Maurice Merleau-Ponty, Sartrov sodobnik in sodelavec ter fi lozof

"ontologiie vidnega" in zagovornik eksistencialne fenomenologiie, leznan zlasti zaradi poudarjania vloge vidnosti, kritike karteziianswa in

od tod izhajaioiega poudarjanfa nedeliivosti subjekta in objekta terstaliSia, da le prav likovna umetnost najboljSi natin za nai dostopdo biti in resnice. Med nlegovimi deli sta najbri naiboll znani knjigaFenomenologijo percepcije (1945) in esej Oko in duh, ki je klasiEno

filozofsko delo modernistitne likovne teorije.Merleau-Pontyieva filozofija vidnosti je bila predmet Stevilnih

obravnav, bodisi kritifnih (acques Lacan) bodisi pritrdilnih (ean-FranEois Lyotard, Norman Bryson), zaradi wojega poudarianla vlogetelesa in kritike monokularnega statiinega pogleda (ki sta utinkovalana teorijo sodobne interaktivne in multimediiske umetnosti) pa jepostal ponovno vpliven v zadnjih dveh desetletjih.

Maurie Merlu-Ponty / Oko in duh

Esei Oko in duh ie Maurice Merleau-Ponty napisal julija in avgusta1960, iz5el pa ie januarja nasledniega leta v prvem zvezku reviie Artde Fronce. Le nekaj mesecev kasneie, 3. maia I 96 I , je Merleau-Pontyumrl in tako je ta esei njegov zadnji objavljeni spis.

Esej je nastal v tasu, ko je Merleau-Ponty pisal dve drugi besedili,in sicer predgovor v Znoke (Srgnes) in delo Yidno in nevidno. V eseju, kije delno tudi dialog in spopad s Heideggrom, se ie avtor lotil raziskavemodernega slikarswa z namenom, da bi razvil filozofiio, ki bi segla

onkraj fenomenologije in strukturalizma k novi postkarteziianskiontologiji vidnosti in nevidnosti.

Navkliub ironiEni iziavi Ren6ja Magrita, ieS da le "Merleau-Pontyjeva zelo briljantna teza prijetno branle, ob katerem pa le steikapomislimo na slikarswo., ie ta esei postal eden osredniih spisovfrancoske fi lozofi je umetnosti dvaisetega stoletja.

AleI Erjavec

\

Predgovor k ponatisu eseia Oko in duh

@tvOko in duh'

"lGr vam sku5am razloLiti, ie bolj skrivnostno; zaplesti se med same korenine biti, v neotipliivi vir obtutkov.u

l. Gasquet, C€zonne

Znanost obravnava stvari in ne sku5a v niih prebivati. Sestavlia

si n;iffi1E..tfiilllffi*ffirenp ali

spremenllivke v mejah njihove definiciie in se le redkokdai sogii zdeianskim s\r'etom. Znanost le in je vselej bila tista neznansko marljivamisel, iznaldljiva, prevet wobodna, tisto vnaprejSnie prepritanie,s katerim ie do rrcakega bitia kot do "predmeta nasploh", se pravi,

kakor da za nas ni nit in kot da ie hkrati vendar od zafetka namenienonaiim umetniiam.

Vendar ie klqsitnaznanost qhlanila:su!*z.iJep1sspi!gq!.:[9.9, s

wojimi konstrukcijami je hotelajieti svet, pravzato paie menila, dasi jedolina za svoie operaciie" piisB!ilms9jgejett.gl11R1:9999l3dgte-mqlj*panes pa le popolnoma novo to - ne v znanosti, pai pa v precej

raz5irjeni filozofiii znano!.ti -, da se _konstruktivna praksa poimuie inpredsavl;a liot aGonomna in da se ili3ii-rifrfiEIFe gnqiuie na

' PrriE iz$o r rsriii Art de Fronce, 1961, !s l, ponatisnieno v pocebni ltendlki rodie LesIemps /vlodernes, posveteni Mauriceu Merla-Pontyiu, 1951, 5t. 184-185. PrituloEi

raznovrstno tehniko razumevanja in zajemanja, ki jo izumlja. Uisliti_ridriek

3$gg1ir_nenalna ko.3qplq v kateri so udeleieni ofitno lpledehll5pgj?E ki jih naie naprave boli proiaaiaio kakor registriraio. Od todvsi mogoti pretirani poskusi. Znanost nikoli ni bila tako kot danes

zauzeta za intelektualno modo. Kadar se ie kak model obnesel vdoloteni vrsti problemov, ga preskuSavsepovsod. V na5i embriologiji,v naii biologiji ie dandanes vse polno stopenj, pri katerih ni tistonatanko raanidno, v tem se lotijo od tistega, iemur so klasiEni pisatelji

rekli vrsta ali celota, vendar tega vpralanja ne zastavliajo, ga ne smejozastaviti. Stopnjo je mreia, ki jo metelo v morje, ne da bi vedeli, kaj

bo wdignila na dan. Ali pa je tanka vejica, na kateri se bodo naredilenepredvidene krisalizacije. Ta woboda dejavnosti prav gotovo lahkopremaga veliko niievih dilem, te se le kdaj pa kdaj ozremo okrogsebe in ugotovimo, kle smo, ie se vpralamo, zakaj orodje tu deluje,drugod pa ne, skratka, te ta spremenlliva znanost rizume samo

sebe, de gleda nase kot na konstrukciio na temeliu neobdelanega ali

prevod le z maniSimi iezikovnimi popmvki in z dovolieniem pre\.aiale ponatisnien poizdaii v rei\riii ftrspek ye, 5t. 32, .|963-A4, xr.22l -245. Op. ur.

II

II

r*

pomlad, poletie 2004 / 3t. l, 2

Maurlce Merleau-Ponry / Oko in duh

obstaiaioiega sveta in ne pripisuje svoji slepi deiavnosti konstituiraiodevrednosti, ki so jo lahko imeli "pojmi o naravi., v kaki idealistiinifilozofiii. ee reie5, da ie ryet po nominalni_defi.y9-ii! oliekt X naledejavnosti, absolutizirai znanfuenikovo spoziiim-o Jfrrici;o,btio; aibrbjle-rse--Ka-risfl9*1!1e.y:t9_:11"3lo:.d"l.bjp".1r-s_l""I*ji-d_tfroOperativno" miitienie postane nekakina absolutna umetelnost,66IiAimol/ RiSEffiEiitni ideologiii, v kateri se ilove5ke stvariweiaajajo iz naravnega poizvedovalnega procesa, sam proces pa jezamiSljen po modelu iloveSkih stroiev. ie se miSljenje te vrste loti

slgeF_rt*dgsns in te, kakor da;it;ii i,aj 68ffi: i-rtini'i6"znano zavoljo stika in poloiaia, zaine konstruirati na podlagi nekaj

abstraktnih znaiilnosti, kot sta naredila v Zdruienih driavah izrojenagslhg?ltz* in izrojeni kglt-tlfr]],zem, saj v niunem pojmovaniu tlwekiein itn" p"ty.l"* ry gmia,-6trie,n*hei*btti, se zna;de m o vtakini ureditvi kulture, v kateri v nrezi s tlovekom in zgodovino ni

vei ne resnice ne laii, v spanlu iii "

irotr iiffitt, ii=[&Liih bi ga nitne moglo prebuditi.

Znanswena misel - nad vsem leteia misel, misel na predmet

1a spl_oT;s-ejorap*nitfy_p-'qll-*:n.Ul_":,np6mariiiiii,litra

zaznlvlesSxtain_pl-"1#rg.g:::p,"F.$s_l1:e:l3:]1t":,yie$*za naie telo, ne za tisto moino telo, o katerem smemo trditi, da

rel*.1miinffi'amto resnidno telo, ki ga imenuiem

jy9j-e*gtg za tep straiaria, ki se tiho zadriuie pod moiimi besedami

in pod mojimi dejanji. Skupno z moiim telesom se moraio prebuditi

flidrufttto;glggg f Jugi,1, iii ;ii'so mi;ir Siriatlki,-k6t piavi ioologiia,

ki pa se d_r-u-Z.ito_*+ -nin", ki se -i-

nii mi ?rtiriH;ftle' ;ro;r{' ;=iiii mf

!fy!',n."f_9n" samo deiansko, prisotno Bitio, kakor se iival ni nikoliJruiita zlitii svoi€"vrst6l S stroiim dm;n di wojim okoljem. Vtei prvobitni zgodovinskosti se bo iiva improvizirajoia misel znanosti

nauiila podrobno ukvariati s samimi swarmi in s samo seboj, bo znovapostala filozofila ...

*!1ngglglt it, posebel sli\agvgpa trpata ravno iz te ne-o[{g"!g1gtutne po.y15-i_19*. o kateri aktivizem note niE vedeti. Umetnost in

ffi-[w"'sta celo edina, ki to poineta, sel_lgg&s1i, pj?!-e!i:a:_

flgzefa prosimo za nasvet ali mnenie, ne dopu5Eamo, da bi pustilaliudi v negotovosti.lggeJl.o-,,_gge3.T-gl3"il?li5i:, tadva ne moretaodkloniti odgovornosti govoreiega tloveka- Glasba pa je pravnarobe.prm-I6;ti.dri-iv;61;-i;m*n*6piloalvegadabitahkoupodabljala kai drugega kot diagrame Biti, nieno -elLry.91.lielg-p:niene izbruhe, nlene vrtinc6lSli-Fffii-6dffiffiSialti g$swari, ne da bi bil dolian presoiati. Vprito niega gesla o znanju inaeiiniu tako re[b-i{Aibii6 iv6iiiinrit- Reiimi, ki napadajo ,izrojeno.slikarswo, redkokdaj unitulejo slike: skrivajo iih in v tem ie nekaKen

"nikoli ne veS", ki je skoralda priznanje, slikarju redkokdai otitaio, da

se izmika. C6zannu nihte ne zameri, da je med vojno leta 1870 Zivelskrit v Estaquu, rrci s spoStovanjem citirajo njegove besede >stra5no ieiivlienje., medtem ko bi po Nieascheju ie najboli neznatni Studentkar bri zavrnil filozofilo, ie bi sliSal, da nas ne uii, kako bodimoodlodniliudle.Kakol'da.ie-..v_ j!!&fjgvS_L9p!:eu|SJ9k,"ngi1e-sg--Kl'preseSa vse druge nuinosti. On le tu, motan ali Sibak v iivllenju,vena;r nespffi'o neoai;LG'fi v svojem tuhtanlu o svetu, pri temer pa

nima nobene dlugilehike ra=gj!!g*|99-I,gSp!jge USggygg."l_in roke, s tem da gledajo, s tem da slikajo, v trdovratnem hoteniu, da

ili iilvet, v katerem se razlegaio Skandali in slava zgodovine, narisal

v slikoh, od katerih bo srd ali upanle ljudi komaj kaj veije, in nihde ne

godrnja. Katero le torei tisto skrivno znanje, ki ga ima ali ki ga iSte?

Tista dimenzija, po kateri hote Van Gogh iti >5e dlje"? Tisto temelinov slikarstvu in nemara v celotni kulturi?

II.

stikar Trgl3ril35a -s-v-oigteJox, pravi Val6r7. ln zares ni rnog;"sprevideti,Ti6 n{ bi mogel slikati Duh. S tem dajlale_ sygie t_elo_

svetu, slikar spr_qmilia sl'gj_v sliko. Da bomo razumeli to spreminianiesnovi v duha (transsubs@Slesiig), morarno naiti deiayno in resniino--=#Ftelo, tisto, ki ni koStek prostora, weieni funkcii, ki je splet gledanja

in gibania.

Zadostule, a"l{:Ig Qhg :w*:-y9jt jL--i:.:ll- grit! do 1irin io dosedi, tudi fe ne vem, kako se to zgodi v iivtnem stroju.

!9!g!E!Y9_l9$poiteva15[i jye*t -1111-g5U5ta, i! _+!tq sa. lahko

ffi ;;;, Ei," ;l.danje vezano na

glEnfl-VidiSo-" tisto, kar gleda5. Kaj bi bilo gba;;je5iez *"k6premikanla oii in kako njihovo premikanie ne bi pomelalo stvari, kobi s6mo premikanle bilo nehoteno ali slepo, ko bi ne imelo svoiih

anten, svoje jasnovidnosti, ko bi gledanje ne bilo predhodno v niem?

Vsi moii premiki naieloma nastopajo nekie v moli pokrajini, se

prena5aio na karto vidnega]t*.lq_yiglf , m! le 1_ade!9ma. dosegliiyg,

vsaj dosegljivornojernu po-g1edu, zairtano na kartitega, kar >morem<.

Obe karti sta celotni. Yidli wetjl . srr_et_ ggf_g:t[UTf-o"y. :g

totalna dela iste Biti. ,- io;d;ff"dffi-poseganje drugega v drugo, na katero premalo

.,.='-=*d.<

misl i mo, n6t6I6liqEfcl66iSillHlafi*affiIpli[ot miselno dejavnost,

trbiposE\@-.EF--3rtlf li!.1E8:!vg-1v{giveajm11enctiin ide4To$!. 1*!*f po!-otlEl v vjd-ng,.oL 1am viden, si viCeg Dsprila5ia tegt k?r vidi: samgplih!iir{-e-_-i*e-*e*": p-9gle!og,. odpira sg

svetu. ln zani ta svet, kateremu pripada, ni po sebi ali snov. Moj gib ni::o9-!ggley-d,u*h.a, absol utno ffii'i6"iRi6iir-"S'fi6i6kitiitbdmakn jen6itiodredilo kako spremembo kraia, iudeino ianrSeno v razseinosti. Paipa ie naravno nadalievanje in dozoritev gledania. O kaki stvari retem,dalEpiemaRiffi inqeG6Ta*GT*rcriikilfi oiegiban jeseodvi ja.

Ni nevedno o sebi, ni slepo nasproti sebi, iziareva iz nekega sebe .. .%-'

Qgin$)iti v tem, da i" "ng!:l9Jo gberrelyi!-e_9-!n yi9"lo;Ta, ki gleda vse swari, se tudi lahko gleda in v tem, kar tedaj vidi,prepozBva"drugoplalf iloiemo8TiEilinqaf Vd-iSeb:!_-!41-i{ov6l6,

litl{iEi@CG.R6ttiovffiEGEi;ti[ii6 viaeii-il zaznivin zasamega sebe. Je iaz_s?Jr]l_9_n39D"I9yjlg;gjpgi-!gf91misel, ki mislikarkoli samo tako-, d1 tisto asimilira, konstituira, spreginia v misel

- pai pa iaz_slljyl;gi). y;I!,9qt :,lltSll_oygf,_1.eloitil{ a/ezanos!!g|1ega, kffiiq _1e1r,k31.vi!i, tistesa, ki se dotiki,'s iii.iri,'teiar sJdotika, zaznavajoiega z zaznanim - torei iaz sam (un soi), ki je.giet_med stvarmi, ki ima obraz in hrbet, preteklost in prihodnost ...

iliiud Ka viano in gibljivo

ie mole telo v-ryrnoijtislg1ljgg!9_9"d-!jit'r je uj6*v?<v-n wffiii--n;e!6Glotrezi;a p t<otrezila iwaii. Ker pa vidi in se gibli{irna iirEFi v

_$fSS _o1.91|-t9be, swari so privesek ali-podlli5dliffi iimeia, tittoi -pod skorloiiiifov njegovem mesu, spadajo t< niegovi Ftiiroini definiciiiin svet ie nareien iz same snovi telesa. S tem preobrataniem, s temianhffiffi-vffii6*o6iil;t' u$-tavriamo, da gtedanje ianira ati

nastaia iz. *glia_ $gl, 4., (;"r nekai vidnega zaEne vidEi, Foffievidno za sebe in z gledanjem na vse stvari, tam, kjer se kot luina

. usedlinavkristalu ohrani skupnost zaznavaioiega in zaznanega)

Maurice Merleru-Ponq// Oko in duh

il9.y-q5lqgq-leJssa-ifLpcy*ske*Rgki3_.E_nigg?, Ko bi bi le naieoti ustvarlene tako, da bi noben del naiega telesa ne bil dostopen

na5emu pogledu, ali ko bi nam kaka zlohotna priprava dovolievalaprosto premikanie rok po swareh, prepreievala pa nam bi dotikati se

lastnega telesa - ali ko bi kratko in mdo imeli kot nekatere iivali otiob straneh, ne da bi bili zoieni obe vidni obmodii -, potem bi se telo,"ki se ne bi odsevalo, ki se ne Pi,4zn?ygl*g,.bi to skorai kakor diaElnttrdno telo, ki ne bi Eiio?6ceta iz mesa,.I!-aej!e b-ilg..glgg:-5lgr3elo*

'I"-9_!vetp1sfu $ihjbvs:ke*i.. Vendar Elg"Slgglq-B**AK-.1-uiinek s p"Tgti:.t#:g:.311!y]!111j*pA9il_"9*. ki so nam

vraitene (in 5e mani zaradi obstoia ogledal, ki pa so vseeno edino, s

pomoiio iesar lahko vse naie telo postane vidno za nas). S preprostimseStetjem teh in drugih podobnih sluiajnosti, brez katerih ne bi bilo

iloveka, nikakor-ne p_ridemo do tega, da ie en sam ilovek. OZivljanje

telesa ni v tem, di-se nflegovi:IeEillrZlio-drug z dr@iil prav takopa tudi ne v tem, da se v awomat spusti neki duh, ki ie pri5el od

drugod, kar bi razen tega tudi pomenilo, da le s5mo telo brez znotrai

in brez ,sebeo. ifoveS[g telg-ie, kadar se mg{ viclsgm E rElnlrn4nedaqi9PS[1;g_I gP\Ii9l,T, med obema odesoma, med roko in

roko godi neke vrsie kriianje, kadar se priiiga iskra zaznavaioiega-

zaznavnega, kadar sei6arfr66geni, ki ne bo nehal goreti, vse doklerne bo podobno telesno naklluiie razdrlo tega, tesar nobeno nakliuiiene bi moglo narediti ...

Bri ko pa je dan ta nenavadni sistem izmeniav, se poiaviio vsi

problemi :!i!an;gq Ti problemi poiasniuleio uganko telesa in tauganka jih opravidule. Ker so stvari,in- mo-iq_t9|g-naleiqnl i1 iste snoy],

99 rncp gledanje goditi nekako v {ih -92_j1_9m1 a9g,bj! ilgyg e_{!33vlg[o;1-v-ggp podvojena z neko skrivno vidnostio:(narava ie vnotran josti,"praviC6zann6)rgig,rC*".r-i.i.lo6i,b-arv1i]gbinakiso

, tule pred nami, so tule lamo:xtg,!.!I-99!glru9_v-ng_-e_q-.1-e]19y: ker

-lh nqlg- !gl" spleje-m?. Zakal nai bi ta notranii ekvivalent, ta telesna

formula niihove prisotnosti, ki jo obudijo v meni swari, zakai nal ne bi

tudi ta zairtal 5e zmerom vidn_e gled|, na kateri bo vsa[3fgg pogle.C

znova odkril motive, n, f<"teiin J"ii iiee"vddC6aollaniei.tal rea"l

:gi9l*yi9l9*19-d55!..g9tenc!, tele19 licwo ali podobc'prvega'

. [:l+,! iy-gi"i( -<;-pq$l pievara dnie itvor. half 'fiastfiure"?ia

steni Lascauxske jame, niso na tej steni tako, kot ie na niei razpoka

ali apnenEeva nabreklina. Prav tako pa tudi niso drugje. Segaio mdonaprej, malo nazai, oprte na svoio 8moto, ki io sPretno uporabliaio,

in uiinkuleio okoli sebe, ne da bi kdalkoli pretrgale nepoimliivo vry s

katero so zasidrane. Prav teikoli11i Q!l_o. poygd4i, lsje "ie- Sllka, kj"Lo

gledam.-ZakailggLedamietakg-kak-oi:Clg{amgg1y11.n9-p9-ita-v"!mie

33 1l9no.p-e-sJ9, mqi Pqgled blodi v niej kot po nimbih Biti, vidim vse

boli po sliki in z nio, kakor pa io-vidim.Beseda podoba ima slab glas, ker so liudie poprei lahkomiselno

verjeli, da le risba preris, posnetek, druga stvari mentalna podoba

pa risba te vrste v naii zasebni navlaki. ee pa po{ob-g:v resnici-ni .

niq.p$g|n9.g.. potem tudi risba in slika prav tako kot podoba ne

pripadata staniu po sebi. Risba in*sli&! sta lotgniost zunaniosti in

*zgBU 9s1 .!9!Enje-s!j, kar ie mogole 3gfaj- a]g4g_s(!ffi-ain brez katerih ne bomo nikoli razumeli navidezne navzoiposti in

skoraj5nje vidnosti, ki predstavlia ves problem imaSinarnosti(Slika in

igralteva mimika nista pomotnika, ki bi si iu ilovek vzel na posodo

iz resnitnega sveta, da bi skozi njiju viziral vsakdanie swari v niihovi

odsotnostilse imaginarno je veliko bliie in veliko dlje od deianskega:

bliie, ker i'" 0,

meso ali njegova telesna narobna stran, oba prvikrat izpostavljena

pogledom, in ker v tem smislu, kakor pravi odlotno Giacometti:>>Tisto, kar me zanima v vseh slikah, i":g!"bngr:r_t9 se pravi, tisto,kar le zame podobnost tisto, kar mi pomlga nekoliko odkriti zunanji

svet."2Veliko![e,-kerieslikanekej"n{gg1Sg?'-gg1o*go*t9-e.;y.ker

E-9-{9.ggU-PlE1tg:t!, -za--eeneven *Pm.Ele!,e-ke['.rtl!gi!!v-rl'I-

3=T9-fii!:'-:_{3tj; Pat eal$lpgleel-q,zato da se iim posveti,.slS*d.gv-q*

*sl1ag.ia.gd*zg9g3;' daie gledaniu tisto, s iimer ie znotrai obloieno'i maginarno zgradbo real nega.

Mar bomo torei dejali, da obstaia pogled iz notraniosti, tretieoko, ki vidi slike in celo mentalne podobe, kakor so nekoi govorili otretiem uSesu, ki dojame sporoiila od zunai skozi hrup, ki gawdigneiov nas? Le Eemu, ko pa moramo edinole ra,,zumeti, da so naie telesne

oti ie veliko vei kot spreiemniki za wetlobo, barye in irte: nale oti

fzryrnynalqjg syetjLlmlq_g3l;a vsg y'.qjg, kakor pravimo, -ili imd"

navdihnien Elovek dar zaiezike. Seveda se ta dar zaslui,i z vaio, inslikar si ne pridobi wojega gledanja v nekaj mesecih, tudi ri6IItoti.Vpra5anie ni v tem: najsi je niegovo gledanie zgodai zrelo ali zaPoznelo,

spontano ali izoblikovano v muzeirl pa se vsekakgr uti samo s tem,

9-g_yidi, se u_ti sqq6 s6mo pri sebi{Oko vidi svet in tisto, kar manika

svetu, da bi bil slika, in tisto, kar mahlka sliki, da bi bila ona sama, in na

paleti barvo, ki lo slika priEakuie, in vidi sliko, potem ko je narelena,

ki daie odgovor za vse te pomanjkliiyosti, in vidi slike drugih, druge

odgovore za druge pomanjkliivostilNe da se narediti limitativnega

inventarja vsega vidnega) kakor sJhe da narediti seznama moinerabe v jeziku ali samo, nf"gor"rn besediSiu in naiinu izraiania3lo_.p-*o_rgtie.. [i--99;rgs*pre,qla.s9!ge,-[ :i :aT]E:yqt.-t"' i"tisto, kar ie zsanil dolg-.S"" j.yr.$*1^a-9.g1,19!.-nryti".l*t:"-1ly=d1e:.s sledovi roke. Nai se slikarswo porodi v katerikoli civilizaciii, nai se

i6ifiififfai'imikoli prepriEan ji, i katerimikoli motivi, s katerimikoli

mislimi, s katerimikoli svetanostmi, in celo tedal, kadar je videti,

kot da se je posvetilo iemu drugemu, vse od Lascauxa pa do danes,

bodisi iisto ali netisto, figurativno ali ne, vselei slavi eno samo lqTg- uganko vidno-sjj.

Kar trdimo, le prawaprav znana resnica: :!(ltlgyg*J." yiCsl*nid drugega kot viden svet, skoraida blazen wlEfGi ie celot4,-pritem pa vendarle samo,-parcialel!. Slikarswo drami in spodbada do

skrainosti delirii, ki ie s6mo gledanie, sal pomeni videti - imeti vdistanci, slikarswo p" .ot"grJ" to nenanadno p"se,j"*r[,ii 'JG'

TiiEruJBiti, ki morajo kakorkoli ie postati vidni, da lahko prideio

vani. Ko ie mladi Berenson v zrrezi z italiianskim slikarswompovoril o

evociranju taktilnih vrednot, se ni mogel zmotiti dosti huie:Qlikarswo

ne evocira niiesarln 5e posebno niE taktilnega. Slikarswo po€ne nekai

i isto d rugega, skb raj nasprotnega: d4q:jd !t9_ gks-islgl:g -tj

tjJT t1. -.

.

kar se vvsakdaniem gledaniu zdi nevidno, stori, da nam ni potreben

;,mi5iEnl Eui;.; ;ffi?;;SUliim5f6iIffitznost sveta. To nenasitno

cled_il jsosptrags*tfj j:y!-zy{gl!9[!yyeeds(y3l$*ffis-:Biti, katere skromna [utna sporoiila so samo interpunkcija ali cezure

fi vla:taii dfo prG6iva;kakoitloVCt irreuiva Twqi irSi.

pomlad, poletie 2004 / !t. l, 2

2 G. CHARBONNIER, te ruonologue du peintre, Ptiz, 1959, str. I 72.

Maurice Merleau-Ponq/ / Oko in duh

Ostanimo v vidnosti v oZiem in prozaiEnem pomenu: dika6, vesolie ... Priiakulem, dabom notranie utoplien, pokopan. Morebitinaj ie kakr5enkoli, praktiinojgSia, medtem ko slika, 1gkg-magieng slikam zato, da bom priplaval na vrh.l Kar imenulemo inspiracila

-!e-g19glge!13rVsekakorpaimoradopustiti,daswari prehajalovanj (navdih, vdih, vdihavanle), bi morali Ezumeti dobesedno: zaresali daustreznoMalebrancheovi sarkilEiiTiEffiffi6{fiffitrcio6i obstaja inspiracija in ekspiracija (izdih, izdihavanie) Biti, respiracijainsepotemgrespehaiatvstvareh,keriimnenehnoprilagajasvojo(dihan;elffi-'?.ffi.ffi,de.ss.nezmoinost gledania. (Nit ni drugate, ie ne slika po motivu: v vsakem ve ved, kdo vidiin-IiioffiGlfao ltit" i{3-9jg.1aiH. Pravilo,primeru slika, ker ie videl, ker le svet vsai enkrat vtisnil vanj skrivno ailAd6Gffii;ffiVtF5frfit-kil;kittiito, iiir ie bilo v globini materinegapisavo vidnega.) Vsekakor mora priznati, kakor pravi neki filozof, telesa samo moina vidnost, postane obenem vidno za nas in za sebe.da ie gledari-g ogledalo ali koncentraciia veso_ li4 ali da se, kot pravi

-Sl,IgL"JattgU-"-.EI:XIp_ppk!1L"".orug f6ff",7ifr7ioifriii'iglediiiem;aii6ll'eki koinos kosmos,

** v;ifriE*aiikafTiGTloEid;i n.vorno filozofilo gtedanjada ie slednjii ista swar zunaj sredi sveta in tukal sredi gledanla, ista in tako rekoi niegovo ikonografijo. Tako na primer ni nakljuiie, ieali, ie hotete, podobna swar, vendar po udinkoviti podobnosti, ki v holandskem slikarstvu (in mnogih drugih) kak zapuSden interierje sorodna, geneza, metamorfoza bitia v niegovem gledaniu. Gora "prebavlja okroglo oko ogle9ala".s Ta predilovelki pogled je

sama ie tista, ki od tamfe pusti slikariu, da jo vidi, njo slikar spraiuje simbolitno znarienie slikarjevega pogleda. Zrcdna podoba v vse

s pogledom. veijem obsegu kot svetloba, sence, odsevi snuje med stvarmi deloKai bi pravzaprav rad od nje? Da naj razkrije sredswa, samo gledanja. Kot vsi drugi tehniini predmeti, kot orodja, kot znamenja

vidna sredsWa, s katerimi se pred naSimi oimi godi kot gora. se ie ogledalo wdignilo na odprti krog med telesom, ki vidi, in vidnimSvetloba, osvetlitev, sence, od_sev-i,_lalyg,vs!_!i_o*9ie...fj,1-qzj:kryg-- telesom.Vsakatehnikaje"tehnikatelesa".Tehnikaponazariainratiiaiiio pbp6inoma .9"18-plgq t al"iJanto-i i-"1" r"-o vizualno metafiziinro"itiilitui6*na3e dl6ve3ke'fr-arave. Ogledalo se kaie, kereksistenco. So celo samo na pragu vsakdaniega gledania, navadno semvidec-vidno,kerglgjgg.d-"s-e-yn9,s$€g1",2e+l3y-.1:9.3;o8lggSgio

iihsplohnivideti.!tit<arjeyg-9.g"t9.o.1i!-:PMpoda|aindvoii.Zn|imsemoiazunanjostdopolni,vse,karimambol|!"l,". jg- tata swaffiirc.{,{.ffi !sf-.-lelg**J:igIi3- skrito, preideva;fa;Apf'ruiffirpftoiti.'i6'kisemgazaslutilieAErnar' $etfAfH5ffi'6isii-Via;fr;4ft. nota, liiffi6[ffiffi v ob svoiem odsevu v vodi. Schilderr omenla, da tutim, ko kadim pipoNodnEarufididfiitn6nlmFfr6fift6nca na stotnikovem telesu pred ogledalom, gladko in vroio .!9*Jg53_ ne samo tam,*iFEsoobenem predstavlia od strani. Na to, kri-ianje dveh vidl!91t1ice1 ne . .Bilmti, tudi v tistih odsevanih-pr.$ih, v tistih samo vidnih ,

t'-4".',"-'.l".(!!::l!'l.s,,"".#

moreta bivati skupaj, pa sta ve-ridaiieGbta;e prikTerii'entstoiiii[o';t- [-istin, ki so v globi4i ogledala. Prikazen ogledala potegne stran moie

drugih podobnih. Ta igra senc ie storila, d-e s,gykldi_!&Adin-presex,- S-lerfUi!.yi*'m Odsl{ mgie telo ]f!\gf::-!-:i: plasti, ki so \rzet"e

Veldet:jcietoralal lj'L-.bre:",ujlh.:kriyeleseie*da-ie_soj_az:lesger_ gg-!9:-r-1 drugih, tako t ot -Tg:*:y|tg1-:3 qre!{.a van[e;-E[5vBE*Vendar ie delovalav niih b19;"rrjj!1;kfiydg;gi9*da-ie_goj_az:lesgef_ g!-glesa drugih, tako t<ot qg3;y$!nca prehaja f,";-rcZ"* d;,id"ti '**, ;ibil. #b^,id.ti 6il::vil;;;';kd;ffi m**t ogr"a;iil;j;i"'rt Effiil1rl,*;i*.!1?€!te:*5ismislu pozablla na woie premise, opira se na neko celotno vidnost, spremlU19ry,11[1p"lt7.gfgrglf:gfJ"ru*enJ:ggg9g? !l d"tygS.Ea

ki io ie treba na novo uswariti in ki odreSule fantome, uiete v nlem. V maffi$815o pogosto i;niariiilia"@a;ii, kerio vtej ,mehaniiniModerni so, kot ie znano, odreSili veliko drugih, dodali so dosti nemih prevari<( kakor v prevari perspektiveT/prepoznavali metamorfozotonov uradni lestvici na5ih vizualnih sredstev. Vendar pa spraievanje vidca in vidnega, kar je definiciia na5egJ tebsa in definicija nlihovegaslikarswa v vsakem primeru meri na to skrivno in vroEidno genezo poklicaf Zaradi tega so tudi pogosto radi gpo-9?bljali :UiSelS (in seswari v naiem telesu. se: poilelte si Mattisove risUe)gga@Gm, pri iemer t"_dodajali

To torej ni vpraianie tistega, ki ve, zastavlieno tistemu, ki ne temu, kar so takrat vide,li, tistdGii-siaii-iidele njihovefi, kakoi-ve, uiitelievo vpraianie. To ie p1$ggjltega, ki ne ve, zastavljeno

*,i;'lii;&ii; iipiitaii,'7a-o6ffifr 6tdn" ali absolutno gledanie, zunaj

gledaniu, ki ga ne vr5imo mi, ki pa se gffil nrab.-n7Ei"Eifrif*G' katereganeostanenidinki sezapiraspetvanle.Kakonaj imenujemo,n?dffiffiliaV-iip'ririilt6nti:";;Frdv'iaT6*kot je fiJsnikova vloga ie kam naj postavimov svetu razsodnostito skrivno deiavnost in tarovneod znamenitega pisma vidca v tem, da piie po nareku tistega, kar se napoie, malike, ki jih pripravlla? Nasmeh monarha, ki le umd predmisli, karse artikuli.rav niem, i":!kfi.":SJk_!Sy[]j1,9.1_"i1,!ilp11,tj;!::* toliko in toliko leti, o katerem ie govoril Gnus in ki se 5e kar naprej

[gr 1e-_v!d-i y njem."3 Slikar iivi v zaiaranosti. Zdi se mu, di njegova kaie in se ponavlla na povr5ini nekega platna, je na sliki vse kaj vet,E5om;'itddffinia - tisiisTi;i,tft6Et;ki jih zmore re ffik* kot samo v podobi aliv biswu:"na niel_i9 9..1;g[1ygsteu-.kr.jem*6do zfaqe-Otk-ffG, ker niso enako pomanikllive kot on -_f_1bi?ig .. loli z_lv.-egp, b-I3 ko posled-am sf6Fffi;te-k na svetu<, kiga je hoteliz9q1[!w31i,kotizhajaobrisoanezdiiizmedsebojnetegea/eid.'.ffidavnaj,namnjegove'iik"d"1"1oMed niim in vidnim se vlogi neogibno zameniata.Zaradi tega le toliko 5e kar naprei, in njegova gora Sainte-Victoire se dogaja kar naprej odslikariev reklo, d-a iih Sry"?.I'.gkg*, in tudi Andr6 Marchand, kot ga zaietka do konca sveta, drugate, ampak ne manj odloEno kakor vnavala Klee: 'V gozdu sem veikrat obiutil, da nisem iaz tisti, ki gleda trdem skaloviu nad Aixom. !iswo-j.:_l|-a1i-qr."!Agg.l-gng_j1::,L111tgozd. Nekatere dni sem zaiutil, da me gledalo, da migovoriio drevesa vidno in nevidno: sliJ9g1ryp-ffi6viGe"lC;_ffip-tljfffi6rifii;... Jaz sem bil tam in sem poslu5al ... Mislim, da mora slikar pustiti, .Si.ifii.:$liri-;-!t*;;"ih1i.."r, ,tint&drrllaolnoiti, n-emirr

da vesolje predre skozenj, in da nai si ne prizadeva sam predreti skozi pomenov.

3 lbid., str. 34.a tbid., str. 143-145.5 P CLAUDEL,,ntroductbn dlopeinturehollondoise,Pariz, 1935 (ponatis 1946).

6 e sculLDER, 7h e lmoge ond Appeoronce of the Human Body, London, I 935 (New York,

- 1950), str.223-224.' Robert DEI-AUNAY Du cubisme d l'ort obstroit (zapiski, ki iih je izdal Piere Fmncrtel),

Pariz,1957.

38

---L

E-

ut.

Kako bi bilo vse jasnejSe v na5i filozofiii, ko bi lahko zarotili ta

*Gi!-1*e$]t-E*1j!1]pia{razj:?v{f e_;"*1:]1ghlt}i;burverabrez dvoumnosti! Descar.tesova Dioplr*a je tak poskus. To ie brevir.tligtg.!t_* n9!9,yS9*9ryIftl*rJiglq in ie odloieno, da ga borekonstruiralo po modelu, ki si ga o nlem sestavlja. Vredno ie truda,da spomnimo na to, kaj je bil ta esej in ta neuspeh.

NiE torei ne skrbimo zato, da bi se oklepali gledanja. Treba ievedeti,,l!e!c Jq god i ", vend ar to I i ko,-!g!!9lj-e_.egebn9._Ca_-b9fn 9

".PlI-g'!-Pgj.f ef e--ir.,v"ntl!n-".kl?yl$i-lr-.o.r8ansvdli-kleledglta

popray]i4g. Premi5liali ne bomo toliko o wetlobi, ki lo vidimo, koto svetlobi, ki p ri haiaod-:u l1l.y-.lgp9*gi|l[_vggj-S.|*fl S

; i n n ato se

bomo omejili na ,,dve ali tri primerffi, ki jo pomagaio razumeti<ako, da bodo pojasnjene niene znane lastnosti in da bo mogote izniih sklepati na druge.e ie nal wamemo swari tako, le naibolje, da si

mislimo _sJ-e*t!_o-be-k9J!_9iayngsf.p9-;tifu, podobno reakciii stvari na

palico slepega tloveka. llgpgf pravi Descartes, ,5]!jgl_I*g!!::'oJgsggmklmaddddania'ieiiPanie-

S tem smo akoj glreleni dejavnosti na distanco in tistevsepriiuiodnosti, ki prediilviji-vl6"iiplffiiioStftlE'dEiffiffiffidi vsonjegovo moi). Cemu bi zdd tuhtali nad odsevi, nad ogledali? Ti irealnidvolniki so neka zvrst swari, to so realni uEinki kakor odboj ioge. eeie odsev podoben sami swari, potem ie podoben zato, ker uiinkuieft o_EislQ,6JAlo.:,lrgtjffi nkovataswar.odsSyvafr'6i61p5iiii-gtayo

-b1ez obiekla, ta zunas,+a ne.prizadene najg. pfedstavg_o

wetu. V svetu obstaja sama swar, zunaj nle pa obstaia ta druga swar, ki

IJiiR-#b1"t6[6Tffisre;drra individua, rrezanaizzunaniosti s kayzalnostio. Podobnost swari inniene /rcalne podobe le zanju samo zunania oznatitev, ta podobnost

pl'pada.Ilsli: Dvoumno razmerie fril66ffiti ie med swarmi iasnoprojekcijsko razmerie. Karteziianec se ne vidi v ogledalu: pat pa

vidi lutko, nekal ,zunanfigao, o iemer po vsei pravici misli, da tistodrugi vidijo podobno, da pa tako zani kakor zanje to ni telo. Niegova

"podoba" v ogledalu le uiinek mehanike stvari; te se v njei prepozna,

Ee se mu zdi "podobna", ie niegova misel tista, ki stke to vez, v zrcalnipodobi ni nit njegovego.*

Svete podobe ne uiinkuiejo vet, eetudi ))nam<< s wojo moijo+ atio zino",ffikEu]eiiii$ilffi,Tnesta, liudi, bitke, viharje, limbakrorez ni podoben: :o-samo 5el*I_!T:!9ry-":g1319$j319 -XSin tia po papirju. Ta je komai ohranila obliko swari, splo5ieno obliko na

Eilaini ploslwi, zmaliteno in ki mora biti zmaliiena - aetverokotnikv romb, krog v oval -, zato da predstavlia objekt. Ta oblika je niegova,Frodoba. samo pod pogoiem, {1 "..g3! podobiraorrte neEEifi6*'i Edilb"Eh6stit l" knko-'poteni'il6luje? I kona "spodbula na5o misel" k

'miSljenju", kot io spodbulalo znanienja in be!e!e, "!! -v*19_egrer -

ni-so podobiri stvarem, ki iih pomenijo..lrGravura nam aall*iiJ6IfreToGiaidie" nedvo'uinne-;sradstia( da si izoblikuiemo o stvaripredstavo, ki ne izhala iz ikone, ki se porodi v nas ob tem, ko se

opoiavi<<. Magiia intencionalnih vrst, stara predstana o uiinkovitosti

! * OeSCnnfeS, La Dioptrique,Discours VIl, izdala Adm et Tannery, Vl, str. I 55.Y lbid., Discours r, str.83.ro lbid., st..84.

Mrurice Merleau-Ponty / Oko in duh

podobnosti" vsiljena z ogledali in slikami, zgubi svoj posledniiargument, fe je vsa mot slike moi besedila, ki nam je izrodeno vbranje, brez vsakr5ne promiskuitete med vidcem in vidnim. Ni nampotrebno razumeti, kako bi slika strari v telesu mogla doseii, da bi joobiutila du5a, kar je nemogoia naloga, ker bi tudi s6mo podobnostte slike s stvarmi moral kdo videti, ker bi mi potrebovali "druge oE'

v naiih moiganih, s katerimi bi jo lahko zaznavalin,13 in ker problemgledanja povsem ostane, ko smo si nakopali te blodne privide medswarmi in nami. Tako kot bakrorezi tudi tisto, kar svetloba zatrtavna5e oti in od tam v naie moigane, ni podobno vidnemu *",r.(Oaswari v oEi in iz oEi v gledanie ne preide ni(vpE kot od swari v slepEbve 'roke in iz nlegovih rok v niegovo misel)bledanie ni metamorfozaswari v niihovo viziio, dvojna pripadnost stvari velikemu svetu innekemu maihnemu zasebnemu svetu)Pat pa ie119[gge, ki deSiflif

_

:I3lgl3jpgp*m_J*l"lg.Pqc.".bng$js'r...-zr{!-a1,2-*my-%_ns-peniena gonilna sila. Se boli totovo pa men-tqlB p.Sgj[dqglle*i nam;ilaTfE:iaofiAlar je odsotno, ni niavei kot piJJor v srediRe Biti:tudi to ie mi5ljenje, oprto na telEne znaEiin6G, tokrafiezaGtnff^ki lim pripisuje vetii pomen, kakor pa ga imajo. Od saniskega svetaanalogije ne ostane nif vei ...

Za nas so te znamenite analize zanimive zato, ker ponazariaio,

da ie vsakrSna teoriia o slikarswu metafizika. Descartes ni velikogovoril o slikarswu in lahko bi se komu zdelo pretirano, da se s takogotovostio zanaiamo na to, kar na dveh straneh pravi o bakrorezih.ee pa ie govori o tem samo mimogrede, je vendar prav to znaiilno: r

ki !.ger:d:l,tyi .nuf es?" _p"rt"pa k ffi "riilia"i;;k'i i"

tanonitn"EiiliffiTffii<tualna posest in oiitnost)(V tistih nekaj stavkih, kijih pove o tem, se izraiata izbira, bolj pazliiv Studij slikarswa pa bi

zairtal drugo filozofijo. Znatilno le tudi to, da si vzame za tipitenprimer risbo, ko mu beseda nanese na "slike.. Mdeli bomo, da je_v..se

slikarstv,op_risotno_y_y*f_en.9diroill|ZAfl i[_Le.9:!g;hkarisba,-ra[itriivieffiJi6iiiild;;p;s,..(d;ffi Jp;i"ffibakrorezihvSei, da ohranjalo_gll!!9*predmetov ali nam vsaj dajeio zanle

zadostna znamenjalredstavljaio nam oblekt z niegovo zunanj5Eino

alin jegovimovo jem.If H*b1L.gg5kt_tjs!-o*-drusCI,in-ds5Jis.p.o,*

j!ot"g, ki nam jo odpiralo lastnosti druge vrste, posebno barya.-

@lede na to, da ni rednega ali projektivnega razmerja med njimi in

)ravimi lastnostmi stvari, in glede na to, da pa niihovo sporotilo ljudievendarle razumem)bi se zna5el pred pr-oblemom neke univerzalnostii n ryle- pgJi I :wa|eT !r9.2 ide-je i n Iffi ;osi5i6;i6rafisR-atitr66-nam more r6rariotn6 iub6ienie barv predstavllati stvari,)gozbove,viharje, skratka svet, in morebiti integrirati perspektivo kot poseben

primer v neko bolj razseino ontoloSko silo. Vendar je zanj razumliivo ,samo po sebi, da je barva okE!, koloriranie, da vsa moi slikarswatemelii na mgii risle-in r..oC iisUe "u_11-gylmgl:U, ki obstaja

med nio in prostorom na sebi, kakr5no kaie perspg[<tivna proiekcija.Znamenia Pascalova misel o lahkomiselnosti slikarslA"-kl.oriteguie*na5o pozornil k!6f6ffiCffh..igir,"l bffi nit ne zanimal,

J"-i6m;zian'tffi iselr za"Dd_$s{t-iE]ffiffi";;ffiIe- rn"jffi , E!ffil

:311o_ob,s19!e-91.r*I1 d" ie niihov obstoi v tem, da so razseine,i. aJ iisiiioinog;ia ;tiko, ker omogota prikazovanje r;zsEffi;i.

'/ lbid., Discours rY, str. I l2-l 14.

'2 lbid., ra. I l2-l t4.13 lbid.,.tr. l3o.

pomlad, poletie 2004 / 5t. l, 2

Maurice Merleau-Ponty / Oko in duh

Slikarstvo ie torei-ET9.l1t,-el[!a,-ki pr!!gz*11i:_l.f:n-::3g'p-19j-e_F9jio*_

podobno projekciji, ki jo bodo swari .ytr_i_sale_tanje in io vpisuiejo v;sit4n;;;il6i",j;-ffi ;;-;;;;ffi i?."1519sq_e_g.qg9..kako vidimo resnitni d'bi;iii ; ;irlidiil,'iri"sI"il6Gfio nim kaieprostor n!r*.n9s_!I, lier ga ni.r4 Slika ie plsklsgvar, ki nam3le!!9

@3?r.qtr"pli$li_E*ri-,sa3q*g-,1tni!.1g13a;"1",f "'n"rndaje ustrezno viiini in Sirini zadostna diakrititna znamenja dimenziie,ki ji manjka. Globina ie tretjo dimenzijo, izpeljana iz drugih dveh.

Ustavimo-Flii"nffi'tii f6 vrddno truda. Najprej je na njei

nekaj paradoksalnega: vidim o"Ujgl.tp, 1S -a,g-g drugega 9$ivaj9,.!a.!i jih

torei ne vidim, sai so drug za drugim. *Vidipjo]ll ^olreni-vtd-na, keljqffijld nasega telesa do"_lly3fi il lgt :-g prileplieni l-?lio ... Ta

skrivnost ie nepristna skrivnost, ne vidim ie v resnici, ali ie jo vidim,potem ie to neka druga Sirina. Na irti, ki veie moje oii z obzoriem,ospredje za vselej skriva druge d{javer. r!) te se mi zdi, da ob straneh

vidim stvari razporejene druga za drugo, imam ta vtls_zaradi tega,

!Sg!:-:S- nq zakrivaio PoPglnotna: -vidim lih torei drugo zunal dru"ge,

ustrezno 5irini, ki ie. meriena drugaie. Zmerom si tostran Stolj!-galipa o19g1n-nj,e-. Nikoli niso strrari druga za drugo. Poseganie ianen sebe

in latenca swaifhe iodita v njihovo <fefiiiiciib, izredata samo mojo.nepolmljivo waiemnost z eno od swari, z mojim telesom, in v vsgmtem, kar imajo pozitivnega, oblikujem misli, in ne lastnosti swari: vem,da bi v prav tem trenutku-kak drug-ilovek,. ki bi stal_drqgo^d - 5e

bolie: Bog, ki je povsod - lahko orebil niihovo skrivali5te. in jihvidel.,,l'.iie. Rir i m.n u;"'.n gt @],-ffi Ji i; i"- 1;f *dfi itqf:y.g,ibrezomeiitve,llna!rygivbiswupl:g:!9l1_o!stran_qakrine_g19ta!!i!3,.

Sqffl tgggg dryga v_-.!-ru_gg ,,ker so drugo zunoj druge. Dokaz za to ieG;'w", ai tarr'ie yiddif€it9_,-ld,grgdiwi:llip;fritb globine, to bovsakdo priznal, nima in ki organizira zame iluzijo neke iluzije ... Ta bitz dvema dimenziiama, ki mi kaie neko drugo dimenziio, ie predrtabit, kot so rekli ljudje renesanse, okno ... Ampak okno navsezadnje

gleda samo na portes extro portes, na viSino in Sirino, ki se pokaietaSele iz kake druge smeri, na absolutno pozitivnost Biti.

Ta prostor brez skrivali5ta, ki ie v vsaki svojih toik nii veiin nii mani kot to, kar le, ta identidnost Biti drii pokonci analizo obakrorezih. Prostor ;e po s6bi, a[i bdlle, je v pravem pomenu besedenekal po sebi (l'en soi), njegova definicija je, da je po sebi. Vsaka totkaprostora ie in ie misliena tam, kier je, ta tu, ona tam, p_!o$-9_LFPTgjiogllen kje. Orienacija, polarnost, ogrinianie so v njem izpeliani pojavi,

anezani z moio prisotnostio. Prostor sam temelii popolnomav sebi, iep9I99 qt3]<g_v-f9C"l *!',.h,"-ogen, in njegove dimenziie na primerso' po defi niciji nadomestljivi.

lGkor vse klasidne ontologije postavlia ta v strukturi Bitidolotene lastriosti bitii, in v tem ie ta ontologija resniina in laZna,

kakor bi lahko rekli, te preobrhemo Leibnizovo misel: resnitna vtem, kar zanikuje, in laina v tem, kar zatriuie:.gef9artg;orlre:Jgljs_I9sJ'it.9n n+p1gg T.E!!-gI!y, ti [9-po_{_v-gg1-o_ gmpiritnosti in ki si

ne upa graditi. Niipii;i le Sito tie6iiaeaiiiirati pi"oil'6iiti t" p"woje popolno bit, iasno, voljno in homogeno, nad katero leti miselbrez sali5ta in ki io prenaia v celoti na tri pravokotne osi, zrto dla

bo nekod mogofe naiti meie te konstrukcije, sprevideti, da prostornima treh dimenzij, da jih nima ne ved ne manj, kakor ima iival Stiri

'4 Siste. sredstev s katerimi nam slikarstvo kale to proiekcijo, ie predmet znanosti.Zakal naj bi torei metodidno ne uswarili popolnih slik weta, univerzalnega slikarstya,osvoboienega osebne umetnosti, kot bi nc unlverzalnl iezik odresil vleh zmedenihromerii, ki iih ie we polno v obstoieCih jezikih?

ali dve nogi, da so dimenziie doloiene ie vnaprej z razliEnimi meramio dimenzionalnosti, o polimorfni Biti, ki jih vse upraMduje, ne da bi jo

-.,,katerakoli izraiala popolnoma. Descartes je imel prav, da je odreiil

-plostg[Niegova_lap4hiebila,*-d.?,ga j:.pgyg=6' tyff bii:'@akrs

16'' iaierG, ffi;iodff 6':itffi GAc*resniine Sostote.

-lrryj" i mel tud i, da se ie -navd

i h,o_y43!1,per:p-el$14 ! l9I! i ELrerlq:?llei- te tehnike ." t9!!lg.L" llj!3ry9r__d_" ie -ry_qlg4lg_yslglalo globinska

'Ik :M in sploh prkgjitLN_e_pj-!.l1e so

biE;m;'6Af iAAii lii-ho:tele r"liilrditi-Eitkoon;e in z!6T&noslikarswa, postaifri-temelle za eksakno in nezm_otlivo siikarstv6l

-Panofslgy je to pokazal glede na ljudi renesanse,rs to navdu5enje ni bilo

brez nepoStenih namenov..Teoretiki so !kui4!_p9!abiti ry sj.elifnovizualno podrodje antiinih umetnikov, niihovo kotno perspektivo, ki

naVidezno vetit&i*v&iiiiil id;dilio, paE pa s kotom, pod katerim

vidimo predmet, kar so zanitliivo imenovali perspect,yo noturolis alicommunis, v dobro Perspectivi ortificiolis, ki naEeloma lahko da temeljeza eksaktno konstrukcijo, in da bi weljavili ta mit, so 5li celo takodalei, da so popravliali Evklida in izpustili iz wojih prevodov teoremVlll, ki iim ie bil v nadlego_..Sli.lgrji_sami so sicer iz izkustva vedeli, da

l*S!"n-9d-P9J}Bg$iYJih lelt-{k ne pomeni-eksaktne 1e5we, da ni

projekcija obstoleiega sveta, ki ta svet upoiteva v vseh pogledih in

ki zasluii, da postane temelini zakon slikarswa, in da je z linearnoperspektivo doseieno tako malo, da prav narobe ravno odpiraslikarswu vei poti: pri ltalijanih pot k prikazovaniu predmeta, pri

slikarjih severa pa pot k Hochroum, Nohroum, khrdgroum ... Tako

ploska projekcija ne spodbuja naiega mi5ljenia zmerom k temu, dapi"porli{.[gbti]9gg11t<ot ii Veriel Desciitesipo d6lodeii

Jtop-1 ji-{StoIle!'Le_kairepravrarobenanaiesaliSde;svaripabeii jov oaOat;enoii,-ffi-ne pi66ti ri;-ba;6 miSIia;nF:NA'k4 v prostoi03ii-iimika naiim poskusom, da bi ga preleteli. Resnica je, da nobenodoseieno izrazno sredstvo,ne reSuje problemov slikarstva, ne

-ffiffi ?lit1*wa v tetrn i iio, ker nobena si mboliEna oblika nikoli ne

funkcionira kot spodblda: kjer ie delovala in uiiikovala, pa je delovala

z vsem kontekstom dela, in nikakor ne s lredstvi optiine prevare.Stilmoment nikoli ne odvezuje od Wermomento.r6 Jezika slikarcWa

ni >utemeliila Narava.: treba ga ie l[glgll !a no.yo gstvariallRenesanina perspektiva ni umetniia, ki li nikoli ne more spodleteti:

' pai pa je sjmo poseben primer, neki datum, neki moment v nekempesniSkem informiraniu.weta, ki se nadaliuje po njei.

D3s9311es-pa ne bi bil Descartes, ko bi hotel izloiiti ugankogledania. Ni gledanja U**An:lgig Vendar ne zodostuie, da misliS,

zato da viaiS: g6d-ii;e i" p.E+*i.i5ljenie, poraja se ,ob< tistem,

!g-::!{l _y_te1o- s teffi ;Fafq;io [':in ist;e n; u. fr i-iiudii' ii

niti tega, da |e, niti tega, da ni, in tudi ne tega, da misli to ali ono. Vsvojem jedru mora nositi tisto teio, tisto odvisnost, ki se li n" .o."t"-*pripetiti z vdoiom oE iuna;.'Ti[.e vffia6ldan;dieliisa,; tffii6Tiiai';arad;;'zato a;naffiT;ra io ali ono. Miltienje pri fleaii;u aeUii -

po prograilrull fa!fi u, k|aiju I-{ pQI:. @premis, ni povsem prisotno, povsem resniEno miSljenje, v njegovemsrediStu tiii neka skrivnost pasivnosti. Poloiaj ie torei takle:(vse, karretemo in mEilm6 o jier6n1;};if da gledanje postane n\ifr;en;e]

15 E. PANOFSTC( Oie ftrspekrive o,s s/mbolische Fom.Y Voftiige det BibliothekWorburg,tv, 1924-2s.' 16 rbid.

I

I

I

I

a

iI

I

I

I

II

:I

I

i

Ii

I

I

r--

lGdar npr. hotemo r.vumeti, kako vidimo poloiai predmetov si ne

moremo pomagati drugaie kot z domnevo, da le du5a zmg11,l,Jfef-ve, kje so deli njenega telesa, "prenaiati od tam wdo poiornost" v

E{5*Ka}ttpeffiSe-V:i,egeffi{dj"'vendar;atr;ffi6'*sdif *

-

"model., dogaianja. Zakaj kako pozna duSa ta prostor svoiega telesa,

iii6ior, ki ga du5i tafreza k swarem, ta prvi tukoj, od koder bodopriSli vsi tomkoj? Ta prostor ni kakor oni katerikoli modus, neki rrzorec

naravnem dogovoru, ki ga yeig 1Iij.T: _s13 dol-on911!qdi.p:gef,

snio po'ffiffifltliik/alifi ciHni. To lei" tiiEskrivnostkarteziianskega ravnovesja: metafizika, ki nam daie odlotilne razloge

zoper ukvarianje z metafiziko, priznava veliavnost naii oiitnosti s

tem, da io omeluje, odpira na5o misel, ne da bi io trgala.Tgubliena skrivnost, kot je videti, zgubljena za zmerom: te

bomo s-pet n-ait! rav1glesie Fg-C -Zp-fto-itjo in- lilgzgfihr;n ed naiimi

'7 R- DESCARTES , Ln Diopuique, Disor Vl, str. I 35.18 lbid., str. I 37.

;unanE -r*azjetii. - C; gTead- di-a466; rtopn;o p'iffi iwe in

konvergence oiesa du5a zaznava doloteno razdalio, ie mis^el.,^!5!.$9-[ "_

drugo razmerje iz prv6gi,T6i:iil?a7fr'e-m*rCiE[ VFiSdfi ;T' naii notranji

t-oviffi ,,lh to se nam godi'p"nanidi,-ri" ai iii-niio piiriiiillli, tiiio "

6t k"k swar, kadar io stisnemo s svc;io icik6,-piiiii6iifr6*v6iitostiin videzu tega telesa in ga tutimo z nienim posredovanjem, ne da

bi bilo za to potrebno pomisliti na te gibe."r8 Telo je za du5o nien

rodni prostor in matrica vsakega drugega obstoiii,tJgi prostora. fak;6!*ffiiePi@i

"a a;ffiffi il; gtq36Cli*gffiPre-r!ileq,. *

m-isl-iti ga ne morem drugaie kakor kot millienle, inspekcijo duha,

razsoianie, branje znamenj. ln na drugi strani lgglgd?Usr ki_!9*dggeie'*

titularno ali zaukazano nii-!i.-el[q, .-s1i9nig1o v telo, ki le s{mo svoie,(miSt;en|e, ki si ga lfrko pieastavl;aS samo tako, da ga vrii5)in ki uvaia-

fmed prostor in miSllenle avtonomni zakon spoiine iz du5e in telesa)lganka gledania ni izloiena: pat pa ie preloienafod ,misli o gledaniuo

h gledanju kot deianlu.)To dejansko gledanje in v njem vsebovani "i6" pa vendar ne

podirata Descartesove filozofiie. fer ie_Tt!tli911-9*fvS=3l9--s*,-tg!-e-9-o-1g. ,

gq.{pft !gUi-ne-ry9re-plqi-zg,esTillElo-'Lahkogaopravliamo,vrsimoin tako rekot bivamo, iz nigga p.a ne moremo-do-biti nii_takega, kar bi

lahko oznaiili kot resii6iieEJfi6eemo o-ii;m kot Lr;ilid Elizabeta

po vsel sili f.a; mifl"iii, se tatrio samo povrnemo k Aristotelu in sholastiki

in polmuiemo misel kottelesno, fesarse ne damisliti, vendarie edino

tako mogoie pred razumom formulirati zvezo med duSo in telesom.

V resnici jeAbsurdno podrejati Eistemu nzumu meianico razuma in

telesa/Tetakoimenoranemisliso-simbo_li311qlinqiiv.Ug3jgggovoreteoroiie zveze, legitimno pod pogojem, da lih nimamo za misli. To so

znamenja nekega eksisteninega reda - bivaioEgC3glgyeka*hMigfg83

iffi - ffier"siE; ni treua riri3titi. Ta red ne kaie na nasi karti

Eiliiib.ne tero incogn-iili6iffifi6"daljnoseinosti naiih misli, ker

le enako(oprt na neko Resnico, ki je temell tako nlegove neiasnosti

kakor nale vednost) Prav do sem se ie treba prebiti, da naidei priDescartesu nekaj takega kot metafiziko globine(takai pri poraianlu

te Resnice nismo prisotni, bit Boga ie za nas breino).. Boiazliivostje bri premagana: za ?esqTtesa ie enako niEevo preiskotati:Iolbptee ur:,'f 939ffi11 fc;itor 9y5: jlFlobiiio viali_ga Pri vseh

modeli in nejasnim "i6<, bo to moralo biti noro ravnovesie. NaSa

znanost ie zavrgla tako opravitila kakor omeiiWe podroija, ki iih iije naloiil Descartes. Modelov, ki iih izumlja, ne skuia vei ianajati iz

atributov Boga. Globina bivaioiega sveta in globina nedoumliivegaBoga ne podvajata vei plitvosti "tehniziranega< miSljenja. _QOgL -,tt :l11 gPIIi!9'*!:1Sf j.:-Pe53*Ct-:Spsg napravil enkrat v iivlienlu,znanoll-ggg51, gna zatenja tam, kjer ie bil niegov cili. Op:fgg13l131,

1 {mFd imenom psi!,"logft9eofl.-ti:*[3:J?.g1TF6of

ll':_bjyfl 991r*11,s-vJ!g_rg_!t-€1l1Djsj3t1leI]lrijl"r"slepo,amg3-!.;A;il;o t[rswo. Od vsesa;E-ffifi:iffir{0-Ce-Ez_o : -

TII[{EUE6 iiiSiitaa; nailo smiselt"g", s" bo nailo .rvno ii"aJidezmerne svobodnosti, kadar bo vpeljalo vse mogote pojme, ki biza Descartesa morebiti bili odvisni od zmedene misli - kvaliteta,skal6rna struktura, vzaiemnost opazovalca in opazovanega -, in se

na lepem domislilo, da ni mogoie kar na sploSno o vseh teh bitihgovoriti kot o constructo. Za zd$ se filozofila wellavlla poleg tegami5ljenja in se poglablja v dimenziio spoiine med du5o in telesom,bivajoiega sveta, brezdanie Biti, ki io ie Descartes odprl in takoj spetzaprl, Naia znanoslilnda !!-o;-9tp-sJa a/e9q-t!.n_e.ry,eg'_!n!.?-!F-Et!i-

karteziianswa, dve poiasti, poroieni iz niegovega razteleSenia.

@gget3r*!o!- I I :_"__! g! p. -l"i.Ia"l3_

delan-s$1e_*1v-eg.*1115[g;11t;qgj]g{9"5"9_inl9,!_:*ljopomeni,damora o tem obstaiali ne\nn|t-lselitei poloiajni ali situacijski vednostidolguie Descartes vse, kar o tem pravi, ali tisto, kar viasih pove oprisotnosti telesa "poleg duSe" ali o prisotnosti zunaniega sveta >na

koncu" na$ih prstov na roki. Tu telo ni vet sredsw_o gled--ania j315pgi*.

.'tgtryeg dglglgdgdg5. NaXi ors{5e ameffi inid,:umdnti, pitpa so pftrv narobe na5i itsln11gl!-: ryif9l9llgg1l'. p_fe*SUfi_y91".

tisti, o katerem govori Dioptriko, mreia tlmerii rlgd predneti,-' kakor bi io videla kaka tretia priEa mojega gledania ali lgfgeometer,

ki moje gledanje rekonstruira in ie nad niim, pan pa j{prostor,-fiunan

4i9n!i pri m-eni kot toiki ali stopni! nli prostors[oHffiiAi,n ga

po njegovem zun-Iffiiriin "ovoiu, iivim ga od znotraj, zlit sem vani. *sicer pa ie_w€t okline-ngnp- pmglgj:gGlffi3-i6 spet spoznana

kot dejavnost v distanci in ni vet omeiena na dejavnost v stiku, zdru!ffiI66s6tiini,

-p6ini6vanf p,-!;iae ff ii'i;IGrffiavarqr,ki ie ne doiiyliaio. Gledanie znova dobi svoio temelino zmoinost, dai"'.

manifestira, kaie veE kot sama wetloba. ln ker smo sli5ali, da zadostuie

malo drnila, pa bodo prikazani gozdovi in viharii, mora gledanle imeti \

woio imaginarnost. Niegova transcendenca ni vei naloiena nekemu I

duhu-bralcu, ki deSifrira sunke svetlobe-swari v moigane in ki bi topotel enako dobro, ko bi nikoli ne prebival v telesu. Ne gre vdt za.*..,razpravljanle o prostoru in svetlobi, pat pa za to, dajP1gtgYglileprostor in ias, ki sta tu. To je vpra5anje brez konca, ker ie vpra5anie ieiamo?Giliiie, liatG'6mu to vpraianie vella. Vse raziskave, ki smo iihimeli za konEane, se;;1qry1q_g,{pigjg lGi ie globina, kal ie wetloba,ti to on - kai ie to dvoje, ne za duha, ki je zagrajen pred telesom, patpa za tistega duha, o katerem je dejal Descartes, da le bil razlit vani

- in sledniid ne samo za duha, temvef tudi zaniu, ker nas predirata,

ker nas vtapljata v sebi?

Maurice Merleru-Ponty/ Oko in duh

-T"_t!e.rgIE _K_p.j._g*. !:-qlti, pa ie tista, tcigy_alluig

-slikarja sicer ne takrat, ko izraia nazore o wetu, pai pa v trenutku,ko nieEgvg:lgCanjgp_9--9la"Ig3ib, ko, kakor je reke| C6zanne,,,mislitako, da slika".re

'e B. DORIVAL, Prrl C,runne,lzdaiaP.Tisn6 (C6zannev lutis\6iih pisem in posluialcw),Pariz, 1948, str. 103 in n.

pomlad, poletle 2004 / 5t. l, 2

Maurice Merleru-Pong / Oko in duh

IV

Vs119d9111;ggdoylp_:!!Sfr3n jegovoprizadevan je,dabi se osvobodilo iluzionizma in da bi doseglo svoje lastne dimenzile,imata m:g[,fi9-l!-go_rnen- lzkljuieno je, da bi to nazorno prikazali.Ne iz razlogov, ki temeljijo na mejah objektivnosti v zgodovini inna neizogibni mnoiini interpretacii in zaradi katerih ne bi smeli

vezati kake filozofije z nekim dogajanjem: metafizika, na katero'mislimo, ni zbirka posamiinih idei, za katere bi iskali induktivnaopravitila v empiriji - in v mesu nakliuEnosti obstaja neka strukturadogaiania, neka posebna mot zasnutka, ki ne prepretujeta mnoiineinterpretacii, ki sta celo globoki razlog zanjo, ki jo utemeljujejo kottraino temo zgodovinskega iivlienia in ki zasluiita filozofski satut.V nekem smislu le vse, kar je bilo mogote reti in kar bo 5e retenio francoski revoluciji, zmerom bilo, je od zdal v njej, v tem valu, ki

se je izoblikoval na ozadju parcelnih dejstev s svojo peno preteklostiin svolim grebenom prihodnosti, in zmerom jo na novo opisujemoin jo bomo na novo opisovali ravno s tem, da bomo bolje pogledali,

kokoietavalnostol."!_z8"q"yill.-d_glpglTl:gl,.Lultnlspf ipisgi:J3opg=tg"? v vsakem primeru, Ee so ta dela pomembna, izv'lra iz niih.

6t6ii.o je odprlo obmoiie, iz katerega se prikaiJf,ffiffi,<ig9-#mo19f-eob-raiainpostonenaaafi ffiJft'inteipr_etac!1e..zikatere ie zokonito dorzetno, ga spremliaio edinole v niem samem,

in te zgodovinar najde pod otiiio vsebino ipet imili6liiiiireieilt iii'smiselno gostoto, potem zgradba, ki ii ie pripravila dolgo prihodnost,ta aktivni naiin bivania, ta moinost, ki jo odkriva v delu, ta monogram,ki ga v njem najde, utemeljujejo filozofsko meditacijo. Vendar to de_lo

_

21fi tgvadglsot;a;en_zagpg.qg!"qg$gJlgpd*oving.Zaopravllanietegadela nam manjka vsega, tako pristoinosti kakor prostora. KerggE_

Slitvg;19*!"eJ.pr-e;e6a.v-ga[<pnoporoian jgoBe]Z+!to_$lini1=vory,;zpa le ne bo neprimerno, Ee laik da besedo spominu na nekaj slik in-r'eiEflkniE.iiTffik56-sfiffi3e6-pii3ega v ri;LgiidiiEini$Fffifi7--;-a--]1"-":ft " : i *te zabeleii woi obiutek o g[o66kiTeikEilnoSti'o ffiirEtlii'V "odffi3ifi^

EidGitilns"ifi; ki sa 6biG; Hd;fffdbo i;ifi;E"ifiiAEilrii kEiiE.ieilis1i=;-19-6!tC3:ur9dg1Sh-cliffi .-To je neke vEie" ;d#lil-;11,!I-!i"l"."ra ne prefaia 4eia neke osebe, ki pa vendar-dolguie vseobtevanju z drugimi ...--* ,;Po mojem je C6zanne iskal globino vse iivljenie,< praviGiacomefti,2o in Robert Delaunay: 'Globina je novi navdih..2r Stiristoletia po "re5iwah" renesanse in tri stoletla po Descartesu jeglobina 5e zmerom neizrabl.iena in 5e zmerom:;z4htefe;:d+igJiier19r,n;enkrat i*woi;m iivllenlu", pat pa vse iivljenje. Ni mogote, da bi5lo za prav niE skrivnostni presledek, dRffiega bi tiovek videl z tetalamed temi bliiniimi drevesi in onim dalinim drevjem. Prav tako tudi neza prikrivanje stvari druga z drugo, ki mi ga iivo kaie perspektivnarisba: ta dva pogleda sta zelo dolotna in ne zastavliata nobenegavpraianja. Ugankg tvo!:i niuna ve1, tlstgr kar j9 me! niima - to, day:-dl11.:13rij*,o- 11":t?E. mestu natanko zator'!-e1 grug. q*i6;skrivajo*-, to, aa!!!ffij6=;!! 1no-jia p.ggledom natanko iito,ker je.vsaka na woj-em megu. Njihova znana zunanjstina v niilf6Vemovoju in njihova medsebojna odvisnost v niihovi avtonomili. O lako20 G. CHARBONNIER, l-e /vlmolqgue du peinrre, str. 176.4 R. DEIAUNAY Du cubisme d I'ort obstroit, str. lO9.22 E NOVOT]\IY C'zonneunddasEndederwissenschoftlichenfurspektive, Dunai, I938.zr W. GROHMANN, Foul Klee, hmcoski prwod, hriz, I 954, str. I 4 l.

,"e@!Ed.Flepi.nilp*n9-f -eg:**i:*j.9f j-.::{f_eJelinrualies,.2ezato, ker bi bila, ko bi bila dimenzija, vse boli prva dimelz"!j399!5al,gge

g!li!g_$lt49l-{rc.9ps{J.?p.s1,19,."qi;i"_:;_i"-e"r".ilav kaKni razdalii od mene so niihovi razliEni-deli. Prva dimenzija, ki

fkritl vsebtiib-diuge, pa ni dimenziia, vsaj ne v nanadnem smislu

doloienego rczrnerjo, po Gteiiiiii indiimb. Tato razumljena globina

i"pjuiirjs"*J9f"_"=Hb_q_t!i.d jm9_13ji.!ekqg?globalnega,m.esla",kjer ie vse hkrati, kateregr vi5inl Sirina in razda.lia so abstraktne, neke

o6sEZn-ostiEi io iiiiazimo z eno besedo, ko-reierfro, da le neka swar

-am. Ko Cfzalne i5ie globino, iSie to_zgorevfie Biti, in to zgorevanie

je v weh modusih prostora, prav tako pa v obliki. C6zanne ve ie tisto,kar bo ponovil kubizem: da ie zunanja oblika, ovoj, drugotna, izpelian4,.

da zunania oblika ni tisto, zaEfii6ilr*s&i-dobi obliko, da je trebastreti..tg_tgpi!'.ro.. pr9!t9j3: razbiti posodo za sadie - in slikati namesto

!SSa"tel_599p, "!pgle,'storce, kot ie nekoi rekelitistl oblike, ki

imaio trdnost vsega, kar le mogoie opredeliti z zakonom notraniekonstrukcile, in ki ga sledovi in prerezi swari vsi skupal med seboj

razodevajo kakor obraz med trstiem? To bi pomenilo, da smo dali

jldlgi_l Biti na eno- stlan-j"l lrje4o 1_3_znglikgst 11 dru-g.o*., C6zannne ieizkusil nekaj takega le v svoiem sredniem obdobju. Bil ie neposrednov trdnem, v prostoru - in le ugotovil, da v tem prostoru, v tei Skatli ali

posodi, ki je zanje preprostorna, swari zatno premikati barvo zoperbarvo, modulirati v nestabilnosti.22 Prostor in vsebino ie torei treb.aiskati skupaj. Problem se pospe5i in ni ve63amo problem razdalje intrte in oblike, temveE tudi problem barve. .

Ta ie 1m9sto, kier se ireiuiejo Tii niozg?ni in vesolle,. pravi

Klee v tisti iudovhi govorici snovaiia Biti,'ki io je rad navalal.)3 Njejnlriil ;e treba narediti, da bo po_iila oblika-bliSd. Torei ne gre za

barve, za "navideznost barv in narave"2a -, pai pa.g_ej4 !ime1!lobawe, za dimenzijo, ki uswarja sama od sebe sama sebi identiinosti,razloike, sestay snovnost, kai ... Vendar ni dvoma, da ne obstaiarecept za vidno, in tak recept niti ni sama barva niti prostor. Vrnitevk barvi ima to zaslugo, da ie pripeljala bliie k "srediSiu stvari..:2s ta pa

ie tako gnstl?$gyg-owoia. kakor onstran prostora-ovoia. Yollierovportretima med barvami razporejene bele lise, katerih funkcija je, dav prihodnje oblikuieio, da izrisujejo neko bolj sploSno bit, kakor je bit--

rumeno ali bit-zeleno ali bit-modro - kakor na alorarelih zadnjih letse prostori o katerem so mislili, da ie otitnost sama in da se v zvezi zniim ne zastavlja vsaj vpraianje $e, raxeza okrog ploskev, ki niso nanobenem mestu dolodljive, "polaganie prozornih povrSin druga tezdrugo", "valuiote gibanie barvnih ploskev, ki se spet in spet zagrinjajo,ki septegujejo naprej in ki se umikaion.26

{Kakor vidimo, ne gre vet za to, da bi dodali neko dimenzijodvema dimenzijama slike, da bi organizirali iluzilo ali zaznavo brezoblekta, katere popolnost bi bila v tem, da bi bila kar se da podobnaempiriinemu videnlui Globina slike (in pravtako tudi naslikana viSina in

Sirina) pride od kdo ve kod, se postavi na podlago in wklije.-$!!l11rievogledanje nivet pogled na neko zunonjost, "fiziino-optitnoo2T razmeriesam6 s wetom. SVet ni vei pred njim v podobi: pai pa se slikar rodiv stvareh kakor s koncentraciio, priSel ie do sebe iz vidnega, in slikase

-kondno nanila na karkoli med empiriinimi strrarmi saino. podpogojem, da ie najprel "avtofigurativna", slika !T"_1gk i sa1-o plik9,2a R. DEI-AUNAY Du cubisme d lort obstroit, str. I 18.

I e flee, gb; n;egorJournol, fmcoski prevod P Klassowski, hriz, 1959.jl Georg SCHMIDf, Les oguorelles de C6zonne, New York, I 953, str. 2 I .tt PKLEE,loumol.

F_

Iit

_Kq!!kgf-:$e".kda,nid*l'3 k61;Lor a.t" "koio st_vari:.,2e zato da pokaie,kako swari postanejo stvari in svet svet. Apollinaire je rekel, da so v

ffior da niso bili ustvorjeni, ki se zdijo, kotda so se izoblikovoli. Henri Michaux pa je dejal, da so Kleejeve barveviasih take, kakor da so se poiasi porodile na platnu, izlle iz nekega

prvotnega jedra, "se naredile na dobrem mestu.3o kakor patina ali

plesen. Umetnost ni konstrukcila, obrt, marlliv odnos do nekegaprostora in'do nekega zunaniega weta. To je v resnici >neartikulirani -

lgfj - o katerem lovori HermEs Trim6giste -, ,,ki ;]";;;;t-glas svetlobe". ln ko poseie tako dalei, odkrije v navadnem gledanju

spete sile, skrbnost preeksistence.iKo vidim skozi gostoto vode tlakna dnu bazena, ga ne vidim kljub vofoi, kljub odsevom, vidim ga ravnoskozi vodo, skozi odseve, zaradi vode in odsevov. Ko bi ne bilo teizkrivlienosti, teh progod sonca, ko bividel brez tegi mesageometrilotlaka, tedal bi ga nehal videti takega, kakrien ie, namret: bolj dallnega

kot vsako identiino mesto. Ne morem redi, da je voda sama, vodnasila, sirupasti in zrcalni element, v prostoru: sice,r nfif:y.S""-q, ygldglliv bazenu. V bazenu prebiva, v njem se materializira, ni pq-v9e*Qorang-y .

n;-eni, in ie porzdighem oii k cipresovi pregrali, na kateri ie poigrava

mreia odsevov, ne morem oi6idAti;"da-vod-q9_l5Kgig",tyg "j9_il

d.,vsaj poSilja k niel svoje aktivno in iivo biswo. To notrani6.onriij6'riost,to iziarevanie vidnega i5Ee slikar pod imeni globina, prostor, barva.

Nenavatno je, te na to pomislimo, d1 dgber*str,!<ar pogo-ste

uswari tudi dobro risbo ali dobro skulpturo. Ker ni mogoie primerjati

niti iiiainitr sredstev niti gibov, je to dokaz, da obstaja. si*emelcvivalenc, Logos irt, svetlobe, barv, reliefov gmot, brezkonceptnorazodevanie univerzalne Biti., Prizadevanie modernega slikarswai ni

bilo toliko v tem, da ie izbiralo mid irt6-in Eirvo dliKii mddfi[uiiii;ostvari in ustvarianiem znameni, kolikoiv tem, da ie mnoiilo tltt

T_9=ekvivalenc, da ie trgalo {ihovo -qEli9to9g1ov9i9m ryari, kar viasih

, zahteva u-itvarjanje novih materialov ali novih izraznih sredstev, viasihpaseto opravlias ponovnim preizkuSaniem in ponovnim investiraniem

materialov in.izraznih sredstev ki so ie obstajala. Poprel je na primervelialo trezno pojmovanie irte kot pozitivnega ilii6uii in lastnosti

oblekta po s9!i: Taka sta obris iabolka ali meia obdelaneg3 polia in

travnika, ki lih imamo za prisotne v svetu, oznaiene s toikami, ki

jim morata svininik ali iopii samo slediti. TaKno frto i_2p9,{bija-vse

moderno_slikarswo,agpli_t<a1vse slikarstvo, sai ie Vinci v woii Razprwi

o srikorstvu govoril o tem, da je treba "odkrivati v vsakem predmetu

... na kaGen poseben natin drZi skozi vso njegovo razseinost...neka kriyu.ljasta if!?, ki je kakor njegova tvorna os...3r Ravaisson in

Bergson sta v tem zaslutila nekaj pomembnega, ne da bi si upala

do kraja de5ifrirati ta orakelj. Bergson iSte "individualno yiiuganie"skorai samo pri iivih bitiih in precej plaino zatrluje, da valovita trta

"lahko ni nobena od vidnih trt figure", da "ni nif boll tu kakor tam"in vendar "vse pojasnjuje".32 Tu stoii na pragu tistega pretresliivega

odkritla, ki je slikariem ie domaie, da ne obstajalo vidne trte po

sebi, da niti obris labolka niti meia polja in travnika nista tu ali tam,da so drte zmerom tostran ali onstran tofke, s katere gledamo nanie,

zmerom vmes med tem ali za tem, kar fiksiramo, da so nakazane,

implicirane in da jih stvari celo prav nujno zahtevajo, vendar pa same

niso stvari. Presodili smo, da zatrtuiejo meio okoli iabolk1i1.1-1.avnika,

28 Ch. P BRU, Esthdtique de l'obstroaion,Ptiz, 1959, str. 99 in 86.

ll Henri MICHAUX,liventures de lignes.30 rbid.3r RAVAISSON, kot ga navaia H. BERGSON, Lo vie et l'oeuvre de Rovoisson. V [o pens6e

et le mouvont,Pariz, 1934, xr.264-265.

Maurice Merleau-Ponty / Oko in duh

qp+ Bbgfg-.r1 11a11jk x9 _ob!!!9j-9ta" 9rya o! seb-9_rn_19-.p19;

--.yi d !,9, ko3 41 pi!b-d?ta. iz net1ega dali negS ered grostgls |*e"91 1191

... Vendar oporekanie trezni irti nikakor ne izkliuiUie-idihyt*fryg- i.fter,kakor so morebiti bili prepriiani impresionisti. Samo

za to gre, d119:1g$jtf:, da znova oiivimo nieno 9-b!ikyjp_ie_1t-oi --zato io tudi vidimo,.J<ako se brez ovire znova pojavi in triumfira prislikarlih,-kakor sta,Klee ali Matisse, ki sta boli kot kdorkoli verielav barvo.Zakaj odslei tSl po Kleejevih besedah,",!e--.p*osnery14 yea

y!dp,gp, paE pa .!"?"199ir._$_ki t:got!eU":ldn-o_::, trt" ie osnutek_za ;

genezo stvari. Morebiti nikoli pred Kleejem ni nihie "dopustil, da bi l

'sani;ri6ffi;.33 Za€etek prikazovanja s irtami utemelli, vpelie neko i

doloteno raven ali modus linearnosti, neki doloden natin, po kateremirta je in nastaia kot irta, "5g giblje kot irta".v Glede na to bo vsak

naslednji zavoj imel diakritiEno vrednost, bo razmerje irte do same

sebe, bo porodil pustolov5Eino, zgodovino, smisel Erte ustreznotemu, ali se bo odmikala bolj ali manl hitro, boll ali manl neino. S

tem ko gre po_ prostoru, p"-"l,.tg-SJg-a3_y-1"-!.9-T,ii_prostor. in portes

exro poliies, razvila ni€in at<iivnega raztizanli v fiostoru, ru frfrativg_e_bgle tak6-p*r63?5FSt65f1tiike'irwari"L:iRcii't[ili prostorskost kake

iablane ali tloyeka. Vit{dabi kratko mdo naredil tvorno os iloveka,I

"5i slikar, pravi Klee, "potreboval mreievino irt, ki bi bile tako moinospreme5ane, da bi se nit vei ne dalo govoriti o resnitno elementarnemprikazovanlu".) !"!n" :e torei odloii kot Klee, 9q F bg strogo drialnaiela o genell vidnega, ; furidim6iiHiiid;; neposreaneqg. $t 1eaeilanca;Eiithrtii6niilikarswu, - in zaupa lapisu skrb, da s svoiimvsakdanlim-imehom oznCdiiie tiiko uswarjeno bit, sliko pa pusti, da

naj funkcionira tistele kot slika -, ali pa ravno narobe veriame, kot

ie verlel Matisse, d-.? -zmo-re

vfoiiii-7 eno samo irto tako vsakdanii

9p.!:_, _qjf " t"l.Sf^ l-qng delavnost, ki*w6ri - v iiiem rneTilAjrn6il- ;fi -

inertnost in mot, da lahko bit utemelji golo, obraz ali povriino: v obehprimerih ne bosta kdove kaj razlifna. Tako je Klee naslikal dva lista

bodllike na najboll figurativen natin - in vendar sta sprva neizprosnonerazloiliiva in ostaneta do konca neznanska, neverjetna, poiastna s

pomoijo svoje "todnosti,.. ln !_Y3!!s9owe ienske (spomnimo se iedkegaposmeha sodobnikov) niso bile takoj ienskg,.pai pa so_to postale:

Matisse nas ie nau€il videti niihove obrise, ne "fiziino-optitno,,,pai pa kot iivEna tkiva, kot osi nekega sistema telesne aktivnosti in

pasivnosti. Naisi je figurativna ali ne, trta v vsakem primeru ni vef- lEi-?o-_llger-

g_ry?4 !i!! -swar. crta le doloieno_-neravlgyesie, prireieno"v iivii6a usnosti belega papiria, nekg. ygaig, til- e, rEi i doloi"n"rngo*_-sg_b1r lgb-g-b"ljKVjga -p-raznina, o kateri odlotno razbiGVdflo-

Moorovi kipi, da poraia domnevno pozitivnost stvari. aftanlyei!91-v klasidni geometriji prikazovanje bit! na pry71ini--oJq9ff.Tpak iekot v modern i h geometrilah gmei i.!ey: .

s*eCl.eg3gl3:- Io$lff*S*_predhodne.pro-919rykosti,-

Kakor ie ustvarilo latentno drto, si je slikarstvo priskrbelo tudigibanje brez spremembe kraja, 7 vjbflranie4 a[_!;ig.ey33j9;11" To iepai potrebno, sal je slikarswo, kakor pravimo, umgt!99!3r9ggq1bodisi da nastaia na platnu ali na papirju, in se ne more zatekati vizdelovanie gibliivih del. Vendar Ui ngg.i!!]1..!]!g. Le!:!e q_,tge!.'I3Le_

g91n9TP9 kraia, kakor mi sled zvezdnega utrinka na mreinicisugerira neko prehaianle, neko gibanie, ki ga ta sled ne vsebule.

32 lbid.33 MICHAUX, Arentures de ,,?nes.3a lbid.35 GRoHlul,ANN. Poul Klee. str. 192.

pomlad, poletje 2004 / 5t. l, 2

Maurice Merleau-Ponty/ Oko in duh

Slika bi mojim oEem daiala skoral isto, kar jim dajejo realna gibania:

trenutne prizore v zaporediu, primerno zmesane, z nestalnimi

driami, te gre za iivo bitie, v negotovosti med nekim poprej in

nekim potem, skratka zunanlo plat spremembe kraia, ki bi io gledalec

razbral v nleni sledi. Prav tu odkrije svoi pomen znamenita Rodinovapripomba:!f.ly!l!.e4z.pri"-1e9qtq-e.-Qriecbruligsibaril-lai6rkaie toliko fotografil, na katerih je atlet za vedno odrevenel. Ne

"-!Hd! !tSA,-!e-. bipgl1llgaig!3gr.g. Mareyeve fotografiie, kubisti8ne

analize, Duchampova Poroieno ieno se ne premikajo: podajajo nam

zenonovsko sanjarjenje o gibanju. Vidimo telo, otrplo kot kak oklep,ki opravlja svoje artikulaciie, ie tu in ie tam, kakor iudei, vendar ne

gre od tod tjale. Kino podaja gibanje , orfiok koko? Mar tako, kakormislimo, da malone kopira spreminlanje kraia? Domnevamo lahko, da

ne, ker ob potasnej5em vrtenlu prenaia telo, ki plava fied predmetikakor alga in ki se ne premiko. &:_gg3iel$ilJ9, pravi 89sl!$16 iepo_!9,b_a, v !4te-qi--so qo!e, noge,-!iv-9t, gllva uieti vsak v drugem

!L"*ltlBu, fi torel ponazaria.tglo- v drii, y_p19_1!-ni.b!9.-y.._n9b-9nep _

treqgfg, ki torel fiktivno spaja njegove dele, kakor da more iz tega in

edino iz tega povezonania elementoy ki niso zmoini skupnega gibania,

privreti v bronu in na platnu na dan prehalanie in traianie. Edine

uspele trenutne slike gibania so tiste, ki se pribliiuieio tei paradoksalni

urediwi, kadar je bil na primer stopajoii tlovek ujet v trenutku, ko so

se niegove noge dotikale tal: zakaj v tem primeru dobimo skoraidatasovno vseprituioinost telesa, ki stori, da tlovek prekoroii prostor.

Slika kaie to gibanie s woio notranjo neskladnostio; poloiaj vsakega

uda ie ravno s tem, kar ima nezdruiljivega s poloialem drugih udovpo logiki telesa, datiran drugaie, in kef Si-g^qeiaio-oditnovenotnostitelesa,zgge!q-le!e-F)Leg!9p-?Jr*!3i?!ie.Niegovogibanieienekal,karvnaprei skupno preudariio noge, trup, roke, glava s kakim moinimiariSEem, in pokaie se Sele potem kot spreminianle krala. Zalai ievideti koni, ki ie bil fotografiran v trenutku, ko se ie dotikal tal, toreisredi gibanja, z nogami skoraj upognlenimi podenj, zakal se zdi, kotda skaie na mestu? ln zakai nasprotno G6ricaultovi konji teEeio posliki, pri tem pase driiio tako, kakor se nikoli ne bi drial v diru nobenkonj? Zato ke( mi konii z Epsomskego derbijo kaieio, kako se telopolaiia tal, in ker je po logiki telesa in weta, ki jo dobro poznam, topolaiianie v prostoru tudi polaiianle v trai"ni!. O t rn izraia globokomisel Rodin: "Umetnik le regl!99tj9-b91rtr.I-"_19t*Ije-ie."l.-qin!ya. -zake,j

y=lry:9-tgel.E-utBvlia"' t9letry,li1 gi!"ai3- c!p-(9-l!:erutke2ki jih pritisk E+a _hlspet_aaefe, fotografi ja glitqjq_ preSfgelie,

'riiurflaciio, ,metamorfozon Easa, ki na sliki raynq-narobe-+astanejj-leg ker imaio lioliii V iebi ,od-iti od tod, tii"niti t;"",,t ker so z enonogo v vsakem trenutku. Slikarstvo ne iSte zunanjosti gibanja, temveinjegova skrivna znamenja. Dosti je bolj premetenih, kot sdiista, oreGrili govdri Rodin: vsi'telesnost, in celo telesng,st $agta gfinkqjeiaren same sebe. Cetudi pa se v skladu.z obdobji in v skladu s Solami

Bffi;6ru-6iiptlivega ali monumentalnega gibanja, ni slikarstvo

{lglj.popolnom4 !-zven tasa, kq1 vedl.o-tidi v telesnem.Morebiti zdaj bolje iutimo vse tisto, kar nosi ta besedica: videti.

Gledanie "!9,glg:g ryggl fiiti"IlE_pJfp'i:9j:-"S v seljr.ampak ie

sie@tTi rni ie dan;ffi;Jiffi9(ffiEUm9Ie.t b", da se od-T:@*ru*iu,*,'"splienjaErci;;61;;:ffi I;ii"g"ceptienia

3! ROD|N, ['ort, pogovori, zbml Paul Grell, Pariz, l9l I .r/ lbid., str. 86. Rodin upomblia pozneie navedeno besedo "metamorfozao.rd MICHAUX, Aventures de ,ignes.rv Nmla ga Robert DELAUN{Y Du anbisme d lort obstroit, str. 175.

se zaPrem valse.

Slikarii so to ie od nekdai vedeli.Yinsf se sklicuje na >pit$yqlno

":F!g:!", ki ne govori,I !e!-eC4EJ (in 5e manj s Stevili)4gTyg$

*l!:- [i_!iy_ g ._r-.:91te*.1-lgkf J?1rygg.Se[L in ki se vendar skozinio prena5ajo >vsem generaciiam vesolinega sveta". Ta tiha znanost, s

pomotjo katere, tako je rekel Rilke ob Rodinu, preneseio v delc oblikestvari )neodDeEatene*.{ orihaia iz oiesa in se obraEa na oko. Oko -

@\

ie treba mtzumeti kot3gflg,!g5e5.."Oko ... po katerem se lepotavesollnega sveta odkriva na5emu opazovanju, ie nekaj tako odliinega,da bi bil vsakdo, ki bi se spriiaznil s tem, da bi ga zgubil, prikraj5an

za spoznavanje vseh del narave, ob pogledu na katere ostala,{98..*.-zadovolina v.j*! te!es_-a, po zaslu{_gsirki ii plgz}i_e-io !lg,{.onip_raznolikost swarsw-A kdor lih zgubi, zapusti to duSo v mraEni jeti, v

-Gffi;r"fi;ffio upanje, da bi 5e kdaj videla sonce, svetlobo

vesolia." Oko izpolniuje tudei de g5lptfa-dCihtrS karli"d.uS?, sretnoobmodje swari in niihovega boga, sonce. Kartezilanec lahko verjame,

da bivaioEi svet ni vidjn, da ie edina svetloba duhovna, da se vsako

gledanle godi v Bogu(Slikar pa se ne more spriiazniti s tem, da ie naie

odpiranie wetu iluzorlo di posredno, davse, karvidimo, ni svet sam,^

da ima duh opraviti samo s wolimi mislimi ali s kakim drugim duhom)Slikar spreiema z vsemi teiavami mit o oknih duSe: kar nima mesta;'

mora biti vezano na telo, 5e vei: po tem telesu nai r" ,*i" r:*i?*Ea-6;-naravo.idumeiimoramoddBLlddn-6,ioinalutigledair-FlZ?-se po njem doaikamo sonca, zvezd, da sllgggtrle-m-.!trqtip:y*4,enalo btizu Jaqniilli,-Eiiifriirn tt

""."., ilfilii"ro nt" r.6%6tt, '

Ce,sf zam.rili+lttgJgp.g__9ryggd--,Sem v Peterburgu v svoii postelii, vParizu pa moje oii vidiio sonce"ar -, da uravnavamo pogled na realna

bitia, kierkoli ie so, tudi 5e jemlje na posodo pri gledaniu in znovauporablja sredstva, ki iih imamo od niega. Gledanie nas edino uti, dq -s.gja:liina bitia,..>zunania(, tula drugo drugemu, f,9193f e popolnoma

lrtroii, "simultanost. - skrivnost, s katero psiho6i-i;.ffiio ka-It6F":otroci z razstrelivom. Robert Delaunay pravi na kratko: "ZelezniSkaproga ie podoba zaporednosti, ki se uiema z wporednostjo: fiariteatirov.<a2 firnice, ki se stekajo in se ne stekaio, ki se,stekajo, zoto do

ostanelo i dallavi enako oddaljene druga od drugef wet, ki ustrezamofi perspektiyi, zoto do je neodvisen od mene, ki le zame, do jebrez mene, da je wet. ,Vizualni kakien..a mi daie in mi_e-d!.ni-flaie

pls999**JJgg"kl_If qlJ%-,vsega, kar zgoli in popolnoma le.To mi daie

ker iu ne

bi bilo, ko bi ne imeli izhodiiia v istem Prostoru). Ysalcvizualn! kai:

Eetudi je 5e tako moino individuum, delule tudi kot dimenziia, ker

ie dan kot rezultat razp6ka Biti. To sleilnlid p-om6ni, da je pGebnostvidffi;,;-iem;A'"imi-[{fl g*9g-1ev!d1_qlv.llosemsmislu,kiieprisotla I"-, d_"1"t*:-:diotnost. ,V woiem tasu so naii vieraffiiantipodi, imFresionisti, im6lfpo"polnoma prav, da so si uredili binaliSte

med poganjki in grmiiiem vsakdanjega ZMienp Medtem pa na5e

srce bije za to, da nas bo pripeljalo h globinam ... Te nenarradnosti

bodo postale ... realnosti ... Ker te nenarradnosti, namesto da bi se

omelevale na obnavlianle vidnega, dodaiaio temu 5e delei nevidneg4op.vovanega na skrivaj."{ Obstaia tisto, kar prihaia do oEesa od

{ RILKE, Auguste Rodin, Pariz, 1928. str. 150.1' DEIAUNAY Du cubisme d I'ort obstroit, str. I I 5 in I I 0.12 lbtd.

'l rbid.aa |<LEE, Conllrence dtlno (1924\.Y: GROHMANNU, nav. delo, str. 365.

J

EI

I

p-Ledai*frontalne lastnosti vidnega - pa tudi tisto, kar prihaia k otesu e19ykar_p-l-dg_Qit *lgigl_o;p19gmLgPgt*ail93!,ef neko drugo

edspodai-slcbo pedr:ogF,*I3".Ige;:g1".Lq53,,-!gje TgffLizrazlti e_gqFitiebi ni'- in obstaia tisto, kar prihaja v gledanie.od zsorei, yli pgay ! lpvgjgygCa{jnrgace. Tako da trs_t9g1ffi

pesjgj-Sy9[ojtlltj:p*qftjfl3q3(t !!!kar torej po niei zadeDe.ob-dye _ufr1gEgtj!-p slikarstv!, ototalizacijislikarstvi, o pdnseiijidsnitenem*feino{LNadnu dikarswu i"-brff"ll.lg. eetudi bi svet traial 5e miliione let, ga bodo

slikarji, fe bo ostal tak, kot je, 5e zmerom morali slikati, konEal bo,njegova roka pa "nit drugega kot neke daljne volle". Gleduri* ne da bi bil dopolnien. Pa.nofsky razlaga, da se "problemi" slikarstva,

ie sreianie, ^kakor na kriii5iu,-vs9L?gglktol B!tj, >Neki ogenj hode tisti, ki iih privlaiuie niegova zgodovina, pogosto odlotajo po ovinkih,zaliveti, se prebudi; ravna se po vodeti roki, pride do opore in jo ne v trti iskania, ki jih je najprej postavilo, pai pa prav takrat, kadarzaiame, potem kot poskakuloia iskra zapre krog, ki ga ie moral jih slikarli globoko v zagati po vsem videzu pozabijo, pustiio, da iihzairtati: vrnitev v oko in onstran..{ O tem krogu brez vsake vrzeli pritegne kal drugega, in lih na vsem lepem ob popolnoma odvrnjenini mogoie reti, da se tu konia narava in zadne ilovek ali izraian'ie. pozornosti znova najdejo in preskodijo oviro.E_gluheZgedgyins_Lost,Tu se torei Bit sama loteva manifestirati svoi lastni smisel. Taradi tega ki se qgglQ pe lah!!"intu naplej ry'o.y.$if :".1!-ngniSf , poseganjem

ie dilema o figuraciii ali nefiguracili slabo zastavljena: res ie in hkrati d.JgeUjUnepriiakoyan.imi s!1"!1, !{i;=Til,t -d3 sllka1 ne ve, kai

neprotislovno, da nobeno grozdie nikdar ni bilo tisto, kar ie v najboli h-oje. pai.+a daie3i9!o,*!9,!: hgiS, !.g$el !?Se-n_qv in lredster infigurativnem slikarstvu, in da se nobeno slikarstvo, tudi abstraktno, obyh{"gjg_od z€g-':aiv_Sg l'eqg 8p{$no.-d*gjpyngsl-:ne more izmakniti Biti, da ie Caravaggiovo grozdje - grozdie s5mo.a7

TaQ.'recesiia tistega, kar ;e, v tisto, kai vidirno in (aiemo, tistega, kar da to nemo vtasih

Maurice Merleu-Ponty / Oko in duh

na to

Prevedel Vial Klabus.

"' '\--"'-'vidilhoinkaiemo,vtisto,karie,ies6mogledan1)'Zatodaizreiemo,E@Pl*e.6L.c@;E.;l5e ontolo5ko formulo slikarstrra, pa le komajda potrebno skriti smisel odgovorimo, da se nobena misel ne oai@ffiim-od kake opore,slikarievih besed, ker ie Klge napisal sedemintrides.ptleten te besede, da je edina predpravica govoreie misli ta, da si je podredila woloki so mu iih vrezali na niegovo nagrobno ploidol"Sem nepojmliiv v oporo, ie nadalje reiemo, dlgodobe v slikarswu enako kot podobeimanenci

'.-.,t"

/ litsl:aturr,u:-flgrelii ry9-JGff.Efu--{i.i.S":-":9. ne. r!-reig-,"stalno

zakladnicg.oda se nauti celo znanost priznavati neki predel-"

v ::1?f:tr[*:T';'J*:]:,'#.fi#iIl;lffilil,,llli;j:kibernetikov ali matematiino-fizikalne "grupe operacij.r, in da nikler ne

. Ker so globina, Qarv+ ob!i!!1'-i"4e,_d!g!'!ig"g.PJ!g"giffi*_moremo napraviti obiektivne bilance in si tudi ne misliti napredovania

I_gggti in ker vsak od teh elementov lahko potegne nazai veitop, '- 'po sebi, da vsa iloveika zgodovina v nekem smislu stoji na istem,

, ffGgt n! tj*ggk.p.r-o-blg-Tgl*#*z319:-n#gl9fn![-pgg, ne mestu, kai torei, bo rekla razsodnost kakor Lamiel, je to vse? Mar 1e- \parcialnih "re5itev", ne napredovania s kopiienjem, ne neponovljive naivi5ia totka razuma v tem, da ugotovimo to drsenie tal pod naiimi

]

izbire. N-ikdi nUril:Sl",_"9f -ri-:lilSS*n^g-IlgSl l*lf-katerega koraki, da vpra5evanie hrupno imenuiemo stanie nenehne otopelosti, iod simboliih'iffii, [i im i;, qipfg*jjl-ffiffii]i6 iskanje - pomikanje v krogu, Bit - tisto, kar nikoli ni popolnoma? _-Jsg!:*itgfl"_giig"a_teiR6"ulultovi obrisi niso lngresovi obrisi. Svetloba Vendar ie to razoEaranie neresnitne imaginarnosti, ki zahteva

- >stara sultanka., pravi Georges Limbour, "katere tari so obledeli neko pozitivnost, zato da bi natanko do vrha napolnila njeno praznino.

na zatetku tega stoletia..a -, ki so io sprva pregnali slikarii snovi, To ie gbidqyq{9.{:j[i59. Obialovanie, ki niti ni popolnoma

se slednjit znova pojavi pri Dubuffetu kot doloten sestav snovi. utemelieno. Zakai &jli_y_S[tarswu niti kod drugod ne moremoNikoli nismo na varnem pred temi ponovitvami. ln tudi ne pred 3g!g:ili!gg$j9.Sfg,,=S,'i il.tgfinaggJ"gritio-iapredku, p"t"m ni.najboli nepritakovanim konvergiraniem: obstajalo nekateri Rodinovi wrok-_-v-1e11 dg 1145Jqotazadriuie, pa(pavterr, da.le.v.rpkernsmishr*fragmenti, ki so kipi kiparke Germaine Richier, ker sto bilo obo kiporjo, ffioO rt[i"gtaprardo-ana-prih9dn9-st'. e" rykgjigne dopolni

se pravi atezanraz eno samo in isto mreZo Biti. lz istega razloga nlgif* slikarswa, ig :elo_-no*ben9 yln*ll{tg "9ggf:jg:Sig.ggpolnosti, pa

nlloJi.plido*b-ljegg (g-3gbdeluie" enega svoiih liublig3i-b^pICblgll9", vsaka stvaritev spremeni, pd1yt4i,._po3lobi" potrdi, povzdlgne;'

morebiti problem tb#ta rii=Fi65larfr*i,htn",g=y51itg139y.4," f=y ili $.rim"_y --ryj-f._-gfyie Strariwe niso pridoblieneplglae.-v9 dej.lgg-v-Eh_gffillp.tgbPlgt Celo kadar ie videti, kot zmoinosti, vendar ne samo zato, ker kot vse swari minevaio, ampakda ie parcialno, i. ,i"9"" irk-i.::l.i t:11". V trenutku,,ko slje tudizato, te1i14-l skoraivse woie iMienie pred seb9.l.

ts KLEE, Wege des Noturadiums ( I 923). V: G. di San |AZARO, Klee.

'5 KLEE, navedeno pri GROHMANNU, nav. delo, str. 99.a7 e. aenNe-1OffROf, Le dossier Corovage, Pariz, 1959, in Michel BUTO& Lo C-orbeitle

& I' Ambrcieme, Mwelle Raue Fmgaise, I 960, st , 969S9.

4K-EE.twmt.re C. tli,tAOUn, Tobleou bon levoin d vous de cuire lo pdte: l'ort brut dc Jeon Dubuffet,

Pariz, 1953, str. 54-55.

pomlad, poletie 2fiX / 5t. l, 2