66 // TransporT // maj 2016. TransporT // maj 2016. // 67

Četrti mednarodni logistični kongres »Oskrbovalne verige v znanosti in praksi 2016« je bil letos v

portorožu od 6. do 8. aprila. Letošnji slogan se je glasil: prihodnost je v sodelovanju. Organizirali

so ga Slovensko logistično združenje (SLZ) in planet GV. predstavil je mednarodne in domače dobre

prakse na področju sodelovanja med naročniki logističnih storitev.

oSkrbovalNe verige v zNaNoSti iN prakSi 2016

Logistika

GovorILI so o logističnih izzivih, ki jih za logiste prinašajo omejitve pri oskr-bi mest. Veliko pozornosti so namenili regulativi v transportu. Poleg domačih strokovnjakov, profesorjev in menedžer-jev so bili navzoči predstavniki pomemb-nih evropskih institucij in podjetij, ki so predstavili smernice za prihodnost in možnosti za sodelovanje. Kongres je odprl predsednik SLZ Igor Žula, pozdravna nagovora pa sta imela Bogdan Potokar z Ministrstva za infra-strukturo in mag. Andrej Cah iz Luke Koper (generalni pokrovitelj). V imenu medijskega partnerja in pokrovitelja re-vije Transport&logistika je spregovoril urednik Borut Štajnaher. Izvršni direk-tor Planeta GV Peter Ribarič je izrekel dobrodošlico vsem prisotnim in zado-voljstvo, da lahko organizirajo takšen kongres. Udeležence je nagovoril tudi Jos Marinus, predsednik European Lo-gistics Association (ELA). V dveh dneh se je zvrstilo 20 strokovnih predavanj, tri okrogle mize in več kot 25 odličnih govornikov. Tretji dan je bil namenjen ogledu dobrih praks (Luke Koper). Na kongresu je bilo 130 udeležencev.

Besedilo in fotografije: dr. Josip orbanić

chts, Wijngaard Natie Logistics – Atlan-tic NV in nekdanji predsednik CLECAT (Evropsko združenje špediterskih, tran-sportnih, logističnih in carinskih agen-tov) in Stanje ter informacijski in tehno-loški trendi na področju logistike (Dirk't Hooft, ALICE – Evropsko združenje za inovacije v logistiki).Iz vseh predstavitev izhaja, da smo v ča-su velikih sprememb v gospodarstvu in družbi. Logistična dejavnost je ključna za oboje. V stroških in drugih gospodar-skih kategorijah transport in logistika sodelujeta 10–15 %, kar je veliko. 10-od-stotni prihranek logističnih stroškov predstavlja približno 100 milijard evrov. To bi se zelo poznalo pri evropski kon-kurenčnosti. Ocenjujejo, da je potencial celo do 30 %, inovacije pa lahko prinese-jo velike koristi, če se pravilno in pravo-časno vključijo v procese dela.Slogan »Prihodnost je v sodelovanju« je bila osrednja tema kongresa. Kot je na začetku poudaril predsednik SLZ, se na kongresu obravnavajo in predstavljajo konkretne rešitve, ki prinašajo dodano vrednost. Zato so k sodelovanju povabili vrhunske menedžerje in strokovnjake,

IoT – InTerneT sTvarI Uvodna tema je bila Internet stvari (Inter-net of Tings – IoT), ki ga je predstavil To-maž Vidonja iz Zavoda tehnološka mreža ICT. Gre za temo, ki bo krojila prihodnost in bo za logistiko še kako pomembna. Gre predvsem zato, da bodo vse fizične zade-ve (proizvodi, pošiljke …) komunicirale po načelu, kot ga danes poznamo v ele-ktronskem internetu. Na tem področju je še veliko neznank, vendar se je treba poučiti in začeti delati tudi s tem. O po-menu IoT pove podatek, da so njegov po-tencial na področju logistike in oskrbnih verig ocenili na 1800 milijard USD. Bistve-na prednost IoT je, da bo vse potekalo v realnem času.Pod moderiranjem Josa Marinusa, pred-sednika European Logistics Association (ELA), so se udeleženci seznanili z ak-tualnimi trendi v logistiki z vidika naj-pomembnejših evropskih logističnih in-stitucij. Teme so bile: Stanje in razvojni trendi na področju logistike z vidika la-stnikov in pošiljateljev blaga (ESC), Nick Delmeire, ESC (preko Skype), Stanje lo-gistike v EU in predvidene spremembe regulative na ravni EU (Marc Huybre-

66 // TransporT // maj 2016. TransporT // maj 2016. // 67

ki predstavljajo odlične dobre prakse. Nastopili so predstavniki mednarodnih družb: TRI-VIZOR, Procter & Gamble, Atlantic Grup in Barilla Adriatik. Tudi ta del je moderiral Jos Marinus.

IzzIvI TransporTnIh poDjeTIj

Ta tema je bila razdeljena na dve podro-čji. Prva je bila Regulativa in omejitve, druga pa Modeli nagrajevanja. Modera-tor te teme, Robert Sever, je izpostavil hudo konkurenco, ki sili podjetja v opti-mizacijo poslovanja in nižanje stroškov. Veliko težav je tudi z različnimi omeji-tvami, zlasti pri delovnem času. Iščejo se enostavne informacijske rešitve in orod-je za vodenje kadrovskih procesov. Po-membno področje so pogodbe o zaposli-tvi, kjer je več možnosti. Veliko prostora je bilo namenjenega nagrajevanju delav-cev, zlasti voznikov. Pomembno je tudi stalno usposabljanje voznikov, ki so prvi na liniji stikov s strankami. Iz obravnave obeh tem izhaja, da je na tem področju še veliko dilem in da obstaja precej po-gledov in praks.Mestna logistika je danes zelo aktualna. En vzrok je vse večje omejevanje prome-ta in zapiranje mestnih jeder, drugi pa zahteve trga za točno dobavo vedno ve-čjega števila majhnih pošiljk. V okviru te teme so bila obravnavana naslednja po-dročja: problemi oskrbe mestnih jeder, premagovanje problemov transporta in dostave v mestna jedra in, ali v Sloveni-ji mestna logistika predstavlja problem. Moderator teme dr. Igor Jakomin je iz-postavil probleme mestnih jeder z vidika kakovosti življenja prebivalcev in reševa-nja problemov, ki nastajajo pri reševanju različnih interesov. Logistika je tukaj zato, da ponudi ustrezne rešitve. Pred-stavljeni so bili modeli iz tujine in tudi

iz našega glavnega mesta Ljubljane, ki je letos zelena prestolnica Evrope.

oKroGLe MIze

V okviru kongresa so bile izvedene tri okrogle mize, na katerih so udeleženci posameznega sklopa izmenjali mnenja in obogatili vsebino kongresa v odprti razpravi. Okrogle mize so bile naslednje:

soDeLovanje – jos MarInus, evropsKo LoGIsTIčno zDruženje (eLa).

Sodelovanje je v Sloveniji res izziv, saj Slovenci niso preveč navajeni na to. Pri-meri, ki smo jih imeli priložnost spozna-vati, so v največji meri govorili o prilož-nostih, ki so jih podjetja izkoristila na račun večjega sodelovanja v logistiki, ne glede na to, ali so partnerji znotraj ali izven lastne logistične mreže. Za prikaz dobrih praks so se morali ozreti v tujino, vendar pa pritisk na cene logističnih sto-ritev tudi slovenska podjetja sili v sode-lovanje.

KaKo spoDBuDITI TuDI DruGe? – roBerT sever, Gzs – DIreKTor zDruženja za proMeT

Zelo zanimiva razprava se je razvila med pravnimi strokovnjaki, svetovalci in sa-mimi transportnimi družbami. Ključne ugotovitve vseh sodelujočih so bile, da so vozniki obraz podjetja in ključni vir. Tako kot v industriji velja tudi v tran-sportu, da se najboljša podjetja inten-zivno ukvarjajo s svojimi zaposlenimi. Cilj je nadgraditi njihovo znanje in s tem doseči boljšo kakovost in večjo produk-tivnost. Voznik, ki je urejen, ki razume pomen pravilno izpolnjene dokumenta-cije, delovanje vozil, profesionalne vo-žnje ipd., je za podjetje dragocen. Pred-

stavlja prvi korak k višji produktivnosti tudi med prevozni-ki. Znanja niso sa-ma po sebi umevna, zato je treba najti načine, kako vozni-ke dodatno usposo-biti. To je zanimiv izziv, saj se pod-jetja, ki v voznike vlagajo, bojijo, da bodo potem, ko bo-do znanja pridobili, podjetja zapustili in šli v tujino, saj je

njihova vrednost višja. Tukaj smo v raz-pravi slišali kar nekaj predlogov, kako bi bilo smiselno, da tukaj tudi država (za-vod za zaposlovanje) podpre usposablja-nje voznikov, ki jih v Sloveniji manjka cca 5.000. Predlagajo uvedbo dodatnih mehanizmov za zaščito v primeru, ko želijo usposobljeni vozniki novo prido-bljena znanja uporabiti drugje.

osKrBa MesTnIh jeDer – Dr. IGor jaKoMIn, saMer & Co shIppInG LTD., D. o. o.

Z vidika učinkovitega urejanja prome-ta v mestih oziroma z vidika celovitega urejanja logistike je potreben projektni pristop. Izvedba projektov temelji na kakovostnem in celovitem posnetku stanja in evidence realnih problemov, ki morajo izhajati iz pričakovane stra-tegije razvoja mesta. V tem plenumu so predstavljali različne tehnološke rešitve podjetij iz Slovenije in tujine. Videli smo organizacijske rešitve, ki so jih predsta-vili: fakultete, Mestna občina Ljubljana, primer mesta Southampton v Angliji itd. Sogovorniki so se strinjali, da je to eden izmed večjih izzivov, kako v dvomilijon-ski državi spodbuditi številne občine k pravilnemu projektnemu pristopu.

LoGIsT LeTa 2015

SLZ in njegovi predhodniki že desetle-tje podeljujejo naziv Logist leta. Leto-šnja podelitev je bila 11. po vrsti. Pre-jemnik je Marjan Bezjak iz podjetja F.A. MAIK, d. o. o. Podjetje F.A. Maik iz Maribora ponuja celovite logistične storitve s področja lo-gistike. Družba ves čas raste. V zadnjih letih so odprli predstavništva tudi v Zagrebu in na Dunaju, hkrati pa veliko investirajo tudi v lokacijo v Mariboru. Tehnološko in informacijsko je družba moderna, predvsem pa se posvečajo na-črtnemu delu z mladim menedžmentom, saj lastnik upravljanje družbe postopno in premišljeno prenaša na svoje otroke. otvoritvene besede predsednika sLz Igorja žule.

Marc huybrechts nastopa, moderator jos Marinus pa ga spremlja. okrogla miza: Kako spodbuditi tudi druge?

Igor žula, predsednik sLz in Logist leta 2015 Marjan Bezjak iz F.a. MaIK, d. o. o.

68 // TransporT // maj 2016. TransporT // maj 2016. // 69

predstavljamo // x-TRACK IN 4x4

renauLT ima od sedaj naprej dva nova tipa izvedbe pogonov: X-track in 4x4 po-gon na vsa kolesa. V vseh dostavnih vozi-lih ponuja kot del serijske opreme še sis-tem Extended grip. X-track je moč dobiti v vseh dostavnikih, vsekolesni pogon pa je rezerviran samo za največjega dostav-nika Masterja. Vsaka vrsta pogona ima svoj namen. Pogon s sistemom Exten-ded Grip je namenjen za vožnjo po lažjih neutrjenih terenih, kot so neasfaltirane in gramozne ceste z manjšim naklonom vzpona ceste. Pogon X-track je namenjen intenzivni uporabi na zahtevnih terenih z različnim naklonom na levi in desni strani cestišča, strmim vzponom in za vožnjo v snegu. Pogon 4x4 je namenjen za zelo zahtevno terensko vožnjo, kjer lahko najdemo vse mogoče vrste terena. Extended Grip s svojim načinom delo-vanja povečuje oprijem pnevmatik, ki so gnane, ko speljujemo ali se vozimo pri nizki hitrosti na mehki podlagi ali na cestišču, ki ima majhen oprijem, kot

doStavNiki za brezpotja

Renault je za lahka dostavna vozila, kot so Kangoo, Trafic in Master, razvil nove vrste

pogonov, katerih namen je omogočanje optimalnega oprijema pnevmatik na neurejenih in

neutrjenih cestiščih.Besedilo: Matevž Udovič, fotografije: Matevž Udovič, Renault

so sneg, blato ali pesek. Ko pnevmatike spodrsujejo zaradi slabšega oprijema, sistem nadzora nad vrtenjem pnevmatik omogoča vozniku, da ne obstane na me-stu, temveč se premika naprej. Extended Grip deluje s pomočjo sistema ASR, ka-terega namen je nadzor nad zdrsom po-gonskih koles. Klasični sistem nadzora

nad zdrsom pogonskih koles ASR deluje tako, da s pomočjo ABS ali odvzemom plina zavira tisto kolo, ki spodrsava. Sis-tem Extended Grip deluje tako, da dopu-šča spodrsavanje koles in optimizira vr-tljaje agregata pri nižjih hitrostih. Tako se lahko sneg ali blato izloči iz pnevma-tik. Pnevmatika v stiku s cestiščem dobi

nekaj oprijema, ki zadošča za premika-nje naprej. Povečuje vlečno sposobnost vozila pri slabših pogojih vožnje. Funk-cijo voznik vklopi s preklopnim stikalom med vožnjo vozila ali ko ta miruje. Izklo-pi se samodejno pri hitrostih, ki so ve-čje od 50 km/h. Učinek Extended Gripa lahko povečamo z M+S pnevmatikami, saj imajo te pnevmatike na kritičnih vo-znih podlagah zaradi oblike tekalne po-vršine na cestišču večji oprijem. Vozilo z Extended Gripom je na cesti popolnoma običajno, le malo več zmore na mokri, zasneženi in blatni cesti. Zato je moč do-biti Kangooja v izvedbi All Road. V temu paketu ga odlikuje 8 mm večja oddalje-nost od tal in dodatna zaščita podvozja.X-track omogoča vozilom s 4x2 pogo-nom večjo mobilnost na bolj zahtevnih voznih podlagah. Lahko je tudi dober nadomestek vozilom, ki uporabljajo vse-kolesni pogon. Namenjen je predvsem gradbenikom, gozdarjem in kmetoval-cem, saj se ti pri vožnji srečujejo z vse-

50 odstotkov pogonskega navora. Če se pri vožnji eno pogonsko kolo zavrti v prazno, na primer zaradi gramoza na cestišču, se ne prenaša več dovolj velike vlečne sile za premikanje vozila. Takrat odigra vlogo samodejna zapora izravnal-nega gonila, saj s pomočjo tornih lamel, ki so vgrajene med obema polgredema, blokira kolo, ki nima oprijema. Kolesu, ki ima oprijem, se prenese za 25 od-stotkov večji navor kot na kolo, ki nima oprijema. Kar pomeni, da se na kolo, ki ima oprijem, prenaša 75 odstotkov na-vora. Mogoče se teorija bere zapleteno, vendar so izkušnje z vožnje po poligonu presenetljive, saj je Master z malo več zaleta z lahkoto premagoval in požiral

Tretje stikalo z desne služi vklopu in izklopu funkcije extended Grip. nadzorna plošča za vklop 4x4 pogona in reduktorja.

skoraj neustavljivi Traffic z X-track pogonom.

mogočimi voznimi podlagami od majh-nih luž pa vse do ekstremnih cestnih podlag v obliki motokros proge. Omogo-ča izjemno učinkovitost gibanja vozila v smeri naprej na slabših cestah in v težjih voznih pogojih. Sistem X-track uporablja za pogon samodejno zaporo izravnalne-ga gonila. Pri normalni vožnji se na vsa-ko kolo prek pogonske polgredi prenaša

zaščita podvozja pri Masterju z X-track pogonom.

pri Masterju s skupno maso 4500 kg je dodan okrasni pokrov na platišču, saj so platišča plitvejša, dimenzij 195/75 r 16 in večjega indeksa nosilnosti.