Predelava nafte/plin/naftnih derivatov • Upravljanje obratov in strojev (tehnologija) • Tehnologija procesov Zajema: V to področje uvrščamo tudi programe laboratorijske tehnologije, pri katerih težišče ni na posebnih področjih uporabe. Ne zajema: Programov laboratorijske tehnologije, pri katerih je težišče na posebnih področjih (biologija, medicina itd), ne uvrščamo v to področje, ampak v ustrezno posebno področje (420, 725 itd.). Programov, pri katerih je težišče na proizvodnji posebnih materialov, ne uvrščamo v to področje. Tako moramo npr. programe, pri katerih je težišče na izdelavi papirja, uvrstiti v področje 543 Materiali (les, papir, plastika, steklo). 525 Motorna vozila, ladje, in letala Motorna vozila, ladje in letala (tehnika in tehniške obrti) obsega študij projektiranja, razvoja, izdelave, vzdrževanja, odkrivanja napak, popravljanja in servisiranja motornih vozil, vključno s stroji za zemeljska dela in kmetijskimi stroji. Za to področje je značilna kombinacija študija kovinskih konstrukcij in motorjev. Sem uvrščamo izobraževalne programe z naslednjimi prevladujočimi vsebinami: • Letalska tehnika • Vzdrževanje letal • Avtoelektrikarstvo • Avtomobilska tehnika • Izdelava karoserij • Tehniški poklici, specializirani za motorna kolesa • Avtokleparstvo • Ladjedelništvo • Lakirnice • Izdelava in popravila vozil Zajema: Na to področje uvrščamo tudi študij avtoelektričarstva. Ne zajema: Študija izdelave in popravil vozil brez motornega pogona ne uvrščamo v to področje, ampak v področje 521 Strojništvo in obdelava kovin (npr. dvokolesa) ali 543 Materiali (les, papir, plastika, steklo). 541 Živilska tehnologija Živilska tehnologija (proizvodnja in tehnologija) je študij predelave in pakiranja hrane in pijač ter opreme in postopkov, ki jih uporabljamo pri proizvodnji in distribuciji živil. Sem uvrščamo izobraževalne programe z naslednjimi prevladujočimi vsebinami: Pekarstvo • Pivovarništvo



• Klavništvo • Izdelava bonbonov • Mlekarstvo • Predelava hrane in pijač • Konzerviranje hrane • Veda o živilih in živilska tehnologija • Predelava mesa • Slaščičarstvo • Predelava tobaka • Vinarstvo Zajema: V to področje uvrščamo tudi študij ravnanja s hrano in higieno prehrane. Ne zajema: Programov iz gostinstva ne uvrščamo v to skupino, ampak v področje 811 Hotelirstvo in gostinstvo. Dietetike ne uvrščamo v to področje, ampak v področje 726 Terapevtika in rehabilitacija. 542 Tekstil, konfekcija, obuvala, usnje Tekstil, konfekcija, obuvala, usnje (proizvodnja in tehnologija) je študij proizvodnje tekstila, tekstilnih in usnjenih izdelkov, oblačil in podobnih izdelkov, čevljev in druge obutve. Sem uvrščamo izobraževalne programe z naslednjimi prevladujočimi vsebinami: • Poklicni programi oblačilne stroke • Šiviljstvo • Izdelava obutve • Krznarstvo • Konfekcionarstvo • Predelava usnja • Sedlarstvo • Čevljarstvo • Kožarstvo in usnjarstvo • Predilstvo • Krojaštvo • Poklicni programi tekstilne stroke • Tapetništvo • Tkalstvo (industrijsko) • Volnarstvo Ne zajema: Programov ročnih del ne uvrščamo v to področje, ampak v področje 215 Obrtne tehnike. 543 Materiali (les, papir, plastika, steklo) Materiali (proizvodnja in tehnologija) obsegajo proučevanje proizvodnje izdelkov iz lesa, papirja, plastike, stekla ali drugih materialov, kot so kamen glina, umetni materiali itd. Programi tega področja se nanašajo bolj na posamezne materiale kot na splošno tehniško znanje. Sem uvrščamo izobraževalne programe z naslednjimi prevladujočimi vsebinami. • Izdelava čolnov (brez motorja) • Mizarstvo • Tesarstvo (ne stavbno) • Keramika (industrijska) • Izdelava pohištva • Steklarstvo (industrijsko) • Industrijska proizvodnja diamantov • Izdelava in predelava papirja • Izdelava plastike • Gumarstvo • Tehnologija predelave lesa • Strojna obdelava in struženje lesa



• Poklicni programi lesarske stroke Ne zajema: Študija kovinarstva ne uvrščamo v to področje, ampak v področje 521 Strojništvo in obdelava kovin. Študija stavbnega tesarstva in mizarstva ne uvrščamo v to področje, ampak v področje 582 Gradbeništvo. Študija splošne kemijske tehnologije ne uvrščamo v to področje, ampak v področje524 Kemija in tehnologija. Študija tiskarstva in knjigoveštva ne uvrščamo v to področje, ampak v področje 213 Avdiovizalne tehnike in večpredstavnostna (multimedijska) produkcija. Programov ročnih del (steklarska umetna obrt, lesorezništvo itd.) ne uvrščamo v to področje, ampak v področje 215 Obrtne tehnike. 544 Rudarstvo in drugo pridobivanje rudnin Rudarstvo in drugo pridobivanje rudnin (proizvodna in tehnologija) je študij načrtovanja, razvoja, ocenjevanja in vodenja pridobivanja rudnin, nafte in plina iz zemlje. Sem uvrščamo izobraževalne programe z naslednjimi prevladujočimi vsebinami: • Premogovništvo • Tehnologija mineralov • Pridobivanje nafte in plina • Pridobivanje rudnin Ne zajema: Študija metalurgije ne uvrščamo v to področje, ampak v področje 521 Strojništvo in obdelava kovin. Študija geologije ne uvrščamo v to področje, ampak v področje 443 Geofizika. 581 Arhitektura in urbanizem Arhitektura je študij umetnosti, znanosti in tehnik gradbenega projektiranja. Sestavljata ga uporabni del, ta zajema konstrukcijo ter funkcionalno in ekonomsko učinkovitost zgradbe, in estetski del. Urbanizem je študij urejene rasti in napredka mest s funkcionalnega in estetskega vidika. Sem uvrščamo izobraževalne programe z naslednjimi prevladujočimi vsebinami: • Arhitektonski urbanizem in prostorsko načrtovanje • Arhitektura • Gradbeno projektiranje • Kartografija/geodezija • Prostorsko načrtovanje mest • Razvoj lokalnih skupnosti • Krajinska arhitektura • Arhitektura konstrukcij • Geodezija • Načrtovanje mest in podeželja • Urbanizem Zajema: V to področje uvrščamo tudi študij kartografije in geodezije. Ne zajema: Študija notranje opreme ne uvrščamo v to področje, ampak v področje 214 Oblikovanje. Načrtovanje in oblikovanje parkov in vrtov ne uvrščamo v to področje, ampak v področje 622 Hortikultura. 582 Gradbeništvo - visoke in nizke zgradbe Gradbeništvo - visoke in nizke zgradbe je študij znanosti, tehnologije in tehnik montaže, gradnje in vzdrževanja javnih, trgovskih, industrijskih in stanovanjskih objektov in inštalacij v teh objektih. Gradbeništvo - nizke zgradbe je študij načrtovanja, projektiranja, testiranja in vodenja izgradnje velikih konstrukcij in objektov, vključno s transportnimi sistemi, vodovodi, kanalizacijo itd. Sem uvrščamo izobraževalne programe z naslednjimi prevladujočimi vsebinami: • Zidarstvo (opečno) • Gradnja mostov • Gradnja zgradb • Gradbeništvo - visoke gradnje • Gradbena tehnologija



• Tesarstvo in mizarstvo (stavbno) • Gradbeništvo - nizke gradnje • Kovinske konstrukcije (zgradbe) • Gradnja pristanišč in nabrežij • Polaganje talnih in stenskih ploščic • Talne obloge • Zidarstvo in keramičarstvo • Slikopleskarstvo in tapetarstvo • Štukature • Vodovodne in druge cevne inštalacije • Gradnja cest • Hidrotehnika in tehnologija • Vodovodi in kanalizacija • Prezračevanje Ne zajema: Elektroinštalacijskih del ne uvrščamo v področje 522 Elektrotehnika in energetika. Sem prav tako ne uvrščamo montaže in popravil grelne, klimatizacijske in hladilne opreme, temveč jih uvrščamo v področje 522 Elektrotehnika in energetika. 621 Poljedelstvo in živinoreja Poljedelstvo in živinoreja (kmetijstvo) je študij pridelave, ohranjanja in pobiranja kmetijskih rastlin in krme ter paše in gospodarjenja z živino. Vključuje tudi študij vodenja in vzdrževanja kmetij ter proizvodnje nepredelanih rastlinskih in živalskih proizvodov. Sem uvrščamo izobraževalne programe z naslednjimi prevladujočimi vsebinami: • Kmetijske vede • Agronomija in kmetijske rastline • Živinoreja • Pridelovanje kmetijskih rastlin • Pasjereja • Upravljanje kmetij in kmečkih posestev • Kmetovanje • Sadjarstvo • Pridelovanje žita • Konjereja • Prašičereja • Reja perutnine • Pridelovanje rži in pšenice • Ovčereja • Pedologija • Zelenjavni nasadi • Vinogradništvo Zajema: V to področje uvrščamo tudi študij pedologije, rodovitnosti tal in namakalnih tehnik. V to področje uvrščamo tudi študij intenzivne pridelave kmetijskih rastlin, kot so sadje in zelenjava. Ne zajema: Študija vinarstva ne uvrščamo v to področje, ampak v področje 541 Živilska tehnologija. 622 Hortikultura Hortikultura (vrtnarstvo) je študij vrtnarske tehnologije in upravljanja vrtnarij, cvetličarstva, rastlinjakov, vodenja drevesnic, krajinskega vrtnarstva itd. Sem uvrščamo izobraževalne programe z naslednjimi prevladujočimi vsebinami: • Cvetličarstvo • Vrtnarstvo • Urjenje in vzdrževanje zelenih športnih površin • Vrtnarske tehnike • Vodenje drevesnic • Gojenje travne ruše



Zajema: V to področje uvrščamo tudi načrtovanje in konstruiranje mestnih in zasebnih parkov in vrtov. Ne zajema: Študija pridelave kmetijskih rastlin (rastlin, kot so pšenica, rž, sadje, zelenjava itd., ki jih pridelujemo kot prehrano) ne uvrščamo v to področje, ampak v področje 621 Poljedelstvo in živinoreja. Študija pedologije, rodovitnosti tal in namakalnih tehnik ne uvrščamo v to področje, ampak v področje 621 Poljedelstvo in živinoreja. Upravljanje narodnih parkov ne uvrščamo v to področje, ampak v področje 853 Naravno okolje in divje živali. 623 Gozdarstvo Gozdarstvo je študij pogozdovanja, nege gozdov, sečnje in upravljanja gozdov. Zajema tudi študij lova in nastavljanja pasti. Sem uvrščamo izobraževalne programe z naslednjimi prevladujočimi vsebinami: • Ohranjanje gozdov • Tehnike lesnih (pol)izdelkov • Gozdarstvo • Lov in nastavljanje pasti Ne zajema: Upravljanja narodnih parkov ne uvrščamo v to področje, ampak v področje 853 Naravno okolje in divje živali Študija tehnologije predelave lesa (proizvodnja lesnih žag itd.) ne uvrščamo v to področje, ampak v področje 543 Materiali (les, papir, plastika, steklo). 624 Ribištvo Ribištvo je študij vzgoje, gojenja in lovljenja rib in morskih sadežev. Sem uvrščamo izobraževalne programe z naslednjimi prevladujočimi vsebinami: • Vzgoja rib • Ribogojnice • Ribištvo • Veda o ribištvu in tehnologija ribištva • Vzgoja lupinarjev Zajema: V to področje uvrščamo tudi izobraževalne programe za upravljanje ribiških bark. Ne zajema: Študija industrijske predelave rib ne uvrščamo v to področje, ampak v področje 541 Živilska tehnologija. 640 Veterina Veterina je študij preventive, diagnosticiranja in zdravljenja bolezni in poškodb živali ter splošne nege živali. Obsega tudi študij oskrbe bolnih, poškodovanih in slabotnih živali, ki se zdravijo na veterinarskih postajah. Sem uvrščamo izobraževalne programe z naslednjimi prevladujočimi vsebinami: • Zdravstvena nega živali • Reprodukcija živali (znanost) • Veterinarski pomočniki • Veterina (zdravljenje) • Veterinarska znanost Zajema: V to področje uvrščamo tudi vedo o reprodukciji živali. Ne zajema: Študija vzgoje živali ne uvrščamo v to področje, ampak v področje 621 Poljedelstvo in živinoreja.



721 Medicina Medicina je študij načel in postopkov, ki jih uporabljamo v preventivi, diagnostiki, negi in zdravljenju bolezni, stanj in poškodb ljudi ter pri vzdrževanju splošnega zdravja. Načeloma to področje obsega izobraževanje zdravnikov/doktorjev medicine. Sem uvrščamo izobraževalne programe z naslednjimi prevladujočimi vsebinami: • Splošna medicina • Ginekologija • Medicinske vede • Medicinsko usposabljanje • Medicina • Pediatrija • Kirurgija • Usposabljanje zdravnikov/doktorjev medicine 723 Zdravstvena nega in oskrba Zdravstvena nega in oskrba je študij zagotavljanja zdravstvene nege za bolne, invalidne in slabotne osebe ter asistiranja zdravnikom in drugemu medicinskemu in zdravstvenemu osebju pri diagnosticiranju in zdravljenju pacientov. Težišče kvalifikacij iz zdravstvene nege je vzdrževanje in skrb za zdravje med boleznijo in rehabilitacijo. Zajema tudi oskrbo starih in invalidnih oseb. Sem uvrščamo izobraževalne programe z naslednjimi prevladujočimi vsebinami: • Programi za medicinske sestre - asistentke • Temeljna zdravstvena nega • Skrb za ostarele • Skrb za invalide • Programi zdravstvene nege • Higiena dojenčkov (nega) • Babištvo • Programi za pomožne medicinske sestre/bolničarke • Programi za medicinske sestre na psihiatriji Zajema: V to področje uvrščamo tudi programe zdravstvene in socialne oskrbe npr. ostarelih. Ne zajema: Veterinarske nege ne uvrščamo v to področje, ampak v področje 640 Veterina. Nege otrok (če ne gre za zdravstveno nego) ne uvrščamo v to področje, ampak v področje 761 Varstvo otrok in skrb za mladostnike. 724 Zobozdravstvo Zobozdravstvo je študij diagnostike, zdravljenja in preprečevanja deformacij in bolezni dlesni. Zajema tudi študij oblikovanja, izdelave in popravil zobnih protez ter ortodontskih aparatov. Vključuje tudi študij za zobozdravstvene asistente. Sem uvrščamo izobraževalne programe z naslednjimi prevladujočimi vsebinami: • Programi za zobozdravstvene asistente • Zobozdravstvena higiena • Tehnologija zobozdravstvenih laboratorijev • Programi za zobozdravstvene sestre • Zobozdravstvena veda • Zobna kirurgija • Odontologija • Ortodontika Zajema: V to področje uvrščamo tudi študij zobne higiene in splošne zobozdravstvene preventive.



725 Medicinska tehnologija Medicinska tehnologija proučuje široko paleto tehnologij za diagnosticiranje in zdravljenje bolezni in invalidnosti. Sem uvrščamo izobraževalne programe z naslednjimi prevladujočimi vsebinami: • Tehnološka oprema rešilnih avtomobilov • Tehnologija zdravstvenih laboratorijev • Radiološka tehnologija • Tehnologija slušnih pripomočkov • Tehnologija optičnih pripomočkov • Protetična tehnologija • Rentgenska tehnologija Zajema: V to področje uvrščamo tudi tehnologijo zdravstvenih laboratorijev. Ne zajema: Študija laboratorijske tehnologije, pri katerem težišče ni na tehnologiji zdravstvenih laboratorijev, ne uvrščamo v to področje. Splošno laboratorijsko tehnologijo uvrščamo v področje 524 Kemija in kemijska tehnologija. Laboratorijsko tehnologijo, pri kateri je poudarek na drugih uporabah (biologiji, fiziki, kemiji itd.), uvrščamo v ustrezna področja (420, 441, 442 itd.). Študija zobozdravstvene tehnologije ne uvrščamo v to področje, ampak v področje 724 Zobozdravstvo. 726 Terapevtika in rehabilitacija Terapevtika in rehabilitacija je študij vračanja začasno ali trajno prizadetih oseb v normalno fizično in psihično stanje. Sem uvrščamo izobraževalne programe z naslednjimi prevladujočimi vsebinami: • Medicinska masaža • Fizioterapija • Delovna terapija • Prehrana • Radioterapija • Rehabilitacija • Terapija govora • Konverzacijska terapija Zajema: V to področje uvrščamo tudi študij poklicne rehabilitacije in delovne terapije. 727 Farmacija Farmacija je študij o zdravilih in njihovem učinku na ljudi. Obsega tudi pripravo, razdeljevanje in dajanje zdravil. Sem uvrščamo izobraževalne programe z naslednjimi prevladujočimi vsebinami: • Lekarništvo • Farmacija Ne zajema: Študija farmakologije ne uvrščamo v to področje, ampak v področje 420 Študij žive narave. 761 Varstvo otrok in skrb za mladostnike Varstvo otrok in skrb za mladostnike je študij razvoja in varstva otrok in mladine. Zajema tudi študij rekreacije in aktivnosti za prosti čas šolarjev. Sem uvrščamo izobraževalne programe z naslednjimi prevladujočimi vsebinami: • Varstvo otrok • Rekreativni programi za otroke • Skrb za mladostnike • Programi za mladinske delavce



Ne zajema: Študija vzgoje otrok v zgodnji življenjski dobi ne uvrščamo v to področje, ampak v področje 143 Predšolska vzgoja. Študija zdravstvene nege otrok ne uvrščamo v to področje, ampak v področje 723 Zdravstvena nega in oskrba. 762 Socialno delo in svetovanje Socialno delo in svetovanje je študij socialnih problemov družbe, posebnih skupin in posameznikov ter ustreznih načinov njihovega reševanja. Težišče je na socialnem skrbstvu s poudarkom na socialni politiki in praksi. Sem uvrščamo izobraževalne programe z naslednjimi prevladujočimi vsebinami: • Svetovanje pri zlorabi alkohola in drog • Alkohol, tobak, mamila • Pomoč v krizi • Družinsko in zakonsko svetovanje • Nasilje in trpinčenje • Socialna politika • Socialna praksa • Socialna teorija (uporabna) • Socialno delo (skrbstvo) • Poklicno svetovanje • Poklicno usmerjanje Zajema: V to področje uvrščamo tudi poklicno usmerjanje. Ne zajema: Študija sociologije in družboslovja ne uvrščamo v to področje, ampak v področje 312 Sociologija in antropologija. Programov nege, ki so kombinacija zdravstvene nege in socialne oskrbe, npr. za ostarele, ne uvrščamo v to področje, ampak v področje 723 Zdravstvena nega in oskrba. 811 Hotelirstvo in gostinstvo Hotelirstvo in gostinstvo je študij oskrbe s hrano, pijačo, zagotavljanja nastanitve in sorodnih storitev v hotelih, restavracijah itd. Sem uvrščamo izobraževalne programe z naslednjimi prevladujočimi vsebinami: • Usposabljanje stevardes/stevardov • Priprava in dostava hrane • Kuharstvo (za restavracije in hotele) • Strežba hrane • Gostinstvo, prenočišča in rekreacija • Programi hotelirstva in dejavnosti restavracij • Usposabljanje za hotelske receptorje • Hotelirske storitve • Natakarstvo in strežba pijače Ne zajema: Študija industrijske predelave hrane ne uvrščamo v to področje, ampak v področje 541 Živilska tehnologija. Usposabljanje osebja za sprejemne pisarne ne uvrščamo v to področje, ampak v področje 346 Tajniška in referentska dela. 812 Potovanja, turizem in prosti čas Potovanja in turizem je študij marketinga in oglaševanja turističnih krajev in prireditev. Zajema prodajo kart in rezervacije. Prosti čas obsega študij rekreacije in dejavnosti za prosti čas za posameznike in skupine. Sem uvrščamo izobraževalne programe z naslednjimi prevladujočimi vsebinami: • Usposabljanje letališkega osebja • Turistični vodiči • Rekreacija in prosti čas • Programi za turistične delavce



• Storitve potovalnih agencij • Potovanja in turizem • Poslovne storitve Ne zajema: Študija rekreacije in aktivnosti za prosti čas šolarjev ne uvrščamo v to področje, ampak v področje 761 Varstvo otrok in skrb za mladostnike. 814 Storitve za gospodinjstva Storitve za gospodinjstva je študij storitev, kot je gospodinjstvo, čiščenje, pranje, šivanje itd. Sem uvrščamo izobraževalne programe z naslednjimi vsebinami: • Programi za strežaje, služabnike in druge delavce v gospodinjstvih • Dimnikarstvo • Čiščenje • Kuhanje (doma) • Veda o gospodinjstvu • Kemično čiščenje • Pogrebne storitve in storitve mrtvašnic • Gospodinjstvo • Pranje • Vezenje (doma) • Šivanje (doma) Zajema: V to področje uvrščamo programe čiščenja, tudi če so namenjeni čiščenju šol, bolnišnic, tovarn itd. Ne zajema: Programov za vzdrževanje zgradb ne uvrščamo v to področje, ampak v področje 582 Gradbeništvo - visoke in nizke gradnje. 815 Frizerstvo in kozmetika Frizerstvo in kozmetika proučuje nego las in telesa v lepotne namene itd. Sem uvrščamo izobraževalne programe z naslednjimi prevladujočimi vsebinami: • Brivske storitve • Lepotne terapije • Kozmetika (ličenje) • Frizerske storitve • Fitnes in nadzorovanje teže 840 Prevozne storitve Prevozne storitve so študij upravljanja, krmarjenja in usmerjanja ladij, letal in drugih oblik prevoza. Sem uvrščamo izobraževalne programe z naslednjimi prevladujočimi vsebinami: • Kontrola zračnega prometa • Upravljanje letal • Programi komuniciranja (letalstvo, železnica, ceste itd.) • Upravljanje žerjavov in kamionov • Programi šofiranja • Letenje in navigacija • Navigacijske tehnologije • Poštne storitve • Železniške storitve • Cestni motorni promet • Upravljanje ladij • Programi transporta



Ne zajema: Usposabljanja stevardov/stevardes ne uvrščamo v to področje, ampak v področje 811 Hotelirstvo in gostinstvo. Programov s področja telefonskih storitev ne uvrščamo v to področje, ampak v področje 523 Elektronika in avtomatizacija. Prav tako v to področje ne uvrščamo programov za telefoniste; uvrščamo jih namreč v področje 346 Tajniška in referentska dela. 850 Varstvo okolja (širši programi) Varstvo okolja (širši programi) je študij varstva okolja, ki ni specializiran za neko posamično področje. Sem uvrščamo programe usposabljanja z naslednjimi prevladujočimi vsebinami: • Varstvo okolja • Programi izrabe naravnih bogastev 851 Veda o okolju Veda o okolju je študij odnosov med organizmi in okoljem. To področje spada v glavnem na raven terciarnega izobraževanja. Sem uvrščamo izobraževalne programe z naslednjimi prevladujočimi vsebinami: • Ekologija • Veda o okolju Ne zajema: Študija biologije niti toksikologije ne uvrščamo v to področje, ampak v področje 420 Študij žive narave. 852 Nadzor nad onesnaževanjem okolja Nadzor nad onesnaževanjem okolja je študij postopkov za zmanjšanje emisij in količine odpadkov, s katerimi se izognemo onesnaževanju. Zajema programe, ki se nanašajo na vodo, zrak, zemljo itd. Sem uvrščamo programe usposabljanja z naslednjimi prevladujočimi vsebinami: • Nadzor nad onesnaževanjem zraka • Ekološke tehnologije • Nadzor nad hrupom • Nadzor nad emisijami iz industrije • Recikliranje • Nadzor nad onesnaževanjem voda Ne zajema: Programov, ki se nanašajo na higienske standarde v zvezi s hrano, z vodo itd., ne uvrščamo v to področje, ampak v področje 854 Komunalne sanitarne storitve. 853 Naravno okolje in divje živali Naravno okolje in divje živali je študij odnosov med živimi organizmi in naravnimi okolji zaradi zaščite narave in divjih živali. Zajema študij ustanavljanja in vzdrževanja narodnih parkov, da bi zaščitili originalno stanje v njih. Sem uvrščamo programe usposabljanja z naslednjimi prevladujočimi vsebinami: • Upravljanje narodnih parkov in divjih živali • Varstvo narave • Divje živali Ne zajema: Študija gozdarstva in hortikulture ne uvrščamo v to področje, ampak na področja pod 62 Kmetijstvo, gozdarstvo in ribištvo. Študija lova in nastavljanja pasti ne uvrščamo na to področje, ampak v področje 623 Gozdarstvo. 854 Komunalne sanitarne storitve Komunalne sanitarne storitve obsegajo študij komunalnih storitev, ki se nanašajo na zadeve, ki vplivajo na javno zdravje, kot so higienski standardi v zvezi s hrano, z vodovodom, s kanalizacijo, z odvozom odpadkov in čiščenjem ulic. Sem uvrščamo programe z naslednjimi prevladujočimi vsebinami:



• Higienski standardi • Javna higiena • Zbiranje odpadkov • Odvoz odpadkov/kanalizacija • Čiščenje ulic • Vodovod (storitev) Zajema: V to področje uvrščamo programe komunalnih storitev, ki se nanašajo na zadeve, ki vplivajo na javno zdravje, kot so higienski standardi v zvezi s hrano, z vodovodom, s kanalizacijo, z odvozom odpadkov in s čiščenjem ulic. 861 Varovanje oseb in premoženja Varovanje oseb in premoženja je študij komunalnih storitev, ki se nanašajo na varovanje oseb in premoženja. Zajema izobraževanje pripadnikov policije ter izobraževanje s področja javne varnosti, požarne varnosti in gasilske službe. Sem uvrščamo programe usposabljanja z naslednjimi prevladujočimi vsebinami: • Civilna zaščita • Programi za carinike • Protipožarna tehnologija • Požarna zaščita (gasilci) • Telesna straža • Policijske zadeve • Policijske vede • Delo v zaporih • Javna varnost • Varnostna služba in zaščita Ne zajema: Študija prava ne uvrščamo v to področje, ampak v področje 380 Pravo. Študija kriminologije ne uvrščamo v to področje, ampak v področje 312 Sociologija in antropologija. 862 Varnost in zdravje pri delu Varnost in zdravje pri delu je študij prepoznavanja, ocenjevanja in nadzorovanja dejavnikov okolja, povezanih z delovnim mestom. Sem uvrščamo programe usposabljanja z naslednjimi prevladujočimi vsebinami: • Ergonomika (varnost in zdravje pri delu) • Zdravje in varnost na delovnem mestu • Zagotavljanje pravic delavcev v gospodarstvu • Zaščita delavcev • Varnost delavcev • Socialno varstvo delavcev • Poklicno zdravje in industrijska higiena • Varstvo pri delu • Stres • Delovno okolje Ne zajema: Študija poklicne rehabilitacije in delovne terapije ne uvrščamo v to področje, ampak v področje 726 Terapija in rehabilitacija. Študija delovnega prava ne uvrščamo v to področje, ampak v področje 380 Pravo. Študija ergonomke, pri katerem je težišče na njenih tehniških vidikih, ne uvrščamo v to področje, ampak v ustrezno področje 52 Tehnika in tehniške obrti. 863 Obramboslovje Obramboslovje je študij storitev v korist družbe, ki so povezane z vojno in obrambo. Zajema usposabljanje na področju principov in prakse vojaških ved. Sem uvrščamo programe usposabljanja z naslednjimi prevladujočimi vsebinami: • Vojaško usposabljanje • Obramboslovje



• Vojaške vede Ne zajema: Vojaško osebje, ki se izobražuje v civilnih programih, je treba uvrstiti glede na vsebino posameznih programov njihovega usposabljanja.

mg-12 - navodila za popis nadaljnjega izob in usposab ...oblikujejo stališča in vrednote. Od...

Documents

Transcript of mg-12 - navodila za popis nadaljnjega izob in usposab ...oblikujejo stališča in vrednote. Od...