MATERIALNA KULTURA MATERIAL CULTURE Strokovno-izbirni predmet

ECTS krediti

Letnik Semester Kontaktne ure

Predavanja Vaje Seminar Ostale oblike

3 1. ali 2. 1. – 3. 30 30

Posebnosti Izbirna predavanja. Jezik Slovenski ali angleški. Cilji in predmetno specifi�ne kompetence Predmet seznanja študente/študentke s pomembnim segmentom etnološkega in antropološkega preu�evanja, ki je bil do prve polovice 20. stoletja predvsem domena antropologije in etnologije v muzejih. Vodi k zavedanju, da v materialno kulturo ne sodijo le predmeti in artefakti, temve� se v njih zrcalijo �lovekovi družbeni odnosi in odnosi do okolja. Predmet uvaja študente in študentke v etnografsko preu�evanje materialne kulture, od orodij in družbene produkcije do predmetov vsakdanje rabe in umetniških artefaktov ter sodobne potrošnje. Posebno pozornost posve�a simboli�nosti sodobnih artefaktov, dotika pa se tudi izkušenj arheološkega preu�evanja materialnih ostalin preteklih družb. Pri tem prikaže nujnost multidisciplinarnega pristopa pri preu�evanju materialne kuture. Glavni cilj predmeta je razvijanje kriti�nega razumevanja rabe vsakdanjih predmetov in seznanitev z metodami za njihovo preu�evanje. Predmet razvija znanje in veš�ine, potrebne za strokovno in raziskovalno delo v muzejih ter za dokumentiranje, varovanje in ohranjanje premi�ne kuturne dediš�ine. Razvija zmožnosti kriti�nega in celostnega razmišljanja ter vrednotenja in interpretiranja materialne kulture. Opis vsebine Kratka zgodovina preu�evanja materialne kulture od njegovih prvih za�etkov v Veliki Britaniji 19. stoletja. Preu�evanje materialne kulture kot osrednji raziskovalni program zgodnje britanski antropologije. Povezava med raziskovanim delom in muzeji kot prostorom, v katerem se je antropologija predstavljala javnosti. Preu�evanje mode, obla�ilne kulture, prehrane, notranje opreme, orodij, igre in igra�, športa, zabave in okrasja. Tehni�na dediš�ina in razvoj civilizacije, stroji, promet, kibernetika in informatika. Materialna kultura in kriti�ne teorije materialne kulture od 70. let 20. stoletja dalje. Zbirateljstvo, tezavriranje kot materialna praksa in epistemološki modela kopi�enja in organiziranja znanja. Trgovina, kritika potrošnje in potrošniške družbe. Materialna kultura in muzejske zbirke: premi�na in nepremi�na kulturna dediš�ina; predmeti kot simbol in simulaker; muzeološka teorija in kriti�na analiza teorije in prakse selekcioniranja, tezavriranja in varovanja muzejskih predmetov. Muzejski (etnološki-antropološki) predmet, dokumentacija, vodenje zbirk, poznavanje tehnik in na�inov ohranjanja in hranjenja muzejskega gradiva.

Temeljna literatura 1. Appadurai, Arjun, ur., 1997 (1986), The Social Life of Things: Commodities in Cultural Perspective. Cambridge University Press. 2. Baudrillard, Jean, 1999, Simulaker in simulacija. Popoln zlo�in. Ljubljana: ŠOU, Študentska založba (Koda). 3. Belk, Russel W., 1995, Collecting in a Consumer Society. London in New York: Routledge. 4. Braudel, Fernand, 1991 (1979), Strukture vsakdanjega življenja: Materialna civilizacija, ekonomija in kapitalizem. 1. in 2. del. Ljubljana: ŠKUC in Znanstveni inštitut Filozfske fakultete. 5. Kuchler, Susanne in Daniel Miller, ur., 2005, Clothing as Material Culture. Oxford in New York: Berg. 6. Miller, Daniel, 1994, 'Artefacts and the Meaning of Things.' V: Companion Encyclopedia of Anthropology. Tim Ingold, ur. London in New York: Routledge, str. 396-. 7. Miller, Daniel, 1998, Material Cultures: Why Some Things Matter. London: UCL Press. 8. Pearce, Susan M., ur., 1997, Experiencing Material Culture in the Western World. London: Leicester University Press. 9. Roche, Daniel, 1997, A History of Everday Things: The Birth of Consumption in France, 1600- 1800. Cambridge: Cambridge University Press. 10. Walsh, Kevin, 1992, The Representation of the Past: Museums and Heritage in Postmodern World. London in New York: Routledge. Predvideni študijski dosežki Znanje in razumevanje Prepoznavanje in razumevanje pomena materialne kulture v vsakdanjem življenju v preteklosti in danes ter poznavanje teorij in prakse multidisciplinarnega preu�evanja materialne kulture. Uporaba tega znanja v muzeologiji in sodobnih muzejih. Uporaba Usposobljenost za terensko in kabinetno, raziskovalno in aplikativno ter razvojno delo na podro�ju materialne kulture, ne le na podro�ju varovanja dediš�ine, npr. v muzejih in muzejem podobnih institucijah, temve� tudi v gospodarstvu (turizem, oglaševanje, sodobna potrošnja). Refleksija Poglobljena seznanitev s posebnim podro�jem etnoloških/antropoloških in multidisciplinarnih raziskav. Aktivno povezovanje kriti�ne teorije z raziskovalno prakso. Spekter uporabnih znanj na razli�nih podro�jih varovanja kulturne dediš�ine in v muzejih. Prenosljive spretnosti – niso vezane le na en predmet Uporaba doma�e in tuje literature, prepoznavanje simbolike, kriti�na analiza družbe in družbenih odnosov, tehnike zbiranja in interpretiranja podatkov, sintetiziranje znanja itd. Kriti�no in celostno razmišljanje v interdisciplinarnem ali multikulturnem okolju. Metode pou�evanja in u�enja Predavanja, diskusije, tekstualne analize, multimedija, samostojno študentsko delo. Pogoji za vklju�itev v delo oziroma za opravljanje študijskih obveznosti Vpis v ustrezni letnik študija. Pisna recenzija prebrane literature (pogoj za pristop k izpitu).

Metode ocenjevanja in ocenjevalna lestvica Pisni izpit. Ocenjevalna lestvica: 1-5 (negativno), 6-10 (pozitivno). Metode evalvacije kakovosti Samoevalvacija, študentske ankete. Nosilec in drugi izvajalci predmeta Red. prof. dr. Janez Bogataj, asist. dr. Jože Hudales

- The Festive Table. V: Culinary Cultures of Europe, Strassbourg 2005, 397-410. - Ustvarjalna Slovenija, Ljubljana 2005. - Mlinarji in žagarji v dolini zgornje Krke. Ljubljana in Novo Mesto 1982.