Meščani in mesta
description
Transcript of Meščani in mesta
Nastanek mest na slovenskem
• Mesta v slovenskem prostoru so nastajala zlasti v 13. stoletju.
• Mesta so koncentrirane naselbine v katerih se prebivalci večinoma ukvarjajo s trgovsko in obrtno dejavnostjo.
• Tudi zaradi posebnih pravic določenih z zakoni so te naselbine in prebivalci predstavljali posebne od kmetijskega (agrarnega) okolja ločene skupnosti.
Posebnost primorskih mest
• Primorska mesta (civitates) v Istri so veliko starejša od tistih v notranjosti in imajo naselitveno kontinuiteto z antiko.
• Njihova ugodna lega na obali in stiki z Benetkami so pomenili pomembno prednost v razvoju trgovine.
• Simbioza agrarnih in neagrarnih funkcij je bila značilnost primorskih mest. Antično mesto je bilo upravni center širokega agrarnega zaledja – primorska mesta so to lastnost obdržala tudi v srednjem veku.
OBLAST V PRIMORSKIH MESTIH• Do konca 13. stoletja se je razvilo mestno plemstvo (patriciat).
• To plemstvo je bilo nosilec mestne uprave. • Problem, da se pri plemičih naslovi in funkcije dedujejo, torej
so sinovi postali mestni upravitelji. Sposobnosti in zasluge niso pomembne.
• Na celini je bila meja med meščanom in plemičem močno ločena, v Primorju pa je povezava mesta z agrarno okolico dala podlago za nastanek meščana plemiča.
MESTA V NOTRANJOSTI
• V notranjosti je za meščansko naselbino – trg ali mesto – veljal tisti kraj, ki je imel:
najmanj pravico tedenskega sejma njegovi prebivalci so bili svobodni ljudje imeli pravico do obrtnih in trgovskih dejavnosti
mesta trg
• Mesta so bila praviloma večja in bolj strnjena naselja od trgov.• Imela so pravico do mestnega obzidja in do oznake mesto.
ptuj
• V zgodovini srednjeveških mest na Slovenskem ima poseben položaj.
• Je edino celinsko mesto z naselbinsko kontinuiteto s pozno antiko. (Poetovio)
• Mesta v notranjosti imajo mesto pravo (zakone) običajno zapisane v obliki privilegijev – Ptuj ima svoje mesto pravo zapisano v obliki obsežnega statuta (tako kot mediteranska mesta).
USTANAVLJANJE MEST
• Ustanavljanje mest in trgov je bila izključna pravica vladarjev.• Kasneje to pravico dobijo tudi visoki plemiči.• Posameznim krajem so podelili ustrezne pravice – pravica do
sejma, pravica do obzidja.• Zemljiški gospod, na katerem ozemlju je nastalo mesto, je
postal mestni gospod.
POMEMBNEJŠA MESTA NA SLOVENSKEM
• Skorajda vsa pomembnejša mesta na ozemlju današnje Slovenije so nastala v 13. stoletju.
• Najpogosteje so nastajala: na prometnih krajih, ob razvalinah antičnih mest, ob pomembnih gradovih visokih plemičev.
Kranjska:- Kamnik- Kranj- Ljubljana- Škofja Loka- Novo mesto
- kasneje, zaradi turške nevarnosti (obzidja), med mesta povzdignejo naslednje trge: Krško, Kočevje, Višnja gora, Lož.
Štajerska:-Ptuj- Maribor- Slovenj Gradec- Celje
MEŠČANI
• V fevdalni družbi so meščani predstavljali povsem novo družbeno skupino.
• Bili so: osebno svobodni, opravljali gospodarsko dejavnost, ki je dovoljena le njim, pravica do soupravljanja mesta.
• Dolžnosti: varovanje in obramba mesta - vzdrževanje obzidja.
KDO JE BIL MEŠČAN
• Vsak prebivalec mesta še ni meščan.• Meščan je tisti, ki ima v mestu nepremičnino v obliki hiše in se
preživlja z meščanskimi dejavnostmi.• To ni: plemstvo, duhovščina, uradniki, služinčad, Židje,berači,
podložniki.
MESTNI ZRAK OSVOBAJA – če je podložnik v mestu preživel leto in dan, ne da bi gospod zahteval njegovo vrnitev je le ta postal svoboden, ampak to ne pomeni, da je postal meščan!
Upravljanje mest
• Dostop do članstva v vodilnih mestnih organih je bil v primorskih mestih odprt le patricijem.
• V celinskih mestih so imeli dostop do glavnih mestnih organov le bogatejši plemiči – običajno trgovci.
• 1. organ: mestni sodnik = zastopnik mestnega gospoda.• 2. organ: zbor (skupščina vseh meščanov)• Zbor je pod predsedstvom mestnega sodnika odločal o
tekočih in sodnih zadevah
SESTAVA MEŠČANSTVA
• Na slovenskem je bilo heterogeno (bi- oz. trilingvizem)• Dvojne migracije (iz vasi v mesto in iz mesta v mesto).• Kotel v katerem so se mešali različni etični elementi. Še
posebej to velja za mesta v notranjosti, kjer se je mestno prebivalstvo oblikovalo na novo.
• V Primorskih mestih so jedro predstavljali potomci predslovanskega romanskega prebivalstva.