MAGISTRSKO DELO Evalvacija varnostnega sistema v poslovni … · 2017. 11. 28. · Banke in...
Transcript of MAGISTRSKO DELO Evalvacija varnostnega sistema v poslovni … · 2017. 11. 28. · Banke in...
MAGISTRSKO DELO
Evalvacija varnostnega sistema v poslovni banki
Maj, 2014 Mojmir Pirnovar
MAGISTRSKO DELO
Evalvacija varnostnega sistema v poslovni banki
Maj, 2014 Mojmir Pirnovar
Mentor: red. prof. dr. Iztok Podbregar
3
KAZALO
1 UVOD ............................................................................................................... 5
1.1 Namen magistrskega dela ................................................................................. 5
1.2 Cilji in raziskovalne hipoteze magistrskega dela ..................................................... 6
1.3 Predpostavke in omejitve raziskave ..................................................................... 6
1.4 Predvidene metode raziskovanja ........................................................................ 7
2 NORMATIVNA UREDITEV ZASEBNEGA VAROVANJA .......................................................... 8
2.1 Normativna ureditev zasebnega varovanja v Sloveniji ............................................ 10
2.2 Normativna ureditev zasebnega varovanja v Evropski uniji ...................................... 13
3 TRG IN KAKOVOST VARNOSTNIH STORITEV V REPUBLIKI SLOVENIJI ................................... 18
4 VARNOSTNI SISTEM POSLOVNE BANKE ...................................................................... 20
5 RAZISKAVA VARNOSTNEGA SISTEMA POSLOVNE BANKE .................................................. 24
5.1 Metodologija ............................................................................................... 24
5.1.1 Opisne statistike ................................................................................... 24
5.2 Uporabljena orodja ....................................................................................... 27
5.2.1 Neodvisne spremenljivke ......................................................................... 28
5.2.2 Odvisne spremenljivke ........................................................................... 28
5.2.3 Vzorec ............................................................................................... 28
5.2.4 Postopek zbiranja in obdelave podatkov ...................................................... 29
5.3 Analize ...................................................................................................... 29
5.3.1 Testiranje in razlaga hipoteze H1 – faktorska analiza ...................................... 31
5.3.2 Testiranje in razlaga hipoteze H2 – diskriminantna analiza ............................... 39
5.3.3 Testiranje in razlaga hipoteze H3 – regresijska analiza .................................... 45
6 ANALIZA IN POVZETEK REZULTATOV ....................................................................... 50
7 UGOTOVITVE IN PRIPOROČILA ............................................................................... 52
8 SKLEP ............................................................................................................ 56
9 SEZNAM UPORABLJENIH VIROV .............................................................................. 57
10 SEZNAM PREGLEDNIC IN SLIK ................................................................................. 59
11 PRILOGE ......................................................................................................... 61
11.1. Anketni vprašalnik ................................................................................... 61
4
POVZETEK
Potreba po varnosti v najširšem smislu besede je v sodobnem svetu postala vrednota,
po kateri hrepeni skoraj vsak posameznik. Prisotna je tudi na gospodarskem
področju. Zgodovina nas uči, da je v bančnem svetu potreba po varnosti prisotna že
od samega začetka bančništva. Kljub dobremu poznavanju zgodovine in izkušenj je
neizmerno pomembno postaviti učinkovit varnostni sistem, ki bo poslovni banki
zagotavljal oprijemljivo raven varnosti v primerjavi z vloženimi finančnimi sredstvi.
Kljub vsemu zgoraj navedenemu je pomembno vedenje, da učinkovit varnostni sistem
deluje tudi po načelu najšibkejšega člena. Sam sistem je toliko močan, kolikor je
močan njegov najšibkejši člen. Dolgoletne izkušnje kažejo, da je ta člen skoraj vedno
človek oziroma človeški faktor. Iluzorno si je za cilj postaviti vzpostavitev
nepredušnega sistema. Takega sistema ni in ga tudi ni smiselno snovati. Zaradi tega
se je treba vzpostavitve vsakega varnostnega sistema v kakršni koli obliki, obsegu,
materiji itd. lotiti z racionalnim in gospodarnim pristopom.
Ključne besede: varnost, varnostni sistem, poslovna banka, zasebno varovanje,
izobraževanje, sistem tehničnega varovanja, strokovna služba
SUMMARY
The need for security in the broadest sense of the word in the modern world has
become a factor for which longs for almost every individual. There is also the
economic field. History teaches us that in the banking worlds need for security is
present from the early beginnings of banking. Despite good knowledge of history and
experience, it is immensely important to establish an effective security system which
will provide tangible commercial bank security level compared to the invested
financial resources.
Nevertheless, the above mentioned is important that an effective security system
operates well on the principle of the weakest chain. The system itself is strong
enough, as far as strong as its weakest chain. Years of experience show that this
weakest chain is almost always a human factor. Illusory targets are to establish a
hermetic system. Such a system is and it also does not make sense to plan. For this
reason, it is necessary the creation of any security system in any form, scale matter
etc. with a spirit of rational and cost effective approach.
Keywords: security, security system, commercial banks, private security, education,
technical security system, professional service
5
1 UVOD
Zavedanje, da je varnost v sodobnem svetu vrednota in potreba mnogih, nas vodi k
razmišljanju o vzpostavitvi učinkovitega varnostnega sistema. Zanima nas, na kaj vse
mora biti pozoren posameznik, podjetje ali družba, da vzpostavi varnostni sistem, ki
bo omogočal in zagotavljal varnost. Zaradi tega je nastalo to delo, katerega glavni
namen je raziskati in izmeriti ustreznost vzpostavljenega varnostnega sistema v
izbrani poslovni banki.
V magistrskem delu bomo uvodoma opisali osnovne pojme s področja zasebnega
varovanja. V nadaljevanju bomo opredelili pravne osnove na področju zasebnega
varovanja v Sloveniji in ključne slovenske pravne norme. Nadalje bomo predstavili
evropske pravne norme, predpise in priporočila, ki veljajo na obravnavanem
področju. Sledila bo opredelitev trga in kakovosti varnostnih storitev v Sloveniji.
Dotaknili se bomo vloge vodstva, strokovne službe in izobraževanja pri vzpostavitvi
učinkovitega varnostnega sistema. Omenili bomo pomen primerne varnostne kulture v
izbrani banki na tem področju ter tudi pomembnosti zagotavljanja zadostnih
finančnih in kadrovskih resursov ter organizacijsko-kadrovskih pogojev.
V drugem, empiričnem delu bomo v okviru kvantitativne raziskave obdelali še
ugotovitve o stopnji ustreznosti in učinkovitosti vzpostavljenega varnostnega sistema
v izbrani banki ter predloge za morebitno izboljšanje obstoječega stanja v smislu
priporočil za prakso.
1.1 Namen magistrskega dela
Namen magistrskega dela je proučiti učinkovitost delovanja varnostnega sistema v
izbrani banki na podlagi strokovne literature, zakonodaje in z raziskavo. Banka mora
imeti vzpostavljen učinkovit varnostni sistem, ker bo le na ta način lahko uspešno
obvladovala tveganja, izvajala določila pravnih norm in ohranila ugled. Z drugimi
besedami: poslanstvo banke je med drugim tudi to, da ustrezno varuje zaupana
sredstva svojih komitentov.
Poleg tega je namen magistrskega dela predstaviti tako celovit pogled na zasebno
varovanje kot vzpostavljen varnostni sistem v poslovni banki. Z raziskavo bomo
izmerili zadovoljstvo uporabnikov z vzpostavljenim varnostnim sistemom. Kot metodo
6
zbiranja podatkov bomo uporabili anketni vprašalnik. Na osnovi podatkov,
pridobljenih z anketo, bomo izvedli analizo v okviru kvantitativne raziskave.
1.2 Cilji in raziskovalne hipoteze magistrskega dela
Cilj magistrskega dela je izmeriti učinkovitost ter prednosti in slabosti
vzpostavljenega sistema. Poudarek bo na primerih dobre prakse. Z raziskavo bomo
preverili ustreznost sistema in podali morebitne predloge za njegovo izboljšavo.
Raziskovalne hipoteze temeljijo na raziskovalnih vprašanjih, ki se okvirno glasijo:
1. Ali na učinkovitost tehničnega sistema varovanja vpliva delo strokovne službe?
2. Ali regijska umeščenost PE (poslovne enote) vpliva na potrebe po
izobraževanjih?
3. Ali je zadovoljstvo uporabnikov tehničnih sistemov varovanja povezano z
izvajanjem intervencij?
1.3 Predpostavke in omejitve raziskave
Vsa raziskava bo temeljila na predpostavki, da je v poslovni banki vzpostavljen
varnostni sistem, ki je sestavljen iz več dejavnikov, kot so:
zaposleni,
preventivni ukrepi,
varnostna politika,
varnostni standard,
strokovna služba,
razmejene zadolžitve in odgovornosti,
izvajalci storitev zasebnega varovanja …
Iz raziskovalnih vprašanj so postavljene naslednje predpostavke oz. hipoteze:
1. Na učinkovitost tehničnega sistema varovanja vpliva delo strokovne službe.
7
2. Regijska umeščenost PE (poslovne enote) vpliva na potrebe po izobraževanjih.
3. Zadovoljstvo uporabnikov tehničnega sistema varovanja je povezano z
izvajanjem intervencij.
Raziskava se bo omejila le na poslovalnice obravnavane banke. V raziskavo zajeta
populacija so vsi zaposleni, ki delajo v poslovalnicah banke. Obravnavani vzorec pa
bodo predstavljali vodje poslovalnic in njihovi namestniki. To utemeljujemo z
dejstvom, da so ravno vodje in njihovi namestniki prvi, ki so v poslovalnici odgovorni
za izvajanje varnostnih ukrepov, uporabniki sistema ter tudi prvi, ki nadzirajo
njegovo dobro delovanje.
1.4 Predvidene metode raziskovanja
V magistrskem delu bomo kot metodo raziskovanja uporabili kvantitativno raziskavo,
metoda zbiranja podatkov bo spletni anketni vprašalnik z uporabo orodja 1ka,
obdelava pridobljenih podatkov pa bo izvedena s programskim paketom SPSS.
8
2 NORMATIVNA UREDITEV ZASEBNEGA VAROVANJA
Banke in hranilnice imajo pomembno vlogo v nacionalnih ekonomijah večine držav po
svetu. Zdrav bančni sistem je pomemben element finančne stabilnosti in predstavlja
osnovo za vzdrževanje in razvoj ter nemoteno delovanje celotnega gospodarskega
sistema. Ključna dejavnost bančnega sistema je finančno posredništvo, ki je
opredeljeno kot zbiranje finančnih sredstev od tistih, ki imajo presežke, in njihovo
posojanje tistim, ki ta sredstva potrebujejo (Banka Slovenije, 2007: 5).
Banke so pri svojem poslovanju izpostavljene različnim vrstam tveganj, saj je okolje,
v katerem poslujejo, nepredvidljivo. Zato je ključnega pomena zavedanje bank, da
je identificiranje, ocenjevanje in prevzemanje tveganj sestavni del njihovega
poslovanja. Le na tak način bodo banke zagotovile učinkovito prepoznavanje,
obvladovanje, merjenje in spremljanje tveganj (Banka Slovenije, 2007: 11–14).
Iz zapisanega lahko nedvoumno sklepamo, da je zagotavljanje učinkovitega
varnostnega sistema ena od bistvenih vzporednih nalog banke, ki zagotavlja njeno
prepoznavnost, trdnost, zanesljivost, skratka zagotavlja institucijo, vredno zaupanja.
Varnost je strukturna prvina obstoja in delovanja posameznika, družbe, države in
mednarodne skupnosti (Čas, 2010).
Zasebno varovanje je varovanje ljudi in premoženja, ki ga kot gospodarsko dejavnost
opravljajo podjetja in samostojni podjetniki posamezniki, in sicer kot pridobitno
dejavnost za naročnike na osnovi pogodbenega odnosa - pogodbeno varovanje ali kot
neprofitno dejavnost za lastne potrebe - interno varovanje (MNZ, 2010: 1).
Ker iz zgoraj navedenega lahko razberemo, da je bančna dejavnost izpostavljena
grožnjam (napadom), ki lahko bistveno vplivajo na njeno delovanje v prostoru in
času, ter da je v smislu odgovornega preventivno-kurativnega delovanja vzpostavila
tudi obrambne mehanizme, smo se odločili, da bomo v tej raziskovalni nalogi
poizkušali evalvirati ustreznost vzpostavljenega varnostnega sistema v izbrani
poslovni banki.
Zagotavljanje varnosti je v zadnjem času postala obveza, želja in nujnost
marsikaterega Zemljana. Z rastjo in razvojem gospodarstva, spremembo lastninskih
odnosov, vzpostavitvijo zasebnih podjetij in pojavom bogatejšega sloja prebivalstva
se je tudi v Sloveniji v vidnejšem obsegu razvila kriminalna struktura, ki se želi
okoristiti na račun premoženja drugega.
9
Ker je razkorak med lastniki premoženja in tistimi, ki bi si tujo lastnino želeli
prisvojiti na nezakonit način, velik, so se lastniki premoženja prisiljeni zavarovati.
Zavarujejo oziroma varujejo se lahko na več načinov, med drugim:
s sklepanjem ustreznih zavarovanj,
s premestitvijo premičnega premoženja (gotovina, vrednostni papirji, nakit,
umetnine itd.) v institucije, ki se ukvarjajo s hrambo vrednosti — npr. banke,
z vzpostavitvijo varnostnega sistema,
z organiziranjem varnostne službe,
drugo.
Zaradi potreb posameznikov, skupin ljudi ali gospodarskih družb po zagotavljanju
dodatne varnosti in dejstva, da ti subjekti sami niso sposobni izvesti ali ne želijo
izvajati potrebnih konkretnih nalog za zagotavljanje varnosti, se je na trgu pojavila
potreba po storitvah zasebnega varovanja. Razvile so se družbe, ki to dejavnost
opravljajo kot pridobitno dejavnost, torej za plačilo. S tem pa se vzpostavi poslovni
odnos med naročnikom zasebno varnostnih storitev (subjektom, ki potrebuje dodatno
varnost) in izvajalcem zasebno varnostnih storitev (varnostno agencijo).
Zasebno varovanje je po svoji naravi regulirana gospodarska dejavnost. Na tak način
posredno prispeva tudi k skupni notranji varnosti, vendar pa s svojimi postopki in
ukrepi hkrati posega tudi v temeljne človekove pravice in svoboščine; zaradi tega
sodi med dejavnosti, za katere obstaja močan javni interes, ki se udejanja v
ustreznem normativno pravnem urejanju in nadzorovanju dejavnosti s strani države.
Zasebno varovanje je v Sloveniji prisotno že drugo desetletje. V tem času je doživelo
že več normativnih sistemskih sprememb. Hiter razvoj varnostnega sektorja,
uvajanje novih nadzorstvenih tehnologij ter zahteve in pričakovanja sodobne družbe
terjajo ponovni premislek in družbeni konsenz o nadaljnjem razvoju zasebnega
varstva, ki terja strateški pristop. Slednje je mogoče le ob opredelitvi jasnih ciljev in
razmerij ter vlog in odgovornosti ključnih akterjev na tem področju. S strateškim
pristopom se želi preprečiti in odpraviti določeno stihijsko odzivanje na dogajanja v
družbi, ki so posledica sodobnih varnostnih izzivov, tveganj in groženj (Vlada RS,
2010: 2).
Zasebno varovanje je varovanje ljudi in premoženja, ki ga kot gospodarsko dejavnost
opravljajo podjetja in samostojni podjetniki posamezniki, in sicer:
10
kot pridobitno dejavnost za naročnike na osnovi pogodbenega odnosa
(pogodbeno varovanje) ali
kot neprofitno dejavnost za lastne potrebe - interno varovanje (MNZ, 2010:
1).
Naloge in upravičenja zasebnega varovanja, ukrepe in prisilna sredstva zasebnih
varnostnikov določa področni zakon. V zasebno varstvo spada tudi državljansko
samovarovanje, ki je prostovoljna dejavnost posameznikov, skupin ali interesnih
združenj za večjo varnost, kot jo zagotavlja država preko svojih organov. Pri tem je
državljanskemu samovarovanju dovoljeno vse, kar je dovoljeno v okviru splošnih
pravic, ki jih državljanom daje Ustava Republike Slovenije, zakoni in predpisi,
področje pa ni posebej normativno urejeno (MNZ, 2010: 1—2).
2.1 Normativna ureditev zasebnega varovanja v Sloveniji
Država ne more sama porazdeljevati varstva tako, da bi bili lahko zadovoljni tudi
tisti, ki ga najbolj potrebujejo in ga morajo imeti več kot drugi. Zato mora država
dopuščati tako komercialno varstvo, kot prostovoljno samovarovanje. Zasebnik s
svojim imetjem in prostorom čedalje bolj postaja tekmec državi, zlasti v družbah s
privatizacijsko miselnostjo in procesi razdružbljanja premoženja, ki je bilo nekoč
skupno. Z razširjanjem zasebno-varnostnih področij pa mora država zagotavljati tudi
ustrezen nadzor in urediti moč zasebno-varnostnega podjetništva ter zasebne
detektivske dejavnosti, ki sta motivirana s pridobitništvom na varnostnem tržišču
(Sotlar, 2000).
Glede na to, da je država zasebno varnost prepustila gospodarskim družbam in se z
dejavnostjo kot tako sama ne ukvarja in ker izvajanje zasebnega varovanja lahko in
tudi posega v pravice posameznika, je prav, da država pravno uredi izvajanje
zasebnega varovanja. Zaradi tega je v Republiki Sloveniji v veljavi več predpisov, ki
urejajo to področje.
Za zagotavljanje varnosti imamo v Sloveniji vzpostavljen sistem notranje varnosti, ki
ga predstavljajo organi varnostnega sistema v ožjem smislu, kot so policija, državno
tožilstvo, pravosodni organi ter nadzorni in inšpekcijski organi. V ta sistem se
vključujejo tudi drugi državni organi ter institucije z uresničevanjem dejavnosti, ki
prispevajo k notranji stabilnosti in varnosti. Zasebno varovanje je omenjeno v
11
temeljnem strateškem dokumentu s področja nacionalne varnosti v Sloveniji –
Resoluciji o strategiji nacionalne varnosti Republike Slovenije. V resoluciji je
poudarjeno, da tudi dejavnost zasebnega varovanja prispeva k notranji varnosti
države (Vlada RS, 2010: 1).
V tem smislu dejavnost zasebnih varnostnih podjetij prispeva k sistemu notranje
varnosti. Prav tako so v Resoluciji o nacionalnem programu preprečevanja in
zatiranja kriminalitete, opredeljene naloge, ki jih za preprečevanje kriminalitete
izvajajo družbe za zasebno varovanje in Zbornica za razvoj slovenskega zasebnega
varovanja. Naravnanost države, da družbam za zasebno varovanje prizna mesto in
vlogo pri zagotavljanju varnosti, se ne nazadnje odraža tudi v povečanem številu
varnostnikov, zaposlenih v zasebnih varnostnih družbah, ki je v primerjavi s številom
policistov vedno večje. Slovenija se še vedno razlikuje od drugih držav, kjer je
varnostnikov bistveno več kot policistov, vendar številka tudi pri nas nezadržno raste.
Država je del svojih pristojnosti na tem področju torej prenesla (prepustila) v
izvajanje zasebnim varnostnim subjektom. Tako varovanje lahko imenujemo tudi
nadstandardno. Država namreč zagotavlja določeno raven varnosti vsem pod enakimi
pogoji. Kdor hoče, pa si lahko zagotovi višjo raven varnosti z uporabo zasebnih
varnostnih storitev. Pri tem je pomembno tudi, koliko je posamezen naročnik
varnostnih storitev pripravljen in sposoben plačati. Glede na to, da varnostno osebje
pri zagotavljanju varnosti sme posegati v človekove pravice in temeljne svoboščine
posameznika, je nujno potrebno, da to področje regulira država. Zasebne varnostne
družbe s svojimi zaposlenimi (varnostnim osebjem) izvajajo podobne ukrepe, kot jih
lahko na podlagi pooblastil izvajajo državni organi. Ukrepe smejo uporabiti pod
pogoji in v primerih, določenih v zakonu (Vlada RS, 2010: 2).
Ministrstvo za notranje zadeve je že jeseni 2008 začelo pripravljati koncept
strateških, institucionalnih, nadzornih in normativnih sprememb na področju
zasebnega varovanja v Republiki Sloveniji. Z zunanjimi sodelavci je pripravilo
Strategijo zasebnega varstva, ki pomeni izhodišče za pripravo strateških,
institucionalnih, nadzornih in normativnih sprememb na področju razvoja dejavnosti
zasebnega varovanja in detektivske dejavnosti v Republiki Sloveniji ter je bila
sprejeta v začetku leta 2010. Strategija določa, da je najvišji interes Republike
Slovenije zagotavljanje visoke stopnje varnosti in kvalitete življenja za vse
prebivalce. Predpogoj za to je dosledno spoštovanje temeljnih človekovih pravic in
svoboščin ter sistemsko preprečevanje nezakonitega poseganja v človekovo zasebnost
in pravice. Na teh načelih temelji tudi politika zagotavljanja notranje varnosti
12
Republike Slovenije, ki si prizadeva za vzpostavitev in delovanje učinkovitega in
racionalnega sistema notranje varnosti. Zato sta v interesu Republike Slovenije tudi
krepitev in spodbujanje partnerskih odnosov med državnimi in zasebnimi varnostnimi
mehanizmi, ki bodo dodatno okrepili legitimnost, kredibilnost in optimalnost sistema
(Vlada RS, 2010: 2).
Področje varnosti v Sloveniji ureja vrsta pravnih norm. Najpomembnejši pravni akt v
Sloveniji je Ustava (Uradni list RS, št. 33/91, 42/97, 66/00, 24/03, 69/04, 68/06), ki
v poglavju o splošnih določbah v 5. členu navaja, da država varuje temeljne pravice
in svoboščine ljudi. V poglavju o človekovih pravicah in temeljnih svoboščinah Ustava
v 15. členu nadalje določa, da se človekove pravice in temeljne svoboščine
uresničujejo neposredno na podlagi Ustave, v 34. členu pa je določeno, da ima
vsakdo pravico do osebnega dostojanstva in varnosti. To so vse pravice, v katere
lahko posega zasebno varnostna dejavnost.
V okviru heteronomnih pravnih norm najpomembnejša določila zasebne varnosti
opredeljuje Zakon o zasebnem varovanju — ZZasV-1 (Uradni list RS, št. 17/2011). Prvi
Zakon o zasebnem varovanju je bil sprejet v letu 2003 in je bil objavljen v Uradnem
listu RS št. 126/2003, veljati je začel 20. 1. 2004. Sprejel ga je Državni zbor. Za tem
je bilo izdanih precej sprememb oziroma dopolnitev tega zakona, in sicer Uradni list
RS, št. 7/2007, 16/2007, 16/2007, 102/2007, 96/2008, 41/2009, 33/2010 in 17/2011.
Število sprememb zakona kaže na dejstvo, da si država zelo želi imeti to področje
dobro urejeno ter pod dobrim in stalnim nadzorom.
Navedeni zakon s pripadajočimi podzakonskimi akti (pravilniki in uredbami) ureja
pravice in obveznosti gospodarskih družb, samostojnih podjetnikov posameznikov,
državnih organov, zavodov, javnih agencij ter drugih pravnih in fizičnih oseb (v
nadaljevanju: subjekti) na področju varovanja, ki ga ne zagotavlja država (zasebno
varovanje).
Nezanemarljivi del zakona je namenjen tudi nadzorstvu nad izvajanjem zasebnega
varovanja, ki ga je pod svojim okriljem zadržala država. Z navedenim zakonom so
vzpostavljeni pogoji za izvajanje dejavnosti zasebnega varovanja. Ker je zasebno
varovanje precej obsežna dejavnost, ki močno posega tudi na področje svoboščin in
pravic posameznika, ter zaradi potreb po pravno-formalni ureditvi postopkov in
ravnanj služb ali posameznikov je izdanih več podzakonskih predpisov.
13
Vsi omenjeni pravni akti zavezujejo tako družbe kakor tudi posameznike k
spoštovanju dogovorjenih pravil in obveznosti. S tem se skuša zagotavljati
maksimalno ustrezno sorazmernost izvedenih ukrepov in potreb po izvedbi ukrepov
ter predpisati in izvajati ustrezno kakovosten nadzor.
2.2 Normativna ureditev zasebnega varovanja v Evropski
uniji
Zasebno varstvo kot gospodarska dejavnost upošteva zakonitosti globalnega trga. Ker
je Slovenija članica EU, je ob upoštevanju skupnega trga razumljivo, da na našem
ozemlju poleg domačih delujejo tudi zasebni varnostni subjekti iz drugih članic EU,
EGP in Švicarske konfederacije (MNZ, 2010: 2).
Glede na dejstvo, da je Slovenija postala del Evropske unije, in ob upoštevanju
dejstva, da je v naši veljavni zakonodaji zapisano načelo enakopravnosti (ZZasV, 64.
člen), se smiselno zastavlja vprašanje, kako je z normativno ureditvijo zasebnega
varovanja v Evropski uniji.
Ena od osnov za vzpostavitev zakonodaje na tem področju je brez dvoma Evropska
konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin, objavljena v Uradnem
listu RS, št. 33/94, ki jo je, kakor je razvidno iz objave v Uradnem listu, ratificirala
tudi Slovenija.
Pravna ureditev v državah članicah na področju zasebnega varovanja ni
harmonizirana. Dejstvo torej je, da v Evropi trenutno vlada stanje, ko si vsaka
posamezna članica sama predpisuje svoje zakone oziroma standarde, po katerih
regulira obravnavano dejavnost. Večina držav ima urejeno zasebno varovanje tako,
da postavlja omejitve pri opravljanju te dejavnosti. Ena od omejitev so licence.
Podatki v tabeli 1 kažejo, kako neenoten je pristop k temu področju v evropskih
državah in opozarja na razkorak v organu, ki v posamezni državi podeljuje licence
(Čas, 2010).
14
Tabela 1: Izdajanje licenc v državah EU in jugovzhodne Evrope (Vir: Čas, 2010)
Država Kdo izdaja licence
Albanija 3-članska komisija Generalnega direktorata policije
Avstrija Guverner pokrajine
Belgija MNZ v soglasju z Ministrstvom za pravosodje
BIH MNZ in policija
Bolgarija Direktor nacionalne policije
Danska Policija
Francija MNZ
Hrvaška MNZ
Italija Sodišče
Makedonija Zbornica za varnost
Moldavija MNZ
Nemčija Gospodarska zbornica
Romunija MNZ
Slovenija MNZ
Velika Britanija Novoustanovljen organ za potrebe privatne industrije
Pri izvajanju storitev zasebnega varovanja znotraj posamezne članice EU to ne
predstavlja ovire. Težava nastane, ko se začnemo pogovarjati o osnovnem načelu EU,
ki govori o prostem pretoku blaga, storitev in delovne sile. V tem primeru je nujno
potrebno poenotenje minimalnih zahtev, ki jih je treba izpolnjevati za ustrezno
kakovostno opravljanje storitev v celotni EU.
Iz literature je mogoče ugotoviti, da na evropski ravni do sedaj še ni bilo
usklajevanja z namenom poenotenja standardov, ki obravnavajo področje zasebnega
varovanja.
Na to temo je bilo izvedenih tudi več raziskav. Eno takih raziskav je leta 2007 izvedel
Center za demokratično kontrolo oboroženih sil (v nadaljevanju: DCAF) iz Ženeve, ki
med drugim opozarja na nujnost regulativne ureditve na področju industrije
zasebnega varovanja. Vzpostavitev regulative bi namreč prispevala k večji
profesionalizaciji stroke in večjem zaupanju javnosti v sektor zasebnega varovanja
(Born, Caparini, Cole, 2007: 4-8).
Kot smo že uvodoma navedli in izhaja tudi iz omenjene raziskave DCAF, v Evropi
področje zasebnega varovanja še ni pravno enotno urejeno. Konfederacija evropskih
15
varnostnih služb (v nadaljevanju: CoESS) je sicer pripravila minimalna priporočila na
evropski ravni, dosegla pa je tudi podpise nekaterih skupnih dogovorov, predvsem
glede licenciranja in usposabljanja. Sprejet je bil tudi kodeks na področju sektorja
zasebnega varovanja Evropske Unije, s poudarkom na povišanju nivoja standardov in
zagotavljanja visoke stopnje profesionalne etike. Ne glede na to, pa se obstoječe
nacionalne zakonodaje med državami članicami občutno razlikujejo in odražajo
raznolikost kulture v posameznih okoljih. Pri tem pa je potrebno poudariti, da
pomanjkanje standardizirane evropske zakonodaje ne pomeni, da Evropa ni sprejela
bistvenih pravil na predmetnem področju (CoESS, 2011: 2—3).
Pri tem velja omeniti dve direktivi Evropske unije, in sicer Direktivo 89/48/EEC
(Uradni list EU, št. L 019, 24. 1. 1989, str. 0016–0023) in Direktivo 92/51/EEC (Uradni
list EU, št. L 209, 24. 7. 1992, str. 25–45). Obe direktivi, ki urejata področje
vzajemnega priznavanja kvalifikacij za opravljanje reguliranih poklicev v EU, je
ratificirala tudi Slovenija, pri čemer je sprejela Zakon o postopku priznavanja
kvalifikacij državljanom držav članic Evropske unije za opravljanje reguliranih
poklicev oziroma reguliranih poklicnih dejavnosti v Republiki Sloveniji (Uradni list RS,
št. 21/02).
Navedeni direktivi torej zavezujeta tudi področje zasebnega varovanja, ki se
obravnava kot eden izmed ekonomskih sektorjev EU in je v tem okviru podrejen
določilom Direktive EU za izvajanje storitev o notranjih trgih. Vendar je zanimivo, da
je bilo zasebno varovanje izključeno iz nedavne Direktive EU za izvajanje storitev na
notranjih trgih. CoESS je med drugim izpostavila, da je specifičnost narave zasebno
varnostnih storitev tesno povezana z izzivom javne varnosti ter strogimi pogoji za
vstop na trg (npr. nadzor nad varnostnim osebjem), to pa pogojuje specifične
zahteve, ki v Direktivi niso bile dovolj natančno upoštevane (CoESS, 2011: 14).
Kot eno izmed vidnejših evropskih pravnih podlag na področju zasebnega varovanja,
je potrebno omeniti statut Konfederacije evropskih varnostnih služb (CoESS). Namen
konfederacije je v Evropi zagotoviti varstvo pravic in interesov nacionalnih zbornic za
zasebno varovanje in njenih članic, ki izvajajo storitve na področju zasebnega
varovanja, pri čemer je poudarek na harmonizaciji nacionalnih zakonodaj držav
članic in usklajenem delovanju njenih članov. V okviru nalog konfederacije lahko
nadalje omenimo povišanje nivoja kvalitete storitev celotne industrije zasebnega
varovanja, vključujoč razvoj enotnih standardov, standardizacijo pravnih ureditev
držav članic ter konvergenco storitev na tem področju (CoESS, 2011: 8).
16
Svet Evrope ni potrdil skoraj nobene regulative na temo družb za zasebno varovanje,
vendar je sprejel širok nabor konvencij in priporočil, ki pomembno vplivajo na
poslovanje navedenih družb v državah članicah, ki so jih ratificirale. Večina teh
konvencij in priporočil je povezana z varstvom človekovih pravic in svoboščin. Med
najpomembnejšimi lahko omenimo Konvencijo za zaščito posameznikov pri
avtomatski obdelavi osebnih podatkov (Svet Evrope, 1981), Konvencijo o kontroli
posedovanja orožja pri posameznikih (Svet Evrope, 1978) in z njo povezano Direktivo
št. 91/477/EEC iz leta 1991 (Uradni list EU, št. L 256, str. 0051–0058) ter Priporočila
Sveta EU o harmonizaciji nacionalnih zakonodaj na področju uporabe orožja št. R (84)
23 (CoESS, 2011: 8).
Podobne ugotovitve navaja tudi Predlog zakona o zasebnem varovanju (Vlada RS,
2010).
V evropski zakonodaji ni enotnega modela urejanja zasebnega varovanja. V zadnjem
letu se kažejo dejavnosti na področju čezmejnega prevoza evra. Zasebno varovanje
je kot dejavnost izključeno iz Direktive Evropskega parlamenta in Sveta 2006/123/ES
o storitvah na notranjem trgu (DSNT). V Zakonu o storitvah na notranjem trgu se je
omenjena direktiva implementirala v slovenski pravni red, vendar so se cilji direktive
upoštevali že pri pripravi strategije in predloga zakona, posamezne omejitve in
pogoji pa so enotno za slovenske in tuje državljane določeni sorazmerno ob
upoštevanju razlogov javnega interesa, predvsem varovanja javnega reda, javne
varnosti in varnosti naročnikov. Osnovni cilji oziroma zahteve DSNT so, da sistem ne
sme biti diskriminatoren, da mora biti jasen in nedvoumen ter javno objavljen,
sorazmeren, objektiven in transparenten, omejitve pa so lahko samo tiste, ki so
nujne in pomembne (Vlada RS, 2010: 7).
V nasprotju z nekaterimi drugimi poklici (na primer odvetniki in arhitekti) Evropska
komisija za dejavnost zasebnega varovanja ni sprejela posebne direktive. Zato je pri
ocenjevanju dovoljenega treba upoštevati splošna pravila, ki so se izoblikovala za
uporabo pravnega reda Evropske unije. Vodilna na tem področju je sodna praksa
Evropskega sodišča (C-283199, Comission v. Italian Republic, C-355/98, Comission v.
Kingdom of Belgium, C-114197, Comission v. Kingdom v. Spain), v okviru katere je
Sodišče na predlog Evropske komisije odločilo, da diskriminacija na podlagi
državljanstva, sedeža v primeru ustanavljanja, opravljanja storitev ali opravljanja
dejavnosti zasebnega varovanja pomeni kršitev 39., 43. in 49. člena Pogodbe
Evropskih skupnosti (Vlada RS, 2010: 8).
17
Na osnovi navedenega lahko ugotovimo, da je zaradi trenutne neusklajenosti
zasebnega varovanja na evropski ravni nedvomno nujno, da se vzpostavi pravni okvir,
ki bo predstavljal minimalno raven in poenotenje osnovnih zahtev na tem področju.
Treba je torej uvesti dobre prakse in standarde, pri čemer je nujno treba skrbeti za
to, da so usklajeni z že obstoječimi konvencijami Sveta Evrope, še posebej z
Evropsko konvencijo o človekovih pravicah, ki jo je treba obravnavati kot minimalni
standard.
18
3 TRG IN KAKOVOST VARNOSTNIH STORITEV V
REPUBLIKI SLOVENIJI
S pojmom zasebno varnostne družbe opredeljujemo gospodarske družbe in
samostojne podjetnike posameznike ter samostojne podjetnice posameznice, ki so
registrirane za opravljanje dejavnosti zasebnega varovanja, v skladu z Zakonom o
zasebnem varovanju (Čas, 2010).
Ker je zasebno varovanje postala pridobitna dejavnost in je posledično s tem mogoče
zaslužiti, je v tem svojo priložnost iskalo precej subjektov. Da bi bilo zagotavljanje
varnosti sorazmerno s potrebami naročnikov ter da bi vzpostavila ustrezno
kakovosten nabor subjektov, ki to zagotavljajo, je država s predpisi uredila to
področje. O tem smo govorili že v drugi točki tega dela. Pa vendar, podrobnejše
pojasnilo ne bo odveč. Z dejavnostjo zasebnega varovanja se lahko ukvarja le
subjekt, ki ima za izvajanje teh storitev pridobljeno in veljavno licenco (ZZasV, 4. in
11. člen).
Zakonodajalec je predpisal več licenc, in sicer licence za:
1. varovanje ljudi in premoženja,
2. varovanje oseb,
3. varovanje javnih zbiranj,
4. varovanje prireditev v gostinskih lokalih,
5. prevoz in varovanje gotovine ter drugih vrednostnih pošiljk,
6. upravljanje z varnostno nadzornim centrom,
7. načrtovanje sistemov tehničnega varovanja,
8. izvajanje sistemov tehničnega varovanja.
V nadaljevanju tega dela je tabela, v kateri je po podatkih MNZ predstavljeno število
izdanih licenc na dan 15. 4. 2014.
Za podrobnejši oris in predstavitev obsega ponudnikov zasebno-varnostnih storitev po
posameznih področjih, kakor jih predpisuje Zakon (licence), sledi tabela.
19
Tabela 2: Pregled izdanih licenc (Vir: MNZ, 2014)
Zap .številka Dejavnost — licenca Število
1 ponudnik zasebno varnostne storitve 137
2 varovanje ljudi in premoženja 94
3 varovanje oseb 22
4 varovanje javnih zbiranj 57
5 varovanje prireditev v gostinskih lokalih 44
6 prevoz in varovanje gotovine ter drugih vrednostnih pošiljk 38
7 upravljanje z varnostno nadzornim centrom 16
8 načrtovanje sistemov tehničnega varovanja 36
9 izvajanje sistemov tehničnega varovanja 80
10 skupaj izdanih licenc 387
Razvidno je, da je ta dejavnost glede na število izdanih licenc v Sloveniji prepoznana
kot dejavnost z velikim potencialom, ki zaposluje veliko ljudi.
Glede na dejstvo o izdanih licencah in obsegu gospodarske dejavnosti zasebnega
varovanja je nedvomno brez večjih težav mogoče ugotoviti, da na tem trgu vlada
huda in trda konkurenca. Zakonodajalec je z zakonom predpisal nadzor nad
izvajanjem zasebnega varovanja, ki ga izvaja inšpektorat ministrstva za notranje
zadeve.
Ta predstavlja prvi filter za ugotavljanje skladnosti izvajanja del. Glede na
predpisano zakonodajo in hudo konkurenco na trgu zasebno varnostnih storitev je za
zagotavljanje kakovosti izvajanja varnostnih storitev treba storiti tudi nekaj več.
V interesu naročnikov zasebno varnostnih storitev mora biti najem agencije, ki
izpolnjuje visoke standarde glede kakovosti izvedenih storitev. Zaradi tega je nujno
potrebno, da zasebno varnostne družbe oziroma agencije implementirajo različne
sisteme doseganja visoke kakovosti. Pomembni so sistemi kakovosti, ki so zajeti v
skupino ISO 9000 (9001), ali drugi modeli odličnosti in sistemi samoocenjevanja.
Podjetja morajo uvesti mehanizme nenehnega preverjanja kakovosti, stalnega
izobraževanja in notranjega nadzora. Drži, da je to povezano s stroški, vendar večja
kakovost storitev nedvomno zagotavlja zmanjšanje števila varnostnih incidentov,
stalnost posla, povečanje ugleda posamezne agencije in ne nazadnje dvig ugleda
celotne stroke oziroma dejavnosti.
20
4 VARNOSTNI SISTEM POSLOVNE BANKE
Dejavnost zasebnega varovanja lahko opravljajo gospodarske družbe in samostojni
podjetniki posamezniki, ki so za to registrirani in ustanovljeni v skladu z zakonom, ki
ureja gospodarske družbe, in posedujejo licenco po zakonu, ki ureja zasebno
varovanje. Licenco izda pristojni organ v Republiki Sloveniji ali v tuji državi, ki za
opravljanje dejavnosti zahteva izpolnjevanje primerljivih pogojev kot v Republiki
Sloveniji. Slovenija bo določila pogoje za opravljanje dejavnosti tujih oseb v
Sloveniji. Posamezniki, ki opravljajo to dejavnost, morajo biti za svoje delo
strokovno usposobljeni, izpolnjevati morajo zakonske pogoje in posedovati službeno
izkaznico oziroma licenco. Zasebno varovanje poteka v obliki pogodbenega ali
internega varovanja, pri čemer se lahko oblike oziroma vrste opravljanja dejavnosti
zasebnega varovanja spreminjajo, vendar je za vsako izmed njih treba pridobiti
licenco od pristojnega organa, ki mora biti v skladu s področno zakonodajo (MNZ,
2010: 3).
Vsaka gospodarska družba, državni organ, občina, društvo in druga organizacija lahko
sama poskrbi za svojo varnost in varovanje svoje družbe oziroma organizacije,
zaposlenih in premoženja. To lahko izvaja na ta način, da varovanje izvaja brez
upoštevanja predpisov, ki urejajo področje zasebnega varovanja, ali na način, da
varovanje opravlja v skladu s pravno veljavnimi predpisi na tem področju (Čas, 2010).
V tem delu se bomo osredotočili na predstavitev varnostnega sistema poslovne banke
z vidika uporabnika zasebno varnostnih storitev, ki varovanje gospodarske družbe
zaupa zasebno varnostnemu podjetju — agenciji.
Tako kot so stanovanja, stanovanjske hiše in počitniške hiše najbolj priljubljeni cilji
tatov, ki delujejo sami ali v manjših skupinah, tako podjetja (banke — opomba
avtorja) najbolj privlačijo organizirane oziroma sistemske tatove iz gospodarskega
kriminala. Razdelimo jih lahko v tri velike skupine. Prvo sestavljajo zaposleni v
podjetju, ki si sredstva prilaščajo predvsem zaradi osebnih materialnih koristi. V
drugo uvrščamo kazniva dejanja, ki jih spodbujajo in plačujejo konkurenčna
podjetja. Tretjo skupino sestavljajo vse oblike organiziranega kriminala, ki je v
slovenskih podjetjih vse bolj prisoten (Golob, 1997).
21
Varnostni sistem poslovne banke mora predstavljati celovit koncept preventivno-
kurativnih varnostnih, kadrovskih, organizacijskih in drugih ukrepov, ki lahko
učinkovito deluje v smislu zaščite banke kot celote, premoženja ter oseb.
Za vzpostavitev ustrezne ravni varovanja banke ni dovolj najeti pooblaščeno
varnostno agencijo in ji zaupati izvedbo fizičnega varovanja z varnostniki ter
namestitev sistemov tehnične, mehanske ali druge zaščite. Treba je namreč izvesti
več med seboj tesno povezanih aktivnosti, ki v celoti predstavljajo tako imenovani
integrirani varnostni sistem banke. Ta sistem zagotavlja optimalno raven varnosti ob
razumno zagotovljenih oziroma porabljenih finančnih sredstvih. Ob sprejemanju
odločitve o postavitvi kakovostnega celovitega varnostnega sistema banke se vse
začne s tehtanjem med prepoznanimi tveganji in kontrolo ter stroški in varnostjo.
Da se zagotovi učinkovit varnostni sistem, je treba izvesti še vrsto dodatnih
aktivnosti. Nekatere bistvene med njimi so:
1. vodstvo mora prepoznati varnost banke kot poslovno pomembno
poslanstvo,
2. zagotoviti je treba (znotraj banke oz. v okviru najema) ustrezno strokovno
usposobljen kader, ki je sposoben zasnovati koncept celotnega
varnostnega sistema,
3. zagotavljanje potrebnih finančnih sredstev,
4. nujna je izdelava ter sprejetje varnostne politike na najvišji ravni banke,
5. izdelava varnostnega elaborata — dokumenta, v katerem se prepoznajo
vsa bistvena tveganja ter predpišejo strategije in ukrepi za obvladovanje
tveganj,
6. vzpostaviti sistem merjenja in ocenjevanja tveganj in poročanja,
7. izdelava projektov varovanja,
8. izbor in pogodbena ureditev izvajalcev službe varovanja (varnostna
agencija),
9. izdelava internih navodil in postopkov (Standardi varovanja, Hišni red,
Pravilnik o delovnem času, Izjava o varnosti, Požarni red, Pravilnik o
odškodninski in disciplinski odgovornosti …),
10. vzpostavitev in skrb za visoko raven varnostne kulture,
11. izdelava programa preventivnega varnostnega usposabljanja ter izvedba
izobraževanj,
12. vzpostavitev sistemov stalnega nadzora in kontrol.
22
Iz vseh zgoraj navedenih postavk je razvidno, da je zagotovitev celotnega sistema
varnosti banke živ organizem, ki ni namenjen samemu sebi, ampak živi in deluje v
luči zagotavljanja varnega okolja družbe.
V večjih gospodarskih družbah, tako tudi v bankah, v katerih zagotavljanje varnosti
predstavlja pomembno, a kompleksno nalogo, ki sovpada s prepletanjem več strok in
posegov v več služb znotraj podjetja, je smiselno ustanoviti tako imenovani Varnostni
odbor. Varnostni odbor sestavljajo predstavniki vodstva banke, direktorji posameznih
služb — sektorjev ter osebe, odgovorne za varnost. Namen Varnostnega odbora je
medsebojno korektno obveščanje o vseh varnostnih vprašanjih, sprejemanje
pomembnejših varnostnih odločitev, vzpostavljanje strategij, ukrepanje in hitro
sprejemanje odločitev v primeru kriznih situacij. Srečanja Varnostnega odbora se
organizirajo polletno ali kvartalno oziroma v primeru izrednih razmer, ki bistveno
vplivajo na varnostno situacijo v banki ali širši družbi (primer: bivakiranje
protestnikov pred Ljubljansko borzo v oktobru 2011).
Vsekakor učinkovit sistem varnosti banke predstavlja tudi izvedba ukrepov fizične,
tehnične, mehanske in druge zaščite. Fizično zaščito predstavlja izvajanje varovanja
z ustreznim varnostnim osebjem — varnostniki. Tehnično zaščito predstavlja sistem
alarmnih naprav s senzorji in preostalimi elementi zgodnjega odkrivanja in
alarmiranja. Alarmni sistem mora biti prek varnih prenosnih poti povezan z varnostno
nadzornim centrom (VNC), ki se v primeru varnostnih incidentov ustrezno odzove.
Mehanska zaščita je skupek mehanskih elementov, ki preprečujejo ali ovirajo vstop
nepooblaščenim osebam na varovano območje. Banka mora z varnostno agencijo (ali
več agencijami), ki ji zaupa izvajanje varnostnih storitev, skleniti ustrezne pogodbe.
Pogodbena določila morajo biti jasno zapisana in morajo predstavljati stroge obveze
tako za izvajalca kakor tudi za naročnika. Pomembna točka pogodbenega odnosa je
raven izvajanja varnostnih storitev (SLA — service level agreement), pri čemer mora
biti navedeno, kaj banka od izvajalca varnostnih storitev pričakuje, izvajalec pa
mora dogovorjeno raven brez izjem izpolnjevati. Ravno tako mora pogodba vsebovati
načine kontrol, s katerimi naročnik preverja raven izvajanja storitev, in vsekakor tudi
dogovorjeno ukrepanje — sankcioniranje za neustrezno izvajanje dogovorjenih del.
Za večje banke je priporočljivo, da varnostnih storitev ne prepuščajo v celoti enemu
samemu izvajalcu, ampak te smiselno porazdelijo med več izvajalcev po posameznih
sklopih. Npr. fizično varovanje, storitev VNC ter izvajanje intervencij izvaja ena
agencija, medtem ko sta izvedba in vzdrževanje sistemov tehnične zaščite zaupana
23
drugi agenciji. S tem se prepreči morebitno prikrivanje nepravilnosti in izkrivljanje
pomembnih dejstev. Tvegano je namreč, da ena varnostna agencija obvladuje
naročnika. Zaradi smiselnega obvladovanja in organiziranja lastnih kadrov je treba
paziti, da se število izvajalcev čezmerno ne razširi. Tu namreč obstaja nevarnost, da
zaradi preveč izvajalcev naročnik ne zmore izvajati učinkovitega nadzora nad
izvajanjem dogovorjenih storitev.
Ker je sistem zagotavljanja varnosti za naročnika zelo pomemben, mora ta pri izboru
izvajalca in sklepanju pogodb paziti tudi na tveganje izgube izvajalca. Zaradi tega je
treba že ob izboru izvajalca predvideti tudi primer nenadne izgube izvajalca oziroma
nenadne nesposobnosti izvajalca, da izvede pogodbeno dogovorjena dela. Na vse
take oblike težav mora biti naročnik pozoren in pripravljen že ob začetku procesa
oblikovanja celovitega varnostnega sistema. Zaradi tega je smiselno v pogodbena
določila vnesti tudi klavzule, ki omogočajo naročniku hitro ukrepanje.
Zagotavljanje varnosti poslovne banke predstavlja obsežen sklop nalog, opravil,
ukrepov ter postopkov, ki zagotavljajo najvišjo raven varnosti za sredstva, ki jih je
naročnik varnostnih storitev pripravljen vložiti v varnost. Zaradi tega mora biti med
naročnikom in izvajalcem varnostnih storitev vzpostavljen predvsem enakopraven
partnerski odnos. Zanimivo je spoznanje, da v svetu velike korporacije pri najemu
izvajalca ključnih storitev ne govorijo več o pogodbenih odnosih, ampak o
partnerstvu (partnership), kar nakazuje na poseben partnerski odnos in medsebojno
zaupanje.
24
5 RAZISKAVA VARNOSTNEGA SISTEMA POSLOVNE BANKE
Osrednji namen predstavljenega dela je raziskati in izmeriti ustreznost
vzpostavljenega varnostnega sistema v večji slovenski poslovni banki. Izbrana banka
ima svoje enote razporejene po celotni Sloveniji in s tem predstavlja zanimiv izziv,
saj lahko na osnovi raziskave preverimo mnenje za celotno Slovenijo. Zanimali nas
bodo zadovoljstvo vodij bančnih poslovalnic in njihovih namestnikov z vzpostavljenim
varnostnim sistemom ter tudi demografske, starostne in izobrazbene značilnosti
uporabnikov varnostnega sistema.
V ta namen bomo v točkah 5.3.1., 5.3.2. in 5.3.3. definirali raziskovalna vprašanja in
preverili tri hipoteze, s katerimi bomo odgovorili na raziskovalna vprašanja.
5.1 Metodologija
Anketa je v družboslovju zelo pogosto uporabljana metoda zbiranja podatkov. Z njo
dobimo veliko količino kvantitativnih podatkov, dobljenih na velikem številu
posameznikov (enot). Če te enote dobro predstavljajo populacijo, pravimo, da je
vzorec reprezentativen, kar nam omogoča testiranje hipotez (Šifrer in Bren, 2011: 5).
5.1.1 Opisne statistike
a) Spol in starost
V raziskavo je bilo vključenih 106 anketirancev, od tega je bilo 76 oziroma 72
odstotkov žensk in 30 oziroma 28 odstotkov moških. Slika 2 kaže starostno
porazdelitev preiskovane skupine. Modus, to je najpogostejša vrednost, ki se
največkrat ponovi, pri anketah je od 31 do 40 let. Najmanj, to je sedem odstotkov
anketirancev, je starih manj kot 30 let.
Slika 1: Spolna struktura anketirancev (Vir: lasten – SPSS)
25
Iz podatkov o spolu je presenetljivo razbrati, da je velika večina v raziskavo
vključenih oseb ženskega spola. Po drugi strani ta podatek niti ni tako presenetljiv,
saj je raziskava izvedena v bančnem sektorju, v katerem je delež zaposlenih žensk
višji od deleža moških.
V katero starostno kategorijo spadate? (n = 106)
Slika 2: Starostna struktura anketirancev (Vir: lasten – SPSS)
b) Dosežena formalna izobrazba
Slika 3 prikazuje doseženo formalno izobrazbo anketirancev.
Štiriletno srednjo šolo ima 64 odstotkov anketiranih in le pet odstotkov zaposlenih
ima doseženo univerzitetno izobrazbo.
Slika 3: Struktura anketirancev glede na doseženo stopnjo formalne izobrazbe (Vir: lasten –
SPSS)
26
c) Doba zaposlitve udeležencev ankete v poslovalnici
Ugotavljamo, da je med vsemi anketiranci največ takih, kar 30 odstotkov, ki so v
poslovalnici zaposleni do pet let.
Slika 4: Struktura anketirancev po dobi zaposlitve v poslovalnici (Vir: lasten – SPSS)
d) Geografska lega poslovalnice, v kateri so zaposleni udeleženci raziskave
Slika 5 prikazuje geografsko lego poslovalnic, v katerih so zaposleni anketiranci.
Največ jih prihaja iz PE Ljubljana okolica (19 odstotkov), najmanj pa iz PE Celje (10
odstotkov).
Slika 5: Struktura anketirancev po geografski legi poslovalnic, v katerih so zaposleni (Vir:
lasten – SPSS)
27
e) Rop poslovalnice
Slika 6 prikazuje podatek, ali je bila poslovalnica, v kateri dela udeleženec ankete,
že kdaj oropana. Tu govorimo o dejansko izvedenem ropu, poizkusi ropa niso
evidentirani oz. zajeti v raziskavo.
Slika 6: Struktura anketirancev glede na podatek o izvedenem ropu poslovalnice, v kateri so
zaposleni (Vir: lasten – SPSS)
5.2 Uporabljena orodja
Za empirično preverjanje hipotez smo kot metodo zbiranja podatkov uporabili
anketni vprašalnik. Dobljene podatke smo analizirali s programom IBM SPSS (Statistics
Version 20, Release 20.0.0). Z orodjem za izvedbo spletne ankete 1KA smo izdelali
anketni vprašalnik, ki je anketirancem zagotavljal poleg anonimnosti tudi preprosto
sodelovanje v anketi. Izpolnjevali so ga lahko zgolj uporabniki svetovnega spleta, saj
smo raziskavo opravili izključno z uporabo interneta. Sestavili smo anketni vprašalnik
z vprašanji zaprtega tipa, kar nam je omogočilo, da smo lahko odgovore statistično
obdelali. Vprašanja so bila enaka za vse udeležence v raziskavi – zaposlene v
obravnavani banki. Anketirancem smo predstavili glavni namen raziskave, jim
pojasnili, zakaj je raziskava pomembna, in jim podali splošna navodila za
izpolnjevanje ankete. Poudarili smo dejstvo, da je sodelovanje v anketi anonimno.
Vprašalnik smo strukturirali po vsebinskih sklopih, odločili smo se za petstopenjsko
Likertovo lestvico stališč. Vprašalnik je zajemal 27 vprašanj in 42 spremenljivk, za
kar anketiranec, ocenjeno na osnovi izračuna, porabi predvideno 7 minut in 38
sekund. Pred samo objavo vprašalnika smo izvedli tudi pilotno testiranje vprašalnika,
s čimer smo preverili njegovo jasnost in razumljivost.
28
5.2.1 Neodvisne spremenljivke
Med neodvisne spremenljivke so vključeni spol, starost, dosežena stopnja formalne
izobrazbe, doba zaposlitve v banki in geografska lega poslovalnice. Te spremenljivke
smo uporabili zato, ker bodo pomembno pripomogle k diferenciranju zaposlenih kot
uporabnikov varnostnega sistema, ki so v posamezni poslovalnici prvi odgovorni za
varnost.
5.2.2 Odvisne spremenljivke
Odvisne spremenljivke so tiste, za katere smo domnevali, da se bo njihova vrednost
spreminjala glede na neodvisno spremenljivko, in sicer:
že izveden rop poslovalnice,
število izvedenih ropov v poslovalnici,
zanesljivost alarmnega sistema v poslovalnici,
ustreznost video nadzornega sistema,
ustreznost pokritosti posameznih točk poslovalnice z varnostnimi kamerami,
strokovnost in odzivnost vzdrževalcev alarmnih in video nadzornih sistemov,
zanesljivost in ustreznost storitev izvajanja intervencij,
kakovost komunikacije z operaterjem v varnostno-nadzornem centru,
razumljivost poročil o izvedenih intervencijah,
poznavanje varnostne politike banke,
odzivnost in kakovost strokovne službe za varnost v banki,
ustreznost izvedenih izobraževanj,
doslednost pri rokovanju z alarmnimi napravami.
5.2.3 Vzorec
Prvi korak pri načrtovanju anketne raziskave je opredelitev populacije, ki jo
nameravamo proučevati. Populacija pomeni množico vseh elementov, na katere se
nanašajo naše ugotovitve. Delu ciljne populacije, na podlagi katere izvedemo
sklepanje o celotni populaciji, pravimo vzorec (Šifrer in Bren, 2011: 5).
V našem primeru populacijo predstavljajo osebe, starejše od 18 let, ki so bile dne
10. 10. 2012 zaposlene v poslovalnicah analizirane poslovne banke. Ker je opazovana
populacija za našo raziskavo prevelika, smo se odločili za vzorčenje, in sicer naša
raziskava temelji na predpostavki, da je izbrani vzorec reprezentativen. V praksi to
pomeni, da smo v raziskavo zajeli vodje in namestnike vodij poslovalnic. Ker je
vzorec reprezentativen, bomo lahko iz lastnosti oz. odgovorov članov vzorca (vodij
29
poslovalnic oz. njihovih namestnikov v poslovalnicah izbrane banke) sklepali
(posplošili) o lastnostih oz. odgovorih celotne populacije (vseh zaposlenih v
poslovalnicah izbrane banke).
Iz analize podatkov ankete smo ugotovili naslednje. Na nagovor ankete je kliknilo 129
anketirancev. Na anketo je kliknilo 110 anketirancev, kar predstavlja 85 odstotkov
vseh oseb, povabljenih k sodelovanju v anketi. Anketo je začelo izpolnjevati 107
anketirancev ali 83 odstotkov vseh oseb, povabljenih k sodelovanju v anketi. Anketo
je delno izpolnilo 106 anketirancev oz. 82 odstotkov vseh oseb, povabljenih k
sodelovanju v anketi. Anketo je v celoti končalo 100 anketirancev oziroma 78
odstotkov vseh v anketi zajetih oseb. Proučevano skupino zajema 106 delavcev, ki so
odgovorili oziroma izpolnili anketo, kar predstavlja naš obravnavani reprezentativni
vzorec. 106 odgovorov respondentov v raziskavi kaže na visoko stopnjo resnosti in
zanesljivosti obravnavane raziskave. K anketi smo povabili vodje bančnih poslovalnic
in njihove namestnike. Vodje in namestniki so odgovorni tako za ustrezno uporabo
kakor tudi za nadziranje vzpostavljenega varnostnega sistema s strani uporabnika.
Zaradi tega upravičeno domnevamo, da so verodostojen vir informacij, ki odločilno
izraža mnenje uporabnika o vzpostavljenem varnostnem sistemu.
5.2.4 Postopek zbiranja in obdelave podatkov
Podatke, ki smo jih potrebovali za izdelavo magistrskega dela, smo zbrali s spletnim
vprašalnikom. Seznam respondentov in njihove elektronske naslove smo pridobili v
Službi človeških virov obravnavane banke. Anketni vprašalnik je bil na razpolago
(aktiven) od 10. oktobra 2012 do 30. oktobra 2012. Objavljen je bil na spletnem
strežniku www.1ka.si, točneje na povezavi: URL: https://www.1ka.si/a/18032.
Anketiranci so vprašalnik povprečno izpolnili v 5 minutah in 40 sekundah.
5.3 Analize
Zanesljivost vprašalnika je lastnost vprašalnika, da daje pri ponovljenih merjenjih
istih lastnosti pri istih osebah enake rezultate; gre za vprašanje, koliko so zanesljivi
odgovori, ki jih izpraševanci dajejo – konsistentnost odgovorov (Šifrer in Bren, 2011:
6).
Test zanesljivosti smo v SPSS-u izvedli z izračunom Cronbachovega koeficienta α
(Reliability Analysis). Vrednosti, ki jih Cronbach α lahko zavzame, so med 0 in 1, pri
čemer:
30
α > 0,8 pomeni visoko zanesljivost vprašalnika,
0,6 < α< 0,8 pomeni srednja zanesljivost vprašalnika,
0,5 > α pomeni nezanesljiv vprašalnik.
Čeprav raziskujemo ustreznost področja varovanja in gre dejansko za vsebinsko
celoto, so znotraj anketnega vprašalnika vsebinski sklopi, za katere menimo, da je
bolje, da jih s stališča zanesljivosti obravnavamo ločeno. Zanesljivost smo računali po
vsebinskih sklopih, npr. za spremenljivke Q5a do Q7d in Q9a do Q9c skupaj
(videonadzor, kamere …), potem spremenljivke Q17 (strokovna služba) skupaj in
spremenljivke Q21 (vedenje zaposlenih) skupaj.
Ob upoštevanju dejstva, da prva teza temelji na kakovosti dela strokovne službe, v
tabeli 3 navajamo vrednost Cronbachovega koeficienta za del, ki se nanaša na delo
strokovne službe. Vrednost Cronbachovega koeficienta za pet spremenljivk, ki se
nanašajo na delo strokovne službe, znaša 0,955. Glede na visoko alfo, izračunano s
pomočjo Cronbachovega testa, ugotavljamo, da je del anketnega vprašalnika, ki se
nanaša na delo strokovne službe, visoko zanesljiv.
Tabela 3: Analiza zanesljivosti vprašalnika (Vir: lasten – SPSS)
Cronbach's Alpha N of Items
0,955 5
V tabeli 4 je navedena vrednost Cronbachovega koeficienta za del, ki meri, kaj
zaposleni menijo o izobraževanjih. Alfa znaša 0,655, na osnovi česar ugotavljamo, da
je ta del vprašalnika srednje zanesljiv.
Tabela 4: Analiza zanesljivosti vprašalnika (Vir: lasten – SPSS)
Reliability Statistics
Cronbach's Alpha Cronbach's Alpha Based on
Standardized Items N of Items
,655 ,715 6
V tabeli 5 je navedena vrednost Cronbachovega koeficienta za del, ki se nanaša na
to, kako uporabniki tehničnega sistema varovanja ocenjujejo izvajanje intervencij.
Alfa znaša 0,732, zato ugotavljamo, da je ta del vprašalnika srednje zanesljiv.
Tabela 5: Analiza zanesljivosti vprašalnika (Vir: lasten – SPSS)
Reliability Statistics
Cronbach's Alpha Cronbach's Alpha Based on
Standardized Items N of Items
,732 ,697 5
31
5.3.1 Testiranje in razlaga hipoteze H1 – faktorska analiza
Ali obstaja povezava med učinkovitostjo sistema tehničnega varovanja z
delom strokovne službe banke?
H1: Delo strokovne službe banke vpliva na učinkovitost sistema tehničnega
varovanja.
S faktorsko analizo smo želeli preveriti, ali lahko spremenljivke, za katere smo
anketirance spraševali o ustreznosti, združimo v manjše število faktorjev. Faktorska
analiza nam pove, ali so zveze med opazovanimi spremenljivkami pojasnljive z
manjšim številom posredno opazovanih skupnih faktorjev (latentne spremenljivke).
Faktorsko analizo uporabljamo za zmanjšanje števila spremenljivk. Tako dobimo
faktorje, ki odsevajo vse lastnosti obravnavanih spremenljivk, saj so faktorji izbrani
tako, da je skupna varianca modela kar največja. Faktorska analiza deluje na
principu pregleda korelacijskih matrik med spremenljivkami. Potrebno je raziskati,
kako so ti faktorji povezani s spremenljivkami (Šifrer in Bren, 2011: 41).
Korelacijske matrike v zgornji polovici tabele prikazuje korelacije med
spremenljivkami, v spodnji polovici tabele pa so navedene stopnje značilnosti.
Vrednost determinante je v našem primeru 2,366E-012 oz. 0,000000000002366, kar
pomeni, da je multikolinearnost problem. Multikolinearnost govori o močni
medsebojni povezanosti spremenljivk, kar razberemo iz koeficienta korelacije, kadar
je večji od 0,9. Zavedajoč se problema multikolinearnosti analizo nadaljujemo z
vsemi izbranimi spremenljivkami. Vrednost determinante mora biti večja od 0,00001,
da lahko zaključimo, da multikolinearnost ni problem (Šifrer in Bren, 2011: 44).
Tabela 6: Kaiser–Meyer–Olkinova mera ustreznosti vzorca in Barettov test (Vir: lasten – SPSS)
Kaiser-Meyer-Olinkova (KMO) mera primernosti vzorca pokaže, ali so podatki sploh
ustrezni za faktorsko analizo. Večja kot je mera KMO, bolj so podatki ustrezni.
Optimalno je, da je mera KMO večja od 0,8, še sprejemljiva mera pa je med 0,5 in
KMO and Bartlett's Test
Kaiser-Meyer-Olkin Measure of Sampling Adequacy. ,811
Bartlett's Test of Sphericity Approx. Chi-Square 1789,129
df 378
Sig. .000
32
0,6, vse kar je manj od 0,5, kaže na to, da mera KMO ni ustrezna za faktorsko analizo
(Šifrer in Bren, 2011: 49).
Iz tabele 6 je razvidno, da mera KMO znaša 0,811, kar pomeni, da je vrednost
sprejemljiva, vpliv skupnih faktorjev je prevladujoč. Podatki v obravnavanem
primeru so optimalno primerni za faktorsko analizo.
Z Bartlettovim testom nadalje preverimo ničelno hipotezo o tem, da je korelacijska
matrika enotska – enaka matriki enote, s tveganjem, manjšim od 0,0 %, jo zavrnemo
in ugotovimo, da obstajajo pomembne statistične razlike.
Za faktorsko analizo je potrebno, da so korelacije med spremenljivkami primerne (ne
previsoke in ne prenizke). Če bi bila korelacijska matrika enotska, bi bile vse
korelacije med spremenljivkami enake 0, kar pomeni, da so vse spremenljivke med
seboj neodvisne, zato zmanjšanje števila spremenljivk ni možno. Ničelno hipotezo
bomo torej zavrnili, če je vrednost statistične značilnosti Bartlettovega testa (p-
vrednost) manjša od 0,05 (Šifrer in Bren, 2011: 49).
V tem primeru je stopnja značilnosti Bartlettovega testa enaka 0,000, kar pove, da
matrika ni enotska. Podatki so zato primerni za analizo. Glede na Bartlettov test in
mero KMO, s katerima preverjamo ustreznost podatkov za faktorsko analizo, lahko
ugotovimo, da je uporaba faktorske analize smiselna.
Tabela 7: Komunalitete (Vir: lasten – SPSS)
Communalities
Initial Extraction
Alarmni sistem v poslovalnici: je zanesljiv in služi svojemu namenu
1,000 ,787
Alarmni sistem v poslovalnici: izpolnjuje moja pričakovanja in mi daje občutek varnosti
1,000 ,683
Videonadzorni sistem: je zanesljiv in služi svojemu namenu
1,000 ,756
Videonadzorni sistem: vsebuje zadostno število kamer 1,000 ,700
Videonadzorni sistem: zagotavlja ustrezno velik videoarhiv
1,000 ,425
Z varnostnimi kamerami je ustrezno pokrito: mesto primopredaje gotovine
1,000 ,814
Z varnostnimi kamerami je ustrezno pokrito: blagajniški pult
1,000 ,732
Z varnostnimi kamerami je ustr: hranišče gotovine 1,000 ,891
Z varnostnimi kamerami je ustrezno pokrito: števna miza
1,000 ,848
33
Vzdrževalci alarmnih in video: imajo zadovoljivo hiter odzivni čas
1,000 ,859
Vzdrževalci alarmnih in video: svoje delo opravijo strokovno
1,000 ,863
Vzdrževalci alarmnih in video: nudijo ustrezno svetovalno in izobraževalno pomoč, če jo potrebujem
1,000 ,763
Storitev izvajanja intervencij: mi daje občutek varnosti
1,000 ,790
Storitev izvajanja intervencij: je hitro in zanesljivo 1,000 ,749
Kadar komunicirate z operaterji: 1,000 ,743
Obveščanje oziroma poročila: 1,000 ,688
V banki je pripravljena Varnost: 1,000 ,682
Strokovna služba za varnost: mi nudi ustrezno strokovno pomoč
1,000 ,842
Strokovna služba za varnost: se odziva hitro 1,000 ,804
Strokovna služba za varnost: deluje strokovno 1,000 ,845
Strokovna služba za varnost me pravočasno obvešča 1,000 ,811
Strokovna služba za varnost: vzbuja zaupanje 1,000 ,861
Izobraževanja so izvedena strokovno: 1,000 ,608
Če bodo izobraževanja : 1,000 ,379
Nekaj trditev o vašem vedenju: rokovanje z alarmnimi napravami mi je poznano
1,000 ,585
Nekaj trditev o vašem vedenju: delovnih postopkov ne opuščam
1,000 ,851
Nekaj trditev o vašem vedenju: postopki so jasni in me ne ovirajo pri delu
1,000 ,656
Nekaj trditev o vašem vedenju: želim si bolj natančnih delovnih postopkov
1,000 ,632
Extraction Method: Principal Component Analysis.
Delež variance spremenljivke, ki je pojasnjen s skupnimi faktorji, imenujemo
komunaliteta. Želimo, da so vse komunalitete večje od 0,3, kar pomeni, da
spremenljivka definira naš pojav in da meri to, kar mora meriti. Če je katera od
komunalitet manjša od 0,3, spremenljivko izločimo iz nadaljnjih obdelav. Ko imamo
34
enkrat določene faktorje, lahko izračunamo ekstrahirane komunalitete (Extraction).
(Šifrer in Bren, 2011: 50).
V tabeli 7 so komunalitete podane v stolpcu »Extraction«. Njihove vrednosti povedo
odstotek variance spremenljivke, ki je pojasnjena s prvimi šestimi faktorji.
Ugotovimo lahko, da so vse ekstrahirane komunalitete večje od 0,3, največja je
0,891 pri spremenljivki »varnostne kamere v hranišču gotovine«, najmanjša 0,379 pri
spremenljivki »udeležba na nadaljnjih izobraževanjih«.
Tabela 8: Lastne vrednosti in pojasnjena varianca izločenih faktorjev (Vir: lasten – SPSS)
Total Variance Explained
Component
Initial Eigenvalues Extraction Sums of Squared Loadings Rotation Sums of Squared Loadingsa
Total % of Variance Cumulative % Total % of Variance Cumulative % Total
1 11,161 39,862 39,862 11,161 39,862 39,862 7,891
2 3,249 11,602 51,465 3,249 11,602 51,465 5,009
3 2,365 8,445 59,910 2,365 8,445 59,910 4,047
4 1,504 5,370 65,280 1,504 5,370 65,280 4,893
5 1,279 4,569 69,849 1,279 4,569 69,849 5,672
6 1,088 3,885 73,734 1,088 3,885 73,734 4,881
7 ,944 3,370 77,105
8 ,847 3,027 80,131
9 ,752 2,685 82,817
10 ,657 2,346 85,162
11 ,503 1,796 86,959
12 ,466 1,664 88,623
13 ,409 1,461 90,084
14 ,384 1,373 91,457
15 ,363 1,297 92,754
16 ,323 1,154 93,909
17 ,265 ,947 94,856
18 ,234 ,835 95,691
19 ,218 ,777 96,468
20 ,208 ,742 97,209
21 ,164 ,586 97,796
22 ,162 ,578 98,374
23 ,121 ,434 98,808
24 ,110 ,395 99,202
25 ,075 ,267 99,469
26 ,062 ,221 99,690
27 ,058 ,207 99,897
28 ,029 ,103 100,000
Extraction Method: Principal Component Analysis.
a. When components are correlated, sums of squared loadings cannot be added to obtain a total variance.
Pri določitvi ustreznega števila faktorjev upoštevamo:
- vsebino
- kriterij lastnih vrednosti (eigenvalues)
- kriterij deleža skupne pojasnjene variance (vsaj 60 %)
35
- Scree-diagram.
Lastna vrednost naj bi bila vsaj 1, kar pomeni, da faktor pojasnjuje vsaj eno
spremenljivko.
Na podlagi tabele 8 ugotavljamo, da ima glede na vrednost »Initial Eigenvalues«
prvih šest faktorjev lastno vrednost večjo od ena. Največja vrednost pripada prvemu
faktorju in je enaka 11,1. Z njim je pojasnjene 39,86 odstotka celotne variance, z
drugim faktorjem 11,6 odstotka, s tretjim 8,4 odstotka, s četrtim 5,4 odstotka, 4,6
odstotka s petim in s šestim faktorjem 3,9 odstotka. Celotna varianca je enaka
številu spremenljivk, v našem primeru 28. S prvimi šestimi faktorji je pojasnjeno 73,7
odstotka celotne variance. Namen faktorske analize je redukcija podatkov, torej
določiti manjše število faktorjev, kot je število spremenljivk. Če pri tej odločitvi
uporabimo pravilo lastne vrednosti, bi se odločili za prvih šest faktorjev, ki imajo
lastno vrednost večjo od ena (Šifrer in Bren, 2011: 50–51).
Glede na pravilo celotne pojasnjene variance bi izbrali prve štiri faktorje, saj bi z
njimi pojasnili 65 odstotkov celotne variance, kar je več od predpisanega
minimalnega odstotka (več kot 60 odstotkov ). Diagram lastnih vrednosti, ki je
prikazan na grafu 1, kaže na prve tri faktorje, saj je prelom linije pri k = 4. Če bi se
ravnali po tem pravilu, bi združili tiste faktorje, ki imajo večjo lastno vrednost kot
faktor, ki leži na prelomu. Bolj kot faktorji pojasnjujejo, bolj je graf lastnih
vrednosti strm. Iz grafa je razvidno, da prvi štirje faktorji največ prispevajo k
pojasnilu, ostali na krivulji so manj pomembni, saj zelo malo pojasnjujejo.
Slika 7: Kolenski diagram (Vir: lasten – SPSS)
36
Z rotacijo faktorjev, ki je prikazana v tabeli 9, smo poiskali enostavnejšo strukturo,
ki bo olajšala vsebinsko pojasnitev faktorjev.
Tabela 9: Rotirana faktorska matrika (Vir: lasten – SPSS)
Pattern Matrixa
Component
1 2 3 4 5 6
Strokovna služba za varnost v: se odziva hitro
,938
Strokovna služba za varnost v: vzbuja zaupanje
,902
Strokovna služba za varnost v: me pravočasno obvešča
,858
Strokovna služba za varnost v: deluje strokovno
,857
Strokovna služba za varnost v: mi nudi ustrezno strokovno pomoč
,828
Če bodo izobraževanja : ,434 ,320
Izobraževanja so izvedena str: ,380 -,301
Z varnostnimi kamerami jehranišče gotovine
,945
Z varnostnimi kamerami je: števna miza
,938
Z varnostnimi kamerami je ustr: mesto primopredaje gotovine
,856
Z varnostnimi kamerami je ustr: blagajniški pult
,655 ,321
Videonadzorni sistem: vsebuje zadostno število kamer
,555 ,463
Nekaj trditev o vašem vedenju: želim si bolj natančnih delovnih postopkov
,301 ,717
Kadar komunicirate z operaterj: -,641
Storitev izvajanja intervencij: je hitro in zanesljivo
,360 -,626
Storitev izvajanja intervencij: mi daje občutek varnosti
,388 -,575
37
Obveščanje oziroma poročila: -,515 ,378
Nekaj trditev o vašem vedenju: postopki so jasni in me ne ovirajo pri delu
,849
Nekaj trditev o vašem vedenju: delovnih postopkov ne opuščam
,734
Nekaj trditev o vašem vedenju: rokovanje z alarmnimi napravami mi je poznano
,474
Vzdrževalci alarmnih in video: imajo zadovoljivo hiter odzivni čas
,908
Vzdrževalci alarmnih in video: svoje delo opravijo strokovno
,803
Vzdrževalci alarmnih in video: nudijo ustrezno svetovalno in izobraževalno pomoč, če jo potrebujem
,662
Alarmni sistem v poslovalnici: je zanesljiv in služi svojemu namenu
,336 ,681
Videonadzorni sistem: je zanesljiv in služi svojemu namenu
,394 ,637
Alarmni sistem v poslovalnici:: izpolnjuje moja pričakovanja in mi daje občutek varnosti
,603
Videonadzorni sistem: zagotavlja ustrezno velik videoarhiv
,531
V banki je pripravljena Varnos: ,399 ,468
Zaradi rotacije faktorjev se spremenijo njihove lastne vrednosti in delež s
posameznim faktorjem pojasnjene celotne variance, ne spremeni pa se delež
pojasnjene celotne variance z obdržanimi faktorji. To pomeni, da je tudi po rotaciji s
prvimi šestimi faktorji pojasnjene 73,7 odstotka celotne variance. Faktorske uteži
nam povedo, koliko je posamezna spremenljivka povezana s faktorji. Večja kot je
faktorska utež, bolj je neki faktor povezan s spremenljivko. Vsote kvadratov
faktorskih uteži so komunalitete (Šifrer in Bren, 2011: 52).
38
V našem primeru imajo naslednje spremenljivke visoke faktorske uteži pri prvem
faktorju, in sicer: »Strokovna služba za varnost se odziva hitro?«, »Strokovna služba
za varnost vzbuja zaupanje«, »Strokovna služba za varnost me pravočasno obvešča«,
»Strokovna služba za varnost deluje strokovno«, »Strokovna služba za varnost mi
nudi ustrezno strokovno pomoč«. Te spremenljivke pojasnijo vsebino prvega
faktorja, ki po rotaciji pojasnjuje 39,9 odstotka celotne variance. Upoštevajoč
vsebino teh spremenljivk bi lahko prvi faktor poimenovali "Ustreznost strokovne
službe za varovanje v banki". Drugi faktor, h kateremu največ prispevajo
spremenljivke, označene z zeleno barvo v tabeli 9, pojasnjuje 11,6 odstotka celotne
variance in bi ga lahko imenovali "Pokritost z varnostnimi kamerami". Tretji faktor
bi lahko imenovali "Izvajanje intervencij", četrti "Vedenje zaposlenih pri
rokovanju z alarmnimi napravami", peti "Vzdrževalci alarmnih in video
nadzornih sistemov« ter zadnji, šesti "Alarmni in video nadzorni sistem v
poslovalnici". Zadnji faktor lahko izločimo iz analize (Šifrer in Bren, 2011: 52–53).
Ker je dobljena faktorska struktura pravilna in se jo da smiselno interpretirati, lahko
poimenujemo skupne faktorje:
Daleč najmočnejši vpliv s kar 39,9 odstotka celotne pojasnjene variance ima
faktor, ki ga lahko poimenujemo Ustreznost strokovne službe za varovanje v
banki. Ta faktor zajema spremenljivke: strokovna služba za varnost (v
nadaljevanju SSV) se odziva hitro, SSV vzbuja zaupanje, SSV me pravočasno
obvešča, SSV deluje strokovno, SSV nudi ustrezno pomoč.
Drugi faktor, z 11,6 odstotka pojasnjene variance, lahko poimenujemo Pokritost z
varnostnimi kamerami. Ta faktor zajema spremenljivke: z varnostnimi kamerami
je ustrezno pokrito hranišče gotovine, z varnostnimi kamerami je ustrezno pokrita
števna miza, z varnostnimi kamerami je pokrito mesto primopredaje gotovine in
blagajniški pult.
Tretji faktor z 8,4 odstotka pojasnjene celotne variance lahko poimenujemo
Izvajanje intervencij in vključuje spremenljivke, kot so: storitev izvajanja
intervencij je hitra in zanesljiva, storitev izvajanja intervencij mi daje občutek
varnosti, komunikacija z operaterjem je jasna, poročila o izvedenih intervencijah
so razumljiva.
Četrti faktor lahko poimenujemo Ravnanje delavcev v poslovalnici in vsebuje
spremenljivke, kot so: rokovanje z alarmnimi napravami mi je poznano, delovnih
postopkov ne opuščam, postopki so jasni in me ne ovirajo pri delu.
39
Peti faktor lahko poimenujemo Vzdrževalci alarmnih in video naprav, ki vključuje
spremenljivke: vzdrževalci imajo hiter odzivni čas, svoje delo opravijo strokovno,
nudijo ustrezno svetovalno in izobraževalno pomoč.
Šesti faktor lahko poimenujemo Alarmni in video sistem v poslovalnici, ki
vključuje spremenljivke: alarmni sistem je zanesljiv in služi namenu, izpolnjuje
moja pričakovanja, mi daje občutek varnosti, zagotavlja ustrezno velik video
arhiv.
Dobili smo odgovor na zastavljeno vprašanje: Delo strokovne službe banke res vpliva
na učinkovitost sistema tehničnega varovanja.
Navedeno hipotezo lahko poleg jasnega rezultata analize podkrepimo tudi z
dejstvom, da je ravno strokovna služba tista, ki je odgovorna za to, da bdi nad
izvajanjem storitev zasebnega varovanja, torej tudi nad učinkovitostjo sistemov
tehničnega varovanja. Strokovna služba je na operativni ravni vez med uporabniki
sistemov tehničnega varovanja in vzdrževalci. To pomeni, da je lahko sistem
tehničnega varovanja zanesljiv in učinkovit, če je ta ustrezne kakovosti, primerno
prostorsko umeščen, umerjen ter vzdrževan.
5.3.2 Testiranje in razlaga hipoteze H2 – diskriminantna analiza
Ali regijska umeščenost poslovne enote vpliva na potrebe anketirancev
glede izvajanja izobraževanj?
H2: Regijska umeščenost poslovnih enot vpliva na potrebe po izobraževanjih –
potrebe zaposlenih iz PE Ljubljana center se razlikujejo od potreb po izobraževanjih
zaposlenih v PE Maribor in Murska Sobota
Cilj diskriminantne analize je poiskati takšno linearno kombinacijo spremenljivk, ki
najbolje loči skupine ter s pomočjo linearne kombinacije ali kvadratne funkcije
ugotoviti, ali izbrana enota vzorca pripada eni od skupin oz. kateri skupini
najverjetneje pripada – klasifikacijska analiza (Šifrer in Bren, 2011: 57).
Z diskriminanto analizo smo skušali ugotoviti, ali se potreba po izobraževanjih iz
varnostne preventive razlikuje med posameznimi poslovnimi enotami. Za okvir
raziskave smo si postavili dve poslovni enoti, in sicer PE Ljubljana center, ki se
nahaja v središču Slovenije in v sklopu katere se nahaja tudi sedež banke, ter na
40
drugi strani PE Maribor in Murska Sobota, ki se nahaja na skrajnem severovzhodnem
delu Slovenije in je geografsko gledano najbolj oddaljena od sedeža banke.
V tabeli 10 so prikazane povprečne vrednosti in standardni odkloni za zaposlene po
posameznih poslovnih enotah ter za vse enote skupaj. Spremenljivke, pri katerih se
povprečne vrednosti po posameznih skupinah zelo razlikujejo, zelo verjetno vplivajo
na ločevanje skupin (Šifrer in Bren, 2011: 59).
V našem primeru smo opazili, da so pri PE Ljubljana center povprečne vrednosti
(Mean) pri analizirani spremenljivki Izvedena izobraževanja višje kot pri PE Maribor
in Murska Sobota.
Ugotovimo lahko torej, da so zaposleni v PE Ljubljana center bolj zadovoljni z
izvedenimi izobraževanji kot zaposleni v PE Maribor in Murska Sobota. Zaposleni v PE
Ljubljana center pa so nadalje izrazili manjšo željo po dodatnih izobraževanjih
(nižja povprečna vrednost), medtem ko zaposleni v PE Maribor in Murska Sobota
menijo, da bi jim dodatna izobraževanja predstavljala pomoč pri delu.
Tabela 10: Skupinska statistika (Vir: lasten – SPSS)
Group Statistics
Prosimo, označite, v kateri PE je vaša poslovalnica. Mean
Std. Deviation
Valid N (listwise)
Unweighted Weighted
PE Ljubljana center
Izobraževanja so izvedena strokovno:
4,29 ,469 14 14,000
Če bodo izobraževanja v prihodnje:
4,21 ,802 14 14,000
PE Ljubljana okolica
Izobraževanja so izvedena strokovno:
4,31 ,479 16 16,000
Če bodo izobraževanja v prihodnje:
4,31 ,479 16 16,000
PE Gorenjska
Izobraževanja so izvedena strokovno:
4,20 ,632 10 10,000
Če bodo izobraževanja v prihodnje:
4,10 ,316 10 10,000
PE Krško in Novo mesto
Izobraževanja so izvedena strokovno:
4,25 ,452 12 12,000
Če bodo izobraževanja v prihodnje:
4,25 ,452 12 12,000
PE Celje Izobraževanja so izvedena strokovno: 3,88 ,354 8 8,000 Če bodo izobraževanja v prihodnje:
4,25 ,463 8 8,000
PE Maribor in Murska Sobota
Izobraževanja so izvedena strokovno:
4,14 ,363 14 14,000
Če bodo izobraževanja v prihodnje:
4,43 ,514 14 14,000
PE Primorska in Notranjska
Izobraževanja so izvedena strokovno:
4,23 ,439 13 13,000
Če bodo izobraževanja v prihodnje:
4,23 ,439 13 13,000
Izobraževanja so izvedena strokovno:
4,21 ,461 87 87,000
Če bodo izobraževanja v prihodnje:
4,26 ,516 87 87,000
41
Na osnovi podatkov iz tabele 11 ugotavljamo, da razlike med PE niso statistično
značilne, saj dobimo p-vrednosti večje od 0,05 (0,454 in 0,847).
Zaradi tega ne moremo zavrniti postavljene hipoteze in ugotavljamo, da se
zadovoljstvo zaposlenih v PE Ljubljana center res razlikuje od zadovoljstva
zaposlenih v PE Maribor in Murska Sobota.
Tabela 11: Test enakosti povprečnih vrednosti (Vir: lasten – SPSS)
Tests of Equality of Group Means
Wilks' Lambda F df1 df2 Sig.
Izobraževanja so izvedena str:
,932 ,966 6 80 ,454
Če bodo izobraževanja :
,968 ,444 6 80 ,847
Tabela 12, v kateri so prikazane lastne vrednosti »Eigenvalue«, je razmerje med
vsoto kvadratov med skupinama in vsoto kvadratov znotraj skupin. Večja kot je njena
vrednost, boljša je diskriminantna funkcija. Večja lastna vrednost nakazuje na večjo
diskriminatorno moč diskriminantne funkcije (Šifrer in Bren, 2011: 60).
V našem primeru imamo sedem poslovnih enot – imamo torej veliko skupin in le dve
neodvisni spremenljivki. Zato smo dobili manjše število funkcij, kot jih je možno. Iz
tabele 12 je razvidno, da sta analizirani le prvi dve funkciji, s katerima skupaj
pojasnimo 100 odstotkov variabilnosti (81,40 + 18,60). V našem primeru je vrednost
0,116 in 0,027, kar pomeni, da diskriminantna funkcija ni ravno najboljša (Šifrer in
Bren, 2011: 61).
V tabeli je prikazan tudi koeficient kanonične korelacije, ki kaže, kolikšna je moč
povezave med diskriminantno funkcijo in skupinama. Želimo, da je ta vrednost čim
večja oz. nekje med 0,3 in 0,9 (Šifrer in Bren, 2011: 60). V našem primeru je
vrednost koeficienta kanonične korelacije 0,323 in 0,161 – kar kaže, da je moč
povezave med diskriminantno funkcijo in skupinama šibka.
Tabela 12: Lastne vrednosti (Vir: lasten – SPSS)
Eigenvalues
Function Eigenvalue % of Variance Cumulative
%
Canonical
Correlation
1 ,116a 81,40 81,40 .323
2 0,027 18,60 100,00 ,161
42
V tabeli 13 je prikazana vrednost Wilksove lambde s statistično značilnostjo
diskriminantne funkcije.
Wilksova lambda je enaka količniku med vsoto kvadratov znotraj skupin in celotno
vsoto kvadratov. Njene vrednosti so med 0 in 1. Vrednost blizu 1 pomeni, da
aritmetične sredine diskriminantnih vrednosti med skupinami niso značilno različne,
majhna vrednost pomeni, da so.
V našem primeru je vrednost Wilksove lambde enaka 0,872, sledi 0,974, kar pomeni,
da statistično pomembnih razlik med aritmetičnimi vrednostmi med skupinami ni. To
nam potrdi tudi vrednost hi-kvadrata, s katerim ničelno hipotezo, da so aritmetične
sredine diskriminantnih vrednosti enake, obdržimo, saj je pri vseh stopnja značilnosti
višja od 0,05, kar predstavlja preveliko tveganje, da bi ničelno hipotezo o enakih
aritmetičnih vrednostih zavrnili (Šifrer in Bren, 2011: 61).
Tabela 13: Wilksova lambda (Vir: lasten – SPSS)
Wilks' Lambda
Test of
Function(s)
Wilks' Lambda Chi-square Df Sig.
1 through 2 .872 11,122 12 .519
2 ,974 2,146 5 ,829
V interpretaciji standardizirane diskriminantne koeficiente uporabimo za zaznavanje
pomena vsake napovedne spremenljivke v diskriminantni funkciji. Večja absolutna
vrednost uteži kaže na večjo pomembnost spremenljivke pri oblikovanju
diskriminantne funkcije (Šifrer in Bren, 2011: 62).
Standardizirani koeficienti kažejo na relativni pomen spremenljivk pri razlikovanju
med skupinama. Najpomembnejša spremenljivka, ki ima največji pomen pri
razlikovanju med poslovnimi enotami, je »Izobraževanja so izvedena strokovno in
izpolnjujejo moja pričakovanja«.
Tabela 14: Standardizirani koeficienti diskriminantnih funkcij (Vir: lasten)
Standardized Canonical Discriminant Function Coefficients
Function
1 2
Izobraževanja so izvedena strokovno:
1,097 ,310
Če bodo izobraževanja v prihodnje, se jih bom udeležil:
-,798 ,814
43
V tabeli 15 so podane korelacije med vsako napovedno spremenljivko in
diskriminantno funkcijo. Kot take nam uteži lahko pomagajo pri poimenovanju
diskriminantne funkcije, pomagajo pa tudi pri presoji pomembnosti posameznih
opazovanih spremenljivk pri oblikovanju diskriminantne funkcije (Šifrer in Bren,
2011: 62).
V tej strukturni matriki je relativni pomen posameznih spremenljivk pri razlikovanju
med skupinami prikazan po vrstnem redu ob upoštevanju diskriminantnih uteži.
To so enostavni korelacijski koeficienti med diskriminantno funkcijo in posameznimi
spremenljivkami. V našem primeru ima na razliko PE Ljubljana center ter PE Maribor
in Murska Sobota največji relativni vpliv spremenljivka »Izobraževanja so izvedena
strokovno in izpolnjujejo moja pričakovanja.«
Tabela 15: Strukturne vrednosti uteži (Vir: lasten – SPSS)
Structure Matrix
Function
1 2
Izobraževanja so izvedena strokovno: ,714* ,700 Če bodo izobraževanja v prihodnje, se jih bom udeležil: -,272 ,962*
Tabela 16 prikazuje vrednosti centroidov posamezne diskriminantne funkcije po
posameznih skupinah., pri čemer so centroidi povprečne vrednosti posamezne
diskriminantne funkcije po skupinah (Šifrer in Bren, 2011: 63).
Za interpretacijo pogledamo predznake centroidov. Iz podatkov prve in druge
diskriminantne funkcije je očitno, da se mnenja zaposlenih iz PE Ljubljana center ter
PE Maribor in Murska Sobota občutno razlikujejo.
Tabela 16: Centroidi (Vir: lasten – SPSS)
Functions at Group Centroids
Prosimo, označite, v kateri PE je vaša poslovalnica.
Function
1 2
PE Ljubljana center ,263 -,025
PE Ljubljana okolica ,178 ,145
PE Gorenjska ,233 -,259
PE Krško in Novo mesto ,124 ,007
PE Celje -,767 -,245
PE Maribor in Murska Sobota -,401 ,211
PE Primorska in Notranjska ,108 -,036
44
Tudi s slike 8 je razvidno, da je dolga vodoravna razdalja med zaposlenimi v PE
Ljubljana center ter PE Maribor in Murska Sobota.
Slika 8: Centroidi (Vir: lasten – SPSS)
Glede na klasifikacijsko matriko, ki prikazuje število z diskriminantno funkcijo
pravilno razvrščenih enot v posamezni skupini, lahko ugotovimo, da je 18,4 odstotka
enot v skupini pravilno razvrščenih, in sicer 7,1 odstotka PE Ljubljana center ter 28,6
odstotka PE Maribor in Murska Sobota.
Ker si želimo čim višje vrednosti, z dobljenimi rezultati razvrščanja ne moremo biti
zadovoljni. Rezultati razvrščanja enot v posamezne skupine so prikazani v tabeli 17.
Tabela 17: Klasifikacijska tabela (Vir: lasten – SPSS)
Classification Processing Summary
Prosimo, označite, v kateri PE je vaša poslovalnica.
Predicted Group Membership
Total
PE Ljubljana
center
PE Ljubljana okolica
PE Gorenjska
PE Krško in Novo mesto
PE Celje
PE Maribor in
Murska Sobota
PE Primorska
in Notranjska
Original Count PE Ljubljana center
1 3 8 0 0 2 0 14
45
PE Ljubljana okolica
1 4 10 0 0 1 0 16
PE Gorenjska 2 1 6 0 1 0 0 10
PE Krško in Novo mesto
1 2 8 0 0 1 0 12
PE Celje 0 0 5 0 1 2 0 8
PE Maribor in Murska Sobota
0 2 8 0 0 4 0 14
PE Primorska in Notranjska
1 2 9 0 0 1 0 13
Ungrouped cases 0 0 0 0 1 0 0 1
% PE Ljubljana center
7,1 21,4 57,1 0,0 0,0 14,3 0,0 100,0
PE Ljubljana okolica
6,3 25,0 62,5 0,0 0,0 6,3 0,0 100,0
PE Gorenjska 20,0 10,0 60,0 0,0 10,0 0,0 0,0 100,0
PE Krško in Novo mesto
8,3 16,7 66,7 0,0 0,0 8,3 0,0 100,0
PE Celje 0,0 0,0 62,5 0,0 12,5 25,0 0,0 100,0
PE Maribor in Murska Sobota
0,0 14,3 57,1 0,0 0,0 28,6 0,0 100,0
PE Primorska in Notranjska
7,7 15,4 69,2 0,0 0,0 7,7 0,0 100,0
Ungrouped cases 0,0 0,0 0,0 0,0 100,0
0,0 0,0 100,0
a. 18,4% of original grouped cases correctly classified.
5.3.3 Testiranje in razlaga hipoteze H3 – regresijska analiza
Ali obstaja povezava med zadovoljstvom uporabnikov sistemov tehničnega
varovanja in izvajanjem intervencij?
H3: Zadovoljstvo uporabnikov sistema tehničnega varovanja z nudenjem pomoči
strokovne službe je najbolj povezano z zadovoljstvom glede zanesljivosti alarmnega
sistema in zadovoljstvom glede hitrega izvajanja intervencij.
To hipotezo bomo preverili z večkratno regresijo. Zanima nas torej, ali je
zadovoljstvo zaposlenih z nudenjem pomoči strokovne službe najbolj povezano z
zadovoljstvom glede zanesljivosti alarmnega sistema in zadovoljstvom glede hitrega
izvajanja intervencij ali pa imajo večji vpliv preostale neodvisne spremenljivke iz
naše raziskave. Pri izvedbi analize dobimo najprej tabelo z opisnimi statistikami in
korelacijami.
46
Tabela 18: Opisna statistika (Vir. Lasten – SPSS)
Descriptive Statistics
Mean Std. Deviation N
Strokovna služba za varnost v: mi nudi ustrezno strokovno pomoč
4,29 ,603 92
Alarmni sistem v poslovalnici:: je zanesljiv in služi svojemu namenu
4,13 ,597 92
Alarmni sistem v poslovalnici:: izpolnjuje moja pričakovanja in mi daje občutek varnosti
4,01 ,703 92
Video nadzorni sistem:: je zanesljiv in služi svojemu namenu
3,99 ,719 92
Video nadzorni sistem:: vsebuje zadostno število kamer
3,83 ,833 92
Video nadzorni sistem:: zagotavlja ustrezno velik video arhiv
3,77 ,757 92
Z varnostnimi kamerami je ustrezno pokrito: mesto primo-predaje gotovine
3,87 1,141 92
Z varnostnimi kamerami je ustrezno pokrito: blagajniški pult
4,12 ,823 92
Z varnostnimi kamerami je ustrezno pokrito: hranišče gotovine
4,03 1,043 92
Z varnostnimi kamerami je ustrezno pokrito: števna miza
3,95 1,103 92
Vzdrževalci alarmnih in video: imajo zadovoljivo hiter odzivni čas
4,09 ,548 92
Vzdrževalci alarmnih in video: svoje delo opravijo strokovno
4,15 ,553 92
Vzdrževalci alarmnih in video: nudijo ustrezno svetovalno in izobraževalno pomoč, v kolikor jo potrebujem
4,17 ,586 92
Storitev izvajanja intervencij: mi daje občutek varnosti
3,74 ,754 92
Storitev izvajanja intervencij: je hitro in zanesljivo
3,79 ,778 92
Kadar komunicirate z operaterji: 4,17 ,567 92
Obveščanje oziroma poročila: 3,87 ,615 92
Pregledali smo tabelo s korelacijami, da ugotovimo morebitno multikolinearnost.
Ugotavljamo, da so korelacije med vsemi spremenljivkami ustrezne, saj se jih večina
giblje med 0,29 in 0,7. V tabeli 19 je za interpretacijo najpomembnejši R2 (R
Square), ki nam pove, koliko odstotkov variabilnosti odvisne spremenljivke je
pojasnjene z napovednimi spremenljivkami (Šifrer in Bren, 2011: 90).
V našem primeru znaša R2 0,502 (50 %), kar pomeni, da z napovednimi
spremenljivkami lahko pojasnimo 50 odstotkov variabilnosti spremenljivke
Zadovoljstvo uporabnikov sistema tehničnega varovanja z delom strokovne službe.
47
Preostali del (50 %) pa lahko pripišemo drugim dejavnikom, ki niso zajeti v naši
analizi.
Tabela 19: Povzetek regresije (Vir: lasten – SPSS)
Model Summary
Model R R Square Adjusted R Square Std. Error of the
Estimate
1 ,709a ,502 ,396 ,469
V tabeli 20 je prikazana statistična značilnost ocenjenega regresijskega modela. Ker
je p-vrednost manjša od 0,05 (Sig = 0,000), lahko trdimo, da je ocenjeni regresijski
model statistično značilen. To pomeni, da lahko z majhno stopnjo tveganja zavrnemo
ničelno domnevo, da so vsi regresijski koeficienti enaki 0.
Tabela 20: Statistična značilnost ocenjenega regresijskega modela ANOVA (Vir: lasten – SPSS)
ANOVAa
Model Sum of Squares df Mean Square F Sig.
1 Regression 16,611 16 1,038 4,729 ,000b
Residual 16,465 75 ,220
Total 33,076 91
a. Dependent Variable: Strokovna služba za varnost v: mi nudi ustrezno strokovno pomoč
V tabeli 21 so prikazane ocene regresijskih koeficientov in njihova statistična
značilnost. Napovedne spremenljivke, pri katerih je stopnja značilnosti manjša od
0,05, statistično značilno vplivajo na odvisno spremenljivko Zadovoljstvo uporabnikov
sistema tehničnega varovanja z nudenjem pomoči strokovne službe (Šifrer in Bren,
2011: 90).
Tabela 21: Ocene regresijskih koeficientov in njihova statistična značilnost (Vir: lasten – SPSS)
Coefficientsa
Model
Unstandardized
Coefficients
Standardized
Coefficients
t Sig.
Correlations
B Std. Error Beta
Zero-
order Partial Part
1 (Constant) 1,564 ,521 3,000 ,004
Alarmni sistem v
poslovalnici:: je zanesljiv in
služi svojemu namenu
,035 ,123 ,035 ,286 ,775 ,381 ,033 ,023
Alarmni sistem v
poslovalnici:: izpolnjuje moja
pričakovanja in mi daje
,169 ,122 ,197 1,384 ,171 ,407 ,158 ,113
48
občutek varnosti
Video nadzorni sistem:: je
zanesljiv in služi svojemu
namenu
-,226 ,120 -,270 -1,884 ,063 ,286 -,213 -,154
Video nadzorni sistem::
vsebuje zadostno število
kamer
,308 ,098 ,426 3,149 ,002 ,387 ,342 ,257
Video nadzorni sistem::
zagotavlja ustrezno velik
video arhiv
,081 ,084 ,102 ,962 ,339 ,365 ,110 ,078
Z varnostnimi kamerami je
ustrezno pokrito: mesto
primo-predaje gotovine
,009 ,074 ,017 ,120 ,905 ,232 ,014 ,010
Z varnostnimi kamerami je
ustr: blagajniški pult
,033 ,101 ,045 ,331 ,742 ,327 ,038 ,027
Z varnostnimi kamerami je
ustrezno pokrito: hranišče
gotovine
-,348 ,113 -,602 -3,085 ,003 ,090 -,336 -,251
Z varnostnimi kamerami je
ustrezno pokrito: števna miza
,232 ,105 ,424 2,210 ,030 ,189 ,247 ,180
Vzdrževalci alarmnih in video:
imajo zadovoljivo hiter
odzivni čas
-,034 ,141 -,031 -,242 ,810 ,288 -,028 -,020
Vzdrževalci alarmnih in video:
svoje delo opravijo strokovno
,160 ,181 ,147 ,887 ,378 ,359 ,102 ,072
Vzdrževalci alarmnih in video:
nudijo ustrezno svetovalno in
izobraževalno pomoč, v
kolikor jo potrebujem
-,074 ,139 -,072 -,534 ,595 ,321 -,062 -,043
Storitev izvajanja intervencij:
mi daje občutek varnosti
-,001 ,165 -,001 -,007 ,995 ,557 -,001 -,001
Storitev izvajanja intervencij:
je hitro in zanesljivo
,222 ,140 ,287 1,585 ,117 ,529 ,180 ,129
Kadar komunicirate z
operaterj:
-,004 ,130 -,004 -,032 ,975 ,396 -,004 -,003
Obveščanje oziroma poročila: ,156 ,117 ,159 1,333 ,187 ,430 ,152 ,109
a. Dependent Variable: Strokovna služba za varnost v: mi nudi ustrezno strokovno pomoč
Na osnovi p-vrednosti ugotavljamo, da so statistično značilne tri spremenljivke.
Nadalje ugotavljamo, da so statistično značilni trije regresijski koeficienti. Razlago
najdemo v stolpcu Nestandardizirani koeficienti, iz katere je razvidno, da so
statistično značilni regresijski koeficienti pri spremenljivkah:
49
- Video nadzorni sistem vsebuje zadostno število kamer (X1, B=0,308).
- Z varnostnimi kamerami je ustrezno pokrito hranišče gotovine (X2, B=-0,348).
- Z varnostnimi kamerami je ustrezno pokrita števna miza (X3, B=0,232).
Regresijska enačba ima zato naslednjo obliko:
Y = 0,308X1 – 0,348X2 + 0,232X3
Pri tistih statistično značilnih spremenljivkah, pri katerih so regresijski koeficienti
pozitivni, se s povišanjem vrednosti spremenljivke poveča tudi odvisna spremenljivka
Zadovoljstvo uporabnikov sistema tehničnega varovanja z nudenjem pomoči
strokovne službe, če se preostale neodvisne spremenljivke ne spreminjajo.
Pri tistih statistično značilnih spremenljivkah, pri katerih so regresijski koeficienti
negativni, pa nam povedo, za koliko v povprečju se spremeni odvisna spremenljivka,
če se neodvisna zmanjša, ob predpostavki, da se preostale neodvisne spremenljivke
ne spreminjajo.
Ugotovimo lahko, da imata največji vpliv na spremenljivko Zadovoljstvo uporabnikov
sistema tehničnega varovanja z nudenjem pomoči strokovne službe spremenljivka
Video nadzorni sistem vsebuje zadostno število kamer, saj se s povečanjem
strinjanja anketirancev povečuje vrednost odvisne spremenljivke Zadovoljstvo
uporabnikov sistema tehničnega varovanja z nudenjem pomoči strokovne službe. Pri
spremenljivki Z varnostnimi kamerami je ustrezno pokrito hranišče gotovine pa je ta
vpliv presenetljivo obraten – z zmanjšanjem strinjanja anketirancev se poveča
vrednost odvisne spremenljivke (Šifrer in Bren, 2011: 90).
Hipotezo H3 torej zavrnemo.
50
6 ANALIZA IN POVZETEK REZULTATOV
Glavni namen magistrskega dela je bil ugotoviti ustreznost varnostnega sistema v
izbrani poslovni banki. Odločili smo se za raziskavo, ali delo strokovne službe v banki
vpliva na učinkovitost sistema tehničnega varovanja. Prav tako smo želeli ugotoviti,
ali regijska umeščenost poslovne enote vpliva na potrebe po izobraževanjih.
Zanimalo nas je tudi, ali je zadovoljstvo uporabnikov sistema tehničnega varovanja z
nudenjem pomoči strokovne službe za varovanje v banki najbolj povezano z
zadovoljstvom z zanesljivostjo alarmnega sistema in hitrim izvajanjem intervencij.
Rezultati magistrskega dela bodo predstavljali osnovo za nadaljnje delo na področju
delovanja strokovne službe za varnost v izbrani poslovni banki.
Pred začetkom raziskave smo postavili tri hipoteze.
Prva hipoteza se je glasila: Na učinkovitost sistema tehničnega varovanja vpliva delo
strokovne službe.
S faktorsko analizo smo potrdili mnenje zaposlenih, da je delo strokovne službe v
banki kakovostno in ustrezno, torej optimalno, in v povezavi s tem so učinkoviti tudi
preostali vidiki tehničnega varovanja. Hipoteze ne zavrnemo. Rezultat nam je
dejansko pokazal, da je zanesljivo delovanje sistemov tehničnega varovanja močno
povezano z ustreznim delom strokovne službe. Strokovna služba je namreč tista, ki
na osnovi svojih znanj, izkušenj, predpisov in potreb banke v grobem definira
potrebo, obseg, kakovostni razred itd. vgrajenih sistemov tehničnega varovanja.
Strokovna služba nadzira izvedbo sistemov ter spremlja zanesljivost, razpoložljivost
in kakovost delovanja teh sistemov. Ravno tako je strokovna služba tista, ki je v
stalnem stiku z izvajalci – vzdrževalci sistemov. Ker so uporabniki navedenih sistemov
bančni delavci v poslovalnicah, je logična povezava med zadovoljstvom uporabnikov
sistemov z delom strokovne službe. Oziroma povedano drugače – zagotavljanje
bančne varnosti je odraz dela strokovne službe.
Druga hipoteza se je glasila: Regijska umeščenost poslovne enote vpliva na potrebe
po izobraževanjih. Postavljene hipoteze ni bilo mogoče zavrniti, saj nam je
diskriminantna analiza potrdila, da so zaposleni v PE Ljubljana center izrazili manjšo
željo po dodatnih izobraževanjih (nižja povprečna vrednost), medtem ko so zaposleni
v PE Maribor in Murska Sobota menili, da bi jim dodatna izobraževanja predstavljala
pomoč pri delu. Ne glede na ugotovljeno je neizpodbitno dejstvo, da je ustrezna
izobraženost kadra ključna pri zagotavljanju bančne varnosti. Glede na dejstvo, da je
51
praviloma vsak bančni rop vnaprej načrtovan, je nujno pomembno doseči tako raven
samozaščitnega ravnanja zaposlenih, da bančno osebje s svojim preventivnim
ravnanjem potencialne roparje odvrne od izvedbe ropa že v fazi opazovanja oziroma
načrtovanja ropa. Če se bančno osebje ne zaveda, da so vgrajeni sistemi mehanske,
tehnične in druge zaščite namenjeni zgolj oviranju roparjev oziroma detekciji
škodnih dogodkov in ne toliko preprečevanju samega ropa, je tveganje toliko večje,
da se bo rop dejansko izvedel. Zaposleni so prvi v sklopu preventivno-varnostnega
sistema, ki s svojim ravnanjem najbolj minimizirajo tveganje ropa.
Tretja hipoteza se je glasila: Zadovoljstvo uporabnikov sistema tehničnega varovanja
z nudenjem pomoči strokovne službe banke je najbolj povezano z zadovoljstvom
glede zanesljivosti alarmnega sistema in hitrega izvajanja intervencij. Z regresijsko
analizo smo zavrnili hipotezo, saj ugotavljamo, da na odvisno spremenljivko
Zadovoljstvo uporabnikov sistema tehničnega varovanja z nudenjem pomoči
strokovne službe najbolj vpliva pokritost s kamerami. Rezultat tega dela analize niti
ni tako presenetljiv. Še posebej ne, če razumemo sistem videonadzora, katerega del
je tudi prostorska razporeditev varnostno nadzornih kamer, kot del sistema
tehničnega varovanja. Zaposleni v bančnih poslovalnicah pripisujejo velik pomen pri
zagotavljanju varnosti ravno videonadzoru. Delavci razumejo videonadzor kot močno
preventivno »orožje«, saj ima le ta zastrašujočo funkcijo pri storilcih kaznivih dejanj.
Kakovostna prepoznava oseb temelji poleg pričevanj oseb predvsem na kakovostnih
videoposnetkih. Zagotovljen ustrezno velik arhivski prostor za dokumentiranje video
gradiva pa omogoča organom pregona pregled dogajanj v bančni poslovalnici tudi za
čas pred izvedbo kaznivega dejanja – torej v fazi načrtovanja ropa, ko si storilci pod
pretvezo opravljanja bančnih poslov izbrano lokacijo tudi ogledajo.
52
7 UGOTOVITVE IN PRIPOROČILA
To magistrsko delo nam je pokazalo, da so zaposleni v poslovalnici v pretežni večini
zadovoljni z vzpostavljenim sistemom varovanja. Na podlagi rezultatov analiz lahko
sklepamo, da je za vzpostavitev ustreznega varnostnega sistema priporočljivo najprej
organizirati strokovno službo. Le-ta bo s svojim znanjem, izkušnjami in vedenjem
lahko vzpostavila celovit varnostni sistem, ki komercialni banki zagotavlja
sprejemljivo raven varnosti. Zaradi ustreznega strokovnega pristopa pa lahko banka
računa na sistem, ki je stroškovno upravičen in optimalno prilagojen.
Glede na ugotovitve raziskave, temelječe na rezultatu hipoteze 2, se banki svetuje,
da geografska lega poslovne enote ne sme vplivati na obseg izobraževanja.
Svetujemo, da se z notranjo organiziranostjo izobraževanj poskrbi, da bodo tudi
geografsko bolj oddaljene poslovne enote deležne enake ravni izobraževanja, kakor
so ga deležne poslovne enote bliže sedežu banke.
Vsekakor na zadovoljstvo z izvedenim izobraževanjem vpliva tudi sama periodika
izobraževanj. Svetuje se, da se zagotovi redno periodično usposabljanje. S tem se
zagotovi stalna osvežitev pridobljenih znanj, posledično pa se poveča verjetnost
ustreznega ravnanja zaposlenih v primeru izrednih dogodkov. Tu se tudi ponovno
lahko poudari dejstvo iz povzetka, v katerem smo omenili teorijo najšibkejšega
člena, pri čemer je to največkrat človek.
Svetuje se tudi, da se v banki sprejme odločitev o zagotovitvi hitre psihološke pomoči
žrtvam kaznivih dejanj (delavcem, ki so neposredno udeleženi v ropu). Banka naj
sklene pogodbo o nudenju psihološke pomoči s strokovnjakom za odpravo
posttravmatskih stresov. Znano je namreč, da nasilno dejanje, kakršen je rop, pri
posameznikih pusti posledice, ki so lahko zelo moteče in dolgotrajne. Če se pravilno
in strokovno lotimo odprave teh težav, bodo te izzvenele v krajšem obdobju in
posledično z manjšim odstotkom bolniškega staleža.
Za zagotovitev učinkovitega varnostnega sistema, katerega del so poleg sistemov
tehnične, mehanske in podobne zaščite tudi vsi zaposleni, je smiselno sistem
primerno urediti tako na normativni kakor tudi operativni ravni. Oblikovati je treba
sistem kot celoto.
53
Slika 9: Delovanje varnostnega sistema (Vir: lasten)
Sistem je, gledano od znotraj navzven, urejen z internimi predpisi, ki morajo biti
definirani v skladu z zakonodajo in priporočili na ravni bančne industrije. Potrjeni naj
bodo s strani odgovornih oseb, glede na obseg predpisa, naj si bo to na ravni vodstva
banke (Politika ali Standard) ali operativnih navodil, ki jih lahko potrdi Varnostni
odbor.
Sam sistem je treba nenehno pregledovati in presojati. Sistem je namreč živ
organizem, ki se razvija v času in prostoru. Sistem naj se nadzira tako na ravni
strokovne službe, ki skrbi za izvajanje stalnega nadzora, kot tudi na operativni ravni
(izvajanje v okviru bančne enote). Izvedba kontrol se opravlja tudi z rednimi
revizijami tako interne službe kontrole in revidiranja kakor tudi z uporabo ustrezno
usposobljenih zunanjih institucij.
V odnosu naročnika do zunanjih izvajalcev je smiselno sistem zagotavljanja varovanja
dobro definirati. Na prikazani sliki je razvidno, da zagotavljanje varnosti v odnosu do
zunanjih izvajalcev temelji na več segmentih, ki so med seboj povezani v celoto.
Strokovna služba, ki deluje v skladu s sprejeto politiko, naj skrbi tako za
implementacijo kakor tudi za prvo raven nadzora.
54
Razlog za tak pristop je predvsem v kadrovski omejenosti strokovne službe. Glede na
to, da je tu mogoče zaznati tveganje čezmerne izpostavljenosti strokovne službe
morebitnim interesnim vplivom zunanjih izvajalcev, se priporoča zagotovitev
ustreznega predpisanega načina izbora izvajalcev. V ta del je priporočljivo vključiti
interno strokovno službo, ki v banki skrbi za nabavo.
Slika 10: Prikaz zagotavljanja varnosti (Vir: lasten)
Poleg vseh predlaganih smeri, v katerih deluje varnostni sistem kot celota, se nikakor
ne sme pozabiti na zagotavljanje zaupnosti. Zaradi tega naj bo strokovna služba za
varnost vključena v procese nabave storitev tudi na drugih ravneh, na katerih se od
dobaviteljev in izvajalcev storitev zahteva sprejetje Izjave o varovanju poslovnih
skrivnosti. Za osebje izvajalcev, ki imajo dostop v poslovne prostore banke, naj se
pridobijo tudi potrdila o nekaznovanju.
Ker mora strokovna služba delovati hitro, predvsem v primeru škodnih dogodkov,
tehničnih težav ipd., je priporočljivo, da ima določeno mero avtonomije, ki mora biti
jasno omejena in definirana. S tem se zagotovi hitro odzivanje, ki je v primeru
izrednih razmer ključno. Znano je namreč, da se v velikih sistemih izgubi precej
dragocenega časa zaradi sledenja predpisanim proceduram in postopkom, ki so
potrebni za sprejemanje odločitev.
55
Ob koncu bi izpostavili tudi dejstvo, da so imeli respondenti možnost podati svoje
predloge o obstoječem sistemu varovanja.
Glede na občutljivost obravnavane teme in podane predloge smo se odločili, da teh
predlogov v tem delu ne bomo razkrivali, saj so namenjeni zgolj interni uporabi v
obravnavani poslovni banki in presegajo zastavljeni okvir magistrskega dela.
56
8 SKLEP
Zagotavljanje varnosti poslovnih bank predstavlja kompleksno nalogo, ki zahteva
sistemski pristop in vključuje sodelovanje vseh služb znotraj banke. Nujno je
vključevanje strokovno usposobljenega kadra, ki mora na osnovi analiz in spoznanj
stroke pripraviti učinkovit ter stroškovno sprejemljiv koncept varovanja, ki je sprejet
in potrjen na najvišji ravni banke.
Zagotavljanje varnosti z vključitvijo zasebno-varnostnih agencij mora biti pogodbeno
urejeno z jasno določenimi zadolžitvami in obveznostmi. Pri čemer morajo
pogodbene obveznosti temeljiti na dobrem in korektnem partnerskem odnosu.
Poglavitno spoznanje je, da vodstvo poslovne banke prizna in sprejme varnost kot
pomembno poslanstvo, vrednoto ter temu primerno zagotavlja potrebna finančna
sredstva, zagotovi ustrezno usposobljen strokovni kader in tudi s svojim zgledom
skrbi za dvig varnostne kulture.
57
9 SEZNAM UPORABLJENIH VIROV
Banka Slovenije. (2007). Proces ocenjevanja tveganj, javni del. Pridobljeno na
http://www.bsi.si/library/includes/datoteka.asp?DatotekaId=2437/pdf
Born, H., Caparini, M. in Cole, E. (2007). Regulating Private Security in Europe:Status
and Prospect. Geneva: Centre for the Democratic Control of Armed Forces
(DCAF), 7–8, 33–38. Pridobljeno na http://www.isn.ethz.ch/isn/Digital-
Library/Publications/Detail/?ots591=0c54e3b3-1e9c-be1e-2c24-
a6a8c7060233&lng=en&id=46091
Confederation of European Security Services. (2011). Articles of Association.
Pridobljeno na
http://www.coess.org/_Uploads/dbsAttachedFiles/CoESS_Statutes_2011(1).p
df
Čas, T. (2010). Zasebno varovanje in nekatere druge oblike nedržavnega varovanja.
Ljubljana: Čas – Zasebna šola za varnostno izobraževanje.
Direktiva EU 91/477/EEC o kontroli posedovanja orožja pri posameznikih. (1991).
Uradni list EU, (L 256, P. 0051 – 0058).
Direktiva 92/51/EEC o vzajemnem priznavanju kvalifikacij za opravljanje reguliranih
poklicev. (1992). Uradni list EU, (L 209, P. 25–45).
Evropska konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin. (1994).
Uradni list RS, (33/94).
Golob, R. (1997). Sistemi zaščite in varovanja oseb in premoženja. Ljubljana:
samozaložba, 1997 (Ljubljana: Povše).
Konvencija o kontroli posedovanja orožja pri posameznikih.(1978). Svet Evrope,
(1978).
Konvencija za zaščito posameznikov pri avtomatski obdelavi osebnih podatkov.
(1981). Svet Evrope, (1981).
58
Ministrstvo za notranje zadeve. (2014). Evidence o licencah. Pridobljeno na
http://www.mnz.gov.si/si/mnz_za_vas/zasebno_varovanje_detektivi/zasebn
o_varovanje/evidence_vloge_in_obrazci/
Ministrstvo za notranje zadeve. (2010). Strategija na področju zasebnega varstva.
Pridobljeno na
http://www.mnz.gov.si/si/teme_in_programi/strategija_razvoja_zasebnega_
varstva/
Priporočila Sveta Evrope o harmonizaciji nacionalnih zakonodaj na področju uporabe
orožja. (1984). Svet Evrope, (1984).
Sotlar, A. (2000). Normativna in funkcionalna ureditev zasebnega varstva – med
željami in možnostmi: Zbornik posveta (str. 11–25). Ljubljana: Visoka
policijsko-varnostna s ola: Drus tvo za zasebno varstvo in drz avljansko
samovarovanje.
Šifrer, J., Bren, M. (2011). SPSS – Multivariatne metode v varstvoslovju. Ljubljana:
Fakulteta za varnostne vede.
Ustava RS. (1991). Uradni list RS, (33/91, 42/97, 66/00, 24/03, 69/04, 68/06).
Vlada Republike Slovenije. (2010). Predlog zakona o zasebnem varovanju.
Pridobljeno na
http://10.153.254.6:8080/ProgressMessages?proxy=10.153.254.6&action=start
&index=85&id=32145753
Zakon o zasebnem varovanju (ZZasV-1). (2011). Uradni list RS, (17/2011).
59
10 SEZNAM PREGLEDNIC IN SLIK
Tabela 1: Izdajanje licenc v državah EU in jugovzhodne Evrope (Vir: Čas, 2010)………… 14
Tabela 2: Pregled izdanih licenc (Vir: MNZ, 2010)…………………………………………………………. 19
Tabela 3: Analiza zanesljivosti vprašalnika (Vir: lasten – SPSS)……………………………………. 30
Tabela 4: Analiza zanesljivosti vprašalnika (Vir: lasten – SPSS)……………………………………. 30
Tabela 5: Analiza zanesljivosti vprašalnika (Vir: lasten – SPSS)……………………………………. 30
Tabela 6: Kaiser–Meyer–Olkinova mera ustreznosti vzorca in Bartlettov test
(Vir: lasten – SPSS)……………………………………………………………………………………………. 31
Tabela 7: Komunalitete (Vir: lasten – SPSS)…………………………………………………………………. 32
Tabela 8: Lastne vrednosti in pojasnjena varianca izločenih faktorjev
(Vir: lasten – SPSS) ………………………………………………………………………………………. 34
Tabela 9: Rotirana faktorska matrika (Vir: lasten – SPSS)………………………………………….. 36
Tabela 10: Skupinska statistika (Vir: lasten – SPSS) ……………………………………………………. 40
Tabela 11: Test enakosti povprečnih vrednosti (Vir: lasten – SPSS)……………………………. 41
Tabela 12: Lastne vrednosti (Vir: lasten – SPSS) …………………………………………………………. 41
Tabela 13: Wilksova lambda (Vir: lasten – SPSS)………………………………………………………….. 42
Tabela 14: Standardizirani koeficienti diskriminantnih funkcij (Vir: lasten)………………. 42
Tabela 15: Strukturne vrednosti uteži (Vir: lasten – SPSS)………………………………………….. 43
Tabela 16: Centroidi (Vir: lasten – SPSS) …………………………………………………………………….. 43
Tabela 17: Klasifikacijska tabela (Vir: lasten – SPSS)………………………………………………. 44
Tabela 18: Opisna statistika (Vir: Lasten – SPSS)……………………………………………………… 46
Tabela 19: Povzetek regresije (Vir: lasten – SPSS)…………………………………………………… 47
Tabela 20: Statistična značilnost ocenjenega regresijskega modela ANOVA
(Vir: lasten – SPSS)………………………………………………………………………………….. 47
Tabela 21: Ocene regresijskih koeficientov in njihova statistična značilnost
(Vir: lasten – SPSS)……………………………………………………………………………………. 47
60
Slika 1: Spolna struktura anketirancev (Vir: lasten – SPSS) ………………………………………… 24
Slika 2: Starostna struktura anketirancev (Vir: lasten – SPSS)…………………………………….. 25
Slika 3: Struktura anketirancev glede na doseženo stopnjo formalne izobrazbe
(Vir: lasten – SPSS)……………………………………………………………………………………………. 25
Slika 4: Struktura anketirancev po dobi zaposlitve v poslovalnici (Vir: lasten – SPSS)… 26
Slika 5: Struktura anketirancev po geografski legi poslovalnic, v katerih so zaposleni
(Vir: lasten – SPSS)…………………………………………………………………………………………….. 26
Slika 6: Struktura anketirancev glede na podatek o izvedenem ropu poslovalnice,
v kateri so zaposleni (Vir: lasten – SPSS)……………………………………………………….... 27
Slika 7: Kolenski diagram (Vir: lasten – SPSS)……………………………………………………………. 35
Slika 8: Centroidi (Vir: lasten – SPSS)………………………………………………………………………… 44
Slika 9: Delovanje varnostnega sistema (Vir: lasten)……………………………………………………. 53
Slika 10: Prikaz zagotavljanja varnosti (Vir: lasten)…………………………………………………….. 54
61
11 PRILOGE
11.1. Anketni vprašalnik
Spoštovani,
pred vami je anketa, ki nam bo pomagala pridobiti informacije o zagotavljanju varnosti v banki. Z vašo pomočjo bomo ugotovili, kako vodje poslovalnic in njihovi namestniki ocenjujete stanje na področju varnosti. Vodje in namestniki ste namreč v posamezni poslovalnici prvi odgovorni za varnost, zato se nam zdi vaše mnenje še posebej pomembno. S pomočjo pridobljenih podatkov bomo lahko učinkovito planirali nadaljnje aktivnosti, ki bodo pripomogle k še višjemu nivoju varnosti v banki. Anketa je sestavljena iz več vsebinsko zaključenih delov, zato prosimo, da izpolnite celotno anketo. Pri izpolnjevanju ankete je zagotovljena anonimnost. Prosimo za nekaj minut vašega časa in s klikom na "Naslednja stran" lahko pričnete z izpolnjevanjem ankete.
********************************************************************************
XSPOL - Spol:
Moški
Ženski XSTAR3ac7 - V katero starostno kategorijo spadate?
do 20 let
21 do 30 let
31 do 40 let
41 do 50 let
51 do 60 let
nad 61 let XIZ5a7 - Kakšna je vaša najvišja dosežena formalna izobrazba?
osnovna šola ali manj
poklicna šola (2 ali 3 letna strokovna šola)
štiriletna srednja šola
višja šola
visoka šola - prva stopnja
univerzitetna izobrazba ali bolonjska druga stopnja (bolonjski magisterij)
znanstveni magisterij ali doktorat XSTAR4ac5b - Koliko let ste že zaposleni v tej bančni poslovalnici?
do 5 let
6 do 10 let
11 do 15 let
16 do 20 let
21 do 25 let
26 do 30 let
31 do 35 let Q1 - Prosimo označite, v kateri PE je vaša poslovalnica.
PE Ljubljana center
PE Ljubljana okolica
PE Gorenjska
62
PE Krško in Novo Mesto
PE Celje
PE Maribor in Murska Sobota
PE Primorska in Notranjska Q2 - Je bila poslovalnica, od kar ste vi zaposleni v njej, kdaj oropana?
Da
Ne Q3 - Prosimo, navedite kolikokrat.
1 krat
2 krat
3 krat
4 krat
5 in večkrat Q4 - Tehnično varovanje poslovalnice V tem delu ankete bi radi pridobili vaše mnenje o sistemih tehničnega varovanja, ki so nameščeni v vaši poslovalnici ter njihovem vzdrževanju in strokovnosti vzdrževalcev sistemov. Prosimo, da svoje mnenje izrazite z izborom ustrezne trditve, oziroma odgovorite na postavljeno vprašanje. Možen je le en odgovor. Q5 - Alarmni sistem v poslovalnici:
sploh se ne
strinjam
se ne strinjam
niti /niti se strinjam
zelo se strinjam
je zanesljiv in služi svojemu namenu izpolnjuje moja pričakovanja in mi daje občutek varnosti
Q6 - Video nadzorni sistem:
sploh se ne
strinjam
se ne strinjam
niti /niti se strinjam
zelo se strinjam
je zanesljiv in služi svojemu namenu vsebuje zadostno število kamer zagotavlja ustrezno velik video arhiv Q7 - Z varnostnimi kamerami je ustrezno pokrito:
sploh se ne
strinjam
se ne strinjam
niti /niti se strinjam
zelo se strinjam
mesto primo-predaje gotovine blagajniški pult hranišče gotovine števna miza Q8 - Sisteme tehničnega varovanja v vaši poslovalnici vzdržuje podjetje:
VTZ d.o.o.
Tenzor d.o.o.
Siemens d.o.o.
63
Drugo: Q9 - Vzdrževalci alarmnih in video nadzornih sistemov:
sploh se ne
strinjam
se ne strinjam
niti /niti se strinjam
zelo se strinjam
imajo zadovoljivo hiter odzivni čas svoje delo opravijo strokovno nudijo ustrezno svetovalno in izobraževalno pomoč, v kolikor jo potrebujem
Q10 - Izvajanje storitev Varnostno nadzornega centra (VNC) in intervencij. V tem delu ankete bi radi pridobili vaše mnenje o kvaliteti izvajanja storitev pogodbene varnostne službe. Zanima nas predvsem vaše stališče o izvedbi intervencij v primeru alarmov. Q11 - Intervencijo v primeru alarma izvaja podjetje:
Sintal d.d.
Varnost Maribor d.d.
Drugo: Q12 - Storitev izvajanja intervencij:
sploh se ne
strinjam
se ne strinjam
niti /niti se strinjam
zelo se strinjam
mi daje občutek varnosti je hitro in zanesljivo Q13 - Kadar komunicirate z operaterjem v VNC, je komunikacija jasna, razumljiva ter ustrezna.
sploh se ne
strinjam
se ne strinjam
niti /niti se strinjam
zelo se strinjam
Vpišite besedilo odgovora 1 Q14 - Obveščanje oziroma poročila o izvedenih intervencijah so jasna in razumljiva.
sploh se ne
strinjam
se ne strinjam
niti /niti se strinjam
zelo se strinjam
Vpišite besedilo odgovora 1 Q15 - Služba za varnost ter usposobljenost. V banki je v Splošnem sektorju organizirana služba za varnost, ki občasno sama ali v sodelovanju s sektorjem Človeški viri organizira izobraževanja. V tem delu ankete bi radi pridobili vaše mnenje o delu varnostne službe ter izvajanju izobraževanja - usposabljanja. Q16 - V banki je pripravljena Varnostna politika, katero poznam in sem jo prebral.
sploh se ne
strinjam
se ne strinjam
niti /niti se strinjam
zelo se strinjam
Vpišite besedilo odgovora 1 Q17 - Strokovna služba za varnost
sploh se ne
strinjam
se ne strinjam
niti /niti se strinjam
zelo se strinjam
mi nudi ustrezno strokovno pomoč
64
sploh se ne
strinjam
se ne strinjam
niti /niti se strinjam
zelo se strinjam
se odziva hitro deluje strokovno me pravočasno obvešča vzbuja zaupanje Q18 - Ali ste seznanjeni z izvedbo usposabljanj na temo varnosti in ste se jih tudi udeležili?
Da
Ne Q19 - Izobraževanja so izvedena strokovno in izpolnjujejo moja pričakovanja.
sploh se ne
strinjam
se ne strinjam
niti /niti se strinjam
zelo se strinjam
Vpišite besedilo odgovora 1 Q20 - V kolikor bodo izobraževanja organizirana tudi v bodoče, se jih bom udeležil, saj predstavljajo veliko pomoč pri mojem delu.
sploh se ne
strinjam
se ne strinjam
niti /niti se strinjam
zelo se strinjam
Vpišite besedilo odgovora 1
Q21 - Nekaj trditev o vašem vedenju .
sploh se ne
strinjam
se ne strinjam
niti /niti se strinjam
zelo se strinjam
rokovanje z alarmnimi napravami mi je poznano
delovnih postopkov ne opuščam postopki so jasni in me ne ovirajo pri delu želim si bolj natančnih delovnih postopkov Q22 - Prosimo, da v spodnji prazen prostor vpišete vaše predloge za katere ocenjujete, da bi lahko pripomogli k višji stopnji varnosti.