V mesecu poklicnega usmerjanja mladine

tndi na Jesenicah in v Škof ji Loki

• l A S I L O

l E T O XII., §T. 35

S O C I A L I S T I Č N E Z V E Z E D E L O V N I H L J U D I Z A G O R E N J S K O

sameznvk po svoj ih fizičnih in psihičnih sposobnostih največ koristi l .sebi i n družbi. Brez so-.1 loVanja Sdle, staršev, gospo­darsk ih organizacij in podpore mlad ih l jud i .samih te naloge ni mogoče uspešno izvršiti.

Izkušnje i n anal ize vključe­vanja mlad ine v uk v pretek lem letu so pokazale, da nismo mo-

CENA DIN 10.— KRANJ, 8. MAJA 1959

Organizac i ja poklicnega sveto­vanja i n njena vlo«"i s .> vedno bolj razv i ja in dobiva vse V H ' - M družbeni in ekonomsk i pomen, posebno v gospodarskih in in ­dust r i j sk ih centr ih ( K r a n i . Jese­nice, Tržič, Skof ja L o k a , Radov­ljica). G l a vna nalo«a pokl icnega svetovanja je. zagotoviti naše mu gospodarstvu dovolj stro­kovno sposobnih kadrov in jih g l i dob i t i dovol j mlad ine , k i b i usmerit i ter razmostit i m de- zasedla vsa prosta učna mesta

mesta; kjer bc po-

2 razširjene plenarne ssje Zveznega odbora S Z Đ L J

Socialistični razvoj našega kmeti jstva Po obsežni razpravi in referatu tovariša Kardelja je plenum sprejel sklepe z a Nada l j n j o socialistično preobrazbo

kmeti jstva V torek je začel v Beogradu predv idevanja - kaže pa, da se

I X . p l e n u m S Z D L Jugos la k i na podlagi referata ge­

neralnega sekretar ja S Z D L J '^đvarda Ka rde l j a »Problemi so­cialistične po l i t i k e n a vasi« ob­ravnava prob lemat iko razvo ja Gašega kmet i j s tva . V tej obsež­ni razprav i o prob lemih povoj-

bo to zgodilo — kmet i j ska pro­izvodnja real iz i rarui v takem ob­segu, kot je predvideno v p lanu za leto 1961.

» P o računih sekretar iata Zve ­znega izvršnega sveta — je de­ja l tovariš Ka rde l j — b i lahko že v letu 1302 pr ide la l i 4 m i l i -

' n e S a kmet i j s tva v Jugos lav i j i jone ton pšenice in rži, nasprot i Pravi tovariš K a r d e l j , da je v deset letnemu povo jnemu pov­o d n j i h le t ih dosegla naša kme - preeju, k i je 2,3 m i l i j one ton, tijska pro izvodnja prve ve l ike koruze pa v letu 1963 do 9 m i l i -U s Pehe . To ve l ja z last i za z a d - jonov ton (<; i ! rta? p »vojno n J i dve le t i . Od 1955 - 1958, razen povprečje je 3,4 m i l i j o n " ton): v t 1955, je b i la naša kmet i j ska v pr ide lovan ju sladkorne,' pese bi Proizvodnja znatno nad povo jn im lahko zadovo l j i l i vse potrebo t u -desetletnim povprečjem. K m e - d i razširjene industr i je s ladkor-fljska pro izvodnja je čedalje j a i td . K a j t i , da b i lahko hitre je manj odvisna od v r emensk ih po- napredova l i v razvi janju SOcia-lojev, i n s icer to l iko manj , k o - listjc-nih ekonomsk ih odu l ikor vključujemo v to pro iz - moramo odstran i t i oviro, k i še v °dnjo mehanizac i jo i n ostala imenuje — zaostalo, n i zko pro-'^grotehnična sredstva ter n a so- duk t i vno gospodarstvo. M i mo-dobnih znanstven ih dosežkih ramo grad i t i v isoko produkt i vno slonečo tehnologi jo pro izvodnega indust r ia l i z i rano kmet i js tvo, k i Procesa. V e l i k e donose v polje- bo v mejah, značilnih za naše delstvu dosegamo že na tisočih podnebje, n e l e k r i l o nase potre-fcektarih površin širom po vsej be, ampak bo tud i sposobno za đ e že l i , z las t i pa n a kmet i j sk ih nenehno naraščanje izvoza, ne Posestvih, v kmečkih de lovn ih na račun družbenih subvenc i j , zadrugah,' na ekonomi jah sploš- marveč na račun stalnega n a -n i h kme t i j sk ih zadrug in na po- raščanja de lovne stor i lnost i . . .* V ršinah v socialistični koopera-

Nasvet ipoklicne posvetovalnice zadovoljstvo pri delu

v gospodarstvu, V kritičnih p a ­nogah (gradbeništvo, t rgov ina, gostinstvo, komuna la , kme t i j ­stvo in nekatere živilske stroke) je v okraju ostalo še 259 p ros t ih učnih mest. Dejstvo, da je p r i posredovalnicah za delo p r i j av -jenih 234 mlad ih l jud i , s tar ih

15 do lfl let. k i iščejo prvo zapo­sl i tev v industr i j i , nam pove, da še n ismo naprav i l i vsega za p r a ­vočasno i n prav i lno usme- janje mlad ine v pok l i ce vseh vrst.

S splošnim zakonom o šolstvu mora pok l i cna p'\\loriont.acija postopoma postati sestavni de l šolskih učnih programov. S tem io sčasoma 'odpadlo tudi k a m ­panjsko propagiranje pok l i cev med mlad ino po šolah, če boda

nalogo uspešno oprav l ja l i pe -dasogi .

Mreža pokl icnega usmerjanja mlad ine je na Go r e j skcm leto« že bolj razv i ta in popolnejša. Razen okra jne pok l icne posve­tovalnice delujeta zdaj tud i že pok l i cn i posvetova ln ic i na Jese­n i cah i n v Skof j i L o k i .

Vse to kaže, da imamo letos ugodne pogoje, da seznanimo mlad ino z osnovn imi pogoji , k i so potrebni za smotrno i zb i r a pok l i ca , in da v sk ladu z druž­ben im p lanom za leto 1959 p r i ­čnemo z uspešnim vključeva­njem vajencev v vse veje n a ­šega gospodarstva.

IZ S E J N E D V O R A N E O K R A J N E G A L J U D S K E G A O D B O R A

Mate r i a ln i in teres v s a k e g a de lavca Za večjo delovno storilnost in boljše gospodarjenje kolektivov - Omejevanje

zaposloranjaldelavcev ni razočaralo - Priporočila o tarifnih pravilnikih

c i .H . Nadal je p rav i tovariš K a r -d e l j takole:

POMEMBNI USPEHI Y KMETIJSKI PROIZVODNJI

"•Glavni činitelj v teh pro iz -V f>dnih uspeh ih je b i l soc ia l i ­stični sektor gospodarstva — *°cialkstična gospodarstva i n po-^TŠine v kooperac i j i . V i lus t r a -c i J o je dovol j navest i , d a je leta l958 d a l na pr imer socialistični sektor s 15 % setvenih površin P u n i c e 25 % skupne pro izvodnje s i r o m a 5 6 % tržnih presežkov Pšenice v t em le tu , 1 3 % setve-n i h površin koruze pa je dalo 3 1 % skupne pro izvodnje a l i 80 Odstotkov tržnih presežkov k o -r u z e

V nada l j evanju referata p rav i t oVariš K a r d e l j , da je b i l a celoti-* a kmet i j ska pro i zvodnja v le tu l 9 57 približno za 3 , 5 % pod p l a ­nirano v le tu 1961. Letos pa bo, ^ se bodo i zpo ln i l a p lanska

SOCIALISTIČNA PREOBRAZBA VASI IN

MODERNIZACIJA KMETIJSTVA STA ENOTEN

PROCES Nada l j e je rečeno v referatu,

da obstajata v sodobnem ra z -(Nadaljevanje na 3. sttr.)

Odbo rn ik i obeh zborov O L O so v torek, 5. maja slišali obširno poročilo o de lu Sv e t a za delo. Predsednik tega organa tovariš Be r t i B r u n je z mnog imi podatk i i n ugo­tov i t vami dokaza l , da so se smernice o zaposlovanju in družbenem standardu, k i j i h Je O L O spreje l že jeseni ,

dokaj dobro uve l jav i le .

T a zahteva je takoj ispočetka rod i la precej negodovanja. U p r a ­ve podjet i j so se vrg le na doka ­zovanje, da bo z omejevanjem zaposlovanja de lavcev prizadeto gospodarstvo, ogrožen bo pro iz ­vodn i načrt i n oškodovana skup ­nost. Postopoma pa se je m r z l i -

Naj.več razprav je takrat spro­žila zahteva, naj se p r i za po­s lovanju de lavstva spoštujejo g loba l i v družbenem načrtu. V s a k e m u podjet ju je bi lo dolo­čeno število delavcev. Skora j povsod pa so ga močno preko­račili.

ca polegla. Danes je povsod ce- za žene, je s k r b za zaposl i tev lo manj de lavcev, kot. j i h dovo- žena potrebna, l ju je global. Skupno je b i lo v Povečanje de lovne s tor i lnos t i okra ju 1. apr i l a 194 delavcev je danes v ospredju. Z l as t i k a ­ma n j kot je dovoljeno. Samo dar je govora o s tandardu, n a -občini Železniki in Z i r i sta imel i grajevanju i td. Toda že poročilo rahlo prekoračen načrt, i n s icer je to s tvar na kratico pr ikaza lo , le za 6 delavcev. V g lavnem pod- T u d i d i skutant i se niso poglab-jetja iščejo kva l i f i c i rana 1 delav- l j a l i v ta problem. Res je sicer, pe, m.?diom ko za navadna te- da so mno«a druga vprašanja žaška de la sp loh ni najt i de lav - v i r k večji de lovni s t o r i l ­cev v našem okra ju . Zato morajo nosti . To je najlepše po jasn i l gradbena in druga podjetja za odbornik M i l a n Ogr i s na k o n -težaška de la še zmeraj i skat i kretnem p r i m e r u B P T v Tržiču.

Z obfrnga zbora Gostlnsk? zbornic? za okra] Kranj

Bled, 5. maja. V prostorih Kazine na Bledu je bil

VIL redni občni zbor Gostinske zbornice

t reba bolj paz i t i tud i n a večjo danes dopoldne se lekci jo p r i i z b i r i kandidatov , za okraj Kranj. V šolo naj bi spre jemal i le tiste,

Razen delegatov so se ga udeležili tudi tajnik republiške k i imajo veselje do gostinskega Gostinske zbornice Ivan Jernejčič, podpredsednik OLO pok l ica i n večjo inteligenčno Kranj Ivan Bertoncelj — Johan in drugi. sposobnost. L a n i so b i l i zaradi

s labega odz iva p r i s i l j en i prod-Iz poročila upravnega odbora ne nadejajo izboljšanja, medtem lagati O L O , da dovo l i za sk le -

Skupščlna stalne konference mest Jugoslavije

Več pomoči komunam ^ Opatiji je bi la letna skupšči-

* a Stalne konference mest, kjer je * ° d e l o v a ] 0 nad 600 delegatov in

0 zajstopniiikov družbenih OTgani-0 l J 'in ustanov. Skupščino je otvo-

|p Predsednik ljudskega odboTa B ke Edo Jordas, k i je razen dele-

Satov i n zastopnikov republiških * r 9ano i v uprave pozdravil tudi čla-

Zveznega izvršnega sveta V l a -f ^ r j a Popoviča i n sekretarja f^ruženja mestaih korparaoij Ve l i -

e Britanije sira Harokla Bamwella. Uvodnu govor je imel dosedanji

^sdsednik Staline konference mest 'lan Ap ih . V razpravi so potem

P°udariM, da b i Stalina konferenca est morala v prihodnje posvečati ®č pozonnositi vsakdanji pomoči p&unani pni reševanju Taznih pro-emov. Za novega predsednika

wie konference mest izvoljen £r<*lsediniiik reškega ljudskega od-

Zborn ice , še bol j pa iz razprave, ko delavec v tovarn i vsaj per je bi lo moč ugotovi t i , da je n a j - spekt i vno l ahko računa na sta-bolj ak tua l en prob l em gost in- novanje!) , nižje tar i fne postavke s tva v k ran j skem okra ju po- kot v indus t r i j i i td . manjkanje kadrov i n zelo s laba Po sk l epu Zborn ice so gost in-s t ruk tura zaposlenih. V začetku s k a podjetja v pre tek l em letu

nitev učne pogodbe spregled enega razreda predizobrazbe. Poročilo poudarja, da bo treba letos in pr ihodnje leto v šolo spre jemat i le fante in deklet« z dokončano osemletko, sic f bo

delavce iz d rug ih krajev. H k r a t i je bi lo konec marca

letos pr i j av l j en ih po vseh občin­sk ih posredovalnic uh za delo 1116 oseb, k i iščejo zaposlitev, Toda 96 j ih je odk lon i lo zapos l i ­tev. Čakajo s i tno na izbrana podjetja. H k r a t i je 250 tekih, k i žive na kmeti jah, k jer se. po n j ihov ih iz javah, lahko preživ­ljajo. Tako je skupno število resnično pot rebn ih za zaposlitev dokaj manjše.

K l j u b temu pa tudi to vp ra ­šanje zahteva določeno pozor­nost. Z l as t i zato, k e r je med p r i ­j a v l j en im i največ žensk (968). P redvsem na Jesenicah, kjer jo v g lavnem samo Železarna z nepr imern im i de l ovn imi masti

Omejevanje p r i zaposlovanju je tam, kot je povedal , zmanjšalo željo po f luk tuac i j i , povečala se je de lovna d i s c ip l i na i n izboljšal odnos do de la . To pa so g lavn i ključi do večje de lovne .storil­nosti i n hkra t i do boljšega živ­l jenjskega standarda.

O razn ih vprašanjih so govo­r i l i tudi Ivan P in ta r , Sveto K o -bal , Drag ica • Rome, Ange l ca Boštjančič, Andre j Verbič i n drug i .

Ob koncu seje so odbo rn ik i spreje l i tud i priporočila vsem gospodarskim organizac i jam i n občinskim l j uds k i m o i b o r o m za izdelavo ta r i fn ih p rav i l n ikov . T i morajo b i t i sprejet i na jkasneje do konca meseca maja! K . M .

1958 je bi lo v gost insk ih gQspo- pričela spre jemat i vajence v uk imela vajenska Šola s t ikimi darsk ih organizac i jah na Goren j skem zaposlenih 555 l j ud i , 1. 8. l an i 952 i n kanec decembra 664. Od tega j i h je b i lo konec l a n ­skega leta samo 12 v i s o k o k v a l i ­f i c i ran ih , 255 kva l i f i c i r an ih , 213 po lkva l i f i c i r an ih i n 184 brez k v a ­l i f i kac i j . Tako stanje je zelo slabo, posebno še, k e r prišteva­mo Goren jsko med turistično najbolj razv i te kra je v Jugos l a ­v i j i .

K j e je i ska t i vzroke za neza-n imanje naše mlad ine za gost in-

neposredno v gostinske obrate. Upajo, da bodo s tem načinom vzgajanja strokovnega kadra i z -učene gast inske de lavce najlaže zadržali, da bodo ostal i v svo­j em pok l i cu .

Zborn i ca vsako leto pr i re ja tudi enomesečne s t rokovne te­čaje, k i pa udeležencem ne dajo tiste strokovne izobrazbe, k i jo t i v p raks i potrebujejo. Zadn j i tak tečaj, k i je b i l l an i v B o ­h in ju , so organ iz i ra l i po novem

J* učenci težave tudi v prihodnje,

Podpredsednik Zborn ice tova­riš Jože Marke l j je v razorav i poudar i l , da se letos v v e l i k e m obsegu pojav l ja šušmarstvo — nedovoljeno trgovanje z v inom in žganjem. Država p r i t em zgu­bi precejšnja sredstva na pro ­metnem d a v k u , razširja pa se tudi pijančevanje. Tržne inšpek­cije p r i občinskih l judsk ih od ­bor ih so za ublažitev tega s ta ­nja vse premalo naredi le .

bor a Bdo Jordas.

načinu. Seminar i s tom so pos la l i sk i pok l i c? In za vse večjo f l uk - učno gradivo na dom, n a s e m i -tuaci jo iz gost instva v i n d u s t r i - nar ju pa so de la l i samo izpi te jo? Delegat i so se v r a z p r a v i p r i i n dob i l i še moreb i tna pojasni la , teh vprašanjih precej zadržali. Letos januar ja je b i la na B l o -K o t v z rok navajajo predvsem du ustanovl jena Gos t inska vaje-delo v nede l jah i n p ra zn ik ih , niška šola, k i jo je obiskovalo daljšanjem pred- in posezone, o s e m u m i de lovn i čas v indus t r i - 25 vajencev (11 fantov i n 14 de- P r i \--'u je važna predvsem prož-j i , pomanjkanje stanovanj za klet) . Težave 60 predvsem v na in kva l i t e tna propaganda, k i gost inske delavce (v tem pogle- tem, ke r šola n ima svo j ih pro- se je v zadnjem le tu znatno i z -du ei tud i v p r ihodn j ih l e t ih štorov. V p r ihodn jem letu bo boljšala. A . T .

Ta jn ik republiške Gost inske zbornice I van Jernejčič je v razprav i poudar i l dobre uspehe nekater ih gorenjsk ih gost inskih podjeti j , k i so j i h dosegla s po-

Toplejši dnevi že vabijo...

2 Gla* G&renj&ke KRANJ, 8. MAJA 1959

r Delo poklicnih suetoualnic

Potrebe po vajencih so večje kot povpraševanje po prostih očnih mestih

Ptri vseh občinskih posredovalni- razredih iste šole, 585 j ih želi na- Pravočasno usmerjanje mladine • cah za delo so »bile letos ustanov- daljevati šolanje v gimnazija' in pokl ice je istočasno tudi eden od Ijene posebne komisije za usmer- v srednjih strokovnih šolah, 86 načinov 'reševanja vprašanja kadra janjem mladine v poklice. Najbolj učencev se želi takoj zaposliti, 35 v deficitnih (»kniitičnlh«) pokl icih, delavna je komisija pri kranjski j ih bo ostalo doma na kmetij i , 464 Ve l i ka pomanjkljivost je v tem,

pa se j ih želi vključiti v uk in v ker nimamo izdelanih perspektiv-šole s praktičnim poukom.

C

»Devetega maja 1945 so prišli partizani v Kranj. Prvi, ki je tisto jutro stopil na kranjske ulice, je bil tovariš Franc Puhar. Okoli 11. ure dopoldne pa so prikorakali v mesto še drugi partizani. Na čelu je bilo poveljstvo Komande mesta Kranja.*

Tako bi kronist v skopih besedah zabeležil ta zgodovinski dogodek. T oda to je bila prelomnica razvoja in napredka. Čeprav danes Kranj obuja spomine na NOB ob občinskem prazniku, ki je dne 1. avgusta, se vendarle mnogi borci, nekdanji aktivisti in prebivalci spominjajo tistega veselega majskega dne pred 14. leti.

Kranj, kot središče Gorenjske, ki jo je okupator hotel za vsako ceno vključiti v okvir Velikega Rajha, je bil prav zaradi tega še pod posebnim terorjem. Od znane Komerda-jeve izdaje leta 1942 pa do osvoboditve je bilo aretiranih, mučenih in usmrčenih mnogo zaslužnih organizatorjev in bor­cev osvobodilne borbe.

Po vojni se je Kranj hitro razvil v močno industrijsko središče. Narodni dohodek naglo raste in bo do 1961. leta dosegel že dobrih 21 milijard dinarjev. To postavlja Kranj na vidno mesto gospodarskega razvoja naše dežele.

Ob tej priložnosti smo obiskali sekretarja Občinskega ko­miteja ZK Kranj tovariša Baldomirja Bizjaka in ga vprašali o stanju in perspektivah ekonomskega razvoja mesta.

»Naše organizacije Zveze komunistov in tudi na občin­skem komiteju smo precej razpravljali o tem vprašanju,* je dejal. »Značilno je, da se je mesto v 14. letih povzpelo od 8000 na preko 21 tisoč prebivalcev. Skladno s tem se je raz­vijala tudi gospodarska zmogljivost, nastajale pa so tudi ne­skladnosti in težave. Ne primanjkuje zgolj stanovanj, marveč tudi trgovin, vodovodov, kanalizacije in drugih komunalnih naprav.

Ljudem bo treba nuditi še več razvedrila, športnega udejstvovanja in podobnega. Čimprej moramo najti tudi pro­store za delavsko izobraževanje in združevanje s-ploh. V bliž­nji prihodnosti bo treba zgraditi še kakih 4000 stanovanj, da bi zadostili potrebam.* K. M.

posredovalnici za delO', k i poseb­no zdaj, v mesecu poklicnega usmerjanja, prireja po šolah pre­davanja za starše in za otroke o številnih možnostih vključevanja v poklice in o pogojih, k i j ih zahte­vajo posamezni pokl ic i . Za učen­ce osemletk prirejajo tudii ekskur­zije v tovarne. Komisija za potolic-no usmerjanje v Tržiču med drugim skrbi itrdi za reševanje socialnih problemov mladine. Zdaj bodo od­prl i razstjavo vseh poklicev, kjer se bodo z mladimi l judmi pogovorili tudi že o prostih učnih mestih. Prednost pr i tem imajo partizan­ske sirote.

Okrajna poklicna svetovalnica v Kranju opravlja psihološke pregle­de v občinah Kranj, Radovlj ica in Tržič. Talk teritorij pa je zanjo preobširen, zato bodo še v tem mesecu ustanovili! poklicno sveto­valnico tudi v Tržiču. Škofjeloška pokl icna posvetovalnica je pregle­dala in dala nasvete doslej že 30 inval idom, zdaj pa pripravljajo te­stiranje 200 učencev, k i končuje­jo obvezno šolanje in se odloč<v</ za poklic. Menijo, da j ih bodo mo­ral i od teh ljudi okol i 100 še te­meljiteje pregledati in j im nudita

Pr i učencih, 'ki nameravajo na­daljevati šolanje, je opaziti vel iko skrlb zaradi reforme šolstva, v Šk. Loki pa bojazen, da bo gimnazija

Otnooitev je večkrat težka, zato dober nasvet mnogo koristi

nih planov kadra vsaj za tri leta naprej. Pristojni organi do danes še niso ugotovil i , da b i bilo to potrebno. Poklicna svetovalnica si je pomagala s tem, da je že ja­nuarja letos poslala vsem deloda­jalcem zahtevo, da morajo pristoj-nim občinskim posredovalnicam za delo pri javi t i prosita učna mesta. Do zdaj je bi lo pri javljenih že pre­ko 800 prostih učnih mest.

Mladina se zanima predvsem za 25 poklicev za kvali f icirane delav­ce. Prosta učna mesta pa je pr i ­javi lo okol i 80 različnih poklicev. Potrebe po vajencih bodo letos skoraj v vseh pokl ic ih večje kot pa povpraševanje za uk. Letos bo čutiti pomanjkanje vajencev zlasti

UK v gradbeni stroki, kjer je prijav­ljenih 146 prostih učnih mest, za­nima pa se za to stroko le 25 učencev. Malo učencev se zanima tudi za lesno-predelovalno stroko, Jjer je pri javl jenih 89 prostih uč­nih mest. Za trgovski pokl ic se zanima 43 učencev in učenk, pro­stih učnih mest pa je 101. Izredno nezanimanje je tudi za poklice v gostinski sifcroki. Edini poklic, za ukinjena. Od strokovnih šol

ustrezne" nasv e t " Slab še''je delala d e l k l e , ; a ^aniniajo^za admi- k a ^ e g ^ i«_ f ^ ^ ^ ^ o g o jeseniška poklicna posvetovalnica, nistratrivno šolo in za ESS, fantje večje kot pa je prostih učnih mest,

k i je po enem letu obstoja mudila nasvete le dvema kandidatoma.

Poklicna svetovalnica v Kranju je letos opravila že 51 psiholoških pregledov (27 fantov, 22 deklet in 2 invalida) in testirala 120 učen­cev.

Lani in tudi letos je okrajna po­kl icna svetovalnica v Kranju po­slala na vse šole anketno polo z vprašanjem »Kaj želiš vedeti o iz­bir i poklica in o nadaljnem šola­nju?«. Iz odgovorov 1283 učencev.

pa za TSS. Zelo malo pa je zani­manja za učiteljska poklic, za me-dtioinsike sestre, bolničarje in vzgojiteljice.

je šivillski — pri javl jenih je 21 prostih učnilh mest, zanima pa se zanj 83 deklet.

T.

Novoustanovljeno podjetje v Gorenji vasi

Občinski l judsk i odbor v Skof -j i L o k i je na to rkov i sej i r a z -

J

n a š a k r o n i k a KONFERENCA ZK NA BLEDU

Bled, 7. maja Danes zjutraj je tu začela občin­

ska letna konferenca Zveze komu­nistov. Obširno poročilo o družbe­nem in gospodarskem razvoju tega kraja ter vloge organizacij Zveze komunkstov in njenih bodočih na­logah obsega polnih 40 strani. 12 osnovnih organizacij je izvoli lo L20 delegatov za konferenco.

Tudi v Bohinju so pripravi l i let-ao konferenco ZK, k i bo v soboto, 9. maja. N a koferenco se priprav­ljajo tudi na Jesenicah, v Kranju, Tržiču in Radovlj ici , medtem ko so v Železnikih, Zireh in v Škof j i Lo­k i organizacije ZK svoje delo že obračunale.

LIKOVNIKI V POČASTITEV 40-LETNICE KPJ

Zadnje čase je v Mestnem muze-Jm v Kranju še več razstav kot sicer. V okv i ru proslav 40-letnice KPJ srno pred kratkim obiskal i razstavo reprodukcij, del Zdenka Kal ina in Antuna Autjustinčića. Razstava je zajemala motiviko iz NOB. — Za naslednjo razstavo pa je grafik Ive Šuibic prispeval vrsto skic, risb in grafik s partizansko tematiko.

4. maja je b i l a odprta razstava pod naslovom »Spomeniki NOB na Gorenjskem«. Razstavo je omogo­čila okrajna spomeniška komisija, k i je razstavila izlbor iz svoje fo-toteke; razstava posreduje najpo-Memlbnejše in l ikovno najbolj uspe­le spomenike padlim borcem in tal­cem na Gorenjskem. Razstavljenih je 32 fotokopij.

V kletnih razstavnih prostorih pa so razstavljene reprodukcije del ju­goslovanskih kiparjev Vojiina Ba­kice, Krste Ange l i Radovanija, Dušana Djamonije, Vanje Radauša, Sretena Stojanoviča, Kar la Putri-ha, Borisa lin Zdenka Kal ina, Loj­zeta Dolinarja in Jakoba Savinška. Razstavljena dela obravnavajo te-»at iko iz l judske revolucije.

12. maja bo v okv iru teh razstav odprta še razstava del gorenjskih l ikovnikov - amaterjev.

OKRAJNO T E K M O V A N J E V ORODNI TELOVADBI

V sredo, 6. maja je b i lo v spod­n j i iin zgornj i t e lovadnic i G i m ­nazi je v K r a n j u okrajno t ekmo­vanje osemletk v va jah na orod­j u . V r s t n i red nastopajočih je na.sledn ji :

k i so letos odgovoril na anketo, prav l ja l p redvsem o ra zn ih go­je moč ugotoviti, da 113 učencev spodarsk ih vprašanjih v občini, želi nadaljevati šolanje v višjih M i m o drugega so spre j e l i tud i

sk lep o us tanov i t v i novega pod ­jetja za impregn i ran je tekst i la , papir ja in umetne sv i l e v G o ­ren j i vas i . Odob r i l i so priključi­tev gostišča »Na Vidmu« v Po l j anah k gos t inskemu podjet ju »Tabor « Goren ja vas i n novo ­ustanovl jenega gostišča na T r e -b i j i h K m e t i j s k i zadrug i T r e b i -ja . Za rad i nerentab i lnost i i n i z ­kazane izgube v p re t ek l em le tu

v r s tnem r e d u : ek ipno moški — G i m n a z i j a K r a n j 329,8 točk, Tek ­st i lna šola K r a n j 329,4 točke i td . E k i p n o ženske — Teks t i lna šola K r a n j 340,6 točk, G imnaz i j a s o spre je l i sk lep o l i k v i d a c i j i K r a n j 334,9 točk. Posamezno g o s tLšča »Blegaš« v Javo r j ah . moški — 1. H e r m a n Berčič, T ek - Spre je l i so tud i poroštva za i n -s t i lna šola K r a n j 58,3 točke, p r i vest ic i j ska posoj i la podjet i j v ženskah pa je zasedla prvo me - s k u p n e m znesku 23 mi l i j onov d i -sto A n g e l c a . Tačar, G i m n a z i j a narjev. Razen tega je l j udsk i K r a n j z 58,3 točkami. odbor na s k u p n i h sejah obeh

M. F. zborov ra zp rav l j a l še o de lu

up ravn ih organov v le tu 1958 i n imenova l d i r ek to r ja gost in­skega podjetja »Krona« v Sko f j i L o k i .

Novoustanov l jeno podjetje v Goren j i vas i bo začelo s pro iz ­vodnjo že maja letos. Pos lovne prostore b imelo v nezasedenem zadružnem d o m u v Goren j i vas i . Po inves t i c i j skem prog ramu bo podjetje zaposlovalo do 50 de­lavcev i n to razen nekaj s t ro­kovn jakov le nekva l i f i c i r ano žensko delovno si lo. P o mnenju Sveta za obrt i n industr i j o ima podjetje ugodno perspekt ivo , saj sedaj izdeluje te vrste izdelke samo tovarna » E L M A « v Črnu­čah i n neka te r i p r i v a t n i ob r tn i ­k i . A n a l i z a tržišča je pokazala , da je povpraševanje po teh i z ­d e l k i h precejšnje, zato se v znat­n i h količinah tud i uvažajo.

M. C.

Nižja skup ina — moški a) v r ­ste: 1. Osnovna šola Ivan C a n ­ka r iz K r a n j a pred osnovno šo­lo F rance Prešeren p rav tako iz K r a n j a . Nižja skup ina : — ženske a) vrst.-: 1. Osnovna šola Stane Žagar iz K r a n j a pred osnovno šolo S i m o n Jenko iz K r a n j a ; b) posameznice : 1. H i l d a Tacar, Osnovna šola I van Cankar , K r a n j .

Podobno tekmovanje je b i lo

L J U D J E I N D O G O D K I

H l a d e n p i š s s t r e h e s v e t a Položaj v Tibetu se počasi begu: dot'ej so namreč v Pe- »Fantastično je,« je nadalje-

razpleta, medlem ko se pa po- kingu trdili, da so tibetanskega val Nehru, »da so takšne obtožbe litična burja okoli le dežele v v'adarja odvedli uporniki, zdaj neodgovorno storili voditelji de-podnožju Himalaje še ved IO raz- pa so izjavili, da je Dalaj lama žele, ki jo mi spoštujemo in jo vnema. V Pekingu niso ?ado- nekakšen indijski ujetnik. imamo za napredno v kulturi voljni samo s tem, da so zadu- Na vse le obtožbe je odgovar- in na drugih področjih civiliza-šili upor, marveč po1 vsi sili jal indijski tisk, množice so c i j e . . . Vse to je storjeno v raz-

demonslrirale in končno je mo- burjenju in bo, tako upam, kma-ral spregovoriti še sam Nehru. lu minilo.. .« je končal indijski Čeprav je najodločneje zavrnil predsednik vlade, vse obtožbe, vendar ni nastopil Ni nobenega dvoma, da je t i -z nasprotnimi obtožbami, ker se betanski upor sprožil velikansko ni hotel zaplesti v hladno vojno zanimanje v svetu. Medtem ko in še bolj poslabšati resno na- mu v Pekingu skušajo po vsi čete odnose med obema največ- sili prioisati reakcionarni značaj jima azijskima deželama. Nehru in trdijo, da je bil zaneten od

Pravzaprav je ta razvoj šel J e v svojem govoru pred indij- zunaj, ga na Zahodu spet izko-postopoma, čeprav zelo naglo, skim parlamentom izjavil: »V riščajo v svoje namene. Pravijo,

V začetku so, kot omenjeno, precejšnji meri sem vznemirjen da je to druga, azijska Madžar-v Pekingu namigovali le na zaradi tona v komentarjih raz- ska, pozivajo na intervencijo »določene kroge«. Ko je tibe- kitajskih osebnosti. Uporab- zahodnih sil, skušajo znova očr-tanski vladar Dalaj lama pribe- Uajo izraze hladne vojne, ne da niti idejo socializma itd. žal v Indijo in tam dal svojo bi pri tem upoštevali resnico!« ge najhujše posledice na med-prvo izjavo, so na Kitajskem Indijska politika — je nadalje narodnem področju je upor »na pohiteli s trditvijo, da to ni bila dejal indijski predsednik vlade strehi sveta« povzročil v indij-

— bo še nadalje temeljila na sko-kitajskih odnosih, ki so bili treh načelih v tem vprašanju: varnost Indije, dobri odnosi s Kitajsko in naklonjenost do T i ­beta.

4. maja je moral Nehru zno­va javno odgovoriti na nekatere

iščejo krivca zanj. Poprej so obtožbe letele na račun tujih imperialistov, zdaj pa so obdol-žitve otiplivejše: na zasedanju Narodnega kongresa Kitajske so brez zadržkov govorili o »nedo­pustnem vmešavanju indijskih ekspanzionistov v notranje za­deve Kitajske«.

njegova izjava, pač pa so jo sestavile »druge osebe«. Le dan pozneje so te »osebe« označili kot »indijske ekspanzioniste« in skoraj odkrito je bilo rečeno, da je Dalaj lamino izjavo sesta­vil predstavnik indijske vlade.

Naslednjega dne je Peking nadaljnje okrepljene napade, ki

doslej temc'j bandunške solidar­nosti azijskih dežela. Menda lahko brez pomisleka ugotovimo, da je zgolj spravljivost in raz­sodnost uradnega indijskega sta­lišča in samega Nehruja rešila odnose med obema največjima

TE DNI PO S V E T U

Kakor pričakujejo, bo do konca tega tedna prispelo v Ženevo 2000 novinarjev, fot'oireporterjev i n televizor-sklh tehnikov, k i bodo pri­sostvovali konferenci zuna­nj ih ministrov ZDA, Sovjet­ske zveze, Ve l ike Britanije i n Franci je. Konferenca se bo začela 11. maja.

Časopis »Burman« iz Ran-guna očita Vzhodnemu blo­k u , da v neresnični luči pri­kazuje nedavno potovanje Tita po azijskih in afriških deželah. Časnik izraža tudi zaskrbljenost zaradi terito­rialnih zahtev do Jugosla­vije in nekaterih njenih so­sed.

Minister za informacije začasne alžirske vlade Mo­hamed Jazid napoveduje »nova presenečenja za fran­cosko armado«. Izjavil je, da je pogilavitna naloga v la­de, da preskrbi alžirski osvobodilni vojski dovolj modernega orožja in zado­sti streliva.

Bivši britanski ministrski predsednik VVinston Chur­chi l l je v ponedeljek odpo­toval z letalom v ZDA, ka­mor ga je na obisk povabil predsednik Eiisenhower. So­dijo, da bo imel Churchi l l z Eisenhowerjem tudi raz­govore o političnih vpraša­njih.

Zahodnonemški kancler Adenauer je v ponedeljek odpotoval iz Cadenabbie ob jezeru Como in se vrn i l v Bonn. V Cadenabbiji je bi l dva meseca na oddihu.

Sovjetska vlada je posla­la Japonski noto z zahtevo, naj ukine ameriška vojaška oporišča na svojem ozemlju in v korist miru na Daljnem vzhodu sprejme politiko ne­vtralnosti.

V Beograd je prispela skupina 21 mladih alžirskih kovinarjev, ki bodo pri nas nekaj mesecev na speciali­zaci j i .

V ponedeljek so v Cape Canaveralu izstrelil i medce­linsko raketo »Titan« in pr­vikrat poskusi l i ločiti oba dela rakete, k i je dolga 20 metrov. Poskus je uspel.

Minister ZAR za javna dela Musa Araf i je izjavil, da bodo začeli Asuanski jez graditi pred koncem tega leta. Prva etapa graditve te­ga jezu se bo začela v so­delovanju s Sovjetsko zvezo

V torek je prispel v Lon­don iranski šah. Tamkaj se bo mudil kot gost britanske kralj ice. Pričakujejo, da bo­do med obiskom iranskega šaha v Londonu proučili po­ložaj na Bližnjem vzhodu, posebej pa bodo govori l i o britanskih dobavah orožja in vojaške opreme Iranu ter o gospodarskem položaju Irana.

Nobelov nagrajenec prof. Powell je z jav i l , da so vo­di ln i znanstveniki po svetu v hudih skrbeh zaradi sta­lišča pol i t ikov do vodikove bombe. Prof. Powell bo vo­d i l delegacijo znanstvenikov iz vrste dežel, k i bo poto­vala v Mosikvo, Washington in London in vpl ivala na predsednike v lad teh dežel, da bi se zavzeli za opustitev atomskih poskusov.

V J

P O Z I V

vsem upnikom in dolžnikom, d* v roku 10 dni po tej objav' prijavijo vse svoje terjatve obveznosti do Trgovskega pod' jetja »Zcleznina« Jesenice.

Po gornjem roku se terjat** ne bodo upoštevale.

Priglasitve terjatev in obve^ nosti se dostavljajo na podjetja

Trgovsko podjetj* » Ž E L E Z N I M A * J E S E N I C E

med »indijske ekspanzionistične neprestano prihajajo iz kitajske azijskima deželama očitnega po­

l u d i v t e lovadn ic i v nov i Tek-Program razstav bo zaključil s t i l n i šoli v K r a n j u , k jer so se

akademski s l ikar Dore Klemenčič z pomor i l i te lovadci s redn j ih , s t ro -razstavo, k i bo obravnaval« tema- kovn ih in n j i m sorodn ih šol. tiko iz NOB. S. Ra z v r s t i l i so so po nas lednjem

kroge« prišlel tudi najodgovor­nejše indijske politike in del in­dijskega tiska. Drugo jutro pa je kitajski tisk obdolžil tudi in ­dijsko vlado za podpiranje in hujskanje te »protikitajske go­nje«. Hkrati so spremenili urad­no verzijo o Dalaj laminem po-

prestolnice zaradi upora na »strehi svela« kol slikovito ime­nujejo Tibet.

»Ničesar ne smemo storiti niti izreči, kar bi lahko škodovalo prijateljskim odnosom s Pekin­gom,« je znova v 'reznem tonu izjavil indijski voditelj.

loma. Kljub temu pa je težko reči,

da hladna sapa, ki je zavela prek Tibeta, ne bo imela dalj­nosežnih posledic v razvoju ce­lotnega azijskega sveta.

M A R T I N TOMAZIČ

Izdaja CP »Gorenjski tisk« — Urejuje uredniški odbor — Direktor S. Bezniik — Od­govorni urednik Vojko No­vak — Tel. uredništva 475 — Uprave 397 — Tekoči račun pri Komunalni banki v Kranju 607-70-1-135 — Iz­haja ob ponedeljkih in pet­k ih — Letna naročnina 600 dinarjev, mesečna naročnin*

50 dinarjev

Glas Gorenjske 3

Tudi v Škof ji Loki, Selški in Poljanski dolini

Kljub večletnim naporom Turi­stičnega društva, ObLO in Muzej­skega društva, k i že več let skr­bijo za ureditev i n olepšavo starin­skega mesteca, v škofji Lok i ni­ko l i n i bi lo dovolj gostov, posebno še lani, ko so bi la že urejena pre­nočišča. Vzroke za to lahko išče­mo predvsem v slabih razmerah v gostinstvu, slabi turistični propa­gandi 'in odmaknjen osti kraja od glavne prometne žile — ceste Je-6 enice—Ljubi jana.

Letos pa so • Loki kreni l i po novi pota. Vse t r i glavne gostinske Obrate so združili v enotno gostin­sko podjetje »Krona«, k i je od tn-

f sezona še nd začela, turisti ristionega društva prevzelo oddajo ™ dežel v našičh krajih niso privatnih turističnih sob. Se do se-

več izjeme »one nameravajo preurediti svoj

A K T U A L N O VPRAŠANJE ••- • — -

glavni objekt in v njem uvesti re-cepoiij'sko sikižbo. Penzionske cene so občutno znižali. Za zabavo go­stov so uvedli glasbo i n ples v re-

ozene so vse prijave za nacionalizacijo

Dn j aprila je v Sloveniji po-

enomesečni rok za prijavo Z '°n<*kziranih najemnih zgradb ter j P r o s t o r o i V - Zakon si-Prii ,.°^a r°k treh mesecev za *<ty L • n ] e stanovanjskih objek­t i 2 zakonom o nacio-pre'**cj)i prešli v splošno ljudsko

,?ZenJe, vendar so se vsi ob-Z(J- 1 {iudski odbori v Sloveniji a/ ». '» da bo v Sloveniji rok za pTtJ v prijav za ugotovitev *»ej ' * * i a nacionalizacije trajal le ttj e c dni. Do 7. aprila so bili to-• J e ^ ' državljani, civilno-pravne 4r

e> družbene organizacije in '"»e/*1 c^r't*tva državljanov, ki so

2gradbe in gradbena nqc- ,ts^ai ki se po tem zakonu li^ntliziraio, dolžna vložiti pri-**h r - r ' Očinskih ljudskih odbo-l(' Finančni inšpektorat LRS je S( Pred tem pripravil približen !tt*am vseh, ki pridejo v po-HraJk* nac*onalizacijo najemnih ^ • finančni organi pri obči-j 0

Jp torej samo kontrolirali, če l « ^ 1 ' Pr*zideti vložili prijave, v )laf!r?tnem primeru pa so jim po-

1 *e pismeni poziv.

Pri okrajni komisiji za naciona­lizacijo v Kranju smo se pozani­mali, koliko prijav je bilo vlože­nih na Gorenjskem in kako delo zdaj poteka.

Povedali so nam, da so občin­ski ljudski odbori že pred rokom za vložitev prijav predvideli, da bo prišlo v kranjskem okraju v poštev za nacionalizacijo približ­no 485 stanovanjskih zgradb, 714 poslovnih lokalov in 67 poslovnih zgradb. Po podatkih komisije z dne 11. aprila so prijave vložili vsi tisti, ki so jih predvideli. Pri­jave so torej vložene sto odstot­no. Nekateri so jih vložili šele na ponovni poziv finančnega organa občinskega ljudskega odbora.

Največ prijav je bilo vloženih v kranjski občini, sledijo pa Jese­nice, Tržič in Škofja Loka. — V Škofji Loki bo nacionaliziranih predvsem precej poslovnih pro­storov.

Finančni organi pri občinskih ljudskih odborih zdaj pripravljajo in urejajo ves material. Komisije pa bodo začele z izdajanjem od­ločb v predvidenem roku.

T.

VINO SE BO POCENILO

Zvezni izvršni 'svet je izdal uredbo, s katero spreminja družbene dajatve pr i prometu in prodaji v ina . Z novimi pred­pisi je odpravljen zvezni da­vek na promet z vinom, k i je znašal 10 % maloprodajne ce­ne. To pomeni, da se vino, k i je bilo v prodaji po 200 dinarjev, s tem poceni za 20 dinarjev. Se občutneje pa se zniža pro­dajna cena vinu zaradi določit­ve maksimalne stopnje občin­skega da/vka, k i je doslej zna­šal najmanj 10 %, v glavnem pa se je vrtel Okoli 20 %. Ob­činski davek sme odslej znašati največ 8 •/• v trgovini dn naj­več 12 % v gostinstvu. S tem se bo v ino v maloprodaji po­cenilo spet za najmanj 20 %, če so v ino doslej prodajali po 200 dinarjevu. Glede na dosedanje prodajne cene v ina smemo T a -čunata, da se bo prodajna cena oanižala za oko l i 50 dinarjev.

K t a v r a c l j i »Turist« dn v kolodvor­sk i restavraciji.

Turistično društvo je skupno s podjetjem Transturist poskrbelo z a turistično propagando. Razposlali so čez 4000 prospektov dn drugega propagandnega gradiva, organizi­ra l i propagandno potovanje po so­sednjih republikah in povabil i no­vinarje za štiri dni v Sik. Loko.

Tako pričakuje Škof j a Loka go­ste z mnogimi novostmi: novim modernim kopališčem na Sori, pre­urejenim muzejem v novih prosto­rih na loškem gradu, novimi parki in dobrimi prometnimi zvezami. — Transturist pripravlja posebne iz­lete za goste v bližnjo okolico, tu­ristično društvo pa bo poskrbelo za vodniško službo v mestu in za k uit urno -zabavne pri iir ed i t v e.

Skofja Loka je izhodišče za tu­ristično doslej skoraj nepoznani dol ini . Obe — Selška dn Poljanska — se pripravljata na sprejem go­stov, posebno pa DTažgoše, Ceš-njica, Sorica, Poljane in Gorenja vas. Povsod so uredi l i kopališča in gostinske obrate, urejajo pa tudi ceste.

Ob vseh teh pripravah lahko upamo, da Skofja Loka m njeno zaledje ne bo več pastorka gorenj­skega turizma.

J A N K O KREK

O b m e d n a r o d n e m s e j m u

e m b a l a ž e v L j u b l j a n i J u t r i bodo na Gospodanskem

razstavišču v L j u b l j a n i odpr l i III. mednarodn i se jem embalaže, k i bo t ra ja l do 17. maja. N a njem bodo razstav l j en i domači i n tu j i embalažni i zde lk i iz lesa, pločevine, stekla , papir ja , ka r to ­na , tekst i la , plastičnih mas ter surov ine za izde lavo embalaže. P r i k a z a n i bodo tud i s tro j i za embal i ranje , doz iranje i n za po l ­n jenje ter mehanična i n kemična sredstva za vzdrževanje blaga.

Ob tej priložnosti smo vprašali dve največji gorenjsk i podjet j i — Železarno Jesenice i n Tskro K r a n j — k a k o je p r i n j i h z e m -

Socialistična preobrazba vasi in modernizacija kmetijstva sta enoten proces

Nadaljevanje s 1. strani)

^ dive pot i tvorbe večjih Je i f ^ k i h gospodarstev. P r v a dl^Pitalistična pot, k i vod i v ^ n . r e n c i a c i j o n a vas i , v propa­l a te revnega i n malega kmeta

v postopno koncentrac i jo Hj^ie v večjo posest ob i zko -> e j a n Ju mezdne delovne s i l e na <jr,eP°sestvu. T a k razvoj v naši r ^ v ' n i mogoč. Druga pot je *ih. n a v ^ a n i e v e l i k i h socialistič­ni ^ a s , P < x ^ a r s t e v s socialistični-(t v^ r i>žbeni.mi odnosi v k m e t i j -

. " s k i smo jo m i ubra l i — clw. eJal v referatu tovariš K a r -

dosp Pokazala kot najboljša za So našega c i l j a — izgradnjo

^ °Pnega ve l ikega kmet i j s tva ^cialistično preobrazbo vas i

ja v k r ep i t v i pro i zvod­n i ^ sodelovanja socialističnega b j°rJ3 s p r i v a t n i m kme tom na *Mnt °kojostranske mater ia lne

l°rosiranosti za napredek Hn« pro izvodnje , v pove­l j 1 1 delovne stor i lnost i , v z n i -w j j Pro izvodnih stroškov i n v •ej j jr^ k r ep i t v i socialističnega

° rjii na vas i .

d^k-'taa pot, k i jo naša dose­gi; ; J i l Praksa doce la opravičuje, L^ ' <Ja so prob lemi napredka

'•ijstva z moderno agroteh-V5s? i n socialistična preobrazba tri ^ V g s t ran i istega procesa, ^iervf k*hk° s a m o z v sk la j eva -^0 e n e S a m drugega doseže­te U s P e h e v en i i n drug i sme-

i n k i se je v naših p r i -

P w d-11 m i ( > v sredo dopoldne W<l'L'°Va* obravnavo referata r ^ r ' ^ y Ka rde l j a . Po obsežni bfj'j r a v i je p l enum referat odo-*klr! n a koncu seje pa spre je l t 6 r

t )°> v ka t e r ih opozarja na ' P--ktive, in naloge za nas led­

nje obdobje v socialistični r e ­kons t rukc i j i kmet i j s tva . <

V začetku sklepov je rečeno, da plenum SZDLJ, ki je bil 5. in 6. maja v Beogradu, ugotav­lja, da se je naša politika na vasi izkazala za pravilno, da je razgibala široko družbeno-poli-tično in gospodarsko dejavnost na vasi in omogočila dosego po membnih rezultatov v pospeše­vanju naše kmetijske proizvod­nje in njeni socialistični preo­brazbi.

Cilj naše kmetijske politike je slej ko prej rekonstrukcija kme­tijstva v smeri ustanavljanja ve­likih socialističnih proizvodnih enot, sposobnih, da organizirajo družbeni proces dela ob postop­nem podružabljanju zemlje.

Za dosego teh ciljev je treba zagotovili:

nadaljnji razvoj kmetijskih po­sestev, kmečkih delovnih za­drug in zadružnih ekonomij, razširitev njihovih površin, nji­hovo usoosabljanje za proizvod­njo velikih donosov in nenehno večanje delovne storilnosti in dohodka tako, da bomo v proce­su razvoja dosegli raven storil­nosti v industriji;

nadaljnjo gospodarsko in or­ganizacijsko krepitev ter tehnič­no opremljanje in usposabljanje zadrug, da bodo čim uspešnejše razvijale proizvodno sodelovanje z individualnimi kmeti na pod­lagi velikih donosov, povečanju delovne storilnosti in večjega do­hodka.

Združevanje in strnjevanje več­jih površin kmetijske zemlje bo­mo dosegli s kooperacijo in z razširitvijo površin socialističnih kmetijskih organizacij, z naku­pom, z dolgoletnim zakupom zemlje in obdelovanjem še neob­delanih površin, s pridobiva­njem novih površin z melioraci­jami, s kultiviranjem travnikov

in pašnikov, s trebljcnjcm grmi­čevja in podobno.

Nagrajevanje na podlagi učin­ka v proizvodnji oziramo po eno­ti proizvoda se je na socialističnih gospodarstvih pokazalo kot naj­bolj stimulativni sistem. Zato je potrebno, da se v vseh kme­tijskih organizacijah in zadru­gah dohodek delavcev ustvarja na podlagi doseženih donosov. Takšna razdelitev dohodka in nagrajevanje bosta še bolj spod­bujala individualno pobudo in gospodarsko korist proizvajalcev.

Ena glavnih nalog v nadalj­njem razvoju kmetijstva je tudi znižanje proizvodnih stroškov na enoto proizvoda.

Socialistična preobrazba vasi in napredek kmetijstva terjata tudi stalno pomoč komun, okra­jev, republik in federacije.

Sk l ep i so b i l i soglasno spre jet i , n a k a r je predsednik repub l ike , tovariš T i to v sredo, k m a l u po 12. u r i zaklučil I X . plen/um Zvez ­nega odbora S Z D L J .

balažo. Tako l e so nam odgovo­rili:

Železarna: »Žeblje, ki jih na j ­več izvažamo v Združene države A m e r i k e , dobav l jamo v sodih. Te nam kva l i te tno izdeluje L I P Cešnjica. Neka te r i k u p c i v Z D A s i želijo dobave v kar tonu. Tega pa zaenkrat še ne bomo zmogl i , ke r bi bili pri t em vezani na uvoz. Žico prodajamo v ko lo ­bar j ih , bodečo žico pa na vrete nih (»križih-«). Z a prevoz v pre­komorske dežele se poslužujemo predvem ladi j Jugo l in i j e z Reke, pa tud i lad i j t u j i h l ad i j sk ih družb.«

Iskra: Svoje pro izvode proda­jamo v lesenih zaboj ih i n v za boj ih iz kartona. Z a promet po Jugos lav i j i se poslužujemo ka r domačih avtomobi lov . Lesene zaboje n a m v manjših količinah izdeluje Roleta K r a n j , večje ko ­ličine p a L I P Preddvor.« T

MARSIKAJ BI SE DALO PRIŠTEDITI

Ugotovitev zavarovancev na skupščini v Kranju

Na skupščini Okrajnega zavoda za socialno zavarovanje, podružni­ca Kranj, k i je b i la v sredo, 6. maja, so billl delegati dokaj izne­nađeni spričo ugotovitve, da izdat ki za socialno zavarovanje nepre nehoma naraščajo. Dohodki, oziro­ma dajatve industrije ne zadošča jo več za tolikšne izdatlke te služ­be. Ko so razpravl jal i o tem pro­blemu, so ugotavljali, da b i bilo moč marsikaj prihraniti, če b i se zavarovanci složno zavzeli, a l i vsaj poznali ta problem. Zato so menil i , da bi b i lo treba organizi­rati zbore zavarovancev. T i b i se sestajali na terenu, na kTajih bi­vanja. Skupno s svojci, k i so prav tako koniistnJki teh sredstev, b i skušali rešiti razne probleme in s skupnim zavzemanjem zmanjšati izdatlke oziroma koristneje upora bit i razpoložljiva sredstva.

-1. c.

O B 4 0 - L E T N I C I K P J

N a š i n a r o d n i h e r o j i :

. . P a r o v J o ž a " Pod tem imenom poznajo na

Jesenicah Jožeta Gregorčiča, ko je kot živahen fantič razvažal sodo pr i P a r u na Jesenicah. Rojstno hišo v Opat i j i , P u l o i n P i vko , kjer s i je mora l služiti k r u h a kot past ir — vse je pus t i l po p r v i sve tovn i vo jn i i n prišel na Jesenice. Očeta n i t i poznal n i . B i l o m u je komaj dve le t i , k o je ta odšel čez » lužo« , da b i za­služil k r u h a štirim otrokom. To ­da namesto k r u h a je tam našel le smrt v r u d n i k u .

N a Jesenicah se je Gregorčič takoj vključil v revo luc ionarna de lavska , športna i n k u l t u r n a društva ter v n i j h ak t i vno so­delova l kot funkc ionar i n orga­nizator. H k r a t i je ak t i vno sode­l ova l tud i v gledališki skup in i .

K o je v Španiji i zb ruhn i l a d r ­žavljanska vojna, je najpre j po­maga l odhajat i d r u g i m prosto­vo l j cem v Španijo, končno je pa tudi s am dob i l dovol jenje od Part i je , da lahko odide za n j i m i .

B o r i l se je zelo hrabro , na jpre j kot borec, kasneje je b i l politič­n i pover jenik i n na koncu k o m i ­sar batal jona »Dimitrov« . Sode­lova l je v vseh bo j ih internac io­na ln ih br igad.

Februar j a 1939 se je s svo j im bata l jonom u m a k n i l čez franco­sko mejo. Skupa j z d rug im i španskimi borc i j e preživel dve let i po taboriščih v F ranc i j i , na j ­prej v taborišču St. C i p r i a n , po­tem v C a m p de G u r s i n končno v C a m p Arge les s u r Mer . T u d i v taboriščih, kot povsod, je b i l duša ku l turnega i n športnega življenja. Po na rav i umetniško zelo ta lent i ran, je oživel borno taborniško življenje z vrsto k i ­pov M a r x a , Engelsa, L en ina , G a -r iba ld i j a i n drug ih . B i l je pevo-vodja, vodja te lovadbe i n vsem dober tovariš.

Tako j je b i l p r ip rav l j en za to težko nalogo. P r eko mnog ih pre-prek i n težav je tvegal življe­nje i n pobegni l iz taborišča, po­tova l do Marse i l l a , se v t iho tap i l na ladjo i n skra jno izčrpan p r i ­šel na Jesenice januar ja meseca 1940 leta.

T u je z vso vnemo nada l j eva l s političnim de lom. B i l je se­kretar Okrožnega komi te ja K P S . Živel je pol legaluo i n p r i p rav ­l j a l komunis te na bližnji spopad s fažizmom.

Ob p r ihodu Nemcev se je ta ­koj u m a k n i l v i legalo. Po n a ­padu Nemčije n a Sovjetsko zve­zo je organ i z i ra l prve par t i zan­ske ed in ice n a Gore jskem. Zna l je odlično uporab l ja t i izkušnje, k i s i j i h je p r i dob i l v Španiji. B i l je eden najaktivnejših i n najsposobnejših organizatorjev splošne vstaje na Goren j skem

ter osvobodi lnega boja pro t i o k u ­pator jem i n za t i ra l cem l judstva. J u n i j a 1941 se je udeležil seje p l enuma C K K P S v L jub l j an i . K o t organizator upora je oprav­l j a l naslednje vojaške dolžnosti: komandant odreda, nato načel­n ik štaba odredov za Goren jsko i n po s m r t i tovariša Staneta Ža­garja, marca 1942 je postal ko ­mandant grupe odredov za G o ­renjsko.

Pade l je v v e l i k i h borbah na Lipniški p lanot i n a Je l o v i c i 9. septembra 1942. N e m c i so obko­l i l i četo n a Mošenjski p l an in i sredi Je lov ice , k j e r je b i l Jože Gregorčič ranjen. N a njegov ukaz so ga tovariši z a v l ek l i v grmovje i n ga pokr i l i . K o so se m u približali Nemc i , s i je z bombo vze l življenje. K m a l u za tem so N e m c i razg las i l i , da so ub i l i g lavnega komandanta par­t izanov i n da odslej part i zanov ne bo več. B i l o pa je seveda obratno!

Jože Gregorčič je b i l p rav i l i k zavednega pro letarca i n zvestega revo luc ionar ja . S Stanetom Ža­gar jem i n Lo j ze tom Kebe t om je organ iz i ra l vstajo na G o r e n j ­skem v letu 1941 i n sodeloval p r i vods tvu vsega osvobodi lnega gibanja. Osebno je v o d i l a l i so ­de lova l p r i vods tvu p r v i h večjih vojaških akc i j po naših k r a j i h . Kot. sposoben vojaški funkc ionar je i zbo jeva l pronekatero zmago nad premočnim sovražnikom Zelo se je i zkaza l p r i zajetju nemške postojanke v Mo j s t r an i ter v težkih borbah za Dražgoše januar ja 1942.

Jože Gregorčič je b i l na jbo l j znan par t i zansk i funkc ionar ter kot tak sploh pr i l jub l j en i n spo­štovan. Njegov d u h i n njegovi junaški zgledi so zelo h r a b r i l i borce v boju prot i okupator ju .

V znaku Dneva mladosti

Občinski odbori za proslavo 40-leki ice K P J so skupno z organiza­cijami Zveze borcev pripravile za maj dokaj pestrejši program kot prejšnje mesece. Glavna značilnost teh prireditev je živahno sodelo­vanje mladinskih organizacij, k i pripravljajo v okv iru Dneva mla­dosti vrsto prireditev. Največ j i * predvidevajo med 18. in 25. majem.

Osrednja proslava bo v Kranju, kjer bo od 23. do 25. maja festival Bratstva in enotnosti.

Razen tega bodo še mnoge druge proslave, k« bodo posvečene posa­meznim dogodkom. Tako bo dna 10. maja v Gozdu pni Tržiču prosla­va v spomin na pomembni partij­ski sestanek, k i je b i l 1924. leta. V nedeljo, 17. maja bo proslava na Mosteh na Jelovic i , kjer je bilo od 12. do 14.maja 1944. leta posveto­vanje komunistov z vse Gorenj­ske. Krajevni praznik v Mošnjah, kii bo lO.maja, ;e tudi posveče« dogodkom borbe.

„Kaj veš, kaj znaš" na B edu

V okv i ru proslav 40^1etnlce K P J se je blejska mladina pripravi la na mikavno prireditev, k i bo v soboto, 9. maja v dvorani Kazine. Pod naslovom »Kaj veš, kaj znaš?« bodo odgovarjali na T a z n a vpraša­nja o delavskem in razrednem gi­banju, o kulturnem dn gospodar­skem razvoju in še .posebno o do­godkih i z časov revolucije. Za od­govore se je pripravi lo 20 rnladin-'skdh aktivov.

ŽELEZNIŠKA PROGA BAR— VIRPAZAR DOGRAJENA

V teh dneh so dogradili že­lezniško progo Bar — Virpazar, ki je dolga 32,5 km. Z njo je LR Crna gora dobila ne samo prvo normalnotirno železnico, temveč so s tem zaključena tudi dela na prvi etapi pri gradnji želez­nice Beograd — Bar. Do 13. ju­lija bodo dogradili še 30 km dolg odsek med Virpazarjem in T i -togradom. Z dograditvijo te pro­dre bodo povezana naša najbolj bogata področja z Jadranskim morjem in tujimi tržišči.

V Z E M U N U BODO ZACELI IZDELOVATI K O M B A J N E

Na osnovi licenčne pogodbe z ameriško firmo Masehoris bo to­varna »Zmaj« v Zemunu začela izdelovati kombajne. Ze doslej so v tej tovarni izdelali 80 % se­stavnih delov zanje. Strokovnja­ki so tudi že izdelali načrt stro­ja za obiranje koruze. Prva se­rija teh strojev bo prišla na trg že konec lega leta. Sedaj tudi pripravljajo načrt za izdelavo kombajna, ki bo pobiral slad­korno peso.

K R E D A V OKOLICI T ITOVEGA UZICA

V okolici Titovega Užica so odkrili velika nahajališča krede. Zavzemajo najmanj 16 tisoč kva­dratnih metrov zemljišč in imajo globino 120 metrov.

SLADKOR V MAKEDONIJI

V Makedoniji bodo letos pri­delali 10 tisoč vagonov sladkorne pese. V novozgrajeni sladkorni tovarni v Bitolju pa bodo do konca leta pridelali 9 tisoč vago­nov sladkorja.

DOMAČI TELEVIZIJSKI SPREJEMNIKI

Zavodi »RR« v Nišu so te dni pričeli s serijsko proizvodnjo te­levizijskih aparatov v sklopu

skupine jugoslovanskih podjetij, ki delajo po licenci Philipsa. Do konca leta bodo izdelali že okoli tisoč sprejemnikov. Cena doma­čega televizijskega sprejemnika bo predvidoma 149.500 dinarjev.

KEMIČNA T O V A R N A »VISKOZA« V LOZNICI BO

ZAČELA OBRATOVATI

V kratkem bo začela s po­skusno proizvodnjo kemična to­varna »Viskoza« v Loznici, ki bo zaposlila okoli 4000 delavcev. Letno bo proizvedla 1G.200 ton umetnih vlaken bombažnega in volnenega tipa, 3000 ton umetne svile. 720 ton »avtokorda«, ki ga uporabljajo za izdelavo avto­mobilskih gum. in okoli 550 ton celofana.

4 GUMB Gorenjske KRANJ, 8. MAJA 1959

Z D R A V N I Š K A DEŽURNA SLUŽBA

Zdravs t ven i dom K r a n j , Po l j ­ska pot št. 8, telefon 218, naro ­čila za prevoz bo ln ikov telefon 04.

M A L I O G L A S I

P r i v a t n i k o m ne objav l jamo m a l i h oglasov pred vplačilom. Cena ma l i h oglasov je: prek l i c 20, izgubl jeno 10, ostalo 12 d i n od besede; naročniki imajo 50 odstotkov popusta.

Te le fonska številka naročni­škega in oglasnega odde lka je 397, uredništva 475.

Denarn ico z dokument i sem izgub i la 4. maja od Trgov ine »Gorenje« in dal je po Golniški cesti. Na jd i te l ja pros im naj vrne vsaj osebno izkaznico, ostalo pa obdrži za nagrado 3215

Sansko knj igo ve l iko i n dobre; ohranjeno k u p i m . Plačam dobro. Ponudbe sporočite na K . K . Z i r i 73 3216

Ugodno prodam dobro ohra­njeno trodelno kuh in j sko omaro in ostale dele. Cena ugodna. N a ­s lov v oglasnem odde lku 3217

P r o d a m vz id l j i v štedilnik za 20.000 d i n . Pšenična po l i ca 10, Cerk l j e 3218

P r o d a m motorno kolo »Puch« 250 ccm. F ranc Cadež, De ln i ce 7, Po l jane 3219

Prodam psa ovčarja 4 mesece starega. Nas lov v oglasnem od ­d e l k u 3220

Prodam krmiino peso. Šenčur 24 3221

Prodam novo kuhinjsko po­hištvo — tudi na obroke a l i za ­men jam za dobro ohranjen mo ­ped. Nas lov v oglasnem od­de lku 3222

Ugodno prodam čisto nov voz s 6 cm širokimi koles i . Zapuže 6, Begunje ^ 3223

Motor »Panonia« 250 ccm s 7000 prevoženimi k i lometr i pro­dam. Štanta, S ta r i dvor 62, Skof­ja L o k a 3224

Prodam dve novi okni 90 krat 105 cent imetrov. Peterne l j , Selca 84 3225

Staretova 3226

kladivo oglasnem

3227 v s labem

Prodam 30 kokoši. 23 (Cirče) K r a n j

P r odam vzmetno (Ajah) št. 2. Nas lov v odde lku

K u p i m hišico. Lahko stanju v K r a n j u a l i oko l i c i . N a ­slov v oglasnem odde lku 3328

Spre jmem mesto oskrbnice za letno sezono v p lan insk i koči. Na.slov v og lasnem odde lku

3229 Iščemo mi rno in pošteno žen­

sko (prednost imajo upokojenke) za delo i n družbo na majhnem posestvu. H rana i n stanovanje zagotovl jeno. Ostalo po dogo­voru . Nas lov v oglasnem odde l ­k u 3230

»TISKANINA«, TOVARNA TISKANEGA BLAGA KRANJU potrebuje VEC DELAVCEV (samo moške) delo v obratu oplemenilnice.

Plača po tarifnem pravrilmiku. — Interesenti naj zglasijo osebno v kadrovskem oddelku podjetja.

LICITACIJA Uprava doma slepih na Okroglem bo v nedeljo dne 10. ma­

ja ob 9. ur i dopoldan prodala na javni diraižbi gospodarsko po­slopje dn razni drugi inventar. — Dara slepih Okroglo - Naklo.

»Šp ik « tovarna per i l a , p le ten in i n rokav ic K r a n j spre jme v de lovno razmer je takoj M E H A N I K A Z A P O P R A V I L O Š I V A L N I H S T R O J E V

Plača po tar i fnem p r a v i l n i k u . Nastop službe takoj .

Cenjene s t ranke obveščamo, da m l i n Breg p r i K r a n j u ne bo obratova l od 6. do 22. maja 1959 zaradi letnega remonta. Od dne 22. maja 1.1. bomo zopet zamenjava l i redno v že določenih dnev ih ter se priporočamo.

»Žito« Ljubljana — mlin Breg

R A Z P I S o v laganju prošenj i n pr i j av za sečna dovol jenja

za leto 1960

O k r a j n i l j udsk i odbor K r a n j , U p r a v a za gozdarstvo razglaša, da je določen r edn i r ok za v laganje predlogov za sečna dovo l jen ja i n pr i j av za posek lesa n a negozdnih t leh za leto 1960 v času od 18. maja do 20. jun i j a 1959.

Predloge vlagajo l a s tn ik i , posestnik i , uprav i t e l j i a l i k o r i s t n i k i gozdov po 5. členu Uredbe o sečnjah gozdnega drev ja (Uradn i l is t L R S , št. 27-141/57)) p r i za gozdarstvo pr is to jnem upravnem organu občinskega l judskega odbora.

Pred loge za sečnjo l ahko zberejo n a pod lag i 5. člena omenjene uredbe tud i kmet i j ske zadruge, na ka te r ih ob­močju so gozdovi , k j e r se namerava sekat i . Kme t i j s k e zadruge vse sprejete predloge s s t rokovno dokumentac i jo o s tanju gozodov i n z m n e n j e m svojega gozdarskega odbora predložijo za gozdarstvo pr i s to jnemu upravnemu organu občinskega l judskega odbora.

K j e r obstoj i gozdno gospodarski načrt, posebna stro­kovna dokumentac i ja n i potrebna.

P r ed l og mora pa 4. členu navedene uredbe obsegati z l as t i :

1. p r i imek , ime i n bivališče pros i l ca ; 2. zemljiškoknjižne podatke ko t : parce lno številko, k a ­

tastrsko občino, vložitveno številko, površino gozda i n domačo označbo kra ja , k jer se namerava s eka t i ;

3. količino i n vrs to lesa, k i ga želi prosi lec posekat i ; 4. kdo bo op rav i l sečnjo i n za kasne namene želi

prosi lec po rab i l i les. V s i pred log i , k i bodo vloženi v rednem r oku od 18.

maja do 20. jun i j a 1959 so kolkovime prost i . Po tem r o k u vložene prošnje se p r a v i l o m a ne bodo upoštevale.

P red log i za posek macesna se vlagajo posebej od osta l ih v log v i s tem r o k u .

T i skov ino za predloge sečenj lahko pros i l c i nabavi jo p r i za gozdarstvo pr i s to jnem up ravnem organu občinskega l judskega odbora.

Vse gozdne posestnike, las tn ike , uprav i t e l j e i n kor i s tn ike opozarjamo, da v tem času poravnajo vse zaostale obvez­nost i do gozdnega sk lada . K d o r bo s plačilom v zaostanku, sečnega dovol jenja za leto 1960 ne bo pre je l , oz i roma m u drev je ne bo odkazano.

P r a v tako ne bodo pre j e l i sečnega dovo l jen ja oni gozdni posestn ik i , k i n ima jo ure jen ih mej v svo j ih gozdnih parce lah.

U p r a v a za gozdarstvo O L O K r a n j

Iščem gospodinjsko pomočnico 4 do 6 u r dnevno, po možnosti upokojenko. Primožič, Ma is t rov trg 10, K r a n j o 3231

Zamenjam stanovanje, mestno komfor tno . P i smene ponudbe od­dati v oglasni oddelek pod šifro -Sodobno stanovanje« 3232

Obupana mati išče prazno so­bo v K r a n j u a l i bližnji oko l i c i . Plačam 1,500 d in . Za uslugo pre­vzamem pranje per i la . Ponudbe oddati v oglasni oddelek 3233

Brezplačno stanovanje v K r a ­n ju nudim tovarniški de l avk i . Ostalo po dogovoru. Naslov v oglasnem odde lku 3234

Sprejmem žensko na stanova­nje. Ostalo po dogovoru. Nas lov v oglasnem odde lku 3235

Sprejmemo takoj brivskega pomočnika. B r i v sko - f r i z e r sk i sa­lon K r a n j 3236

Vdove" star 59 let, s lovenske narodnost i , pov ra tn ik iz N e m ­čije, zdav, dobre zunanjost i želi spoznati zdravo simpatično vdo­vo staro 45 do 50 let, dobrega značaja zaradi ženitve. Ponudbe s s l i ko oddat i v oglasni oddelek

3237 Preklicujem neresnične besede

o Stanetu P o k l u k a r j u iz N a k l a in o Janezu J e n k u zaradi tav ine

(lesa. Peter Grašič, Stara L o k a , Skof ja L o k a 3238

Prosim najditelja denarnice naj ml jo vrne. Izgubljena je bila v nedeljo pred Transturistom v Škof­ji Loki. Vrne naj mi samo doku­mente, večjo vsoto denarja lahko obdrži za nagrado. Lastnik je Gr-dina Ivo — Zagreb. Pošljite na naslov: Krivec Rudolf, frizer, Tra­ta, Skofja Loka. 3239

Prodam večjo količino stelje za košnjo pri Vodicah. Naslov v ogl. oddelku. 3240

Prodam električno črpalko za hišni vodovod z elektromotorjem 220/380 V , sesalne in tlačne cev« ter stikalo. Naslov v oglasnem od­delku. 3241

Prodam moško kolo »Mifa«. Za­družna 1, Kranj. 3242

Žensko kolo prodam novo plave barve z dinamo. Ogled od pone­del jka dalje popoldne. Naslov v oglasnem oddelku. 3243

Iščem sobo v Kranju ali bližnji okol ic i . Naslov v oglasnem oddel­ku . 3244

Nudim brezplačno stanovanje tovarniški delavki . Ostalo po do­govoru. Naslov v oglasnem oddel­ku . 3245

Preklicujem mesečno vozovnico Kranj — Preddvor. Štular Anica, Sp. Kokra 8. 3246

Preklicujem in obžalujem kar sem izrekla Boštnar Maniji Podlju-belj 68, ker nimam povoda za to Kališmik Mi ra , Podljubelj. 3247

Odvetnik Pernuš Janez, Kranj se je preselil na Koroško cesto 25 na­sproti »Park Restavracije«. 3248

Prodam bojler 20-Jitrski — radio »Ingelen« 5 pluis 1. Bajželj, Bene-diiikova 13, Kranj. 3249

Prodam železno kad 1500 litrov. Podobnik, Gasi lska 12, Kranj.

3250 Motorno kolo 98 ccm »Herkules«

v dobrem stanju prodam. Ogled v nedeljo. Rani Viktor , Zg. Luša 5, nad škofje Loko. « 3251

Zazidljiva parcela v Stražišču naprodaj. Vodovod i n elektrika na parceli. Izkop odgovarja za izde­lavo z idne opeke v po l j sk i peči na mestu. Nas lov v oglasnem odde lku. 2252

O D M E R A D A V K O V Uprava za dohodke Občinske­

ga l judskega odbora K r a n j ob­vešča vse davčne zavezance, da bo davčna komis i j a obravnava la predloge za odmero dohodnine in prometnega davka ob r tn ikom i n p ros t im pok l i c em za leto 1958 in predloge za pavšalno odmero za leto 1959 v prostor ih uprave za dohodke Občinskega l judske ­ga odbora K r a n j - Tavčarjeva 43 po nas ledn jem razporedu:

15. ma ja 1959 K o v i n s k a s t roka ; 16. ma ja 1959 Lesna s t roka ; 18. maja 1959 Usn j a r ska stro­

k a ;

19. maja 1959 Br i v sko - f r i z e r ska stroka i n gradbena s t r oka ;

20. maja 1959 Oblačilna s t r oka ; 21. maja 1959 Živilska stroka

in p r evozn ik i ; 22. maja 1959 Gost i lne i n svo­

bodni p o k l i c i ; 23. maja 1959 Vse ostale s t ro­

ke;

Davčne zavezance a l i nj ihove pooblaščene osebe opozarjamo, da lahko dajejo p red davčno k o ­mis i jo dodatna po jasni la , dokaze a l i ugovore k odmern im pred lo­gom vsak dan samo od 8. do 9. ure, za stroke, k i se ta dan ob­ravnavajo. P o tem času komis i j a ne bo spre jemala dodatn ih po­jasn i l . K o l i k o r bodo davčni z a ­vezanci da ja l i pred komis i j o

svo j ih i z javah k r a t k i i n da so i s tvarn i

Uprava za dohodke

TEČAJ Z A PRILOŽNOSTNO STREŽNO O S E B J E

Gos t inska podjetja v K r a n j u potrebujejo ob razn ih p r i l i k a h , z last i n a Gore j skem se jmu, do­datno strežno osebje. Da b i to priložnostno osebje dobi lo osnov­no izobrazbo za službo, bo G o ­st inska zborn ica v mesecu maju p r i r ed i l a v K r a n j u kratek brez­plačni tečaj, po nekaj u r dnev­no. K a n d i d a t i naj se osebno p r i ­jav i jo p r i Gos t i n sk i zborn ic i v K r a n j u do 9. ma ja ; tam dobe tud i podrobnejše informaci je .

IZID ŽREBANJA J U G O S L O V A N S K E L O T E R I J E

Srečke, k i se končujejo s spodaj ozna­čenimi šte- so zadele do-

ami bitek d i n

10 1.000 37910 81.000 82410 61.000

139360 100.000 154210 101.000 191900 400.000 388750 100.000 53211 60.000

04.5211 100.000 171851 800.000 193721 500.000 305371 1,000.000

12 1.000 932 7.000

37862 80.000 64752 60.000 74512 81.000

098532 100.000 331602 900.000 334962 600.000

03 2.000 2643 20.000

17213 80.000 41643 60.000 45823 60.000 65383 60.000

048713 100.000 385283 100.000 387423 300.000

54 1.000 94 3.000

814 10.000 7054 51.000

22114 60.000 142474 100.000 247264 100.000

245 7.000 9425 20.000

38735 60.000 74685 80.000

147535 100.000 16 1.000 56 1.000

0816 21.000 2726 20.000 4136 30.000 6346 50.000

87876 60.000 07 1.000 17 4.000

00007 81.000 26377 80.000 69677 80.000 89617 84.000

347477 100.000 3988 30.000

112098 100.000 9 400.000

5849 20.400 36209 80.400 58529 60.400

144809 100.400 214199 200.400 307409 1,500.400 318389 700.400 345179 100.400 373599 2,000.400 394209 100.400

ZAHVALA Vsem, ka ste nam v težkih urah ob nenadna »gubi

ljubljenega sinčka ZDRAVCKA RIBNIKAR

i zrekal i sožalje, stali ob strani, mu daroval i cvetja ter ga spremili na zadnji poti prisrčna hvala.

Družini Ribnik ar — Boncelj Duplje, 6. maja 1959.

OSKRBNIŠTVO PLANINSKE POSTOJANKE

Naraimsiko društvo za Selško d»-teno Železniki sprejme oskrbalka t « upravljanje planinske koče na Ratdtovcu. Sezona od 1. junija do 15. septembra. Pogoji: zakupni do-goTor. Nujna je gospodinjska po­moč za vodenje kuh in je . O p r e m ­ljeno stanovanje v koči. Željena je tovrstna a l i gost inska praksa . Interesenti naj se javi jo na gor­nj i naslov.

O B V E S T I L O

Trgovsko podjetje z •dnadn im mater ia lom »Surovina« M a r i b o r obvešča cenjene s t ranke ,da naš nabavn i referent tovariš V i n k o K a l a n , K r a n j , Prešernova 15 po l -nomočno odkupuje za naše pod­jetje vas odpadni mater ia l na področju L R S , telefon 21-949 L jub l j ana .

O C E N J E V A N J E Č ISTOKRVNIH P S O V

Ocena čistokrvnih psov za G o ­renjsko bo 10. maja 1959 n a Sejmišču v K r a n j u od 8. do 14. ure. N a oceno pr i vod i te tud i s ta­rejše pse samce zarad i i zb i re p lemenjakov. S seboj pr ines i te dokumente .

O P O Z O R I L O

Z od lokom o regresu pr i pro­da j i k u r i v a za široko potrošnjo (Uradni l i s t F L R J , št. 15/59) je določeno, da se pr i zna p r i naba­v i k u r i v a v času od 1. apr i l a do 31. j u l i j a 40 odstotni , v ostalem času pa 30 odstotni regres. D o ­slej se je obračunaval regres po enotni stopnj i 33.33 odstotka.

V zvez i s tem opozarja Trgov ­sko podjetje »Kur i vo « K r a n j vse potrošnike, k i so upravičeni do nabave premoga po regresni ceni , d a prično z nabavo takoj , da se tako odjem porazde l i n a ­pram dobavam k o l i k o r se da enakomerno, oz i roma se odk lon i prekomerno povpraševanje po premogu za široko potrošnjo koncem meseca jun i j a i n v me­secu j u l i j u .

N a p r a m doslej v e l j avn i ceni je ve l en j sk i l i gn i t cenejši od 193 do 235 d i n in r j a v i premog (K rme l j , T rbov l j e , Senovo, Z a -bukovca , Laško, Kočevje) 262 do 492 d i n p r i toni . V dobi obraču­navanja 30 odstotnega regresa bo ve len jsk i l i gn i t dražji od 292 do 352 d i n , i n r j a v i premog od 392 do 737 d i n p r i toni .

O B V E S T I L O

Trgovsko podjetje »Kur i vo « K r a n j Goren jesavska cesta št. 4, telefon 192, obvešča vse potroš­n i k e izo laci jskega mater ia la , da dobav l ja i n ima n a za log i vise pro i zvode tovarne izo lac i jskega mater ia la » Izol irka« L jub l j ana .

G r a d b e n i m podjet jem, up ra ­vam za caste in os ta l im odje­ma l cem na ve l i ko izvršimo vse dobave po tovarniških cenah.

. POPRAVEK N » zahtevo pravnih zastopni­

kov M i n k e M . iz Radovl j ice ob­javljamo naslednji popravek:

»V članku pod naslovom: »Za druge po kostanj v žerjavico..-ker je nasedel praznim obljubam*, v našem listu z dne 13. III. 1959, je bilo objavljeno, da je Avsenik Jakec skupno z gospodinjo Min-ko M. iz Radovljice vzel v mlinu najmanj tam navedene količine mlevskib izdelkov in 25 juta vreč, da sta torej jemala kar na debelo na škodo mlina in se vprašamo, kakšna je kontrola v mlinu, da sta lahko dolgoprstneža jemala blago kar celih 6 mesecev.

Prepričali smo se, da naš čla­nek ne ustreza dejstvom, ker Minka M. iz Radovljice sploh ni bila niti obtožena niti obsojena kaznivega dejanja tatvine, temveč je bil za tako dejanje obsojen sa­mo Avsenik Jakec.

Ker smo jo torej po krivem ob­dolžili tatvine, to s tem poprav­ljamo.*

DA PA BO V RESNICI V CELOTI ZADOŠČENO, OBJAVLJAMO

NASLEDNJE:

»Obdolženka je bila spoznana za krivo kaznivega dejanja prikriva­nja, ker je v času od junija 1958 do 20. decembra 1958 sprejela od soobdolžanega Avsenika Jakoba deloma v mlinskem obratu v Za-pužah, deloma pa na domu soob-dolžene Mramor Frančiške proti nagradi 9000 din najmanj 500 kg pšenične moke, 90 kg pšenice ln 8 juta vreč, razen tega pa še kazni­vega dejanja majhne tatvine, ker si je v istem času prisvojila na škodo mlinskega obrata v Zapužah 25 juta vreč. Za obe dejanji je bila obsojena na 5 mesocev zapora.«

Uredništvo

B O D I C C A Menda ne bo napak g bom to pot za spreme^ začel s popravkom. ' za pravdo o »resnici i " z

t i

namernem ima svoje korenine akih mesecih. Takrat

.podtikanj""- , v W

namreč na tem mestu zaP 1 '

od telovadbe razgrete v nogavicah in lelova'

sa l , da ima te lovadni u c ' na osemletni šoli Tone far na Jesenicah precej Wf ne pedagoške metode. z l ic hudemu mrazu P°* w

dn* hlačkah iz telovadnice P r e ^ dvorišča v šolsko po^°P} e ' f l| P r i tej t rd i t v i b i vefff«« tud i ostalo, če očitek n e . (

nared i l precej vetra. Pfflfi pa je, p ihalo — toda z "* j , p l a t i ! E n a plat je očitku P tr jevala, druga pa # r a ^ češ da je t isto pisanje •* * denciozna laž i n osebni pad pro t i te lovadnemu u ^ tel ju. Pot le j so se začela P' vpraševanja, preverja janja P r i vsem tem se je stvar P r ^ zamotala, tako da sam

V * vem, k o m u bi da l prav. kakor pa so očitki, k i s° a lovadinega učitelja p r i ^ j

tako s lab i luči, le pr e V ' nap ihn j en i . Je že tako, včasih narede l judje iz 0 1

s lona. A Naneslo je tako, da & ime l pred k r a t k i n a Občinskem .sindikal^j svetu v K a m n i k u . prem 1

sem dvanajst u l i c pa § e lI|e

najsto po v r h u in končn 0^ o d k r i l k ra j , k jer naj b l 1 urad . T r g sem našel, u r 8j) pa n ik j e r . P a kdo b i zam e^ tu jcu, če vpraša po tem 1 onem. T u d i jaz sem se °P , g u m i l i n povprašal dvaJ^V ža, k i sta se živahno pom^ kova l a na trgu.

»Sindikalni svet? J a , & je, k j e r je kavarna,« je i e * p r v i - „t

»Nak, « ga je ročno P° drug i . »N i ga več tam. " .

»Pa je, pa je , « je vztraJ p r v i .

Še v san jah se ne bi ^ de ja l , da b i s tem svoj im dolžnim vprašanjem y x ^ y

zanet i t i tak žolčen spor. ^ petost je ras la od tremiW do t renutka . — »MadO*^ sem se ustrašil, utegneta iz te

j i i " '

6W

» M o ž a k i maleni

skuha t i pravcato P o U ^ l- f l «

afero.« — D a b i ornih ' raščajočo nevarnost, sem žakarjema predlagal , da p imo tja do kava rne i n ... gledamo, kako' je s stv8£Lj

N a v ra t i h n i b i lo nobe»*| s ledu o s i nd i k a ln e m sv e ^ razločno pa je pisalo, da tamkaj naha ja gozdni P r v i možakar je od sa«11 . presenečenja kar zazija* ^ natanko tako kot t ist i dr? . l jan , k i je dob i l od m e S ^ mehanične de lavn ice za ^ nera lno obnovo . starega c i k l a račun za 21 jurjeV. ^

Skromno sem potrkal v ra ta i n še bolj skroi* vprašal, k j e je p isarna d ika lnega sveta

»Tam, k jer emo b ih in 1

prej,« so me skromno p ° u ^ » In k je ste b i l i , prosim«

prej?« 4,, Že sem m i s l i l , da m i v ^

odgovor i l i : »Tara, kjer ^ zdaj S i n d i k a l n i Svet.« —''' $ takega odgovora pa le m-11., dob i l , pač pa so se z a f r ^ j »Ka j res ne veste?« — \xA so m i pa le zaupno pove da so nekako pred enim ij n o m na hi t ro roko žarnog, prostore s S i n d i k a l n i m & tom. tj<

Tako le sem s i m i s l i l 1 t,

k r a t : » T o se bo začudil »a

n ik hiše, ko m u bodo Sp0^ čili spremembo. Doslej f1?^ reč se niso utegn i l i P " * 5 ^ j ' vrata napisa, k je lahko ^ deš prejšnjega las tn ika " štorov.« A Ce s em že v Kart*1* t> bom pa še kamniški k im e , tograf » D o m « prečesal- j Naneslo je tako, da se& (

maja i s k a l po K a m n i k u ^ vreme. K e r pa je nepre 5

zamaka lo , na jmanj tak° jjj b i se pr ip rav l j a l o na 0. potop, sem se odločil za ^ K u p i l s em kar to i n se 1 v

drenjat i pro t i vhodu v rano. Van jo pa n isem P r„jll ke r s em se preveč u S p f e<' bo jev i tost i b i l jeter ja. - jia" v ra t i je s ta l p i j an , v p " ug. l j u d m i ter s u v a l okrog Čeprav i m a kinematogra ^ dvo rana še dvo je Vf*•»w> spuščal množico l jud i l e &

f j ' e i ena vra ta . — No , bližno vem, kakšna je Ionska zmešnjava«. j^j

P a drugič še ka j . P°Jj5Jp vas pozdravl ja vaš B *

C f c M G*rmnJ*ke 5

Šolska r e f o r m a i n i zkušnje

Poskusni razredi opravičili svoje delo Uvajanje reformiranega pouka nase šolstvo v okrajnem merilu

it j ^ e ^ ^ ° ^ePe> predvsem pa "P°dhudne uspehe. Ne moremo pa

{ resnice, da je uvedba no-" Hcnih načrtov, nova vsebina

\ar{leznib predmetov, uvajanje '»dobnejsih metod dela in drugo, "J'veđla nase prosvetne organe j ° Problemov in anomalij — tudi ° takšnih, ki se jih sprva niso *^eiali v tako pereči obliki in

J e S«. To je pokazala predvsem j " a « z r f učnih uspehov iz I. pol-

etl°- Gre predvsem za vpraša-'J CCTr,u tolikšen padec učnih

>Pehov v prehodu iz IV. v V. ?}r*d obvezne šole? Padec znaša * Povprečju 22,1 odstotka, med->trn ^° je pri posameznih šolah ,f ^nogo višji.

K° so pred leti postali nižji tiL gimnazije sestavni del .J 'Vezne Šole, bi se morala nova 'na — čeprav je obdržala staro

>rne prilagoditi novim nalogam S botrom. S tem, da je nižja %,tnnay.ija postala obvezna šola, bi korala dobiti predvsem nove uč-y. načrte in nove, sodobnejše na-f n c dela. V resnici pa je ostali J i e Pn starem. Nižje gimnazije, ffejncnjene v obvezno šolo, m n'»ce pravilno vodil in usmerjal,

t vi<i* obvezne šole je višja stopnja a izvzeta iz okrajnega pedago-

^ega vodstva in je prešla pod opstojnost maloštevilnih republi­kin 'nspektorjev. Le-teh pa je /'° premalo, da bi lahko te višje *zrede uspešno vodili iz republi-

*eRa centra. Ker praktično z nižjo gimnazijo nihče delal, ni nič čudnega, da

r s? dandanes — poldrugo leto P° ukinitvi nižjih gimnazij — to-P w i prepad med nižjo in višjo

sJ°Pnjo obvezne »enotne* šole. r2f/ med nižjo in višjo stopnjo

obvezne šole je konec koncev le ^reočitna, zlasti še, če upošteva­l i da pripravljamo šolsko refor-?*0 že več let in da jo izvajamo ? e drugo leto.

'a očitek je toliko bolj upra­ven, če upoštevamo, da je padec

tcnih uspehov v nekaterih šolah s* posebno občuten. Presega celo

0 odstotkov (Jesenice-Prcžih 37,2 Ostatka, Boh. Bistrica 35,6 od-•tQtka itd.). v Seveda se okrajni šolski organi K dalj časa ukvarjajo s tem pro-Jeniom. V ta namen so bili na )yah Simon Jenko in Lucijan Se-

v Kranju formirani IV. in .Poskusni razredi s posebej pri-

r°)enim učnim načrtom.

Lanske izkušnje iz IV. razredov so pokazale, da je novi učni na­črt bolj življenjski, sodobnejši in nudi učencu več priložnosti za spoznavanje resničnega stanja; vzgojno in izobrazbeno je učin­kovitejši. Določneje povedano: le­tošnja V. poskusna razreda, to sta bila lani IV. poskusna razreda, ni­sta razočarala, vsekakor pa je po­skus koristil celotnemu šolstvu v okraju.

Ob uvedbi novega učnega na črta v vseh IV. razredih v leto­šnjem šolskem letu, so prosvetni organi nudili učiteljstvu, ki po-učwe v teh razredih, vse gradivo in izkušnje iz poskusnega dela v preteklem letu. Vsekakor pa bo ob splošni uvedbi učnega načrtu v /V. razrede mnogo manj tava­nja, negotovosti in iskanj kot v preteklosti, ko naši prosvetni de-lavci "<e niso imeli teh dragocenih izkušenj. V ta namen so bili v Kranfu, Škofji Loki in na Jese­nicah organizirani seminarji, ki so poučili prosvetne delavce o me­toda!) in vsebini dela v prihod­nosti.

Seveda pa je delo v IV. in V. poskusnih razredih zabeležilo tudi negativne plati. Gre predvsem za preobsežnost tvarine pri posamez­nih učnih urah, ki obremenjuje otroka. Vse pa kaže, da bodo prosvetni organi v nekaj letih na­šli pravo mero in ustrezno podobo pouka, ki otroka ne bo obreme­njeval, temveč mu bo nudil zna­nje v dojemljivi obliki. Š.

Prosvetni svet F L R J je razpravljal o novem učnem načrtu in programu za gimnazije \

Kakšna naj (bo vloga in pomon • Imnazije v našom ro fo rmi ra -n m šolskem sistemi) — o tem So vedno razprav l jamo. Kaže, da

med različnimi mnenj i o novi v logi g imnazi je prev ladalo sta­lišče, da naj bo gimnazi ja sploš­no izobraževalna šola višjega t i ­pe, k i bo nudi la zaključeno i z -ol razbo — kot p r ip rav i jalniea za višje šole pa naj služi pred-vsem t i s t im, k i nameravajo na­dal jevat i študij na področju družbenih ved: prava, f i lozofi je in drugo.

Čeprav še niso razjasnjena Stališča o vloži in komonu g im­nazije, pa se vs i pr izadet i s t r i ­njajo s tem, da je g imnaz i ja , taka kot jo imamo d a n « pr i na«, ana-hiranistiČni ostanek, k i ea je treba čimprej pr i l agod i l i naše­mu splošnemu družbenemu raz­voju, če nočemo, da bo g imnaz i ­ja čedalje bolj izgubl ja la svoj pomen. Da je temu tako, doka­zujejo poleg števiLnih drug ih ar ­gumentov z last i podatki o vp i su na naše srednjo šole, k i kažejo, da je le redko katera g imnazi ja v S loven i j i zasedena do roba svo j ih kapacitet, medtem ko srednje .strokovne šole vsako le­to odklanjajo več tisoč pr i jav­l jen ih.

O teh vprašanjih je pretekl i teden razprav l ja l P rosve tn i svet F L R J in ugotovi l , da potrebuje­mo tak Up gimnazi je , k i bo da­

ja l m l a d i n i splošno izobrazbo na se bo odločil za eno od obeh višji ravn i kot jo daje osnovna smer i , v s i pa bodo skupno ob i -šola in k i bo izobraževal poveči- skova l i splošni del pouka, n i s t rokovn jake za družbene. Klasične g imnazi je naj bi s l u -znanstvene i n ku l tu rne panoge, žile tud i v pr ihodnje predvsem

Razen tega pa naj g imnazi ja pred izobrazbi znastvenih kadrov, ne bo samo prehodna stopnja V b is tvu je spremenjena tudi za vstop v višje šole. Nova g im- sedanja matura , zaključni izp't nazi ja naj n u d i možnost izobraz- na g imnaz i j i . Po novem načrtu be tud i v praktični smer i , da se bodo d i j ak i na zaključnem izpitu lahko absolventi g imnazi je , k i zagovarjal i pismeno izpi tno delo, 1*9 nadal jujejo študija, takoj k i ga bodo p r i p r a v l j a l i v zad-vključijo v številne gospodarske njem pol let ju četrtega razreda, in družbene pokl ice. Zato naj Tako bo zaključni izpit na g im-bi g imnazi je organiz i ra le — se- naz i j i omogočil preverjanje veda poleg rednega pouka -- splošne zre lost i absolventov in praktične tečaje za svoje d i jake , n j ihovo sposobnost, da znajo usmerjene; v sk ladu z interesi pr idobl jeno znanje tudi praktič-d i jakov i n področja, na katerem no uporabi t i , šola deluje. Ver je tno bodo gimnazi je za-

Prostvetn i svet je razprav l j a l čelo de lat i po novem učnem tudi o uvedbi tehnične vzgoje in načrtu že z začetkom prihodni«-proizv(xine prakse, k i j u pred-v idova nov i program za g i m ­nazije. Sprejeto je bi lo načelo, da bodo vs i d i j ak i g imnazi j do­ločeno Število d n i de la l i nepo­sredno v pro izvodnj i ( industr i j ­s k i a l i kmet i jsk i ) i n se tako spoznal i s tehnološkimi procesi , organizaci jo proizvodnje, druž­ben im uprav l jan jem in splošnimi pr inc ip i našega ekonomskega razvoja.

N o v i program predv ideva v drugem le tu šolanja na g imna­z i j i razdel i tev pouka v dve sme­r i : družbeno-jezikovno i n p r i -rodno-matematično. Vsak di jak

ga šolskega leta.

Tihmif Id \iJk Udarno EDINI IZHOD

$0 jugoslovanski igrani film. U r e loteva tematike iz NOB. Pil n prinoveduje o znani di-

intski akciji partizanov. Iti so v Postojnski jami za­zirali sovražnikovo skladišče bencina. Motiv je nedvomno zelo privlačen, zato ni nič Čudnega, da so se zanj ogreli tudi filmski ustvarjalci. Če­prav je film izdelan dokaj spretno, vendarle nc more­mo prezreti vrzeli, ki nasta­nejo v psihološkem pronica­nju v značaje nastopajočih.

Le-ti so risani preveč bledo s poudarkom na zunanji ak­ciji. Konec koncev ne gre Zgolj za ponavljanje po­membnih dogodkov iz NOB v reportažnem stilu. ' Seveda pa ob tem ugotavljanju ne Kaže odrekati filmu napeto­sti, dinamike in tehnične iz de'anosti.

Režiserjema Vicku Raspor-ju in Aleksandru Petroviču ter igralski ekipi moramo pri­znati, da so svoje delo dobro opravili, saj jim scenarij s s psihološkim poglabljanjem

ni nudil posebno močne opo­re. — Posebno pozornost pa zasluži okolje, v katerem se odigrava zgodba.

POJE TOMY STEEL

je anTleški čmo-beli biograf­ski film o Tomvju Steelu, popularnem pevcu, ki si je v svetu rock'n rolla pridobil nemajhne zasluge. Ustvarjal­ci očlvidno niso imeli dru­gega namena kot spraviti na filmski trak čimveč popevk s pevcem Tomvjem Steclom. Razen slabe kopije, slabe sin­hronizacije in obupno slabe­ga tona, nima film ničesar povedati.

M

Zapozne l zapisek o uprizoritvi Čufarjevega gledališča

Č l o v e š t v u v s p o m i n m G O O D R I C H • H A C K E T T : D N E V N I K A N E F R A N K

^ramat izator ja D n e v n i k a Ane ranfc, ameriška zakonca Good -

r ' c h-Haeke t t n is ta ime la lahke-^ a dela, ko sta ure jeva la A n i n e * a Piske , k i obsegajo obdobje ce-•h dveh let, v d ramsko celoto, fcprav se mars i komu zd i sam

•"Dnevnik« lepši i n bogatejši, je

K r a n j — okra jna r ev i j a pevsk ih i n ins t rumenta ln ih ansamblov bo te d n i uresničena.

V soboto, 9. maja ob 20. u r i bo v Radov l j i c i r ev i j a ins t rumen­ta ln ih ansamblov . Nastop i l i bo do godalni orkester Glasbene šo­le i/z K r a n j a in godbe na piha la iz K r a n j a , Jesenic in Javo rn ika . V nedel jo, 10. ma ja ob 15. u r i pa bo v Cufar j evem gledališču na Jesenicah rev i ja pevsk ih zborov. Nastop i l i bodo moški, ženski i n mešani zbor »France Prešeren« iz K r a n j a , moški zbor O K U D -Enakost« iz K r a n j a , mešani pevsk i zbor G imnaz i j e Jesenice,

čen. V vlogi An ine sestre M a r - man. P r imerno sceno je p r i p ra - moški i n mešani pevsk i zbor got se je sol idno predstav i la v i l Bo j an Cebul j . D P D »Svoboda« Jesen ice -Z i rov -

Mladinski pevski festival 21. maja v Kranju

V o k v i r u pros lav »Dneva m l a ­dosti« in v počastitev 40. oblet­nice K P J i n SKO. I bo 21. maja ob 17. t i r i v K r a n j u nastop šol­sk ih m l a d i n s k i h i n p i on i r sk ih pevsk ih zborov. Zbor i se za ta nastop že pr iprav l ja jo . P o dose­dan j ih pr i javah sodeč bo to ena največjih pr iredi tev . Zbo r i bodo nastop i l i posamezno. Ob zaključ­k u nastopa bodo združeni zbor i zapel i dve pasmi s spreml javo godbe na piha la D P D »Svoboda« K r a n j . Nastop združenih pev­sk ih m lad insk ih i n p i on i r sk ih zborov bo vod i l d i r igent okra j ­nega učiteljskega pevskega zbo­ra »Stane Žagar«, K r a n j , Janko Pribošič.

M l a d i n s k i fest ival pr i re ja ak­tiv učiteljev glasbe in okra jn i U P Z »Stane Žagar- K r a n j ?« podporo tajništva za šolstvo O L O K r a n j .

Pred okrajno glasbeno revijo V Radovljici In na Jesenicah

D r u g i de l programa Sveta Svo­bod i n prosve tn ih društev O L O dosegle svoj namen, ker ao se d4-

jafkii potltroibno seomatnili i de lom donnaičih umetoiitkoT.

K U L T U R N E N O V I C E

|£ V nedeljo, 3. maja 10 v Donnberku pokopali sloven­skega pisatelja Damlra Pelg-la, ki je v visoki starosti 80 let nmrl v Domu oddiha na Gradišču pri Prvačlnl. Pisatelj je bil goriški rojak. S svojimi deli se je povzpel v vrste znanih primorskih naprednih pisateljev. Pozor­nost je vzbudil zlasti s svo­jimi satiričnimi spisi. £ Na drugem kulturnem festivalu esperantistov Ju­goslavije, ki je bil od 1. đo 3. maja na Reki in > Opatiji, so sodelovale ste­rilne »kupino s približno 300 aastopajočinil. Na programa so bile pevske, igralske, glasbene, folklorne, reclta-clj.ske, baletne in druge točke. Ob te) priložnosti io nagradili tudi literarna dela, ki so jih razpisali s poseb­nim literarnim natečajem. Q Fi lmski ustvarjalci iz Za­greba so 6. t. m. v Canne.su prisostvovati predvajanju filma »Vlak brez vorneg« reda«, ki si je utrl pot na ta filmski festival. Premi­eri filma so prisostvovali režiser Veljko Bulajič in igralci Olivera Markorič, Lla Rho Barbljeri, Inge Illn, Ivlca Pajer In Milan Mllole-vlč. Ko to poročamo, rezul­tati, ki jih je film dosegel, Se niso znanj.

£ V Hoilywooda snemajo film »Alamo«. V tem, da Je to western film, al nič po­sebnega. Zanimiva pa uteg­ne biti ugotovitev, da Je to prvi primer filma, v kate­rem nastopajo kar trije po­pularni Igralci, in sicer WUliam Holden, John Way-ne In Robert MHchum. Vsi trije nastopajo kot kavboji.

J Merhar razstavlja

v Kamniku V avli tkaiTnniišAce gimnazij* le

!>iila odprta že četirta Taz«tava do-maeih slikarjev. To pot je tazsta-v i l svoja dela slikar MIlan Merhar vr. Domžail. Razstavil je akva.rele in portrete ter krajiine, sekane v svo­jevrstni tehniki na »teklo. Pred koncem šolskega leta bo razstavil še risbe. Razstave v giminaaiji so

s v a r i l o

bi mora la rast i iz s l ike v s l i ko do katastrofe.

V v log i Ane F r a n k se je V e ra Ažmanova, v v log i Dussela Predstava »Dnevnik A n e m c a ter moški i n mešani pevsk i uspešno predstav i la Tat jana M a - Lado Nikolavčič, v v log i K v a - Frank« — je p r i jeseniškem ob-lovrhova , k i je b i la odlična v lerja in Miep pa so l idn i Nace čimstvu nalete la na topel i n lep

. ^matizaci ja k l jub temu uspela l r i Predstavl ja enakovreden do-"sžok. P r i bran ju »Dnevnika« ^obodno deluje fantazi ja, k i se ^ho t e naveže na A n i n o foto-^ r^fijo i n okolje, k i ga pona­š a j o priložene s l ike . P r i d r a -^ Pa stopi pred gledalca živa

k i n i m a po zunanjost i n i -^Sar skupnega z Ano , k i jo po-

^ftrno iz knjižne izdaje i n ne-t e V i l n i h s l ik v najrazličnejših ^ o p i s i h .

j b tako se je zgodilo tudi na z e n i c a h . Tako je ob začetku, °tem pa gledalc i pozabi jo na

.? |n s pridržanim d ihom sp r em­i j o usodo male Ane do začetka Jene poslednje poti , k i jo v

p r i z o ru opiše n j en oče. r av v tem je dokaz uspelost i

v^niške upr i zo r i t v e »Dnevnika , ^ e Frank«, k i b i j i b i lo očitati

e tehnično neizdelanost v pre­m i h iz s l ike v s l iko . ^Dnevnik« je režiral Jože To-

^&žič preprosto in brez v e l i k i h u h a n j i h efektov, morda le pre­

da lo skrbno za raz l i ko v ps iho-razpoloženju prostovo l j ­

e n ujetn ikov na podstrešju med °°saxneznimi i n ča>sovno odmak-

jenimi pr i zor i . Od tod tud i po-^ a n j k a n j e notranje dinamično-s t i in v igranost i ansamblu, k i

vseh na i vno otroških i n razpo- Smole j i n prisrčna Mar i j a Res-sajenih pr i zor ih , k i so k a r pre­k ipeva l i od zadržane i n v tesno podstrešje ujete mladost i . Man j izdelana je b i la v zadnj ih pr izo­r ih , ko že f i lozof ira z izkušnjami sicer še mladega, razvijajočega se, toda izkušenega i n globoko čutečega človeka. Jože Tomažič je b i l so l iden, preudaren i n vse razumevajoči oče Otto F r a n k , k i .stii mu včasih man jka la av to r i -tat ivnost i n nežnost. Top la in čuteča ter s pravo mero za de-l ikaten živčen i zbruh ob koncu igre je b i la Mar jana Cebul jeva v v log i A n i n e matere. Neko l i ko čudaški in egoistični zakonsk i par V a n Daanov ih sta zaigrala F r a n c i Pogačnik Ln V ida H u d n i -kova . F r a n c i Pogačnik se v ce­loti n i znašel v v log i i n je su ­periornost i in domišljavosti go­spoda V a n Daana pr ida l pre­malo lastnosti , kot so nergaštvo, egocentričnost i.n paničarstvo. V ida H u d n i k o v a je kot gospa V a n Daanova dokaza la , da ima pogoje za dobro karakterno igra lko, seveda pa bo treba še precej vaj, da se bo do kra ja znebi la krčevitosti i n sproščeno uve l jav i la svoj talent. Njunega .sina Petra je za igra l M i l a n B e r -gant, k i smo ga v i d e l i prvič v večji v logi na odru. Svoj i g ra l ­sk i krst je uspešno pres ta l ; n j e ­gov Peter je b i l svež in posre-

sprojem.

zbor D P D »Svoboda« J a v o r n i k -Koroška Be la . S.

P R E D D R U G O R E V I J O A M A T E R S K E GLEDALIŠKE D E J A V N O S T I V V E L E N J U

P r i p rave za II. rev i jo s loven­ske amaterske gledališke dejav­nosti so v polnem teku. Žirija Zveze Svobod i n prosvetnih d r u ­štev s i je doslej ogledala neka ­tera upr i zor i tve v T o l m i n u , K r a ­n ju , Ve l en ju , T rbov l j ah , A jdov ­ščini. Dosedanje pr iprave kaže­jo, da bo zanimanje tud i letots tako kot lan i . T u d i Velenjčani se za ta s lavnos tn i dogodek ži­vahno pr iprav l j a jo . P r i r ed i t v i nameravajo da t i čim mikavne j -8o podobo. R o i i - . 5:. t « ua<

„Hlapci" v Poljanah nov uspeh poljanske igralske družine

Tatjana Malovrhov« in M i h u : Bergani v vlogi Ane In Petra

Po daljšem s k r b n e m študiju in p r ip ravah so je igra lska d r u ­žina K U D »Dr. I van Tavčar« v Po l janah v o k v i r u pr i red i tev v počastitev 40-letnice K P J pred­stav i la s Cankar jevo d ramo »Hlapci« . Igra lska družina je b iL i tokrat, močno okrep l jena predvsem iz vrst učiteljskega zbora.

D rama je precej zahtevna, to­da igra lska družina jo je pod vodstvom režiserja Jožeta K o v a -eiča Iz K r a n j a uspašno izvedla. D i n a m i k a igre je b i la na višini, medtem k o so ig ra lc i svoje v l o ­ge odlično obv lada l i . Z veščino so p r i ka za l i trhlost večjega dela vod i ln ih l jud i na vasi i n boj na ­predno mislečega s lo ja z v rs ta ­m i hlapčevstva in klečeplastva. Posebno izrazito in prepričeval­no je podal v logo v podobi J e r ­mana, M i l o j k o V idmar , kakor tud i Tone V a r i v v log i župnika. Tud i Jože in Franc T r p i n sta to pot zopet dokazala, da sodi ta v v r h igralske družine. P r a v tako ne gre prezret i vloge Lo jzke , k i

jo je po prednašanju k a k o r po temperamentu prepričljivo po­da la Me ta Hafner jeva. Z neka t e r imi manjšimi i z j emami so tu­d i ostal i i g ra lc i verno upodobi l i svoje vloge, tako da je b i la d r u ­žina kot celota dorasla svoj i na­logi.

B re z zadrege lahko t rd imo, da so režiser in i g ra l c i svojo nalo­go z uspehom oprav i l i . D rama je pred občinstvom zaživela v vsej trpkost i i n neposrednost i . Igralska družina je pre tek lo ne­deljo gostovala v Škofji L o k i . v načrtu pa imajo še gostovanje v Z i r eh . Z las t i je razvesel j ivo i n pohvale vredno, da podežel­ske igra lske družine segajo tudi po upr i zo r i t vah , k i zahtevajo te­melj itejše p r ip rave in smotrne j ­šega študija, ko t običajne pr i re ­d i tve . Odlična udeležba je poka­zala , da jo občinstvo razumelo to pomembno Cankar jevo d saj so b i l i i g ra lc i za svoj t rud nagra jeni z v i h a r n i m i ap lavz i . T a k i h in podobnih pr i red i tev si želijo preb iva lc i Po l jan i n o'- >-l ice še več. L . M .

6 Glas Gorenjske KRANJ, 8. M A J A 1959

Pomagaj si sam I zna jd l j i va gospodinja bo V

gospodinjstvu mars ikatero škodo poprav i l a sama ter s i n a ta na ­čin p r ih ran i l a mnogo časa i n denarja. Seveda je za taka po­prav i l a potrebno nekaj znanja — vsake s t va r i se je treba pač naučiti! S e m sodi tud i potrebna zb i r ka orodja i n zaloga ra zn ih pripomočkov, kot so k l e j , k i t i n podobno. In še nekaj je p r i tem važno: občutek odgovornost i za to, ka j smemo s vo j im r o k a m za ­upat i i n česa ne smemo. To ve­l ja p r edvsem za p l i n s k e i n e lek­trične insta lac i je i n pr iprave .

Vsa takšna poprav i la , razen če ne gre za ma lenkos t i , kot je či­ščenje zamašenih p l i n s k i h go r i l ­n ikov a l i zamenjava pregore l ih varova lk , naj načeloma izvršuje s t rokovn jak , ka j t i p r i nespret­n em rokovan ju iste l ahko v smr t ­n i nevarnost i , a l i pa vsaj k r i v i zelo ne l jub ih posledic .

Kakšno orodje potrebujemo? V zaboju za orodje naj bo: me ­r i lo , eno do dve k l a d i v i , m i zar ­sko dleto, nekaj kleše (navadne klešče, ščipalke, komb in i rane klešče), dva izvijača različnih ve l ikos t i , sveder i n p i l a , tračna žaga, lopat ica za sadro, škarje in odpirač (vitr ih), posodica z o l j em in k u h a l n i k za kle j s. k l e -jem, pametno i zbrana zb i r ka žobljev, žičnikov in v i jakov, v a ­rova lke , nekaj žice, v r v i i n ste­klenega papir ja , sveča i n vžiga­lice, stare ščetke i n krpe .

K d o r ima lastno hišo a l i sicer rad rokode l c i , bo svojo zb i rko i zpopo ln i l še s primežem, k o v i n ­sko žago, obličem, spajka leem i n podohnim orodjem.

K .naši opremi sodi jo še n a ­s lednja pomagala : špirit, benc in , petrole j , sa lmi jak , prana kreda , .strojno olje, k a l i j , sadra , lepi lo , k i t i td .

Ce želimo, da nam bo ta zb i r ­ka tud i ko r i s t i l a , s i moramo za­pomn i t i nas lednje : orodje mora b i t i shranjeno n a določenem me-Stu, tako da je vsak čas p r i ro ­k i . Po uporab i ga očistimo i n položimo na svoje mesto. S tek l e ­nice opremimo z e t ike tami i n tesn imi zamaški. M a v c a i n k i t a ne hran imo v vrečkah, temveč v s t ek l en ih , dobro zapr t ih ko ­zarc ih a l i škatlah. S tek len ice z nevarno vsebino, kot je na pr. žveplena a l i so l i t rna k i s l i n a , opremimo z v i d n i m znakom, da j i h pomotoma ne zamenjamo, i n postav imo na takšno mesto, k i je varno pred o t rok i .

Razstava ročnih del Po uspešnem zaključku ročno-

delisiko-gospodinjskega krožka, k i ga je p r i r ed i l a Svoboda Šenčur od lanskega oktobra dal je, so prejšnji teden slovesno odpr l i razs,tavo ročnih i n gospodin jsk ih de l . Razs tav l j en i i zde lk i so po­kaza l i , da so žene i n dekle ta v tetn krožku pr idob i l o obsežno znanje. -an

Preprečevanje nalezljivih bolezni v cepljenju

2e l ja po zdrav ju je že od nek ­daj vod i la l j ud i k opazovanju i n ugotav l jan ju bolezensko de­lujočih vz rokov i n okoliščin. Re ­zu l ta t i opazovanja so b i l i odv i sn i od sposobnost i i n kritičnosti opa­zovalca, največ pa od srečnega naključja, saj med ic inskega z n a ­nja dejansko n i b i lo i n je mišljenje o v z r o k i h za nastanek bolezni b i lo pretežno le ug iba ­nje.

K o pa se je v d rug i po lov ic i 19. stoletja po jav i l a nova panoga medic ine , bakter io log i ja , k i je postopoma o d k r i l a male , go lemu očesu nev idne povzročitelje na ­l e z l j i v ih bolezni , tako imenova ­ne bolezenske k l i c e a l i m ikrobe , je s t emi odkr i t j i proučevanje na l e z l j i v ih bolezni dobi lo trdne znanstvene temelje.

V S E Z A V Z G O J O N O V I H G O S P O D I N J

Pred tednom so v Cer ­k l j ah zaključili gospodinj ­s k i tečaj, k i ga je orga­n i z i r a l a K m e t i j s k a zveza. Tečajnice so pr iha ja le dvakra t na teden v vzor ­no urejeno kuh in j o , k i se nahaja v zadružnem do­m u . T u so se ur i l e ' v k u ­han ju in se r v i ran ju . Iz­kušnje, pr idob l j ene n a te­čaju, bodo prav gotovo dopr ines le k dv i gu go-spodinstva na vas i .

P r e t i r a va l i b i , če b i t rd i l i , da l ahko danes uspešno prepreču­jemo prav vse na lez l j i ve bolezni i n da smo s površja zeml je z b r i ­sa l i t iste, k i b i j i h že lahko , če b i se dosledno i zva ja l i v s i p ro -tiepidemični uk rep i . Napredek med ic inske znanost i , dv i g soc i -almo-ekonomske r a v n i , posredno pa k u l t u r n e i n s tem tud i zdrav ­stvene prosvet l jenost i , vse to bo pr i ved lo do stanja, ko na l e z l j i ­v i h bo lezn i v epidemični o b l i k i ne bomo več pozna l i , i n to je c i l j , za ka t e r im moramo težiti.

Z a preprečevanje mnog ih n a ­l e z l j i v ih bo lezni so cepl jenja n a j ­važnejši protiepidemični ukrep , k i n a m že danes omogoča, da nekatere bo l e zn i uspešno znižii-jemo.

A l i so cepl jenja danes še po­trebna? To je vprašanje, k i ga dost ikrat slišimo i n k i ga na j ­večkrat postavl jajo starši, včasih pa tudi zdravs tven i de lavc i . Starši, k i se j i m otroci smi l i j o in j i h zato želijo obvarovat i pred vbodi in jekc i j ske igle, zdrav­stveno osebje, k i ve, da smo p r i zdrav l j en ju mnog ih komp l ikac i j na l e z l j i v ih bolezni z mode rn im i komoterapev t ik i i n an t ib i o t i k i dosegl i lepe uspehe i n močno znižali smrtnost .

S t rah nepoučenih staršev pred cepl jenjem je pre t i ran i n ima svoj vzrok v neka jm inu tnem jo­k u , s k a t e r i m otrok reag i ra na vbod igle, i n v kra tko t ra jn i lo­k a l n i , r edko pa tud i splošni re­akc i j i na cepljenje. , Takšno usmi l j en je je napačno i n otroku v škodo! Nerazumevan je staršev i n odtegovanje otrok cepl jenju nas l ahko povrne v t iste čase, k o so otroške nalez l j i ve bolezni neusmi l jeno gospodari le i n zah­tevale mnogo žrtev, ka r se še danes dogaja v državah, koder cepljenj ne izvajajo. Zato vs i spreml ja j te razvoj i n napredek med ic inske znanost i , saj ta na vsakem ko raku kaže na ogromne uspehe, k i smo j i h v boju prot i na l e z l j i v im boleznim dosegli z a k t i v n i m cepl jenjem.

Karirasta volnega obleka, primerna za prehodne dni. Poudarek jI daje od vrata odstopajoč ovratnik in posebna kimono rokava.

M L A D A R A S T Najstrašnejši dnevi

mojega življenja O p i s a l a b o m d o g o d e k i n N O B , k i g a j e

d o ž i v e l m o j o č e

B i l o je ap r i l a 1943. leta, ko jo zdrob i l , nato pa pojedel . M i s l i l moj oče odšel k part i zanom. T r i mesece se je s k r i v a l po gozdo­v i h Je lov ice . Tedaj pa se je p r i ­čela ha jka na Ra ti l o vcu i n 13. jun i ja je b i l ujet. P e l j a l i so ga na zaslišanje v Radovl j ico . G r o ­z i l i so m u s smrt jo , če ne pove. k je se nahajajo par t i zan i . M u ­čili so ga, a izvedel i niso niče­sar. Nato so ga odpel ja l i v B e ­gunje. Ob koščku k r u h a i n za ­j ema lk i vode, ka r so m u vsak večer p r ines l i , je m i s l i l , da bo u m r l . Večkrat so m u vodo p r i ­nes l i v s tek len ic i . K o je vodo pop i l , je steklenico s kamenjem

je, da ga bo precej konec, a m u ni nič škodovalo.

Nekega dne je zaslišal znane glasove okrog bunker ja . B i l i so njegovi tovariši, doma iz iste vas i kot on. Prišli so ponj v bunker i n ga pe l ja l i v kazn i ln i co k n j egov im tovarišem, da so b i l i skupaj . Cez nekaj tednov so j i h pe l ja l i v Nemčijo i n da l i na delo v taborišča L a a thava.

Po težkih dneh trpl jenja je tud i oče dočakal svobodo.

Pozdrav l j a vas Dan ica Prežel j , Podporezen, št. 2, pošta Sor i ca .

Wiska in ubhk Miška mala je v kotu škrabaJa, pod mizo se skri la in v sobi ostala vse do noči . . .

Kaj je iskala navihaTika mala, povejte m i !

Tonček že ve i n se smeji: T ustih kot tremi 1 bi -aobčka več n i . . .

Tončka Per

N A S V E T I Za sušenje volnenih predmetov:

jopic, puloverjev, k r i l itd. je jako priporočljiva mreža iz tanke žice, pritrjena na lesen okvir približne velikosti 0,70 ikrat .1,30 metrov. Na tako mrežo položimo najprej Časopisni papir, nato pai staro fro-

D R U G I M E D N A R O D N I F E S T I V A L M O D E V B E O G R A D U

Kot preteklo leto, bo tud i letos mednarodn i fes t iva l mode v največji d vo ran i Beograjskega sejma. L i s t a p r i -jav l jencev je že popolna. Fes t i va la mode, k i traja od 1. do 10. maja , so se udeležile najbol j znane modne hiše iz Franc i je , Po l jske, S S S R , Ital i je in Madžarske. Jugos lav i jo pa zastopata H r v a t s k a in S loven i ja . V s a k a ek ipa ima najmanj šest manekenov, ob iskova lc i p a l ahko v id i j o več kot 350 ra zn ih modelov . N a rev i j i n iso pr ikazane samo modne novitete, ampak tudi modna oblačila, k i so značilna za posamezne države.

Razen modelov, k i j i h pr ikazuje jo maneken i , l ahko v id i jo ob iskova lc i Fes t i va la tud i novost i iz pro izvodnje naše industr i je , k i »spremlja modo«, n. pr. tovarne tek­s t i l a , par fumer i j e , kožne galanter i je i n d r u g i h podobnih predmetov.

Z vsako inozemsko skup ino so prišli znan i p r eds t a vn ik i zabavne glasbe, med n j i m i tud i znana pevka M a r o m de Rio , k i je leta 1958 na Fes t i va lu v San R e m u preje la prvo nagrado.

tir ko, na kateri posušimo zravnan kos obleke. Tako bo obleka nepri­merno hitreje suha kot če j o bo­mo sušiile s-aono na navadni deski, ker bo zrak dostopen z obeh sme­r i .

Zepl moških oblek ge radi raz­trgajo, posebno možje nosijo v njih ključe, vžigalnike in podob­no. Zato je zelo pametno, če žepe; že pr i nov i obleki naredimo iz dvojnega blaga ali pa j ih potam podložimo z ostanki prave svile.

Polit i rano pohištvo se bo spet svetita, če ga zdrgnemo s platne­no krpo, na katero kamemo nekaj kapljic vinskega špirita in mande-ljevega olja. t .

Za bistre glav* Ondan sem ibral nekje t c l e

stavke. P a se m i je zdelo nel < 3 ! narobe. Otroc i , preberi te &e i n m i povejte, kaj je napak v

t em s t a v k u : »Mračno je g ledal mladenič

.stoječ n a najvišjem ska lnem hu, z razširjenimi r okam i ^ ladjo, k i je p lu l a prot i jugu, f oči s i je senčil z r oko zavo lr prehude svet lobe zahajajoč^ 3

sonca. Končno, k o je postaj 3} 3

lad j ica čimdalje manjša, se r dv i gn i l iz rosne trave i n stek e

po ozkem ska lnatem greben1' navzgor, da b i l ahko še opazoval odmikajoči se čoln."

R A D A C I R E K

Na katero planinsko postojank" je prispela ta planinka?

(eop&poJJP

R E B U S

VIHAR POD TRIGLAVOM R i š e M i l a n B a t i s t a M i h a , l j u b l j e n e c go r e?

169 Noč je bila jasna in mesec je srebril za­snežena pobočja. »Če ne bi bilo vojne, bi se zdajle ustavil, pa bi vso noč gledal te čudovite planine v mesečnem svitu,« je šennil partizan v koloni. Ja, če ne bi bilo vojne. . . Tako pa se je še mesec, ki je razlival lepoto po snegu, spremenil v nji­hovega sovražnika, ko so morali čez od­

prto polje do vasi.

170 Kljub izdajalski mesečevi svetlobi so ne-opaženi prišli do vasi. Nedaleč od Sen-čeve hiše je bila policijska postojanka in stražarji bi jih prav lahko opazili — pa jih niso. Mihol je razmestil partizane okrog hiše, malo vstran pa je postavil za­sedo z mitraljezom. Potem je stopil k vratom in potrkal. Nič. Še enkrat je po­

tolkel po vratih — spet nič.

171 »Najbrž slutijo, kdo je zunaj, pa se bo­jijo odpreti — kako se ne bi bali, ko ima­jo slabo vest!« je šepnil Miha tovarišem. »Ampak ukanili nas ne bodo,« je nada­ljeval; »splezal bom na verando, od tam v vežo, potem vam bom pa odprl vrata v hišo!« Stopil je k verandi in se začel oprezno vzpenjati po njej. Kmalu je bil

gori in Izginil je v temnem poslopju.

172 Mihol je neslišno zlezel v hišo. Iz sob«*« v katero je bil vdrl, je po nerazsvetljert"' stopnicah tiho stopal navzdol do v e l e , ^

bi odprl tovarišem vezna vrata. Amp a* tam pred vrati je stal kmet Senc. Ko P bil začul prvo Mihovo trkanje, se je usto' pil k vratom s težko sekiro v roki. 1^' je čul drsanje Mihovih korakov po stop'

nicah. Dvignil je sekiro.

t

ŠTAFETA M L A D O S T I V ČRNI GORI

V torek je več deset tisoč Sarajevčanov pričakalo nosilce lafete mladosti, k i bo 25. maja izročila predsedniku republike Pozdrave jugoslovanskih narodov za njegov 67. rojstni dan. Štafeta bo v sredo zapustila Bosno in Hercegovino, potem ko l e napravila skozi to republiko 1082 km dolgo pot. Štafeto« Palico so v vasi V i lus i prevzeli nosilci iz Črne gore.

TURNIR V ŠKOFJI LOKI

V E L I K A P R I D O B I T E V

Javni telefoni .J

ob cesti I. reda

I N V A L I D I I Z K R A N J A

O S V O J I L I P O K A L

v nede l jo j e b i l o n a J e s e n i c a h ^ l j a š k o t e k m o v a n j e i n v a l i d o v v Počastitev 90- l e tn i ce Železarne J e ­r i c e . S o d e l o v a l a so 4 moštva, i n * c e * i n v a l i d i i z L j u b l j a n e , K r a n j a ™| Jesenic ter moštvo r e z e r v n i h oficirjev z J e s e n i c .

Kranjčani so v t e m srečanju p o -^ 3082 k e g l j e v i'n t a k o o s v o j i l i P j v o mesto, s l e d i l i s o r e z e r v n i o f i -**> * 3016, i n v a l i d i z J e s e n i c 2901 j " L jubl jane z 2896 p o d r t i m i k e g -*V V e k i p a h j e s o d e l o v a l o p o 8 '»kmovalcev s po 100 lučaji.

V P red i t ekmovan ju so v b o n b e n i ^ a T t i J i zmaga l i r e z e r v n i o f i c i r j i j 7 4 8 ) , p rod i n v a l i d i z Jesemic (701), P i j a n o (699) i n K r a n j e m (682).

T R I G L A V T R E N U T N O

N A 6. M E S T U

» v I- s l o v e n s k i košarkarsk i m o ­r i * 1 Hg i so K r a n j č a n i k l j u b d o -

r i ' K r i t r e n u t n o še le n a 6. m e -t u - M e d t e m k o s o b i l i v p r v i h °lih poražen i s t e s n i m a r e z u l -

atarna, s o b i l i v t r e t j e m k o l u 2 M e d v o d a m i uspešni i n p o p r a -

t u d i r a z l i k o v d a n i h i n p r e ­s t o koših.

V počast i tev štiridesete o b l e t n i c e K P J din P r a z n i k a d e l a so b i l i v Šk. L o k i 1. m a j a t r i j e šahovski b r z o -tu rn iT j i , n a k a t e r i h j e s o d e l o v a l o več k o t 90 i g r a l c e v i z v se S l o v e ­n i j e .

Rezultati posameznih skupin — I. skupina (mojstri, mojstrski kan­didati in pr v o k a l e g o rn i k i): S t o j a n P u c 18,5, Črepinšek 18, B r u n o Par­m a 17,5, Vošpemik i n G u z e l j po 16, i n g . K r i v e c 15, Tranipuž 14,5, N j e g o v a n 14 i t d .

I I . skupina (drugo- in tretjekate-

gorniki) finalni turnir: K r a m f e l d 9,

Sušnik ta Penko 6,5, S a r a d j e n in

Trbižan p o 5,5 i t d .

III. skupina (četrto- in brezkate-

gorndkl) finalni turnir: Pe t e r V o -

špernik 9,5, Majcenov ič 8,5, Bolčič

8 tačk i t d .

V z p o r e d n o z naraščanjem gospo­d a r s k e moči i n ž iv l jenjskega s t a n ­d a r d a p r i nas , se je v z a d n j i h le t i h občutno povečal p r ome t v s e h v r s t m o t o r n i h v o z i l . Če k t e m u do ­d a m o Se p r e k o 30.000 i n o z e m s k i h m o t o r n i h -vozi l , kd so v l e t u 1958 u p o r a b l j a d i p r e d v s e m ces te I. i n II. reda , v i d i m o , d a je t a t r d i t e v toč­n a .

O b t a k o povečanem p r o m e t u je r a z u m l j i v o , d a narašča t u d i števi­lo prometni i ih nesreč, p o s e b n o še, k e r n e m o r e m o z naraščajočim p r o ­m e t o m m o d e r n i z i r a t i ces t i a j i h pni i lagodi t i p o t r e b a m .

Če pa že p r i d e d o p r o m e t n e n e ­sreče, je p r e d v s e m važno to, d a p o s l e d i c e čimbol j o m i l i m o ; z l a s t i še, če s o ogrožena živl jenja p o ­nesrečenih. P r i tem so m n o g o k r a t

odiločujoče m i n u t e . H i t r a z d r a v n i ­ška pomoč b i l a h k o večkrat reši­l a č loveku ž iv l jenje , k a r p a o b po­m a n j k a n j u d o b r i h obveščevalnih z v e z n i mogoče stor.iiti.

O t em p r o b l e m u j e r a z p r a v l j a l Sve t z a n o t r a n j e z a d e v e i n sploš­no u p r a v o O L O K r a n j . Prišlo je do mnogoobetajoče pobude , k i j o bo dokončno i z v e d l o Tajništvo z a mo­tenj« z a d e v e O L O s pomočjo o k r a j n e pošte.

O d 1. m a j a d a l j e se b o d o l a h k o k o r i s t n i k i cest posluževali j a v n i h t e l e f onov vzdolž ceste o d J e p e r c e d o K o r e n s k e g a s e d l a . T e l e f o n i so nameščeni v z g r a d b a h , k i s o o zna ­čene z o z n a k o » TELEFON« . P r a v t ako so 250 m o d t e l e f ona pos tav ­l j e n i p r e d p i s a n i cestao-<prometni z n a k i .

J a v n i t e l e f o n i pa n iso nameni« 3 i s a m o k o r i s t n i k o m cest . Posluže v a l i s « j i h b o d o t u d i p r e b i v a l c i b n j i h n a s e l i j , k i b o d o lahko stalni službi tajništva za n o t r a n j e zadeve ( te le fon 941-02 i n 941-314) s p o r o ­čil p r o m e t n o nezgodo , požar, po ­p l a v o a l i d r u g o e l e m e n t a r n o ne z go ­do , v l o m adi dirugo k a z n i v o d e j a ­n je . V v s e h teh p r i m e r i h j e u p o ­r a b a telefon«; brezplačna. Z a s e b n i p o g o v o r i :kot n . pr. k l i c a n j e z d r a v ­n i k a v n u j n i h p r i m e r i h i td . , p a se b o d o zaračunavali po v e l j a v n i h P T T p r e d p i s i h .

J a v n i ' te le foni so v s a k ča6 na

r a z p o l a g o k o r i s n i k o m , k i b o d o

p r a v g o t o v o v e s e l i t e p r i d o b i t v e .

Nameščeni so :1 . Skladišče t o v a r ­

ne »Sava « D r u i o v t k a ; 2. »Agroser-

v i s « L a b o r e j 3. J a v n a g o v o r i l n i c a v P a r k u S v o b o d e , K r a n j ; 4. M a r i n -šek Mar ja jn , g o s t i l n a N a k l o ; 5. Po-točnuk V i k t o r , g o s t i l n a , B i s t r i c a ; 6. Državno p o s e s t v o Podb r e z j e ; 7. G o s t i l n a n a P o s a v c u ; 8. Šturm I v a n k a , g o s t i l n a Črnivec ; 9. L a p A v g u s t , v r tna r , L e s c e ; 10. Pos t a j a L M Žirovnica; 11. C e s t n i n a d z o r ­n i k Koroška B e l a ; 12. Primožič Jože, a vtoimeh a n i k , J a v o r n i k ; 13. Pos ta ja L M J e s e n i c e ; 14. O m a n Rudii , e l ek tro monte r , Hrušica; 15. K Z D o v j e - M o j s t r a n a , l e s n i o d ­s e k ; 16. Kempen l e J u s t i n , B e l c a ; 17. Robič Jožica, g o s t i l n a G o z d M a r t u l j e k ; 18. P o s t a j a L M K r a n j ­s k a g o r a ; 19. H o t e l V i t n a n c , Pod ­k o r e n ; 20. O b m e j n i b l o k , K o r e n s k o sed lo .

Nova carinska tarifa

L E S T V I C A

j g r e d . 3 3 0 0 177:112 6 b U d a r 3 2 0 1 124:134 4

r a n i k 3 2 0 1 157:167 4 " j a r i r x w 2 1 0 1 103:92 2

l f * J v o d e 3 1 0 2 166:156 2 " S l a v 3 1 0 2 159:155 2

v<>boda 3 1 0 2 163:180 2 ^ t o j n a 2 0 0 2 99:152 0

V E N E M S T A V K U

kolesarski d i r k i o k r o g T u -uisa čas

Je z m a g a l S v e d K a r l s o n s 0 0 1 36,06:37; na jbo l jš i J u g o -

za p r e d m e t e , ki jih d r ž a v l j a n i u v a ž a j o a l i prejmejo iz tujine Z v e z n i nizvršml » v e t j e i z d a l no­

v o u r e d b o o c a r i n s k i t a r i f i z a p r e d ­mete , k i j i h državl jani uvažajo a l i p r e j m e j o i z tu j i n e .

C a r i n o j e t r e b a plačata, p o s t op ­n j a h , določenih v c a r i n s k i t a r i f i , k i j e s e s t a v n i d e l u r e d b e . C a r i n ­s k e s t o p n j e s o določene z a v r e d ­n o s t i , n a v e d e n e v s p i s k u v r e d n o ­s t i b l a g a . T a s p i s e k i z d a z v e z n i državni s e k r e t a r i a t z a b l a g o v n i p r o m e t v ' s og las ju z z v e z n i m d r ­žavnim s e k r e t a r i a t o m z a f inance . V r e d n o s t b l a g a , k i n i določena s t e m s p i p k o m , b o določi la c a r i n a r ­n i c a . Z a r a b l j e n e p r edme t e se v r e d ­n o s t zmanjša z a p r o c e n t i z r a b l j e ­n o s t i .

C a r i n e n i t r e b a plačaitd z a n a ­ši edn je p r e d m e t e :

$ p r e d m e t i , k i služijo p o t n i k o m za. o sebne po t r ebe n a .poti (oseb­n a p r t l j a ga ) ;

£ p r e d m e t i , k i so j i h jugos l lo-v a m s k i državl jani n a b a v i l i v času

V Ž i r e h n a j b o l j š i Cas j e > k o b [ morali vsi ob-

C l t t * k i š t a b i za zbiranje sred­stev za gradnjo športnih objek­tov delati z vsem zamahom. — Zal p a je slika povsem drugač-

Čeprav ne smemo trditi, da Nekateri občinski štabi ne de-l * i o . Kaže, da sta med najslab-8 lttU občinska slaba na Bledu ^ v Kranju. Omenjena še nista O g n i l a pr i okrajnem štabu n ' U zalepk i n blokov, s kateri-m i bo moč zbrati dokajšnja •^dstva. Nasprotno pa so v * l r e h dosegli že precejšen ttsPeh. Doslej so razdelili za 20 tfcoč dinarjev zalepk (od skup­

ne vsote 60.000 din) in za 6000 dinarjev blokov (od skupne vso­te 20.000 dinarjev). Pričakovati je, da bodo v najkrajšem času predvidena sredstva zbrana, ker je mladima pričela s svojo akci ­jo šele no prvomajskih prazni­k ih . Zbrana sredstva bodo na­menjena za izgradnjo garderob in sanitarij v Domu T V D »Par­tizan«. — S predvidenim načr­tom štab ne bo zaključil svoje­ga dela, temveč bo zbiral sred­stva tudi v prihodnjem letu z namenom, da bodo v Zireh zgradili javno kopališče in športno Igrišče. B. F.

-8:20, 21. j e b i l Sebe l i č , 23. bi l ~~* e J < i ' P a J u g o s l a v i j e j e i n

a č <Hrta z a Š v e d s k o , B e l g i j o

kol 8 l i i a — V I L i n I I I e t a p i

^ ^ s a r s k e d i r k e B e r l i n — P r a g a b o i - a r ^ a v a s o J u g o s l o v a n i v o z i l i n e

J e k o t v I. e t a p i ; v g e n e r a l -P l a s m a j u j e na jbo l j š i J u -

^ i o v a n t r e n u t n o n a 64. m e s t u , p 0

g 0 l S l o v a n s k a e k i p a p a s e j e j J J ^ k n i l a z z a d n j e g a n a p r e d -

( f c i m e s t o - — v F l ° v d i v u

^ ^ g a r i j a ) s t a n a šahovskem

Drv r ^ U k a n d i d a t i n j i z a s v e t o v n o j V e « B t v o b i l i v I I I . k o l u o b e

^ O s l o v a n k i , 2 a r e v i č e v a

> —« i o vank i , N e d o l j k o v i č e v a i n •*«arevi

P o m a g a l a K e l l e r j e v o , d r u g a uspešni p r v a

n L ^ a t h o v o ; v v o d s t v u s t a V o l V n

i n R o o t e n s z 2,5 točke . — t 0 " ® ( i e , » 0 . 10. m a j a b o d o v P o r -

u h i t r o s t n e m o t o r n e d i r k e h ^ p P ^ ^ s t v o S l o v e n i j e z moči­jo D ? n ° ude l e žbo ; p r i j a v l j e n i h ijjfa, domač ih v o z a č e v , i z A v -t e t i f z a l i j e p a p r i čaku j e j o 30

l o v a l c

^EDSEDNIK ObLO KRANJ nANc P U H AR P O K R O V 1 -

V ^ J SVETOVNEGA PR-NSTVA V SPEEDVVAVU

h i k r F o n e < ? e l 3 f k j e p r e d s e d -h a r

b L o K r a n j , F r a n c P u ­hao' P r e v z e l p o k r o v i t e l j s t v o v e č - - h n ° i z m e d ] « t o š n j i h n a j -

s o r t n i h p r i r e d i t e v y sj^i J ^ J U — s v e t o v n i m c o n -

^ P r v e n s t v o m v s p e e d -W a ^ > k i b o 31. m a j a .

službovanja v t u j i n i z a p o t r e b e s v o j e g a g o s p o d i n j s t v a i n j i h u v o ­z i j o v državo o b p o v r a t k u s te službe. T e u g o d n o s t i p a se l a h k o poslužajo s a m o t i s t i j u g o s l o v a n s k i državl jani, k i s o b i l i premeščeni v t u j i n o i n so tam p r e j e m a l i p lačo ;

0 uoMa, k i j i h u v o z i j o z a s v o j e po t r ebe j u g o s l o v a n s k i d i j a k i i a študenti, k i študirajo v t u j i n i , p r a v t a k o t u d i d i j a k i i n štud«» t i , k i študirajo v J u g o s l a v i j i ;

£ v s i p r e d m e t i z a g o s p o d i n j s t v o dn o b l e k a t e r v s e o r o d j e , k i b o služilo z a o p r a v l j a n j e r e d n e g a po ­k l i c a i z s e l j e n c e m , k i s e z a s t a l n o vračajo v J u g o s l a v i j o ;

£ p r e d m e t i z a g o s p o d i n j s t v o oa o b l e k o l e r v s e o r o d j e , k i b o s l u ­ž i lo z a o p r a v l j a n j e r e d n e g a p o k l i ­c a t u j i m državljanom, k i se z a »tal­n o d o s e l i j o v J u g o s l a v i j o ;

£ o d l i k o v a n j a , m e d a l j e z r a z ­s tav , s p o m e n i c e , športne i n d r u ­ge tro fe je t e r p o d o b n e s t v a r i , k i j i h u v o z i j o a l i p r e j m e j o j u g o s l o ­v a n s k i državl jani i n kater « s o do ­b i l i d o m a a l i v t u j i n i ;

Q o r i g i n a l n a d e l a j u g o s l o v a n ­s k i h k i p a r j e v , s l i k a r j e v , k o m p o n i ­s t o v i n knj iževnikov, k i j i h l e - t i u v o z i j o T J u g o s l a v i j o ;

4 ) o r t o p e d s k a p o m a g a l a , k i j i h državl jani u v o z i j o a l i p r e j m e j o i z tuj ' ine z a o s e b n o u p o r a b o

Q k m e t i j s k i i n ž iv inorejski p r o ­i z vodu , (ki so uvoženi s poses t e v j u g o s l o v a n s k i h držav l janov v so ­s e d n j e m o b m e j n e m p a s u , k a k o r t u ­d i p r i r a s t e k i n o s t a l i p r o i z v o d i , d o b l j e n i o d živine, k i se zadržuj « n a p o l j s k i h d e l i h , n a paši a h n a p r e z i m o v a n i j n i

$ k r s t e z mrliči, žaTe s p e p e l o m z g o r e l i h t r u p e l s k u p n o z v e n c i , k i po tu j e j o a k r s t a m i a l i žarami.

R a z e n t e g a so c a r i n e p r o s t i .tuji državl jani j u g o s l o v a n s k e g a p o r e k l a i n j u g o s l o v a n s k i državl jani z b i ­val iščem v t u j i n i — e k o n o m s k i emigrantu ( i zse l j enc i ) , k i p r i d e j o v J u g o s l a v i j o n a o b i s k k s v o j i m s o ­r o d n i k o m , toda s a m o z a p redmete , k i j i h p r i n e s e j o o b tej priložnosti v državo i n ima j o s k u p n o v r e d n o s t na jveč 150.000 d i n a r j e v .

U r e d b a b o s t o p i l a v v e l j a v o 30 d n i p o o b j a v i v U r a d n e m l i s t u F L R J .

Z A K A J N O V A U R E D B A ?

Z a i z m e n j a v o I n d o p o l n i l o u r e d ­be o c a r i n s k i t a r i f i j e b i l o v eč r a z l o g o v . Prejšnja u r e d b a j e o m o ­gočila, d a n e k a t e r i državl jani z l o ­r a b l j a j o n o k a t e r e u g o d n o s t i . T e z l o ­r abe so p r i v e d l e d o tega , d a se je T a z v i l a n e d o v o l j e n a t r g o v i n a z a r a ­d i d o b a v l j a n j a t eh p r e d m e t o v . S t e m j e b i l i z v a j a n p r i t i s k n a do ­mače tržišče, povečan j e b i l n e ­d o v o l j e n i z v o z d i n a r j e v i n n a ta način s' labl ' jena n j e g o v a r e a l n a v r e d n o s t v t u j i n i .

Povečanje p r o i z v o d n j e z a široko potrošnjo, t a k o količinrsko k a k o r po a s a r t i m e n t u , omogoča v s a k e m u državl janu d a se o s k r b i s p o t r e b ­n i m b l a g o m v državi . Z d r u g e s t r a n i p a j e državl janom d a n a možnost, d a s v o j e d e v i z e p r i h r a ­n i j o i n d e v i z n e p r e j e m k e r e a l i z i ­r a j o p o t a k e m tečaju, k i j i m o m o ­goča, d a p r e j e t a d e n a r n a s r e d s t v a i z k o r i s t i j o u g o d n e j e z a n a b a v o b l a g a v državi .

S ito u r e d b o so u k i n j e n e dos e ­d a n j e u g o d n o s t i , i n s i c e r :

Q b r e z c a r i n s k i u v o z b l a g a v v r e d n o s t i d o 50.000 d i n a r j e v , k i g a u v o z i j o j u g o s l o v a n s k i državl jani ob p o v r a t k u i z tu j i n e , r a z e n b l a ­ga , k i g a u v o z i j o uslužbenci, kd 60 službovali v t u j i n i ,-

£ b r e z c a r i n s k i uvoz d a r i l n i h po ­šiljk v v r e d n o s t i d o 20.000 d i n a r ­j ev , e n k r a t v k o l e d a r s k e m t rome-sečju;

0 b r e z c a r i n s k i u v o z T a b l j e n i h p r e d m e t o v z a oblačenje, k i so b i l i p o s l a n i k o t d a r i l o i n

0 b r e z c a r i n s k i u v o z b l a g a , k i ga j u g o s l o v a n s k i državl jani p o d e ­d u j e j o .

D a b i se v s k l a d i i l a o b r e m e n i t e v z a u v o z t e l e v i z i j s k i h a p a r a t o v z o b r e m e n i t v i j o za u v o z T a d i o a p a r a -tov, j e b i l a z a t e l e v i z i j s k e a p a r a ­te p r e d v i d e n a i s t a s t o p n j a c a r i n e k o t z a r a d i o a p a r a t e (25 %). V r e d ­nos t (kot o s n o v a z a ca r in j en j e ) z a apara te d o 43 c m p r e m e r a z a s l o n a j e b i l a določena s 60.000 d i n a r j i , za t iste o d 43 d o 55 c m 90.000 d i ­n a r j e v i n z a apara t e p r e k o 55 c m 120.000 d i n a r j e v

Car ine prosto bo naslednje blago, k i ga državljani uvozijo aH prejmejo iz inozemstva :

meso in mesni izde lki v k o n -servah, konserv i rano in k o n ­denzirano mleko, polnomastno in polmastnu mleko v prahu, surovo maslo razni sir i , ja jca v prahu , ribe v konservah in ribji proizvodi , žito. m o k a vseh vrst, razni izdelki iz žita in m o ­ke, sveže in suho sadje, p rede la ­no sadje v hermetično zaprt ih sodih i n ostalo sadje, sadni so ­kov i , sveža in surova zelenjava, konnserv i rana in predelana ze ­lenjava, margar ina , mast, ostali nenavedeni pro izvod i za p r eh ra ­no, seme za setev, o l ivno olje, ostala rast l inska olja za p rehra ­no, zdrav i l a in dozirana z d r a v i ­la, fa rmacevtski preparati z zdravniškim receptom, pralno mi lo v t rdem stanju, traktorj i , pol jedelski stroji, orodje, usnje ­na al i tekst i lna obutev — po ­po lnoma al i le de loma (razen od kož repti l i j i n vodn ih živali), znanstvene in ostale knjige ter brošure, rcv j jc i n časopisi ter note.

Z . J . Železniki

V P R A Š A N J E : N a t r a v n i k i n n j i v o v a m p r i t e k a v o d a i z KOisednjega zeml j i šča , l a s t F . C . D e l a s e vam škoda i n to ž(,- nad 30 l e t ; to j e od časa, k o s t e k u p i l i o m e n j e n o z e m ­ljišče. Z a n i m a v a e , a l i s t e še up rav i č en i zahtevat i o d s o s e d a , n a j u k r e n e v s e p o t r e b n o , d a s e v a m v pr ihodnja n e b o v e č d e l a l a škoda.

O D G O V O R : K e r pr i teka voda na vaše zemljišče že več kot 30 let, to je že preden ste kup i l i zemljišče, je po splošno ve l javn ih predpis ih vaš zahtevek zastaral .

B . A . Boh in j

V P R A Š A N J E : S t e p a s e s t n i k s r e d n j e v e l i k e g a p o s e s t v a , s i n v a m j e p a d e l 1942. l e t a v B e g u n j a h i n s e d a j i m a t e p r i s e b i nečaka, k i b i g a r a d i p o s v o j i l i t e r m u izročili p o s e ­s t v o . N e č a k j e s t a r 24 l e t i n v a s z a n i m a , če lahko istega p o s v o j i t e i n n a k a k način b i i z roč i l i p o s e s t v o .

O D G O V O R : N a podlagi zakona o posvoj itvi (Uradni list F L R J , št. 30/47) se sme posvojit i samo mladoletna oseba. Posvoj i t i pa more le l ist i , k i je vsaj 18 let starejši od posvojenca. Z a posvojitev mladoletne osebe, starejše od 10 let je potrebna tudi njegova soglasnost. Z a posvo j i ­tev je potrebna pr ivo l i tev posvojenčevih staršev oziroma njegovega oskrbn ika . Posvo j i l i ni mogoče sorodnika v ravn i vrsti in tudi ne brata a l i sestro. Sk rbn ik ne more posvoj i l i svojega oskrbovanca , dokler n i odvezan skrb ­niških dolžnosti.

V vašem p r imeru je nečak polnoleten in ira ne morete posvoj it i . G l ede vaše želje, da bi m u izročili posestvo, v a m pojasnimo, da m u istega lahko izročite na podiagi dar i lne pogodbe ali pa ga postavite v testamenlu /a glav­nega dediča, pr i tem upoštevajoč zakonite dediče.

K . J . Tržiž V P R A Š A N J E : I m a t e n e z a k o n s k e g a o t r o k a s P . M . O č e

n e z a k o n s k e g a o t r o k a n i p r i z n a l o č e t ovs t va . Z a n i m a v a s , a l i i m a t e š e p r a v i c o tož i t i n a u g o t o v i t e v o č e t o vs t va , k e r j e s e d a j o t r o k s t a r št ir i l e t a o z i r o m a , k d a j t a p r a v i c a z a ­s t a r a , s

O D G O V O R : N a podlagi zakona o spremembi i n dopo l ­n i tv i temeljnega zakona o razmer ju med slarši in otroki (Uradni list F L R J , št. 53/56) i m a prav ico vložiti tožbo mat i v o t rokovem imenu zaradi ugotovitve očetovstva do neza ­konskega otroka, dok ler izvršuje roditel jske prav ice oz i ­r oma skrbn ik s pr ivo l jen jem skrbniškega organa, otrok pa v petih lef.ih po svoji polnoletnosti .

V vašem p r ime ru imate p rav ico tožiti očeta nezakon ­skega otroka za pr iznanje očetovstva.

V Z N A M E N J U D E Ž N I K O V K a l fe p o v e d a l O č a i s K r a n a

Th *n ali dva po prvomajskih * r praznikih sem srečal stare­

ga upokojenca Boštjana. Čeprav mi ni bilo mnogo do pomenka, sem vseeno navezal z njim razgo­vor. Nadejal sem se, da mi bo postregel s kakšno novo jezikov­no cvetko. Možakar namreč silno rad vpleta v govor tujke, ki pa jih največkrat tako popači, da so komajda razumljive.

»No, Boštjan,* sem previdno začel. »Kaj pa ste počeli med prazniki? Nič vas ni bilo na spre­gled.*

»Kaj sem počel?* se je namrd­nil. »Tri dni sem bil *fajhten».*

»Pa ne da bi tri dni popivali?* »Kje neki,* je povzel in pome-

žikal v sonce. »Od dežja sem bil *fajhten». Doma nisem strpel, dežnika pa tudi nisem imel. Pre­klicano vreme! Med prazniki dež, zdaj pa... Človek bi se zgrizel od jeze. Takšno skakanje iz eks­trakta v ekstrakt!*

Možakar je hotel reči iz ekstre­ma v ekstrem, pa mu je spodrs­nilo.

Če bi anketirali ljudi o tem, kaj so počeli med prazniki, bi bili odgovori večji del silno nezani­mivi.

Postelja... gostilna... kino.. • kavarna... — Tako v Kranju kot drugod.

Bilo je v nedeljo. Prazniki so se nagnili h koncu. Zaneslo me je v Mestno slaščičarno. Sedel sem v kot in opazoval zdolgočasene obraze Kranjčanov.

Vrata v slaščičarno so se počasi odprla in med podboji sem zagle­dal Očeta s Krana. Strmo je po­gledal v strop in zadovoljno pri­kimal. Menda se je hotel prepri­čati, če morda tudi tukaj v loka­lu ne dežuje. Potlej je sedel k moji mizi.

»No, Očka, kako ste preživeli praznike?* me je zanimalo.

»A, koko sem praznike preživu? Preklev, ne pa preživu! No ja — se prav — praznkov ne, am­pak vreme. Z mojmo kolegarjem sva bla zmenena, de bova te dni oblezla vse tiste kuceljne, po kte rih smo včasih švabe gonil, al pa oni nas, če nam je menečjona

zmankal. Cev teden sva hodiva od štacune do štacune, pa nakup-vava ferflegengo, tako de se je rajtam povsod poznav, kjer sva sva ven — štacun pa nama. Na, mašina, poj pa tale vreme. Vsak dan sva djava: »No, pa juter. Ra­dio prav, de bo bol.* — Ja, a si kej kač vidu! Sej je bvo, ja! Sem pa tje je vrgu sonce svoj plajš čez Kranj, glih za tolk ca j ta, de so bli ruksak na hrbte. Komej sva pa pršla na cesto, se je že spet usul. Košte imava zdej dost, de bova lahko cel teden prežvekvala, sevede, kar se še ni pojerderbal. Še bol se mi pa smiljo okolški birtje, ki so cev teden kar na de-rah pjačo pa mesovje skup vlačil.

Ja mašina, za vse pa le ni bvo svab. Kranske štarije so imele te tri dni zvate ca j te. Povsod je bvo tak, kot na mravljiš. V Mesten slaščičaren so si ljudje od jutra do večera kar kluko podajal, ta­ko de sem že djav sam prekc seb, ko sem v en kot stisnen svojo *afriko» srkal: *Le škoda, de ni več ta navada, kot je bva včaseb pri mrličeh, de je eden pri vratih sedu in cev cajt pravu: Bohlo-» c/ . . . bohlonej!»

No vidte, pa vse to samo za­radi teh zmešanih napovd. Vča­sih sem samo na turn na zvezdo pogledal, pa na dim od raufenka v *Gumic», pa sem koj za vreme vedu. Zdej ko tud to ni več gvišen, sem pa ujel enga čomo-rada. No ja, vi pravte, močerada. Pa ga im.im doma v enmo glaž zaprtga. V sredo, ko sem napovd poslušov, de bo bol, sem pa za­radi gvišnost vole, še čomorada v gvaš porukov. Se je pa samo prov leno pretegnil, pa H nebesa pogledal, ta lev oko trikrat okol in okol zasukov, s ta desenmo pa zamižov.

*Hudič te zastop,* sem djav. *Čak me bcštia! Če že nočeš lep-ga vremena narest, boš pa vsaj močen šnops naredu...»

Potlej sem ga pa potunkov u tisto kad, ki imam naštimano za šnops.*

O tem in onem sva tokrat še govorila. Ker pa sem bil preveč radoveden, je nenadoma obmolk­nil in dejal: »De me ne bote spet u cajtnge djal, koker zmerej, ke-der govoreva!*

Potlej pa nisem ne črne ne bele več spravil iz njega.

No, pa je deževni pomenek pri kraju. A'ikar ne bodini: tako čmog cdi. Morda b »do p.i pri­hodnji prvomajski prazn'. i bol} naklonjeni tistim, ki ljubio sonč­no vreme. S. Š.

Zanes l j iva »vstopnica«

Ž I G N A M E S T O V S T O P N I C Sfcoro vsaka švedska vas ima l judske domove, v ka(er?h so

razne pr i reditve , med nj imi seveda tudi plesne. Prav rado r a sc d o g a j a , da je v plesni dvoran i več l judi , kot je bilo prodanih vstopnic. Udeleženci, s pretvezo, da se gredo osveži^, hodijo na presto, tam pa svo j im pri jatel jem oddajajo svoje vs 'onnice . V nekem takem društvenem domu so prišli tem neprav i lnost im na s'cđ. Tako j so podvzel i ukrepe. V s a k e m u udeležencu vtisnejo pri vhodu na roko pečat nevidne barve, k i pa je čitljiv pr i u l t rav io letnih žarkih in izgine že v 24 urah. Suml j i ve u l e ' e -žence na ta način lahko vsak h ip s posebno pr ipravo odkrijejo in odslove.

K a k š m i » t e n a J a v n i h p r i r e d i t v a h ? P R V A G O B A

Med skrajno vljudostjo in neotesanostjo obstoja še cela vrsta stopenj

D d g O V o r i t e iskreno n a teh petnajst vp rašan j i n i z v e ­d e l i b o s t e , če z n a l e ž i v e t i v družb i , g l eda l i šču , k i n u . n a j a v n i h p r i r e d i t v a h Itd.

1. M e n i t e , d a j e n o r m a l n o , če č l o v e k d a a l i n e obdrž i v k i n u k l o b u k n a g l a v i , č e j e z e l o p r e h l a j e n ?

2. A l i m i s l i t e , d a so m l a d i l j u d j e , č e s o o b j e m a j o v k i n u , n o v z g o j e n i ?

3. A l i k d a j p o s t a v i t e n<»ge n a sedež s v o j e g a soseda, k e r v a m j e t a k p o ­ložaj u d o b e n ?

4. A l i «<• v a m z d i n e u m n o p r e p u s t i t i m e s t o v d o l g i v r s t i p r e d b l a g a j n o k i n a stare jš i o s e b i ?

5. S e v a m z d e smešni m l a d i l j u d j e , k i se v k i n u n a da l eč g l a s n o p o z d r a v ­l j a j o ?

6. A l i rečete v s a k i osebi »oprostite!«, če m o r a z a r a d i v a s v s t a t i c e l a v r s t a ?

7. A l i s e d i t e n a v a š e m sedežu t a k o , d a s o s e d , k i j e z a v a m i , l a h k o v i d i ?

8. A l i s t e ž e k d a j v g l eda l i šču ž v i ž ga l i ? 9. M e n i t e , d a i e n o r m a l n o , d a v času

p r e d s t a v e o b j a s n j u j e t e svojemu s o ­s e d u s t v a r i , k i j i h o d i g r a l c e v n i d o b r o s l išal?

10. A l i o p o z o r i t e v k i n u a l i v g leda l i šču t i s t e , k i g o v o r e v vaš i b l i ž in i?

11. A l i p r e n e h a t e o d p i r a t i v r e č i c o z a b o n b o n e , če p r e v e č šumi?

12. A l i v r ž e t e p a p i r o d b o n b o n o v n a t l a ?

13. A l i v e d n o p o t r e b u j e t e o b a n a s l o n a , d a po l o ž i t e n a n j u r o k e ?

14. 'Ce o p a z i t e , r e c i m o , i z g u b l j e n o r o ­k a v i c o , a l i j o odnesete t a k o j k v r a ­t a r j u a l i b laga jn ičanki?

15. A l i s t e s e ž e k d a j isrprli z v r a t a r j e m , če s t e prtšh p o p n e e t k u predstavef

V s a k o k r a t d o d a j t e e n o točko , če s t e o d g o v o r i l i da n a n a s l e d n j a vp rašan ja : 2., 5., 6., 7., 11., 14.

P r a v t a k o , č o s t e o d g o v o r i l i ne n a : 1., 3.. 4., 8.. 9., 10., 12., 13., 15.

C e i m a t e v e č k o t 10 točk, j e v a š e obnašan je v d r u ­ž a b n e m ž i v l j en ju p o v s e m p r a v i l n o . V e d n o spoš tu j e t e p r a ­v i c e i n s v o b o d o d r u g i h . P a z i t e , d a ne b o s t e p o s t a l i b l a g a ž r t e v o n i h , k i s o d o v a s b r e z o b z i r n i .

C e i m a t e 5 d o 10 točk p o m e n i , d a ste takšni k o t » v s i d r u g i « . Vaša v l j u d n o s t , z a v i s i o d p r i l i k e . P r i z n a j t e s i s a m i : n e obnašate s o n a j b o l j e , k a d a r v a s n ihče n e v i d i i n n e m o r e o v a s ničesar s o d i t i .

C e i m a t e m a n j k a k o r 5 točk. p a p o m e n i , d a j e vaš e obnašan je v d ružb i n a z e l o n i z k i s t o p n j i . C e to d e l a t e h o t e , s e d o b r o i zpraša j te , č e i m a t e z a t a k o p o č e t j e u p r a ­v i č e n o r a z l o g e . C e j e t o n e h o t e , s e b o s t e v e r j e t n o s p r e m e ­n i l i , k o v a m b o d o v a s e l a s t n o s t i o d k r i l e t e v r s t i c e .

V J

Največja znanstvena odkritja zadnjih

dvajsetih let Več ina n a s s o d o b n i k o v s e k o ­

m a j z a v e d a , kakšne o g r o m n e k o ­r a k e j " n a p r a v i l i z n a n o s t v z a d ­n j i h d v a j s e t i h l e t i h . T u n a v a j a ­m o n e k a j na jpomembne j š ih z n a n s t v e n i h dos e žkov , k i s o s p r e m e n i l i naše ž i v l j e n j e b o l j k o t k a t e r a k o l i d o b a d o s l e j .

Sa lkovo cepivo p r o t i otroški p a r a l i z i j e n e d v o m n o e n a i z m e d najvaŽnejSih z n a n s t v e n i h p r i d o ­b i t e v našega časa. L e t a 1955 so

r A N E K D O T E

D a b i ž e v t e m času šel v g o z d p o g o b e , se v e r j e t n o nihče n e d o m i s l i . Z a g o b a r j e začne sezona n a v a d n o š e l e k o n e c m a j a a l i v začetku j u n i j a . F r a n c Pušur \? B o b o v k a v K r a n j u p a j e i m e l z a l e tošn je p r v o m a j s k e p r a z n i k e n e v s a k d a n j o srečo — n a s p r e ­h o d u s k o z i U d e n boršt j e z a g l e ­d a l p r e c e j v e l i k e g a ju r čka , se­veda g a j e t u d i o d t r g a l , saj se m u k a j t a k e g a še n i p r i p ' l i l o . č e p r a v j e že v r s t o let navdušen g o b a r .

V i r t u o z n a k l a v i r j u , Artur Rufbinsteln, k i o b v l a d a o s e m j e z i k o v i n v v.soh z e l o r a d g o v o r i in. m n o g o g o v o r i , p r i ­p o v e d u j e o s o b i , d a se g a j e p r e d n e k a j m e s e c i l o t i l a tr­dovratna h r i p a v o s t . Časopis i s o p r a v t e d a j p i s a l i m n o g o o t e m , d a j e r a k v z v e z i s k a j e n j e m . Od loč i l s e i e , d a gr-j k s p e c i a l i s t u z a b o l e z n i v g r l u . » M e d p o l u r e t r a j a ­j o č o preiskavo s e m poskušal r a z b r a t i s o d b o n a n j e g o v e m ob ra zu , « p r i p o v e d u j e R u b i n -s t e im , » a j e b i l n e p r e d i r e n . Naroč i l m i j e , n a j n a s l e d n j i d a n z o p e t p r i d e m . K o s o m o d h a j a l , s e m b i l n a moč z a ­s k r b l j e n . T i s t o noč n i s e m m o ­g e l spa t i . «

N a s l e d n j i d a n j o t r a j a l a p r e i s k a v a .spet d o l g o i n

z d r a v n i k j e s p e t Skrivnostno molčat,

» G o s p o d d o k t o r , « j e v z k l i k ­n i l n a p o s l e d R u b i n s t e i n , » k a r p o v e j t e m i p o p r a v i c i , l a h k o b o m p r e n e s e l . Ž i v e l s o m l e p o i n v i z o b i l j u . K a j m i je?*

Z d r a v n i k j e o d g o v o r i l : » P r e v e č g o v o r i t e . «

R O S S I N I O Ž I V L J E N J U

O t e m v e l i k e m u m e t n i k u , s k l a d a t e l j u i n m o j s t r u k o ­mična o p e r e p r i p o v e d u j e j o m a r s i k a j z a n i m i v e g a . N e k o č j o d e j a l : » Ž e l o d e c j e t is t i m a ­e s t r o , k i d i r i g i r a o r k e s t r u naših s t r a s t i . J e s t i , l j u b i t i , p e t i p r e b a v l j a t i h r a n o , t o s o štir i d e j a n j a k o m i č n e o p o r e , k i s e i m e n u j e ž i v l j en j e ! «

začol i množ i čna c e p l j e n j a i n ^ j e k a z a l o , d a j o b i t k a proti P*" r a l i z i d o b l j e n a . T e g a l e t a je w° z a p o l o v i c o m a n i o b o l e n j kaKO v povpreč ju o d 1950 d o 1954. le*8'

Ha ' ov teleskop. AstronortiiP p o m n i m n o g o d ramat i čn ih n a j d b , e n a i z m e d n a j i m e n i r n ^ ' ših j e p r a v g o t o v o H a l o v tel^ s k o p , na j v eč j i o d b o j n i telesk°P n a s v o t u . S p e t m e f c n s k i m odboj' n i m o g l e d a l o m l a h k o v i d i n U 1 1 ' j a r d e s v e t l o b n i h l e t da leč . P*] s t a v i l i s o g a 1948. l e t a na i0^ P a l o m a r v Z D A .

Te lev iz i j a . N a č e l o televizije & d o g n a l i ž e 1884. l e t a , ikona<jk°P ( t e l e v i z i j s k a c e v z z a s l o n o m ) P a

so, iznašl i k m a l u p o p r v i sve tog ' n i v o j n i . V z l i c t e m u s o se začel p r v e r e d n o o d d a j e šo le 1939. le*8. D a n d a n e s j e t e l e v i z i j a p o s v e t

že s i l n o razš i r j ena .

Radar. N e m a r a j e r a d a r n a J ' p o m e m b n e j š a z n a n s t v e n a i 7 - n a ^ ' b a v o j n e g a časa. O m o g o č a ' a

j a m i n l e t a l o m » v i d e t i « v tefl"1' V m i r u omogoča v a r n o p l n v r

t e r l e t e n j e v noči i n m e g l i .

Po lp revodn ik i . I z u m i l i so l e t a 1948. O p r a v l j a j o l a h k o s k ° ^ v s e n a l o g e e l e k t r o n k i n r a Z ^ t e g a p o r a b i j o m e d d e l o v a n j ^ s i l n o m a l o e n e r g i j e i n so %e

m a j h n i . . D D T in druga sredstva P r ° l

mrčesu. D D T s o iznašl i že 1*7 1874, a j e z a s l o v e l šo le l o t a 1041.

Ž r e b j e o d l o č i l V torek popoldan je bilo v ured­

ništvu »Glasa Gorenjske« javno žrebanje nagradne križanke, k i je bila objavljena v slavnostni števil­k i ob 40-letnici KPJ . Med 200 re­šitvami, k i lih ]e uredništvo pre­jelo do napovedanega roka, je treh določil nasledit)e nagrajence:

1. nagrado — 2000 din: Anica Zagožen, knjigarna »Simon Jenko«, Kranj I 2. do 4. nagrado — 1000 di­narjev: Justin Ivanka, knjigarna »Simon Jenko«, Kranj; V inko Pav­lin, Ljubljana, Hrenova 4; Dacar MeHhlor, Grad 224, Bled; 5. do 14. nagrado — 500 din: Mirko Der-lirak, Ul ica Tatjane Od rove 0, Kranj; Lado Stražnik, C. na K la ­nec 18, Kranj; Mojca Korbar, Krami], Cankarjeva 5; Iztok P uric, Kranj, Stara cesta 8; Marjeta Pire,

Župančičeva 5, Kranj; Marija Bo­hinc, Trboje 2 p. Smlednik; Rudi G6tz, v. p. 6537/2 Tltograd; Julka Kos, Kranj, S k r l o v e c 2; Heda Šo­lar, Kaj 11 hova 14; Janez Cebašek, Voklo 31 p. Šenčur.

Nagrajenci Iz Kranja in bližnje okolice lahko dvignejo nagrade od 11. maja dalje v uredništvu, osta­lim pa bomo nagrade poslali po polti.

P R A V I L N A REŠITEV

Vodoravno: 1. Z v e z a k o m u n i s t o v , 14. O v e n , 15, Vuikova i r , 16. eter , 18. bots, 19. nemora i l en , 21. ona, 22. ah , 23. Po, 24. paž, 25. as, 27. as, 28. n a v a d a , 30. A p a t i n , 33. d a ­v i , 34. o te ta , 36. o v e s , 38. set, 39. ce, 41. i t i , 42. F / K / N , 43. tU , 45. S l o v a n i , 48. p r i g o d a , 50. so , 51. A n g o r e c , 52. o d , 53. trs, 55. Ado,

k o j e z a t r l e p i d e m i j o t i f u s a o s v o b o j e n e m N e a p l j u . P o v " s o g a n a v e l i k o zače l i u p o f 3

l j a t i v k m e t i j s t v u . K m a l u s® ff m u pr id ruž i l a še d r u g a P r o t

mrčesna s r e d s t v a — B H C , ^ o t [ d a n , T E P P , t o k s a f a n i n s r e d s * * p r o t i p l e v e l u . V p o l j e d e l s t v u j e zače la k e m i j s k a r e v o l u c i i 3 ;

Čudežna z d r a v i l a . P r v i an t i ^

ni

0

57. K r o p a , 58. o r i s i , 60. Ina , 61. o j « , 63. A n a , 65. o n , 67. p a r a d e n , 71. »1, 72. rart, 74. k o l o , 75. O m a n , 76. epa , 77. A v a r , 79. r i , 81. u k , 82. E d e n , 83. norec , 85. "kot, 87. o v i r a , 88. Z a g r e b , L j u b l j a n a .

Navp ično : 1. Z v o h , 2. ves , 3. en , 4. ave , 5. K u m , 6. o k o p a t i , 7. mo ­ra , 8. uvažati , 9. N A L , 10. IRE , 11. te, 12. O t o , 13. v e n a , 14. o b a d , 17. raisa, 19. n o v i c a , 20. nagoni , 23. pav , 26. s i v , 28. n a t o , 29. do , 31. pa , 32. meto, 33. dieio, 35. E t i o p i ­j a , 37. S i d o , 38. S S S R , 40. ena , 42. f/ik/irc, 44. Lado , 46. V e r o n a , 47. Imn, 48. p es , 49. G o d i n a , 53. t r i , 54. Spa , 55. ara, 56. o s a , 59. k o ­ran , 61. o r o , 62. Edo , 64. silama, 66. n a v o z , 67. p o r , 68. a l i , 69. e m u , 70. n a k , 71. o p e r a , 73. taira, 76. e d i n , 78. r o g , 80. b o j , 82. E v a , 84. C R , 85. K L , 86. tu , 87. o j .

t i k p e n i c i l i n s o o d k r i l i ž« 1928, i n d u s t r i j s k o p a so ga

let* za­

če l i i z d e l o v a t i še l e 15 l e t ka6»$ j e . P o v o j n i s o s e m u p r i d n ' 7 ^ s t r e p t o m i c i n , k l o r o m i c i n , a u l > a

m i c i n , t e r a m i c i n i n d r u g i - " z d r a v i l a i z raz l i čn ih p l e s n i i* uspešno un i ču j e j o m n o g e b ° ž enske i n kužne k l i c e . .a

A t o m s k a energija. N a j v " * ! z n a n s t v e n i d o s e ž e k z a d n j i h f*v

d e s e t l e t i j j e n e d v o m n o s i l e n n/" p r e d e k n a področ ju a t om-e n e r g i j e . A t o m j e p o s t a l 6 * 3 ^ k i v l a d a n a d ž i v l j e n j e m n a š e » p l a n e t a . .

N i h č e n e v e , k a j n a m še P . n e s e p r i h o d n o s t . N i p a da>„ d o b a , k o b o m o p r e m a g a l i " l e z n i — t e l e s n e i n duševne , j p o d a l i v v s e m i r j e i n m o r d a f f i reš i l i u g a n k o ž i v l j en ja .

ROMAN 11. del

2 5

Mirni Malenšek Konic

Dominik se je očitno rogal in Pav lu je bi lo znova, kot da je deček, k i ga je oče nabi l zaradi majhne nerod­nost i . Pričakoval je, da se bo star i zguz i l vase, kakor h i t ro m u bo omenil dekle, on pa se je posmehoval. Bi lo je, kako r da je neranl j iv — nikjer m u ne moreš do ži­vega! V tej Pavlovi zavesti je b i l konec občudovanja, toda moral se m u je postavit i po robu, moral ga je premagati . Zato je r eke l :

»Pusti V ido pr i m i r u ! Oba je ne moreva imeti!« »Oba?« je široko z ini l Dominik. »Nisem vedel, da ho­

češ imet i priležnico, ko se vendar ženiš!« Zdaj je s in nenadoma pobesnel. Domin ik je ostrmel ,

ko je v idel , kako so mu oči potemnele in skoro nato ga je Pavle zgrabi l za vrat. K ra t ek trenutek osuplost i , potem je Domin ik s svo j imi žilavimi rokami s t isn i l sinove roke v zapestju in fanta pahni l daleč od sebe. Pavle je pobledel — v tem t r enutku se je zdel Domin iku neznansko mlad in malone otročji — in mu zabrus i l :

»Ti bi človeka še v zločin zapeljal — ostudni starec!« Domin ik je molče stopi l k njemu in vzdigni l roko.

Preden je Pavle utegni l odskočiti, ga je zapekel na l icu udarec in nato še eden. Oče je mlel s čeljustmi, na l i c ih so se mu pokazale značilne rdeče lise.

»Dovolj imaš,« je zamrmra l in prekrižal roke na hrb tu . »Sramota, da te moram strahovat i kot pobalina! M is l i l sem, da si bolj pameten. Zapomni s i : če t i to n i dovolj , te bom pr i je l še drugače! Preveč sem t i popuščal, poslej bo pa drugače,« Nato se je obrni l in odšel izpred vigenca prot i skladišču, kakor bi se ne bi lo nič zgodilo.

Pavle je pol zbegan pol sovražno s t rme l za n j im. Odkar je odrastel šoli, ni oče več položil roke nanj , zdaj

pa . . . In n i t i na um mu n i prišlo, da bi bi l zaradi nedel j ­skega početja v zadregi ! Kakšen človek je to?

Zvečer Domin ika n i bilo doma. Čeprav je pretepel sina kot otroka, je čutil potrebo, da poplakne žolč, k i se je n a ­b ira l v njem in je odšel k Ja rmu . Večerjali so Ana , Pavle in V ida sami. Po večerji je V ida odnesla posodo in se ni vrn i la , Pavle in Ana pa sta obsedela v zgornj i hiši. Ana je po svoj i navadi plet la, s in pa je bra l časnik. P r i l i ka se mu je zdela kot nalašč, da bi se porazgovori l z njo.

»Kaj bi rek la , če bi se oženil?« je vprašal nenadoma. Ana n i n i t i pogledala od pletenja, samo malomarno je

pr ik ima la . Tako pogosto so govori l i o Pav lov i ženitvi, da j i je bi lo že vseeno, kdaj se oženi. Komaj na dnu duše jo je rahlo zabolela mise l , da se bo morala umakn i t i mladi in j i prepust i t i gospodinjstvo. S tem je bila zvezana zavest, da je že zarse stara in da se njeno življenje bliža koncu, da je že zares stara in da se njeno življenje bliža koncu, izgubi la sina in z n j im vse, kar jo je to l iko let vezalo na življenje, toda v to nekako n i mogla ver jet i . Pavle bo zmeraj ostal njen — njen s in.

»Kar z očetom se zmeni,« je rek la . »Z n j im se ne bom meni l . S teboj moram govorit i .

Stvar je ta, da ne bom vzel Hele.« Zdaj je Ana le odložila pletenje. »Kaj pa to pomeni?«

je vprašala in zaskrbl jeno gledala sina. »Mislim, da Hela ne bo preveč žalovala, če me ne do­

bi,« je zamišljeno rekel Pavle. »Govoril sem z njo — zelo pametna je in ni j i dosti do mene. Vze l bom Vido.«

»Ali našo?« »Čigavo pa?« Pavle je opazoval mater — ni se m u zdela tako prese­

nečena, kot je pričakoval. Na njenem starem, pa še zmeraj p r ikupnem obrazu je bila komaj senca neke zavzetost i . Bi lo je, kot da občuti olajšanje ob mis l i , da se s Pavlovo ženitvijo v hiši ne bo nič spremenilo. Ne da bi mnogo premišljala, je i z rek la edino skrb , k i je naglo vzk l i la v n je j :

»Kaj bo rekel oče? Vide ne more.«

»Vide ne more, saj.« Pavle se je zasmejal , da ga I Ana prestrašeno pogledala. »Nisem ga nameraval vpra§ a

za svet. Saj imam že leta.« »Dote ne bo imela. To m u ne bo všeč.« »Oče tud i n i nič prinesel k hiši!« ^ »Čisto tako n i bilo,« je k ro tko odvrni la Ana . » P l a C

je dolgove, zelo se je mučil. Brez njega bi bi la hiša nem a

prodana. Str ic F i l i p je imel namen, da bi jo prodal Gl° bočniku.«

Pavle se je prizanesl j ivo smehl ja l . Dobro se je sp° min ja l , da mat i n i zmeraj tako sprav l j ivo govorila o ° č e t . a

Leta so jo umi r i l a . Unesla se je kot voda, k i se vsa d M in razburkana požene iz višavja, k o pa se izl i je v niŽ»j| samo še čaka, kdaj bo njen tek končan. Gledal je n j e n

žilnate roke, prekr i te s s tarostn imi pegami in njene ble* j mile oči in ganilo ga je. P r imakn i l se je k njej in U J njeno desnico v svojo široko dlan. , ''k

»Mama,« je reke l , »če boš t i z menoj, se očeta ^ ne boj im. P ro t i tvo j i vol j i pa bi se ne m o g e l . . . res mis l 1 " da ne. A t i m i pač ne boš branila?«

»Jaz ne,« je rekla . Gladi la je njegovo močno, Šir°K. roko. K a k o r brez m i s l i je drsela s svojo levico po n J e J

:

bit' Bi la sta s i tako b l i zu, kakor že leta in leta ne. More n iko l i več od takrat , ko je Pavle prišel iz gimnazije " stopil v vigence.

»Pri tej hiši je bilo ve l iko nesreče, kar preveč,« ' rek la zamišljeno. »Mogla bi t i pripovedovati o svoJ e

očetu in mater i , k i sta se mučila drug zraven d rug e 9 ' čeprav sta bila vsak zase dobra človeka, A l i pa tvoj S l ^ Aleš . . . u m r l je, ravno ko bi se b i l mora l oženiti. j o sebi bi t i lahko ve l iko povedala. T ik preden si t i p r , f ; .| na svet, smo živeli malone revno. Tvoj oče je u S t v a

! a

blagostanje v hiši. K l j ub temu pa sem včasih zav id 3

kovaškim ženam in bi bila rada menjala z n j im i . Naj 1 ^ sem bila nespametna, kaj hočeš?« A n a se je t iho, mlad° ; 5

no vznemir jeno zasmejala. »To in ono je bilo, česar veš in predolgo bi trajalo, če bi t i hotela vse pove d a t l '