USTANOVA: VRTEC “OTONA ŽUPANČIČA” SLOV. BISTRICA

Mentorji: Marjeta ČREŠNIK dipl. vzg.,

Jadranka ŠTEFANIČ pomoč. vzg.

Starost otrok: 1 – 3 let

E-RAZSTAVA

ME SMO MALE GOBICE…

www.velikinemarniskornji.si

UVODNA BESEDA MENTORIC

Ob povabilu za sodelovanje v projektu “veliki nemarni škornji” sva bili takoj odločeni, da bova skupaj z otroki to izpeljali in doživeli še kaj novega. Otroci so zelo radi v naravi in tukaj sva videli priložnost, da jih lahko s pomočjo projekta vodiva v naravo malo drugače. Všeč nam je bilo, da smo lahko projekt izvajali skozi vse letne čase.

Tako smo lahko vnašali vsa področja iz kurikuluma, različne praznike in srečanja z otroki in starši drugih skupin.

http://www.vrtec-slobistrica.com/

Branje zgodbe iz knjige

“Veliki nemarni škornji”

Pred vrtcem smo vzgojiteljice pripravile prostor za začetno branje zgodbice.

Pri poslušanju so bili zraven tudi otroci iz sosednje skupine.

Otroci so zgodbico poslušali z zanimanjem in kljub temu, da so imeli nekateri obute škornje, jih to ni odvračalo od pozornosti.

Ja no, njihovi škornji že niso tisti nemarni…

GOBICEVzgojiteljica Jadranka, je izdelala “gobice”, tiste o katerih pripoveduje zgodbica. Gobice smo nastavile na travnati del pred vrtcem. Otroci so imeli za nalogo, poiskat gobice, jih poimenovat – tako smo spoznavali imena gob. V igralnici smo kasneje naredili plakat na katerem smo označili, katere gobe so užitne in katere so neužitne. Kaj pomeni užitno in ne užitno smo razložili. Pogovarjali smo se tudi o ravnanju z gobami. V knjižnici smo si izposodili knjige o gobah.

Kaj se tukaj skriva

Kako škornjem povedati, da to kar počnejo v naravni ni prav?Kaj lahko naredijo junaki, kaj ti, mi…?

*“Poklical bi smetarski avto.“ (Kristijan, 3 leta)

*“Smeti bi vrgel v koš.“ (Sergej, 3 leta)

*“Škornje bi umila.“ (Neža, 3 leta)

*“Mamici bi dala škornje.“ (Ajda, 2. leti)

*“Škornji niso pridni.“ (Marina, 2. leti)

*“Živali in gobice bi nesel domov.“ (Maks, 2. leti)

*“Ograjo bi naredil moj ati.“ (Lana, 2. leti)

*“Jaz bi škornje obul.“ (Kristjan, 2. leti)

*“Šel bi v gozd in pomagal živalim in gobicam.“ (Nik, 2. leti)

*“Moji škornji so pridni in lepi.“ (Maja, 3 leta)

GALEGIJA NAŠEGA POTEPANJA Z VELIKIMI NEMARNIMI ŠKORNJI!

GALEGIJA NAŠEGA POTEPANJA Z VELIKIMI NEMARNIMI ŠKORNJI!

Ustvarjali smo v knjigo

UČENJE NOVE PESMICE

“ME SMO MALE GOBICE”

Otroci zelo radi pojejo. Da je učenje pesmice bilo še bolj zanimivo, sva ob tem še ponudili igranje na male ritmične instrumente.

Pesem:

Me smo male gobice,

vse smo lepo pisane.

Tam po gozdu rajamo,

sončecu nagajamo.

Jaz sem stari mož brbrož

Vse kaj najdem vtaknem v koš,

Vse kaj najdem v košek dam,

Gobice najraje imam.

Me smo male gobice

Vse smo lepo pisane,

Tam po gozdu rajamo

Nič več ne nagajamo.

DREVO

Iz odpadnega časopisnega papirja, so otroci natrgali trakove.

Trakove so nalepili na risalni list tako, da so poskušali sestaviti drevo ali več dreves.

Nato so s prstnimi barvami tiskali listke na drevesu in pod drevesom gobice.

Otroci so s tem urili drobno motoriko in poimenovali prostorske odnose – na, pod.

MOJE DREVO

Vodena vizualizacija in solne poti

Otroke sem vodila s pomočjo vizualizacije (opis spodaj). Nato sem jim

ponudila sol v različnih podstavkih. Otrok je podoživljal svoje potovanje

brez kakršnih koli navodil, vprašanj ali odgovorov.

Janja Fink

SMO BALONI

Ležimo na hrbtu in zapremo oči.

Mirno dihamo.

Predstavljamo si, da smo ne napihnjeni baloni, ki ležijo na tleh. Smo lepe barve.

Čisto smo ploščati.

Počasi začutimo, da nas nekdo napihuje. Postajamo vse večji.

Zdaj vidimo, da smo zelo zanimive oblike.

Postajamo lahki, tako lahki, da se dvignemo.

Počasi se dvigujemo in se prepustimo vetru. Drobna sapica nas popelje po nebu.

Plavamo od oblaka do oblaka.

Počasi pristanemo na drobnem oblaku. Oblika oblaka nam je

tako všeč, da se tudi sami spremenimo v to obliko.

Zapustimo oblaček in se spustimo malo niže.

Opazujemo, kako teče potoček pod nami. Vidimo tudi veliko dreves, travnikov,

različne rože. Kakšen bi bil, če bi bil kot balon podoben drevesu?

Tule bi bil ozek, to bi bilo deblo in tu bi bil okrogel in to bi bila krošnja.

Ampak drevo ne plava po zraku, zato pristanemo na mehki in dišeči travi.

Oziramo se naokrog in vidimo zelo zanimivo cvetico.

Podobni bomo njej. Tu se stisnemo, tu razširimo, tu je izboklina, tam vboklina,

tu so listi. Težko je dolgo ostati tak balon. Lahko počimo.

Nekajkrat še globoko vdihnemo, počasi odpremo oči in se

pretegnemo. Zdaj nismo več baloni, temveč otroci v vrtcu.

www.velikinemarniskornji.si

Koordinator projekta:Vista, zavod za razvoj vrednot Murska SobotaLendavska 1, 9000 Murska Sobotawww.zavodvista.siVodja projekta: Aleksandra Pinterič

Vključena ustanova:Vrtec “Otona Župančiča” Slov. Bistrica, Enota: ČebelicaTomšičeva 12, Slov. BistricaMentorice: Marjeta ČREŠNIK dipl. vzg., Jadranka Štefanič pom. vzg.