Lika karlovac si
-
Upload
croatian-national-tourist-board -
Category
Documents
-
view
309 -
download
16
description
Transcript of Lika karlovac si
Senj
Klenovica
Brinje
Sv. Juraj
Biljevine
Jezerane
Ogulin
Josipdol
Saborsko
KrnjakVrbovsko
Ozalj
Karlovac
Duga Resa
Generalski Stol
Bosiljevo
Slunj
Rakovica
GrabovacLetinac
Dabar
Podum
Bilaj
Medak
Budak
Ljubovo
Krbava
Korenica
Vrpile
Prijeboj
Borje
Karlobag
MetajnaKolan
Rab
Novalja
St. Novalja
Pag
Gorica
Rtina Starigrad
Povljana
Prizna
Cesarica
Udbina
Lovinac
Sv. Rok
Donji Lapac
Prozor
Krasno
Starigrad
Lukovo
Goljak
D. KosinjLipovo Polje
Kosinjski Bakovac
Bakovac
Klanac
Smiljan
Trnovac
Jablanac G. Kosinj
KuterevoSinac
Vrhovine
li-ka
Lika – Karlovec
Lika – Karlovec Festival pravljice
Festival pravljiceLika – Karlovec
Od Evrope
hrvaška
Senj
Klenovica
Brinje
Sv. Juraj
Biljevine
Jezerane
Ogulin
Josipdol
Saborsko
KrnjakVrbovsko
Ozalj
Karlovac
Duga Resa
Generalski Stol
Bosiljevo
Slunj
Rakovica
GrabovacLetinac
Dabar
Podum
Bilaj
Medak
Budak
Ljubovo
Krbava
Korenica
Vrpile
Prijeboj
Borje
Karlobag
MetajnaKolan
Rab
Novalja
St. Novalja
Pag
Gorica
Rtina Starigrad
Povljana
Prizna
Cesarica
Udbina
Lovinac
Sv. Rok
Donji Lapac
Prozor
Krasno
Starigrad
Lukovo
Goljak
D. KosinjLipovo Polje
Kosinjski Bakovac
Bakovac
Klanac
Smiljan
Trnovac
Jablanac G. Kosinj
KuterevoSinac
Vrhovine
li-ka
Lika – Karlovec
Lika – Karlovec Festival pravljice
Festival pravljiceLika – Karlovec
Od Evrope
hrvaška
ra
sto
ke
oto
k pag
Don
ji La
pac
Udb
ina
Lovi
nac
Gos
pić
Baš
ke O
štar
ije
Smilj
an
Lun
Nov
alja
Cas
ka
Jabl
anac
Kra
sno
Ličk
i Osi
k
Peru
šić
Kor
enic
a
Vrho
vine
Kut
erev
o
Svet
i Jur
aj
Senj
Bri
nje
Rak
ovic
aSa
bors
ko
Plaš
ki
Slun
j
Josi
pdol
Ošt
arije
Toun
j
Ogu
lin
Krn
jak
Vojn
ić
Bar
ilovi
ć
Kar
lova
c
Gen
eral
ski S
tol
Bos
iljev
o
Dug
a R
esa
Rib
nik
Net
retić
Oza
lj
Dra
gani
ć
Oto
čac
Star
igra
d
Kar
loba
g
Star
a N
oval
ja
Cet
ingr
ad
li-k
a
2223
24
35
ra
sto
ke
plit
vič
ka
jez
era
oto
k pag
du
bo
vac
no
vig
ra
d
đu
lin
po
no
r
sok
ola
c
neh
aj
luk
ina ja
ma
vel
iki k
oz
jak
kiz
a
deg
enia
vel
ebit
ica
leo
nto
pod
ium
a
lpin
um
lili
um
iris
c
ro
atic
a
tulo
ve
gr
ede
sim
on
ov
ića
sta
pin
a
bij
ele
i
sam
ar
ske
stij
ene
li-k
a
zir
Don
ji La
pac
Udb
ina
Lovi
nac
Gos
pić
Baš
ke O
štar
ije
Smilj
an
Lun
Nov
alja
Cas
kaPriz
na
Jabl
anac
Kra
sno
Ličk
i Osi
k
Peru
šić
Kor
enic
a
Vrho
vine
Kut
erev
o
Svet
i Jur
aj
Senj
Bri
nje
Rak
ovic
aSa
bors
ko
Plaš
ki
Slun
j
Josi
pdol
Ošt
arije
Toun
j
Ogu
lin
Krn
jak
Vojn
ić
Bar
ilovi
ć
Kar
lova
c
Gen
eral
ski S
tol
Bos
iljev
o
Dug
a R
esa
Rib
nik
Net
retić
Oza
lj
Dra
gani
ć
Oto
čac
Star
igra
d
Kar
loba
g
Star
a N
oval
ja
Cet
ingr
ad
3 71
hr
vašk
a
hr
vašk
a
1. S
redn
jeve
ško
mes
to O
zalj,
ww
w.oz
alj.h
r2.
Vin
ska c
esta
Oza
lj–Vi
vodi
na,
ww
w.vin
ari-v
ocar
i-oza
lj.hr
3. H
idro
cent
rala
»M
unja
ra«,
ww
w.oz
alj-t
z.hr
4. R
ibni
k, w
ww.
ribni
cka-
dolin
a.co
m5.
Net
reti
ć, w
ww.
netr
etic
.hr
6. D
ubov
ac, w
ww.
dubo
vac.i
nfo
7. D
uga
Resa
, ww
w.tz
-dug
ares
a.hr
8. K
arlo
vac,
ww
w.ka
rlova
c-to
urist
info
.hr
9. B
osilj
evo,
ww
w.bo
silje
vo.h
r10
. Bar
ilovi
ć, w
ww.
opci
na-b
arilo
vic.h
r11
. Bre
zno
Dju
lin p
onor
, w
ww.
tz-g
rada
-ogu
lina.
hr12
. Nov
igra
d, w
ww.
udru
ga-k
amel
eon.
hr13
. Bel
e in
Sam
arsk
e st
ene,
ww
w.tz
kz.h
r14
. Ogu
lin, w
ww.
tz-g
rada
-ogu
lina.
hr15
. Tou
nj, w
ww.
toun
j.hr
16. S
ir iz
Tou
nja,
vol
imsir
.com
17. Č
iste
reke
, ww
w.tz
kz.h
r18
. Ris
(Lyn
x), w
ww.
np-s
jeve
rni-v
eleb
it.hr
19. P
lani
ka (L
eont
opod
ium
alp
inum
)20
. Vol
k (C
anis
lupu
s), w
ww.
life-
vuk.
hr21
. Lili
ja (L
ilium
), m
ojcv
ijet.h
r22
. Pla
ški,
ww
w.pl
aski
-lika
.com
23. S
lunj
, ww
w.tz
-slu
nj.h
r24
. Ras
toke
, ww
w.tz
-slu
nj.h
r25
. Cet
ingr
ad, w
ww.
cetin
grad
.org
26. S
arde
la (S
ardi
na p
ilcha
rdus
), w
ww.
tz-s
enj.h
r27
. Neh
aj, w
ww.
tz-s
enj.h
r28
. Sok
olac
, ww
w.br
inje
.hr
29. M
edve
d (U
rsus
arc
tos)
, ww
w.br
inje
.hr
30. J
ame
Bara
ćeve
špilj
e,
ww
w.ba
race
ve-s
pilje
.hr
31. S
enjs
ka k
ated
rala
, ww
w.tz
-sen
j.hr
32. P
ostr
v (S
alm
o tr
utta
), w
ww.
gack
a.hr
33. P
erun
ika
(Iri
s), m
ojcv
ijet.h
r34
. Liš
ka h
iša,
ww
w.lic
kose
njsk
a.co
m35
. Dre
žnik
, ww
w.tz
kz.h
r36
. Zav
ižan
, w
ww.
tz-s
enj.h
r/pl
anin
arsk
i-dom
-zav
izan
37. J
apod
ska
kapa
, ww
w.ud
bina
.com
38. O
toča
c, w
ww.
tz-o
toca
c.hr
39. K
lapa
vica
(Myt
ilus g
allo
prov
inci
alis
), w
ww.
tz-s
enj.h
r40
. Luk
ina
jam
a,
ww
w.sp
eleo
logi
ja.h
r/lu
kina
jam
a41
. Sve
tišč
e M
ater
e bo
žje,
ww
w.kr
asno
.hr
42. K
osin
jski
mis
al, t
z-pe
rusic
.hr
43. G
acka
, ww
w.ga
cka.
hr44
. Liš
ka o
vca
(pra
men
ka),
ww
w.hp
a.hr
45. P
litvi
ška
jeze
ra, n
p-pl
itvic
ka-je
zera
.hr
46. G
ozdo
vi P
lješe
vice
, ww
w.pl
save
z.hr
47. L
unjs
ka o
ljka,
ww
w.lu
n.hr
48. L
un, w
ww.
lun.
hr49
. Pom
orsk
i rez
erva
t, w
ww.
tz-n
oval
ja.h
r 50
. Vel
iki K
ozja
k, w
ww.
pp-v
eleb
it.hr
51. Č
love
ška
ribi
ca, w
ww.
spel
eolo
gija
.hr
52. M
ost v
Kos
inju
, ww
w.lic
kose
njsk
a.co
m53
. Jap
odsk
i uha
ni, w
ww.
min
-kul
ture
.hr
54. N
oval
jski
relik
viar
ij, w
ww.
tz-n
oval
ja.h
r55
. Cas
ka, w
ww.
tz-n
oval
ja.h
r56
. Vel
ebit
ska
dege
nija
(Deg
enija
Vel
ibit
ica)
, hi
rc.b
otan
ic.h
r57
. Kiz
a, w
ww.
plsa
vez.
hr58
. Jam
ski p
ark
Gra
bova
ča,
ww
w.pp
-gra
bova
ca.h
r59
. Lič
ki O
sik,
ww
w.tz
-gos
pic.h
r60
. Ant
ična
nah
ajal
išča
, ww
w.am
zd.h
r61
. Sam
osta
n sv
. Jož
efa,
ww
w.tz
-kar
loba
g.hr
62. B
aške
Ošt
arije
, ww
w.tz
-gos
pic.h
r63
. Roj
stna
hiš
a A
ntej
a St
arče
vića
, w
ww.
tz-g
ospi
c.hr
64. G
ospi
ć, w
ww.
tz-g
ospi
c.hr
65. N
etop
irji
(Chr
iopt
era)
, w
ww.
spel
eolo
gija
.hr
66. G
ozdo
vi ig
last
ega
drev
ja, w
ww.
hrsu
me.
hr67
. Kov
ač (Z
eus f
aber
), w
ww.
tz-n
oval
ja.h
r68
. Paš
ka č
ipka
, ww
w.pa
g-to
urism
.hr
69. S
imon
ović
a St
apin
a, w
ww.
plsa
vez.
hr70
. Mir
ila, w
ww.
rivije
ra-p
akle
nica
.hr
71. Z
ir, w
ww.
licko
senj
ska.
com
72. M
odra
s (V
iper
a am
mod
ytes
), w
ww.
pp-v
eleb
it.hr
73. T
ulov
e gr
ede,
ww
w.pp
-vel
ebit.
hr74
. Sla
dkov
odne
ribe
, ww
w.lic
kose
njsk
a.co
m75
. Bel
orep
ec (H
alia
eetu
s alb
icill
a),
ww
w.pp
-vel
ebit.
hr
1. M
edna
rodn
i fol
klor
ni fe
stiv
al,
ww
w.ka
-mff.
org
2. A
utoc
ross
, ww
w.rib
nick
a-do
lina.
com
3. V
ince
kovo
, ww
w.tz
-dug
ares
a.hr
4. M
estn
i muz
ej K
arlo
vec,
ww
w.gm
k.hr
5. D
nevi
piv
a, w
ww.
dani
piva
.com
6. R
ibol
ov, w
ww.
tzkz
.hr
7. H
isto
ria
viva
, ww
w.ka
rlova
c-to
urist
info
.hr
8. K
arlo
vac
mos
t wan
ted,
w
ww.
prom
enad
a-kl
ub.h
r9.
Ple
mišk
i sej
em D
ubov
ac,
ww
w.ka
rlova
c-to
urist
info
.hr
10. K
oles
arsk
i dog
odek
»Ci
klob
ajka
«,
ww
w.tz
-gra
da-o
gulin
a.hr
, 11
. Kol
esar
ski m
arat
on T
ri je
zera
, w
ww.
baba
roge
.hr
12. D
nevi
zel
ja, w
ww.
ogul
in.h
rw
ww.
aktiv
ni-o
dmor
.com
13
. Dne
vi m
edu,
ww
w.og
ulin
.hr
14. Č
olni
na
Mre
žnic
i, w
ww.
tzkz
.hr
15. R
afti
ng, w
ww.
kanu
king
-ava
ntur
a.hr
16. F
oto
safa
ri, w
ww.
tzkz
.hr
17. P
oučn
a bo
tani
čna
stez
a,
ww
w.tz
-gra
da-o
gulin
a.hr
18. O
gulin
ski f
esti
val p
ravl
jice,
w
ww.
tz-g
rada
-ogu
lina.
hr19
. Otr
oške
del
avni
ce,
ww
w.tz
-gra
da-o
gulin
a.hr
20. V
esla
nje
na je
zeru
Sab
ljaci
, w
ww.
tz-g
rada
-ogu
lina.
hr21
. Ogl
edi,
ww
w.lic
kose
njsk
a.co
m22
. Por
oka
v Ra
stok
ah,
ww
w.slu
nj-r
asto
ke.co
m23
. Sm
učan
je, w
ww.
tzkz
.hr
24. J
adra
nje,
ww
w.tz
-sen
j.hr
25. F
esti
val »
Sam
bast
ico
«, w
ww.
tz-s
enj.h
r26
. San
kanj
e, w
ww.
tzkz
.hr
27. L
ovst
vo, w
ww.
tzkz
.hr
28. P
okuš
eval
nica
sira
Slu
nj, w
ww.
tzkz
.hr
29. F
esti
val s
ever
noja
dran
skih
kla
p,
ww
w.se
nj.h
r30
. Usk
oški
dne
vi, w
ww.
tz-s
enj.h
r31
. Žga
nje,
ww
w.tz
kz.h
r32
. Maš
kare
, ww
w.ra
kovi
ca.h
r 33
. Fes
tiva
l » W
inne
toul
and
«,
ww
w.ra
kovi
ca.h
r 34
. Rib
iška
fešt
a v
Sv. J
urju
, ww
w.tz
-sen
j.h35
. Vzp
on n
a Za
viža
n, w
ww.
tz-s
enj.h
r36
. Aer
odro
m O
toča
c, w
ww.
otoc
ac.h
r37
. Lok
ostr
elst
vo, w
ww.
tzkz
.hr
38. D
nevi
zdra
viln
ih ra
stlin
Kar
lovš
ke žu
pani
je,
ww
w.ra
kovic
a.hr
39. K
onje
nišk
i mar
aton
, ww
w.ra
kovi
ca.h
r40
. Rib
olov
Sta
rigr
ad, w
ww.
tzkz
.hr
41. V
eleb
itsk
i bot
anič
ki v
rt,
ww
w.np
-sje
vern
i-vel
ebit.
hr42
. Eko
lošk
o-et
nolo
ški s
ejem
, w
ww.
tz-o
toca
c.hr
43. Š
port
ni ri
bolo
v na
Gac
ki, w
ww.
gack
a.hr
44. P
litvi
ški m
arat
on, w
ww.
tzpl
itvic
e.hr
45. P
oučn
a st
eza
Star
i gra
d, w
ww.
rako
vica
.hr
46. T
ambu
rica
»ku
tere
vka«
, w
ww.
tz-o
toca
c.hr
47. L
ov n
a di
vjo
svin
jo, w
ww.
lova
c.inf
o48
. Pri
redi
tev
Lunj
ska
mas
linad
a,
ww
w.tz
-nov
alja
.hr
49. J
adra
lec
na d
eski
, ww
w.tz
-sen
j.hr
50. P
ot P
rem
užić
eva
stez
a, w
ww.
pp-v
eleb
it.hr
51. Z
avet
išče z
a mla
de m
edve
de,
ww
w.ku
tere
vo-m
edvj
edi.h
r52
. Ros
ijeva
kol
iba,
w
ww.
np-s
jeve
rni-v
eleb
it.hr
53. V
esla
nje
na je
zeru
Kru
šćic
a,
ww
w.lic
kose
njsk
a.co
m54
. Jes
en v
Lik
i, w
ww.
tz-g
ospi
c.hr
55. J
amar
stvo
, ww
w.lic
kose
njsk
a.co
m
56. R
azst
ava
pašk
e ov
ce in
sira
, w
ww.
tz-n
oval
ja.h
r57
. Spo
min
ski c
ente
r Nik
ola
Tesl
a,
ww
w.m
cnik
olat
esla
.hr
58. L
iški
liko
vni a
nali,
gos
pic-
onlin
e.co
m
59. L
iški
med
, ww
w.lic
kose
njsk
a.co
m60
. Pot
aplja
nje,
ww
w.tz
-nov
alja
.hr
61. Z
rće,
ww
w.zr
ce.h
r 62
. Hot
el V
eleb
no, B
aške
Ošt
arije
, w
ww.
tz-k
arlo
bag.
hr
63. M
uzej
Lik
e, g
ospi
c-on
line.
com
64
. Liš
ki k
rom
pir,
ww
w.lo
vina
c.hr
65. P
laže
, ww
w.tz
-nov
alja
.hr
66. G
lasb
eno
pole
tje
v G
ospi
ću,
gosp
ic-o
nlin
e.co
m
67. M
otor
isti
čni d
nevi
, ww
w.tz
-gos
pic.h
r 68
. Pla
nina
rjen
je, w
ww.
np-s
jeve
rni-v
eleb
it.hr
69. P
rost
o pl
ezan
je, w
ww.
pakl
enic
a.hr
70
. Lov
stvo
, ww
w.lic
kose
njsk
a.co
m71
. Sej
em li
ških
pro
izvo
dov,
ww
w.gr
acac
.hr
ra
sto
ke
oto
k pag
Don
ji La
pac
Udb
ina
Lovi
nac
Gos
pić
Baš
ke O
štar
ije
Smilj
an
Lun
Nov
alja
Cas
ka
Jabl
anac
Kra
sno
Ličk
i Osi
k
Peru
šić
Kor
enic
a
Vrho
vine
Kut
erev
o
Svet
i Jur
aj
Senj
Bri
nje
Rak
ovic
aSa
bors
ko
Plaš
ki
Slun
j
Josi
pdol
Ošt
arije
Toun
j
Ogu
lin
Krn
jak
Vojn
ić
Bar
ilovi
ć
Kar
lova
c
Gen
eral
ski S
tol
Bos
iljev
o
Dug
a R
esa
Rib
nik
Net
retić
Oza
lj
Dra
gani
ć
Oto
čac
Star
igra
d
Kar
loba
g
Star
a N
oval
ja
Cet
ingr
ad
li-k
a
2223
24
35
ra
sto
ke
plit
vič
ka
jez
era
oto
k pag
du
bo
vac
no
vig
ra
d
đu
lin
po
no
r
sok
ola
c
neh
aj
luk
ina ja
ma
vel
iki k
oz
jak
kiz
a
deg
enia
vel
ebit
ica
leo
nto
pod
ium
a
lpin
um
lili
um
iris
c
ro
atic
a
tulo
ve
gr
ede
sim
on
ov
ića
sta
pin
a
bij
ele
i
sam
ar
ske
stij
ene
li-k
a
zir
Don
ji La
pac
Udb
ina
Lovi
nac
Gos
pić
Baš
ke O
štar
ije
Smilj
an
Lun
Nov
alja
Cas
kaPriz
na
Jabl
anac
Kra
sno
Ličk
i Osi
k
Peru
šić
Kor
enic
a
Vrho
vine
Kut
erev
o
Svet
i Jur
aj
Senj
Bri
nje
Rak
ovic
aSa
bors
ko
Plaš
ki
Slun
j
Josi
pdol
Ošt
arije
Toun
j
Ogu
lin
Krn
jak
Vojn
ić
Bar
ilovi
ć
Kar
lova
c
Gen
eral
ski S
tol
Bos
iljev
o
Dug
a R
esa
Rib
nik
Net
retić
Oza
lj
Dra
gani
ć
Oto
čac
Star
igra
d
Kar
loba
g
Star
a N
oval
ja
Cet
ingr
ad
3 71
hr
vašk
a
hr
vašk
a
1. S
redn
jeve
ško
mes
to O
zalj,
ww
w.oz
alj.h
r2.
Vin
ska c
esta
Oza
lj–Vi
vodi
na,
ww
w.vin
ari-v
ocar
i-oza
lj.hr
3. H
idro
cent
rala
»M
unja
ra«,
ww
w.oz
alj-t
z.hr
4. R
ibni
k, w
ww.
ribni
cka-
dolin
a.co
m5.
Net
reti
ć, w
ww.
netr
etic
.hr
6. D
ubov
ac, w
ww.
dubo
vac.i
nfo
7. D
uga
Resa
, ww
w.tz
-dug
ares
a.hr
8. K
arlo
vac,
ww
w.ka
rlova
c-to
urist
info
.hr
9. B
osilj
evo,
ww
w.bo
silje
vo.h
r10
. Bar
ilovi
ć, w
ww.
opci
na-b
arilo
vic.h
r11
. Bre
zno
Dju
lin p
onor
, w
ww.
tz-g
rada
-ogu
lina.
hr12
. Nov
igra
d, w
ww.
udru
ga-k
amel
eon.
hr13
. Bel
e in
Sam
arsk
e st
ene,
ww
w.tz
kz.h
r14
. Ogu
lin, w
ww.
tz-g
rada
-ogu
lina.
hr15
. Tou
nj, w
ww.
toun
j.hr
16. S
ir iz
Tou
nja,
vol
imsir
.com
17. Č
iste
reke
, ww
w.tz
kz.h
r18
. Ris
(Lyn
x), w
ww.
np-s
jeve
rni-v
eleb
it.hr
19. P
lani
ka (L
eont
opod
ium
alp
inum
)20
. Vol
k (C
anis
lupu
s), w
ww.
life-
vuk.
hr21
. Lili
ja (L
ilium
), m
ojcv
ijet.h
r22
. Pla
ški,
ww
w.pl
aski
-lika
.com
23. S
lunj
, ww
w.tz
-slu
nj.h
r24
. Ras
toke
, ww
w.tz
-slu
nj.h
r25
. Cet
ingr
ad, w
ww.
cetin
grad
.org
26. S
arde
la (S
ardi
na p
ilcha
rdus
), w
ww.
tz-s
enj.h
r27
. Neh
aj, w
ww.
tz-s
enj.h
r28
. Sok
olac
, ww
w.br
inje
.hr
29. M
edve
d (U
rsus
arc
tos)
, ww
w.br
inje
.hr
30. J
ame
Bara
ćeve
špilj
e,
ww
w.ba
race
ve-s
pilje
.hr
31. S
enjs
ka k
ated
rala
, ww
w.tz
-sen
j.hr
32. P
ostr
v (S
alm
o tr
utta
), w
ww.
gack
a.hr
33. P
erun
ika
(Iri
s), m
ojcv
ijet.h
r34
. Liš
ka h
iša,
ww
w.lic
kose
njsk
a.co
m35
. Dre
žnik
, ww
w.tz
kz.h
r36
. Zav
ižan
, w
ww.
tz-s
enj.h
r/pl
anin
arsk
i-dom
-zav
izan
37. J
apod
ska
kapa
, ww
w.ud
bina
.com
38. O
toča
c, w
ww.
tz-o
toca
c.hr
39. K
lapa
vica
(Myt
ilus g
allo
prov
inci
alis
), w
ww.
tz-s
enj.h
r40
. Luk
ina
jam
a,
ww
w.sp
eleo
logi
ja.h
r/lu
kina
jam
a41
. Sve
tišč
e M
ater
e bo
žje,
ww
w.kr
asno
.hr
42. K
osin
jski
mis
al, t
z-pe
rusic
.hr
43. G
acka
, ww
w.ga
cka.
hr44
. Liš
ka o
vca
(pra
men
ka),
ww
w.hp
a.hr
45. P
litvi
ška
jeze
ra, n
p-pl
itvic
ka-je
zera
.hr
46. G
ozdo
vi P
lješe
vice
, ww
w.pl
save
z.hr
47. L
unjs
ka o
ljka,
ww
w.lu
n.hr
48. L
un, w
ww.
lun.
hr49
. Pom
orsk
i rez
erva
t, w
ww.
tz-n
oval
ja.h
r 50
. Vel
iki K
ozja
k, w
ww.
pp-v
eleb
it.hr
51. Č
love
ška
ribi
ca, w
ww.
spel
eolo
gija
.hr
52. M
ost v
Kos
inju
, ww
w.lic
kose
njsk
a.co
m53
. Jap
odsk
i uha
ni, w
ww.
min
-kul
ture
.hr
54. N
oval
jski
relik
viar
ij, w
ww.
tz-n
oval
ja.h
r55
. Cas
ka, w
ww.
tz-n
oval
ja.h
r56
. Vel
ebit
ska
dege
nija
(Deg
enija
Vel
ibit
ica)
, hi
rc.b
otan
ic.h
r57
. Kiz
a, w
ww.
plsa
vez.
hr58
. Jam
ski p
ark
Gra
bova
ča,
ww
w.pp
-gra
bova
ca.h
r59
. Lič
ki O
sik,
ww
w.tz
-gos
pic.h
r60
. Ant
ična
nah
ajal
išča
, ww
w.am
zd.h
r61
. Sam
osta
n sv
. Jož
efa,
ww
w.tz
-kar
loba
g.hr
62. B
aške
Ošt
arije
, ww
w.tz
-gos
pic.h
r63
. Roj
stna
hiš
a A
ntej
a St
arče
vića
, w
ww.
tz-g
ospi
c.hr
64. G
ospi
ć, w
ww.
tz-g
ospi
c.hr
65. N
etop
irji
(Chr
iopt
era)
, w
ww.
spel
eolo
gija
.hr
66. G
ozdo
vi ig
last
ega
drev
ja, w
ww.
hrsu
me.
hr67
. Kov
ač (Z
eus f
aber
), w
ww.
tz-n
oval
ja.h
r68
. Paš
ka č
ipka
, ww
w.pa
g-to
urism
.hr
69. S
imon
ović
a St
apin
a, w
ww.
plsa
vez.
hr70
. Mir
ila, w
ww.
rivije
ra-p
akle
nica
.hr
71. Z
ir, w
ww.
licko
senj
ska.
com
72. M
odra
s (V
iper
a am
mod
ytes
), w
ww.
pp-v
eleb
it.hr
73. T
ulov
e gr
ede,
ww
w.pp
-vel
ebit.
hr74
. Sla
dkov
odne
ribe
, ww
w.lic
kose
njsk
a.co
m75
. Bel
orep
ec (H
alia
eetu
s alb
icill
a),
ww
w.pp
-vel
ebit.
hr
1. M
edna
rodn
i fol
klor
ni fe
stiv
al,
ww
w.ka
-mff.
org
2. A
utoc
ross
, ww
w.rib
nick
a-do
lina.
com
3. V
ince
kovo
, ww
w.tz
-dug
ares
a.hr
4. M
estn
i muz
ej K
arlo
vec,
ww
w.gm
k.hr
5. D
nevi
piv
a, w
ww.
dani
piva
.com
6. R
ibol
ov, w
ww.
tzkz
.hr
7. H
isto
ria
viva
, ww
w.ka
rlova
c-to
urist
info
.hr
8. K
arlo
vac
mos
t wan
ted,
w
ww.
prom
enad
a-kl
ub.h
r9.
Ple
mišk
i sej
em D
ubov
ac,
ww
w.ka
rlova
c-to
urist
info
.hr
10. K
oles
arsk
i dog
odek
»Ci
klob
ajka
«,
ww
w.tz
-gra
da-o
gulin
a.hr
, 11
. Kol
esar
ski m
arat
on T
ri je
zera
, w
ww.
baba
roge
.hr
12. D
nevi
zel
ja, w
ww.
ogul
in.h
rw
ww.
aktiv
ni-o
dmor
.com
13
. Dne
vi m
edu,
ww
w.og
ulin
.hr
14. Č
olni
na
Mre
žnic
i, w
ww.
tzkz
.hr
15. R
afti
ng, w
ww.
kanu
king
-ava
ntur
a.hr
16. F
oto
safa
ri, w
ww.
tzkz
.hr
17. P
oučn
a bo
tani
čna
stez
a,
ww
w.tz
-gra
da-o
gulin
a.hr
18. O
gulin
ski f
esti
val p
ravl
jice,
w
ww.
tz-g
rada
-ogu
lina.
hr19
. Otr
oške
del
avni
ce,
ww
w.tz
-gra
da-o
gulin
a.hr
20. V
esla
nje
na je
zeru
Sab
ljaci
, w
ww.
tz-g
rada
-ogu
lina.
hr21
. Ogl
edi,
ww
w.lic
kose
njsk
a.co
m22
. Por
oka
v Ra
stok
ah,
ww
w.slu
nj-r
asto
ke.co
m23
. Sm
učan
je, w
ww.
tzkz
.hr
24. J
adra
nje,
ww
w.tz
-sen
j.hr
25. F
esti
val »
Sam
bast
ico
«, w
ww.
tz-s
enj.h
r26
. San
kanj
e, w
ww.
tzkz
.hr
27. L
ovst
vo, w
ww.
tzkz
.hr
28. P
okuš
eval
nica
sira
Slu
nj, w
ww.
tzkz
.hr
29. F
esti
val s
ever
noja
dran
skih
kla
p,
ww
w.se
nj.h
r30
. Usk
oški
dne
vi, w
ww.
tz-s
enj.h
r31
. Žga
nje,
ww
w.tz
kz.h
r32
. Maš
kare
, ww
w.ra
kovi
ca.h
r 33
. Fes
tiva
l » W
inne
toul
and
«,
ww
w.ra
kovi
ca.h
r 34
. Rib
iška
fešt
a v
Sv. J
urju
, ww
w.tz
-sen
j.h35
. Vzp
on n
a Za
viža
n, w
ww.
tz-s
enj.h
r36
. Aer
odro
m O
toča
c, w
ww.
otoc
ac.h
r37
. Lok
ostr
elst
vo, w
ww.
tzkz
.hr
38. D
nevi
zdra
viln
ih ra
stlin
Kar
lovš
ke žu
pani
je,
ww
w.ra
kovic
a.hr
39. K
onje
nišk
i mar
aton
, ww
w.ra
kovi
ca.h
r40
. Rib
olov
Sta
rigr
ad, w
ww.
tzkz
.hr
41. V
eleb
itsk
i bot
anič
ki v
rt,
ww
w.np
-sje
vern
i-vel
ebit.
hr42
. Eko
lošk
o-et
nolo
ški s
ejem
, w
ww.
tz-o
toca
c.hr
43. Š
port
ni ri
bolo
v na
Gac
ki, w
ww.
gack
a.hr
44. P
litvi
ški m
arat
on, w
ww.
tzpl
itvic
e.hr
45. P
oučn
a st
eza
Star
i gra
d, w
ww.
rako
vica
.hr
46. T
ambu
rica
»ku
tere
vka«
, w
ww.
tz-o
toca
c.hr
47. L
ov n
a di
vjo
svin
jo, w
ww.
lova
c.inf
o48
. Pri
redi
tev
Lunj
ska
mas
linad
a,
ww
w.tz
-nov
alja
.hr
49. J
adra
lec
na d
eski
, ww
w.tz
-sen
j.hr
50. P
ot P
rem
užić
eva
stez
a, w
ww.
pp-v
eleb
it.hr
51. Z
avet
išče z
a mla
de m
edve
de,
ww
w.ku
tere
vo-m
edvj
edi.h
r52
. Ros
ijeva
kol
iba,
w
ww.
np-s
jeve
rni-v
eleb
it.hr
53. V
esla
nje
na je
zeru
Kru
šćic
a,
ww
w.lic
kose
njsk
a.co
m54
. Jes
en v
Lik
i, w
ww.
tz-g
ospi
c.hr
55. J
amar
stvo
, ww
w.lic
kose
njsk
a.co
m
56. R
azst
ava
pašk
e ov
ce in
sira
, w
ww.
tz-n
oval
ja.h
r57
. Spo
min
ski c
ente
r Nik
ola
Tesl
a,
ww
w.m
cnik
olat
esla
.hr
58. L
iški
liko
vni a
nali,
gos
pic-
onlin
e.co
m
59. L
iški
med
, ww
w.lic
kose
njsk
a.co
m60
. Pot
aplja
nje,
ww
w.tz
-nov
alja
.hr
61. Z
rće,
ww
w.zr
ce.h
r 62
. Hot
el V
eleb
no, B
aške
Ošt
arije
, w
ww.
tz-k
arlo
bag.
hr
63. M
uzej
Lik
e, g
ospi
c-on
line.
com
64
. Liš
ki k
rom
pir,
ww
w.lo
vina
c.hr
65. P
laže
, ww
w.tz
-nov
alja
.hr
66. G
lasb
eno
pole
tje
v G
ospi
ću,
gosp
ic-o
nlin
e.co
m
67. M
otor
isti
čni d
nevi
, ww
w.tz
-gos
pic.h
r 68
. Pla
nina
rjen
je, w
ww.
np-s
jeve
rni-v
eleb
it.hr
69. P
rost
o pl
ezan
je, w
ww.
pakl
enic
a.hr
70
. Lov
stvo
, ww
w.lic
kose
njsk
a.co
m71
. Sej
em li
ških
pro
izvo
dov,
ww
w.gr
acac
.hr
1
Koliko te na eni strani očara pogled na široko morje, toliko te na drugi presenečajo dolomiti, globoke kraške kotline, brezna, temačne soteske, gluhi gozdovi ...
Dragutin Hirc (1853–1921)naravoslovec, planinec in potopisec
proti Mediteranu
2
Li-Ka
Pot do JadranaPrvak »Champion of Globetrotter«
Meja cesarstevPanonsko in alpsko okrasje
Najlepša gora in najčistejše morjeGore in morje radosti
Neokrnjena naravaProstor trajne privlačnosti
Moj dom
Kraški draguljVodni svet
Evropski pragozdČrni gozd
Liški krompir, ogulinsko zeljeDružinska skupnost
Mesto muzejOgledalo kulture
Popolno renesančno mestoRečna zvezda
Svetovni biosferni rezervat Čudovito mesto
Rojen v LikiGospodar gromov
LunDivja oljka
Morska penaBurja doživetij
Pisani kamen
JapodiŽivljenje na vodi
Glagoljaško gnezdoLjudska pisava
Priča o pismenostiFrankopansko mesto
Neprekinjena naseljenostPrastaro mesto
Grad DrežnikUtrdba
RibnikTkanje jezika
DubovacZnamenito sejmišče
Zaklad turkiznih jezer
LikaDežela volkov
Winnetou in orelFoto lovec na medvede
Zlata levicaNagrada »Fair Play Trophy«
Hajdučki kukovi
UskokiNa Nehaju
Vrata v podzemljeDjulina ljubezen
Na turški mejiVojna krajina
Upor v RakoviciVstaja
DostopJamske utrdbe
Paški in liški sirOvce
Pust in maškareSenjski karnevali
nlpPaški trikotnik
Plaže v NovaljiNa treh morjih
Zrce Cel dan, celo noč
4
6
8
10
12
14
16
18
20
22
24
26
28
30
32
34
36
38
40
42
44
46
48
50
52
54
56
58
60
62
64
66
68
70
72
74
76
78
3
Sanjske vode
Turkizne rekeReka z najlepšim izvirom
Pomlad v OzljuPopoln akvarel
Zelene dolineŠtiri reke
Otočac Sredi reke
Duga ResaVrtno mesto
GospićNosilka vode Marta
Baške Oštarije in KarlobagDuhovnik in bojevnik
Kultna mesta Oltar narave
Ogulin Rojstni kraj pravljice
Festival pravljice
Strogi rezervatČarovnij na pretek
Plitviška jezeraPod slapom biserov
SamogradGrad iz biserov
Baraceve špiljeBakle v dvoranah
ŠtirovačaGozd vsakršnih čudežev
Cissa in NovaljaPotopljeno mesto
Mati božjaSveta Marija
Od rta Kijac do zaliva MandalinaKristalno bistro
ZalivZavratnica
Bele in Samarske steneČudovito lepe
Dišeč smiljRaznolikost rastlin
RastokeSlap Vilina kosa
KlekSpeči velikan
KuterevoMedvedki in tamburice
KrasnoČudežen cvet
Veličasten rekreativni park
Kolesarstvo in raftingKolesarjenje z dušo
Planinarjenje in potapljanjePohodništvo s srcem
Svetovna dediščina
Impresum
Seznam predstavništev Hrvaške turistične skupnosti
80
82
84
86
88
90
92
94
96
98
100
102
104
106
108
110
112
114
116
118
120
122
124
126
128
130
132
134
136
138
139
140
4
Lika–Karlovec, najmlajša, deseta turistična regija Hrvaške, je na-stala s povezovanjem dveh županij – Karlovške in Liško-senjske, ki povezujeta severni del ozemlja z jugom Hrvaške, zahvaljujoč svojemu prometnemu in geostrateškemu položaju. Regija meji z dvema sosednjima deželama, in sicer s Slovenijo ter Bosno in Hercegovino, dotika pa se tudi treh hrvaških turističnih regij – osrednje Hrvaške, Kvarnerja in Dalmacije–Zadra.
Li-Ka
6
Pot do Jadrana Čez ta prostor peljejo poti, ki že iz prazgodovinskih časov pov-ezujejo Evropo z Jadransko obalo in s Sredozemskim morjem. Najbrž je prav to spodbudilo raziskovalca iz Karlovca, Mirka in Stjepana Seljana, da sta odrinila v svet. Brata Seljan sta vodila pomembna geomorfološka, podnebna in etnografska razisko-vanja po Afriki in Južni Ameriki po letu 1899, Mirkovo ime pa se je zapisalo v zgodovino ne samo zaradi potovanja na druge celine, ampak tudi zaradi hitre hoje, saj je leta 1898 v stotih dnevih prehodil pot od Sankt Peterburga do Pariza in osvojil naslov Champion of Globetrotter.
Poletje na LujzijaniPrilišće in Netretić, junijwww.lujzijana.com
Mestni muzej Karlovecwww.gmk.hr
Prvak »Champion of Globetrotter«
Historia vivaoživljanje znanih osebnosti iz zgodo-vine mesta KarlovecKarlovecwww.historia-viva.hr
7
Lepote rek Karlovške županije Kolpe, Korane Mrežnice in Dobre, gozdnatost gorovij Velike in Male Kapele, zelenje krasa, prehodni položaj in bogata zgodovinska dediščina so trajne vrednosti, na katerih temelji lokalno gospodarstvo. Štiri reke v vsakem letnem času ponujajo drugačno doživetje, ki ga obiskovalec doživlja v sprehodu ob obali, vožnji s kole-som, poletnem kopanju, ribolovu ali obisku bližnjih jam, navdušenci nad pustolovščinami pa se lahko preizkusijo v vožnji z raftom ali s kanujem. Gozdovi ponujajo možnost foto safarija, vendar tudi resničnega lova na različno divjad. Področje Karlovške županije je že iz davnih časov najbolj pomembno tranzitno področje med severno Hrvaško in
primorjem. S samim nastankom leta 1579 je mesto Karlovec postalo strateško, gospodarsko in prometno središče krajinske in civilne Hrvaške ter križišče pomembnih prometnih poti. Poleg zgodovinskih poti Karoline (Karlovec–Bakar, zgrajena 1726–1733), Jozefine (Karlovec–Senj, 1775–1779), Lujzijane (Karlovec–Reka, 1805–1813) in Rudolfine (Ogulin–Novi Vinodolski, 1874) sta Karlovec in županija v današnjem času dobili sodobno avtocesto, ki povezuje obdonavske dežele z Jadranskim morjem.
Festival »Četiri rijeke«mednarodni etno & jazz festivalKarlovac, junij in julijwww.tzkz.hr
8
Meja cesarstev Številni utrjeni objekti oživljajo zgodovinske spomine. Stari gradovi, utrdbe, sledi zatočišč v jamah in mnogi drugi še danes pričajo o večstoletnem obstoju meje med dvema cesar-stvoma – habsburškim in turškim.
Panonsko in alpsko okrasjeŽupanijsko srečanje izvirne folkloreOgulin, v začetku junijawww.ogulin.hr
Gradnja karlovške trdnjave je začela 13. julija 1579.
General Ivan Ferenbergje bil prvi karlovški poveljnik.
Ferenbergov vrelec, črpališče vode na Borlinu, imenovano po prvem poveljniku mesta.
Milenijska svečanostproslava ob rojstnem dnevu mesta
9
Dolgotrajne vojne razmere niso bile ugodne za razvoj, kaj šele za industrializacijo, zato je to področje še danes precej redko poseljeno. Pa vendarle so se na tak način ohranili naravni resursi in tradicionalen način življenja za sedanjo generacijo. Na prostoru Karlovške županije se srečujejo naravne poseb-nosti alpskega, panonskega in kraškega področja. O takšnem stiku priča tudi bogata etnološka dediščina. Narodne noše Obkolpja ponazarjajo prehod med panonsko okrašenostjo in alpsko skromnostjo okrasja z osebno mero elegance. Rogate naglavne rute, značilne za Obkolpje, in čipka jalba pona-zarjajo stik srednjeveške ljudske in grajske kulture, ki jo je še posebej gojila knežja družina Frankopan. Ostali del županije
z etnografskega stališča sodi k dinarski površini in se noše opirajo verjetno na predzgodovinsko japodsko kulturo. V muzejih mest Karlovca, Ogulina in Ozlja so razstavljene vča-sih tudi nekaj sto let stare noše, njihovi detajli pa so še danes priljubljeni med tukajšnjimi ženskami. Na prehodne lastnosti tega kraja kaže tudi tradicionalna arhitektura. Lahko zasle-dimo številne hiše starega tipa na hribu in v dolini, grajene iz lesa in kamna, ali iz obeh materialov oz. iz tistega, kar je bilo na voljo na posameznem področju.
10
Najlepša gora in najčistejše morje Redkokje je človek istočasno povezan z goro in morjem, ki pu-ščata globoke sledi v njegovem spominu, kot je to v Liško-senjski županiji.
Naj
lepš
a hr
vašk
a go
ra ,
Vele
bit i
n na
jčist
ejši
del m
orja
s P
agom
.
Gore in morje radostiVeslanje na Likiregata na reki LikiPerušić, majwww.tz-perusic.hr
Glasbeno poletje v Gospićukoncerti resne glasbeGospić, junij–julijwww.gospic-online.com
Liški likovni analirazstava slikMuzej Like, Gospic, oktober–november–decemberwww.gospic-online.com
11
Drugače niti ne more biti na prostoru, kjer se vzdolž 150 kilometrov dinamično razprostira največja in najlepša hrvaška planina Velebit in najbolj čisto morje s Pagom, ki je eden najbolj razčlenjenih jadranskih otokov. Ob velikanski privlačni moči Velebita in morja je stoletna povezanost tukajšnjih ljudi in narave rezultat posebne energije, ki kroži med gorskim, planinskim in mediteranskim, ekološkim sistemom v vrtincu krasa, sonca in burje. Zahod celinskega dela županije sodi v gorsko Hrvaško po naravnih značilnostih. Celoten prostor ima značilnosti pokritega krasa, v njegovi pokrajini pa se preple-tajo različni zeleni odtenki gozdov in livad, izpopolnjeni z
modrino površinskih voda, medtem ko je kraško podzemlje, še posebej v osrednjem delu, bogato s speleološkimi objekti.
Gac
ka d
anes
zno
va v
rača
svoj
o id
entit
eto.
Din
amič
no p
reže
man
je g
ore
in m
orja
12
Neokrnjena narava Očarani hodimo po stezah pod grebeni, nad prepadi, čez livade in doline, prek kamnitih mostov, mostičev in nadbojev, ob šele zraslih smrekah in nestrohnelih panjih ter ne najdemo besed, ki bi zmotile tišino okrog nas.
dr. Ante Rukavina (1928–1994)veterinar, planinec in ljubitelj Velebita
Prostor trajne privlačnosti
Din
amič
na p
okra
jina
je g
lavn
a zn
ačiln
ost t
ega
pros
tora
.
Pot Premužićeva stazapristop v srce Velebita brez velikih vzponovwww.pp-velebit.hr
Mit
ološ
ko p
odro
čje
hrva
škeg
a go
rovj
a zm
eraj
fasc
inira
.
Eko-etno sejemmed, sir, zdravilne rastline, žganje, marmeladaOtočac, julijwww.tz-otocac.hr
13
V davnih časih so samo najbolj pogumni trgovci in živinorej-ci zbrali dovolj poguma in vtirali poti skozi gorske prepade. Prve kakovostnejše ceste so bile trasirane v 18. st., ko se je začela krepiti gospodarska in kulturna menjava med dvema, predhodno skoraj povsem ločenima, svetovoma. Danes, ko je z izgradnjo sodobne avtoceste skozi predor Sv. Rok končno prebita notranjost Velebita, se z globokim spoštovanjem spominjamo s snegom pokritih in od burje bičanih gorskih sedel: Vratnika, Velikega Alana, Oštarijskih vrat, Malega Alana in Prezida. Vendarle, številne velebitske skrivnosti ne bi bile dostopne navadnemu obiskovalcu, če ne bi bilo ljubiteljev narave – planincev in znanstvenikov, ki so uredili in označili
številne gorske poti in steze, izmed katerih je najbolj znana kakšnih šestdeset kilometrov dolga pot Premužićeva staza (grajena 1930–1933). Slednja vsakomur omogoča, da doseže vrhove te mitološke gore, da se povzpne po višavah, izpisanih s čudovitimi kraškimi oblikami, od najmanjših skal do največ-jih skalnih sten, vrtač, stolpov in kamnitih stebrov. Ta steza povezuje človeka s prvotno divjino, saj navaden sprehod pelje do resničnega prijateljstva med goro in človekom. Imenovana je po projektantu, inženirju gozdarstva Anteju Premužiću (1889–1979), še enemu ljubitelju Velebita.
Pot P
rem
užić
eva
staz
a po
teka
po
vrho
vih
seve
rneg
a in
sred
njeg
a Ve
lebi
ta.
Gor
e, m
orje
, jez
era
in r
eke
– to
je L
iško-
senj
ska
župa
nija
.
14
Poglejte jo čudovito, vi zvezde prevzete,To je moj, moj dom!
Silvije Strahimir Kranjčević (1865–1908) hrvaški pesnik
Moj dom
16
Kraški dragulj Šestnajst jezer in bazenov, skoraj trideset večjih ali manjših slapov, štirje potoki, ena reka, mnogo hribov in hribčkov z nežnimi dolinami in s strašnimi prepadi, prastari gozdovi in bujno zelenje, vrh vsega pa še pitna voda, ki bi jo še bogovi pili, krasijo ta perpetuum mobile vodnega sveta.
Adolf Veber Tkalčević (1825–1889) zagrebški kanonik, jezikoslovec, pisatelj in politik
Vodni svetPlitviški maratonPlitviška jezera, junijwww.np-plitvicka-jezera.hrwww.tzplitvice.hr
Orhideje - 55 vrst,tri vrste mesojedih rastlin.
Popisanih je okrog 1400 rastlinskih vrst, izmed katerih je 72 endemičnih.
Gozdno odejo sestavljajo bukev, jelka, smreka, jasen, bor in drugo drevje.
Veliko število sesalcev - medved, ris, volk, divja mačka, srna, jelen, divja svinja, jazbec, kuna belica, kuna zlatica, vidra itn.
17
Na Hrvaškem je veliko čudovitih voda, mirnih in tekočih, po-časnih in divjih, velikih in malih, površinskih in podzemeljskih, vendar so Plitviška jezera edinstvena. Redkokje je vpliv vode tako izrazit kot v tem delu dinarskega krasa, kjer voda obli-kuje površino in podzemlje skalnate podlage v veličastnem postopku ustvarjanja in rušenja. Najbolj blesteč primer takšne ustvarjalne simbioze kamna in vode na krasu so brez dvoma Plitviška jezera, najstarejši hrvaški narodni park in naravni spomenik z Unescovega seznama svetovne naravne dediščine. Z znanstvenimi raziskavami je potrjena
prisotnost 321 vrst metuljev, dveh vrst višjih rakov, 7 vrst rib, 12 vrst dvoživk, 13 vrst plazilcev, 157 vrst ptic, 20 vrst netopirjev itn.
18
Evropski pragozd Na malih površinah se lahko mozaično vidijo vse razvojne faze evropskega pragozda: njeno najboljše obdobje, obdobje staranja, obdobje razpadanja in pomlajevanja ter obdobje mladega gozda. Tukaj so jelke in smreke, ki presegajo tudi 50 metrov višine.
Črni gozd
Klepina dulibasmrekov in bukov pragozd Posebni gozdni rezervat Štirovača
Čorkova uvalanajlepši pragozd Dinarskega gorovja: bukev, jelka in smrekaPosebni gozdni rezervat
19
V tej regiji se nahajata dva pragozda. Eden je pragozd v Klepini dulibi, drugi pa v Čorkovi uvali. Pragozd Klepina duliba je znan po hladni vodi, ki izvira v Štirovači, značilen pa je po svežini gorskega zraka ter bogastvu rastlinskega in živalskega sveta. Pragozd Čorkova uvala v Narodnem parku Plitviška jezera je eden najlepših in najbolj ohranjenih pragozdov na prostoru Dinarskega gorovja, razvit brez večjega človeškega vpliva. Razprostira se na 84 hektarjih površine, sestavlja pa ga skupnost dinarskega bukovega in jelovega gozda (E.5.2.1. As. Omphalodo-Fagetum Ht. 1950). Značilen je zaradi posebnega kraškega reliefa, kjer se pojavljajo vrtače, jame, strmine in gorski masivi. Pragozd pomeni šolo naravne popolnosti
s popolnoma stabilnim in stalnim gozdnim ekološkim sistemom. Leta 1965 je bil razglašen za posebni gozdni rezervat.
20
Liški krompir, ogulinsko zelje V današnjem času, ko prevladuje mesto in njegovo atomizirano, odtujeno življenje, se oddih v Liško-senjski in Karlovški županiji z ljudmi, ki negujejo tradicionalne vrednosti, zdi kot vrnitev v mirno, dobro in sproščujočo preteklost.
Brvn
ašic
a, le
sena
hiš
a, z
arad
i ner
avne
ga
tere
na p
odzi
dana
s k
amno
m
Družinska skupnost
Dnevi zeljafestival ogulinskega kislega zeljaOgulin, septemberwww.ogulin.hr
Jesen v Likitradicija, običaji in hranaGospić, oktoberwww.tz-gospic.hr
Zimska pravljicaOgulin, decemberwww.tz-grada-ogulina.hr
Liški krompir na poti, da postane blagovna znamka – glede kakovosti brez tekmeca v celi Hrvaški.
Liško žganje – šljivovica se lahko v zmernih količinah uporablja kot pomožno zdravilno sredstvo.
21
Ta vtis izpopolnjujejo še tradicionalni predmeti, ki tukaj niso samo muzejski eksponati, ampak jih ljudje uporabljajo vsakodnevno. Medtem ko sta narodna noša in tradicija v večjem delu zahodnega sveta že zdavnaj pozabljeni, so tukaj karakteristična pokrivala, debele volnene nogavice, volnene odeje (biljci) in torbice prisotni še danes, videti pa je, da jim je naklonjena še svetla prihodnost, saj so kot obvezen detajl na sliki podeželske idile nedvomno ključna lastnost prihodnjega liško-karlovškega turizma. Če omenimo samo domača živila – polento, sušeno meso, sir, med in domače žganje, je popolnoma jasno, na katerem mestu so ti proizvodi kot del močne regionalne identitete, ki v obdobju brezosebne
globalne konfekcije postaja vse bolj pomemben dejavnik privlačnosti. Posebnost tukajšnjih specialitet sloni v prvi vrsti na ekološki čistosti in načinu priprave, ki se prenaša iz roda v rod. Tako sta liški krompir in ogulinsko zelje postala daleč znana liška blagovna znamka.
22
Mesto muzej Slojevit zgodovinski razvoj te regije je najbolj izrazit v Senju, primorskem mestu muzeju, nacionalnem kulturnem središču že iz srednjega veka.
Ogledalo kulture
Festival severnojadranskih klapSenj, julijwww.senj.hr
Senj
je n
ajst
arej
še m
esto
na
seve
ru h
rvaš
kega
Jadr
ana.
23
Senj se nahaja ob vznožju gore Velebit in je največje mesto med Reko in Zadrom, morda pa tudi najstarejše obalno mesto med Istro in Dalmacijo. Senj, ogledalo kulture severnega Jadrana, je naši domovini podaril mnoge znamenite ljudi, še posebej veličasten pa je seznam književnikov. Iz Senja prihajajo velika hrvaška književna imena: najpomembnejši hrvaški pesnik realizma Silvije Strahimir Kranjčević (1865–1908), romanopisec in novelist Vjenceslav Novak (1859–1905), književnik in novinar Milutin Cihlar Nehajev (1880–1931) ter književnik, zgodovinar in jezikoslovec Pavao Ritter Vitezović (1652–1713).
Štev
ilni p
isat
elji
so d
ogaj
anje
svoj
ih d
el p
osta
vili
v m
esto
Sen
j.
24
Popolno renesančno mesto V medrečju Korane, Kolpe, Mrežnice in Dobre je v 16. st. zraslo popolno renesančno mesto v obliki šesterokrake zvezde. Kar-lovec, tako fortifikacijsko kot urbanistično, je biser italijanske gradbene šole, angažirane z odločitvijo Vojašega sveta v Gradcu. Prostor znotraj mogočnih bastionov in mestnega obzidja je bil razčlenjen na 24 pravilnih blokov. V središču mesta so bile vo-jašnica in orožarna ter katoliška in pravoslavna cerkev.
Rečna zvezdaProslava rojstnega dne mesta Karloveckulturni, zabavni in športni dogodkiKarlovec, 13. julijwww.karlovac.hr
Karlstadt festivalKarlovec, junij–julijwww.karlovac-touristinfo.hr
Pomladne promenadesejem cvetja, promenadni koncerti, tradicionalni proizvodi, sprehajalci (fijakeri)Karlovec, april–majwww.karlovac-touristinfo.hr
Kar
lova
c je
bil
usta
novl
jen
kot t
rdnj
ava
v 16
. st.
Zvez
da, t
loris
trdn
jave
25
Zaradi obrambe pred turškimi osvajalci se je 13. julija 1579 začela gradnja velike trdnjave na posesti Zrinskih pod starim gradom Dubovac. Gradnjo je nadziral znan graditelj Martin Gambon. Mesto Karlovec (Carlstadt) je dobilo ime po ustano-vitelju, avstrijskemu nadvojvodi Karlu Habsburškemu. Dvoj-nost prostora mesta Karlovca je določila zgodovinsko usodo
– tukaj so se istočasno oblikovale meje in križišča poti, tako vodnih kot cestnih. Že v prvih desetletjih 18. st., še posebej po uspešnem pregonu Turkov s Korane dlje proti vzhodu, se je mesto širilo zunaj obzidij. Odprla se je tudi tako imenovana žitna magistrala – v Karlov-cu se je panonsko žito, dostavljeno po Savi in Korani, naložilo
z ladij za prevoz žita na vozove s konjsko vprego, potem pa se je po cestah Karolini, Lujzijani in Jozefini vozilo v tržaško, reš-ko in bakarsko oz. senjsko pristanišče. Karlovec je postal žari-šče mestnega življenja in kulture, s čimer so se lepote celotne regije odprle za cel svet. V sklopu teh značilnih sprememb je leta 1854 baron Nikola Vranyczany ustanovil karlovško pivo-varno, ki še danes proizvaja Karlovačko pivo, znano in prilju-bljeno tudi zunaj meja Hrvaške.
Pano
ram
a m
esta
Kar
love
c, s
lika
Jako
va
Šašla
iz le
ta 1
874
26
Svetovni biosferni rezervat Kako čudovito je to mesto med slikovitimi kamnitimi grmadami ... sredi tolikšnih kamnitih oblik, obeliskov vseh vrst, stolpov, stolpičev, skal in oblic, opraskanih od vetrov in skrhanih od gromov!
Dr. Ante Rukavina (1928–1994) veterinar, planinec in ljubitelj Velebita
Pogl
ed z
Zav
ižan
a v
smer
i kva
rner
skih
oto
kov
Lika
–Kar
love
c, e
dins
tven
a ka
kovo
st v
ode
in
pose
bna
svež
ina
gors
kega
zra
ka
Čudovito mestoVzponi Od steze se ločuje nekaj vzponovna Gromovačo, Crikveno, Šatorino.
Planinski objektiPD Zavižan, PK Alan, Rossijeva koliba
Vzpon na Zavižan kolesarski maratonSenj–Zavižan, junij v www.tz-senj.hr
27
Narava je tukaj združila posamezne lepote in zanimivosti v edinstven mozaik, gorski ekološki sistem, najlepši na Hrvaškem, zagotovo tudi eden najlepših na svetu – v goro Velebit. Na stiku morja in celine so v njegovi flori in favni, razen značilnosti Dinarskega gorovja, ki mu pripada, izrazita še tista, značilna za mediteranski, alpski kot tudi panonsko-peripanonski prostor. Zato ne preseneča, da ga je tudi Unesco uvrstil na svoj seznam zaradi geomorfoloških posebnosti in bioloških raznolikosti ter ga razglasil za svetovni biosferni rezervat. Kamorkoli se boste obrnili, boste zagledali ponosne vrhove, bele apnenčaste griče, ponikve, kraške kotline in dolinice, naleteli boste tudi na jame in votline, odkrili rastline, kakšnih še niste videli ...
Kom
plek
s ig
last
ega
gozd
a
prag
ozd
Štiro
vača
Boga
stvo
rast
linsk
ega
in ž
ival
skeg
a sv
eta
kras
i Štir
ovač
o.
28
Rojen v Liki Ko je kot otrok opazoval grome, ki so tolkli po strmih poboč-jih Velebita, je Nikola Tesla globoko v sebi razvijal misel, da je možno izkoristiti naravno energijo v prid človeka. Misel, zaradi katere si je, zahvaljujoč napetosti nekaj milijonov voltov, ki jih je proizvedel, in oglušujočega grmenja, ki se je slišalo kakšnih dvaj-set kilometrov iz njegovega laboratorija v Colorado Springsu, nekega dne prislužil vzdevek »gospodar groma«.
Spom
insk
i cen
ter
Nik
ola
Tesl
a
Gospodar gromov
Spominski center Nikola Teslaznanost, umetnost, turizemSmiljanwww.mcnikolatesla.hr
Lika
– r
ojst
ni k
raj N
ikol
e Te
sle
29
Tudi v Evropi še vedno obstajajo kraji, kjer se človek počuti tako majhnega v primerjavi z neukrotljivo močjo narave, še vedno obstajajo predeli, kjer sneg, led, burja, gora in divjina odločajo o usodi človeka, ki se jih nato mora naučiti spoštovati, da bi lahko preživel. Kontrast gore in kraških polj, nepreglednih gozdov in golih apnenčastih pobočij ter modrine morja, obarvanega od burje, in beline razprostranjene kamnite obale otoka Paga – to je skica Liško-senjske županije. Morda sta bili prav to okolje in ozka povezanost tukajšnjih ljudi z naravo odločilni za Nikolo Teslo – svetovnega genija, znanstvenika in izumitelja več kot
700 patentov v največji meri s področja elektromagnetizma, rojenega leta 1856 v majhni vasi Smiljan ob vznožju Velebita, najlepše hrvaške gore.
Tesl
ova
razi
skov
alna
pos
taja
v C
olor
ado
Sprin
gsu
(v p
oman
jšan
em m
erilu
) 189
9 –1
900
Iz z
apuš
čine
lišk
ega
dečk
a,
znan
stve
nega
viz
iona
rjaN
ikol
a Te
sla,
sin
onim
za
velik
a od
kritj
a na
pod
ročj
u el
ektr
oteh
nike
Mul
tim
edijs
ki c
ente
r pr
edst
avlja
živ
ljenj
e in
odk
ritja
Nik
ole
Tesl
e.D
okum
enta
rno
grad
ivo,
do s
edaj
več
inom
a ne
obja
vlje
no
30
LunNa otoku Pagu najdemo posebno oljčno olje, pridobljeno iz majhnih plodov edinstvenih divjih oljk iz Luna, mesta na koncu ozkega in raztegnjenega severozahodnega konca otoka, ki je videti kakor igla. Okrog tisoč in pol dreves avtohtone divje oljke na skoraj petindvajsetih hektarjih večstoletnih oljčnih nasadov so zeleni okras tega kamnitega otoka.
Arh
itek
tura
nar
avni
h ob
lik –
sple
t le
sa in
kam
na
Okr
og 1
500
drev
es i
zsto
pa p
o sv
oji
velik
osti
in n
ever
jetn
ih o
blik
ah.
Podr
očje
div
jih o
ljk n
a Lu
nu je
zaš
čite
no
kot r
ezer
vat ž
e od
leta
196
3.
Divja oljka
»Lunjska maslinada«prireditev, posvečena oljkiin oljčnemu oljumajwww.tz-novalja.hr
Pot skozi oljčne nasadesprehod, v katerem se uživa v koreninah iz biblijskih časovwww.tz-novalja.hr
31
Divja oljka, Olea oleaster, zraste tudi do osem metrov v višino. Lokacija lunskih ali lunjskih, kakor pravijo krajani, oljčnih nasadov je zaščitena več kot štirideset let kot botanični rezervat, edinstven na Jadranu, zaradi svojih botaničnih in estetskih vrednosti. Lun je velika redkost tudi v svetovnih okvirjih. Razen v Grčiji in Izraelu, nikjer drugje ni takšnih nasadov z divjimi oljkami, lunski pa je na prvem mestu glede na koncentracijo dreves in njihovo starost. Nedvomno vrednost tega okolja imajo v veliki meri ohranjena avtentičnost graditeljstva in pokrajine, tradicionalni način življenja, predvsem pa ponudba zdrave, domače hrane. V lepotah tega podnebja boste uživali od maja do septembra,
kot tudi v drugih mesecih, in tudi takrat, ko narava pokaže svojo moč z divjo burjo ali s težkimi južnimi vetrovi. Lunske oljke ponavadi ne rodijo velike količine plodov, vendar je zato olje izredno kakovostno. Najstarejša drevesa so bila posajena pred 1500 leti, kar potrjuje tradicijo oljkarstva na Pagu, kjer tradicija nedvomno pomeni tudi kakovost.
Les
oljk
e se
je u
pora
blja
l pri
izde
lavi
poh
ištva
in
rezb
arija
h.
Plod
ovi o
blic
e, sv
eži i
n pr
ipra
vlje
ni n
a ra
zlič
ne
nači
ne, s
o po
mem
ben
del p
rehr
ane.
Več
tiso
č dr
eves
na
prib
ližno
dva
jset
ih
hekt
arjih
pov
ršin
e
32
Morska pena Resnična burja doživetij pričakuje vsakogar, ki pride v to regijo in tukaj ostane nekaj dni. Dinamično pokrajino in najrazličnejše izzive lahko primerjamo z močjo burje, vetra, ki čisti ozračje kakor noben drug.
Burja doživetij
Gorske dirke z avtomobiliKarlobag, majwww.tz-karlobag.hr
Senjske poletne igreSenj, julijwww.tz-senj.hr
Sambasticofestival sambeSenj, julijwww.tz-senj.hr
Motoristično srečanjeSenj, junijwww.tz-senj.hr
Trdn
java
Neh
aj,
čuva
jka
Senj
a, V
eleb
itsk
i kan
al in
oto
k Kr
k
33
Zimski prizori penečega morja in v led zakovanega senjskega sprehajališča, katerega zaledenel svetilnik spominja na pono-sne senjske uskoke, bojevnike, ki so se pozimi morali zvezati z verigami za neuničljivo obzidje nepokorjene trdnjave Nehaj, da jih ne bi odnesla burja, so očarljiv spomin. Povsem dru-gačna pa je poletna slika. Takrat burja samo občasno požene valove po morski gladini, pri čemer prinaša dih svežine v na-selja pod Velebitom in spodbuja številne turiste, ljubitelje te pokrajine, da se prebudijo iz dremeža in se posvetijo aktivne-mu oddihu. Za slednjega je v tukajšnjem primorskem okolju nešteto možnosti – od planinarjenja do kolesarjenja, izletov vzdolž obale ali na gozdnato severno stran, vse do ogleda oto-kov v bližini.
Zam
aski
rane
pod
obe
v v
saki
ulič
ici
34
Na poti iz Kosinja proti Štirovači greste mimo vodnega izvira na Begovači. Tisoč šeststo metrov naprej po cesti, kakšnih trideset korakov v levo, stoji pet metrov visoka in sedem metrov široka stena, v katero je vklesan napis v latinskem jeziku, ki pravi, da je tukaj bila meja med starodavnima plemenoma Ortoplini in Parentini. Liburnijske Ortopline sta omenjala antična pisatelja Ptolemej in Plinij, najverjetneje pa se je njihov teritorij raztezal od tega mejnega kamna
Pisani kamen
35
proti zahodu do morja. Parentini, za katere vemo samo po tem napisu, so najbrž živeli vzhodno od izvira Begovače v spodnjem toku Like, predvideva pa se, da je njihovo glavno naselje bil Kosinj Gornji.
36
Japodi Jezik Japodov, ljudstva, ki je živelo pred tremi tisoči leti na tem področju, je ostal v precejšnji meri neznan – edina sled o njegovem obstoju so nagrobna imena (tafonimi) in rimski seznami japodskih naselij ter zabeležena japodska imena okoliških rek. Iz teh skromnih podatkov se domneva, da je bil izvirni japodski jezik prehodna oblika jezika Panoncev in južnih, pravih Ilirov.
Japo
dska
kul
tura
je b
ila iz
jem
no
boga
ta in
živ
a.Ja
podi
so il
irsko
ple
me,
ki s
e je
nas
elilo
na
pro
stor
u G
acke
.
Življenje na vodiAdvent v Otočcubožična čarobnost v dolini GackeOtočac, decemberwww.otocac.hr
Glinasti konjeniki bojevnikiKolapijani, zbirka kipcevMestni muzej Karlovec www.gmk.hr
Atelje Janja Goramesto iskanja izgubljenega zaklada Japodovwww.janjagora.com
Dnevi GackeOtočac, junij–julijwww.tz-otocac.hr
37
Japodi (lat. lapodes, grš. lapydoi) so ilirska plemena, ki so živela na prostoru med rekama Kolpo (antična Colapis) in Uno (Oeneus) ter Velebitom (Mons Baebius) in Vinodolom (Valdevinum). Najpomembnejši so bili rudarji, kovači, kmetje, pastirji in bojevniki njihovem že precej razvitem društvu. Znano je, da so gojili veliko in malo živino, od rastlinskih kultur pa žito in stročnice. Njihove ogrlice iz kovine in jantarja ter spiralni in trikotni obeski so še danes atraktivni. Vaške hiše so bile povečini lesene, saj je japodsko okolje bilo bogato z gorskimi gozdovi, za njimi pa je ostalo le nekaj sledi. Kamnite zgradbe so postavljali samo v mestih, ki so se večinoma nahajala na kopastih vrhovih hribov, imeli pa so do 3000
prebivalcev. Glavna in največja mesta Japodov so bila glavno mesto Metulum pri Josipdolu, Monetium (grajske razvaline Humac) pri Brinju, Avendo (Latica) pri Kompolju, Arupium (Vital) pri Ličkem Prozoru in drugi, do sedaj pa je med Kolpo in Uno odkritih kakšnih osemdeset ruševin mest. Manj znani so Kolapijani, pleme, ki je v železni dobi živelo na področju Obkolpja, Hrvaška pa je od njih podedovala edinstveno malo vojsko nenavadnih glinastih kipcev na konjih.
Čar
obno
st n
arav
e, v
kat
ero
se je
čl
ovek
skla
dno
vklju
čil
Zele
ne li
vade
in re
ka, v
bar
vi o
pala
Nak
it iz
jant
arja
in s
tekl
a, k
ultu
ra
obde
lave
bak
ra
38
Glagoljaško gnezdo Od 12. st. je glagolica – pisava, ustvarjena verjetno že v 9. st. v namen pokristjanjevanja Slovanov – obstajala še samo na ozemlju Hrvaške, še posebej pa je bila razvita na senjskem področju. V Senju je delovala glagoljaška tiskarna, ustanovljena okrog leta 1494, ki je bila ena izmed prvih tiskarn v vsej jugovzhodni Evropi.
Senj
je z
nan
po g
lago
lici,
pisa
vi iz
9. s
t.
Rom
ansk
a ka
tedr
ala
Mar
ijine
ga
vneb
ovze
tja je
bila
zgr
ajen
a le
ta 1
169.
Tisk
arna
v K
osin
ju j
e le
ta 1
483
natis
nila
pr
vo k
njig
o v
hrva
škem
jezi
ku.
Ljudska pisavaMestni muzej Senjv gotsko-renesančni palači iz 14.–15. st.www.tz-senj.hr
Senjska ploščazbirka glagolice in glagolskega tiskarstvawww.tz-senj.hr
Senjski koncertni večeripraznik resne glasbeSenj, julij–avgustwww.tz-senj.hr
39
Po privolitvi papeža Inocenca IV. iz leta 1248 je bil senjski škof edini v katoliškem svetu, ki je lahko uporabljal glagolico in slovanski jezik v liturgiji. To je dalo nov zagon pri razvoju glagolskega pisma v času 14. in 15. st. Senjski glagoljaši so okronali vztrajno borbo za ohranitev glagolice z utemeljitvijo glagolske tiskarne, ene najpomembnejših hrvaških kulturnih ustanov v 15. st. Namreč, glagolica je lahko obstala kot živa pisava samo ob spremljanju dosežkov latinice. Zato so hrvaški glagoljaši leta 1483, slabih trideset let po tiskanju Gutenbergove Biblije, objavili prvo tiskano knjigo v glagolici, leta 1494 pa so ustanovili tudi znamenito senjsko tiskarno. O globoki ukoreninjenosti glagolice v Senju in njegovi okolici
priča tudi glagolski napis na kamnu, odkrit leta 1964 ob rekonstrukciji trdnjave Nehaj, zagotovo pa inventar stare cerkvice, najdene v temeljih utrdbe, saj je t.i. Senjska plošča stara približno toliko kot Bašćanska.
Gla
golic
a je
bila
v S
enju
ljud
ska
pisa
va.
Muz
ejsk
e zb
irke
gla
golic
e in
gla
golsk
ega
tiska
rstv
a
Gla
gols
ko p
isav
o v
Sen
ju in
oko
lici
so sk
rbno
ohr
anili
redo
vnik
i.
40
Priča o pismenosti Utrdbe, dvorci in ruševine starih obzidij so priče o obstoju tako pismenosti kot kulture tega področja, predvsem pa časa, ko je družina veljakov Frankopan bila na samem vrhu svoje slave in moči. Modruš je bil pomembno središče hrvaške pismenosti in glagolice v 15. st., v 17. st. pa je hrvaško kulturo zaznamoval t.i. ozaljski krug (eden izmed štirih krogov hrvaških baročnih pisateljev).
Ruše
vine
nek
oč p
omem
bneg
a st
areg
a m
esta
Nov
igra
daK
amni
ti m
ost
na K
arol
insk
i ces
ti če
z re
ko D
obro
, 18.
st.
Frankopansko mesto
Frankopanski poletni večerizabavna prireditevOgulin, junijwww.radio-ogulin.hr
»Ciklobajka«kolesarski maraton po Pravljični poti (Rutom bajke)Ogulin, junijwww.tz-grada-ogulina.hrwww.babaroge.hr
41
Knez Bernardin Frankopan (1453–1529), gospodar Modruša in graditelj Ogulina, je eden izmed veljakov, ki so organizirali obrambo Hrvaške v času najhujših turških napadov. V slavnem Govoru za Hrvaško (Oratio pro Croatia) je leta 1522 iskal od papeža Hadrijana VI. pomoč evropskih sil, istega leta pa se je obrnil z enako zahtevo na nemški zbor v Nürnbergu. V ozaljski krog sodijo redovnik in leksikograf Ivan Belostenec, pesnica in grofica Ana Katarina Zrinjska, rojena Frankopan (Bosiljevo, okrog leta 1625), njen soprog grof Peter Zrinjski, ban in vojskovodja, ter Anin polbrat Fran Krsto Frankopan (Bosiljevo, 1643), plemič, bojevnik in pesnik, oba hrvaška junaka, kot zarotnika usmrčena v dunajskem Novem
mestu, nem. Wiener Neustadt, leta 1671. Robustne ruševine starih mest, kot so Modruš, Slunj ali Cetingrad, pričakujejo potnika, ki potuje po zgodovinskih cestah. Trenutno v postopku obnavljanja, komaj deset kilometrov od Dubovca na stari Karolinski cesti, se nahaja še eno frankopansko mesto – Novigrad na Dobri. V njegovi bližini je dobro ohranjen kamniti most, sodobnik zgodovinske ceste. Leta 1783 so veljaki Patačići tukaj pogostili cesarja Jožefa II., ki si je ogledoval robne dele Cesarstva.
Prav
ljičn
a po
kraj
ina
s hr
ibčk
i in
z ut
rdba
mi
Goz
dnat
i in
zele
ni h
ribč
ki
nad
reko
Dob
roSt
ara
vas
Crkv
eno
selo
z ž
upni
jsko
cerk
vijo
, obč
ino
in s
star
o šo
lo
42
Neprekinjena naseljenost Prastaro mesto Ozalj je bilo v novejšem obdobju uvrščeno med 100 najpomembnejših arheoloških nahajališč na Hrvaškem, hkrati pa nedvomno priča o kontinuirani naseljenosti. Prastaro mesto
Srednjeveško mesto Ozaljpreurejen v grad v 18. st.www.ozalj.hr
Pokrajinski muzejse nahaja v graduwww.ozalj.hr
Soko
lac,
star
o m
esto
pri
Brin
jah
43
V slojeviti izgradnji je potrebno poudariti vhodni stolp, ki ga je dal postaviti Jurij Zrinjski in v katerega se vstopa prek starodavnega, od leta 1821 pa premičnega mostu. Nikola Šubić Zrinjski (1508–1566) je padel med junaško obrambo Sigeta pri pohodu sultana Sulejmana I. na Dunaj, je graditelj palasa (palače) nad samo skalo v Ozlju, kjer se združujeta gotska in renesančna stilistika, grafiti v notranjosti pa pričajo o vztrajnosti glagolice. Vzorno urejen romanski obrambni stolp, imenovan tudi stolp Babonić-kula, se naslanja na barokizirano severno krilo. Prvi zapisi imena Drežnik datirajo v 12. st., zemljišče starohrvaškega župnišča Drežnik ter županija Drežnik kot fevdalna posest pa se omenjata v številnih listinah
od 13. do 15. st. Staro mesto Drežnik je bilo zgrajeno konec 15. st. v strateške namene, med 16. in 17. st. je bil ta prostor pod turško oblastjo, v zadnji veliki vojni proti Turkom leta 1788 pa je bil osvobojen in je postal del Vojne krajine.
Prvi
zap
isi i
men
a D
režn
ik
datir
ajo
v 12
. sto
letje
. Sr
eden
jeve
ški O
zalj
je b
il pr
eure
jen
v gr
ad v
18.
st.
44
Grad Drežnik Srednjeveški grad Drežnik na pečini nad strmim kanjonom reke Korane se omenja v starih virih že v letu 1185. Bil je v posesti različnih gospodarjev – Nelipicev, Gisingovcev, Babonicev, od leta 1321 pa knezov Krških, kasneje Frankopan, ki so ga dodatno okrepili, vendar je leta 1592 vseeno padel pod turško oblast. V zadnji vojni proti Turkom leta 1788 je po dvodnevnem obleganju in močnem topovskem ognju s strani avstrijske, cesarske enote bil osvobojen in vključen v Vojno krajino.
UtrdbaPoučna steza Stari gradNa 2000 metrov dolgi stezi skozi kanjon reke Korane od Drežnika do avtokampa Korana bodo obiskovalci spoznali rastlinski in živalski svet ter geološko strukturo rečne doline. www.rakovica.hr
Konjeniški maratonpo konjeniških stezah Rakovice in Plitvic ter okoliceRakovica, junijwww.rakovica.hrwww.jelovklanac.com
45
Nahaja se na severni obali reke Korane, zato je bil pomemben člen v verigi trdnjav za obrambo pred Turki, zaradi česar je to področje dobilo naziv Kordun (po besedi kordon – zapora z vojaškimi stražami). Stari grad ima nepravilno štirikotno obliko ter kamnito obzidje z dvema štirikotnima in enim okroglim stolpom, ki se nahaja na severni strani. Ko je minila nevarnost pred Turki, je trdnjava kmalu izgubila svojo pomembnost in je začela propadati. Obiskovalci drežniškega stolpa pa lahko kljub temu opazujejo okolico na enak način, kot so nekoč počele vojaške posadke. Današnji Drežnik je majhno naselje in prijetno mesto za oddih na potovanju skozi celinski v primorski del Hrvaške. Okolje in naravne lepote
podarjajo posebno doživetje poleg izvrstne ponudbe jedi, med katerimi lahko izpostavimo ribje specialitete in jedi iz divjačine, zato se bivanje v Drežniku vtisne globoko v spomin vsakemu ljubitelju mirnega oddiha, dolgih sprehodov in čistega zraka.
Dnevi zdravilnih rastlin Karlovške županijerazstavno-prodajna prireditevRakovica, septemberwww.rakovica.hr
Mod
ruš
je b
il v
15. s
t. gl
avno
sred
išče
hr
vašk
e pi
smen
osti
in g
lago
lice.
46
Ribnik V nižini se nahaja Ribnik, eden redkih primerov utrjene zgradbe s še enim prepoznavnim obrambnim kanalom (kasneje tudi ribnikom), ki se je napajal z vodo iz potoka Obrh. Pri Ribniku je rojen teolog, jezikoslovec in politični mislec Juraj Križanic, ki je želel »izplesti« jezik, razumljiv vsem Slovanom.
Tkanje jezika
»Autocross«dirke v Ribnikuwww.ribnicka-dolina.com
47
Juraj Križanić (1618–1683), eden prvih zagovornikov vseslovanske ideje, je verjel, da je razkol med kristjani škodljiv za slovanski svet. Upal je, da se bodo tudi Slovani s pomočjo Rusije osvobodili turškega jarma in nemške nevarnosti ter se vzdignili kot velik narod. S tem namenom je šel v Rusijo, kjer ga je namesto podpore presenetilo petnajst let pregona v Sibirijo, vendar njegov duh ni klonil, saj se je začel ukvarjati s pisanjem. Pisal je v posebni zmesi vseh slovanskih jezikov, tj. v jeziku, ki ga je izmislil, da bi ga razumeli vsi Slovani, napisal pa je tudi slovnico, kjer se opažajo tudi ideje ozaljskega književnega kroga. V svojem najpomembnejšem
delu z naslovom Politiki in v drugih delih je zapisal številne izrazito napredne ekonomske in politične zamisli. Po vrnitvi iz Rusije se je ustavil na Poljskem. Umrl je v poljski vojski med obrambo Dunaja pred turškim obleganjem.
Star
i gra
d Ri
bnik
, vod
ni g
rad
ob
pom
embn
i trg
ovsk
i in
stra
tešk
i ces
tiV
maj
hni,
podv
odni
dol
ini,
nek
oč z
glo
boki
mi
jark
i okr
og č
vrst
ega
zido
vja
48
Dubovac Na bregu ob reki Kolpi nad mestom Karlovec se bohoti utrjen grad Dubovac, eden najlepših in najbolj ohranjenih spomeni-kov fevdalnega graditeljstva Hrvaške. Dubovac je bil tudi znano sejmišče, kjer se je trgovalo predvsem s primorsko soljo in z žitom iz Obkolpja in Slavonije.
Znamenito sejmiščeSejem plemiškega posestva Dubovacsrednjeveški sejem, tradicionalne obrti, predstavitev veščin iz 16. st. – lokostrelstvo, ljudski plesi, bobnarji, gumbarji, oživljena zgodovina plemenite občine DubovacStari grad Dubovac, Karlovec, maj–junijwww.karlovac-touristinfo.hrwww.dubovac.info
»Karlovac most wanted«mednarodno breakdance tekmovanjeKarlovec, majwww.promenada-klub.hr
49
Utrjeni grad je zrasel na mestu predzgodovinske akropole. Najdeni so ostanki naselja iz mlajše kamene pa vse do brona-ste dobe (od tretjega do prvega tisočletja pred našim štetjem). Predpostavlja se, da je bil Dubovac eno najpomembnejših središč Kolapijanov – naroda, ki je na področju današnjega Obkolpja dosegel razmeroma visoko raven kulturnega razvoja v prvem tisočletju pred našim štetjem. Iz ostankov njegovih naselbin je nastal majhen grič, na katerem je bil postavljen krožni stolp občine Dubovac v 12. st. Zato je tudi sam vrh griča (in ne samo utrdba na njemu) pomembna spomeniška dediščina. Dubovac je v 15. st. dobil oznako renesančnega gra-du, in sicer zaradi postavitve obzidij, štirikotnega obrambnega
stolpa, ki je danes daleč naokrog najboljša razgledna točka, in treh stolpov s krožnim presekom. Lastniki so bili slavonski plemiči Sudarji, Frankopani, Zrinjski in Gašpar Šubić Peranski. Od leta 1671 do prihoda Francozov leta 1809 so bili lastniki gradu karlovški generali, leta 1837 pa ga je odkupil grof Laval Nugent in ga obnovil v romanskem duhu (kronišča na stolpih in obzidju). Grad je znova obnovljen od leta 1952 do 1963 (arhitektka Greta Jurišić) po načrtih M. Stierja iz leta 1657 in grafičnemu prikazu s konca 18. st.
50
Svetovno znana Plitviška jezera, najstarejši hrvaški narodni park in edini hrvaški narodni park na Unescovem seznamu svetovne naravne dediščine, so med najboljšimi primeri sestavljenosti kraške hidrografije na svetu. Tukaj nam narava nazorno prikazuje nastanek lehnjakovih pregrad, ki delijo 16 stopničasto postavljenih jezer, čez njih pa se iz enega v drugega pretaka turkizna voda. Vrhunec te naravne skladnosti predstavlja slap potoka Plitvica, saj njegove vode po navpičnem padcu s skoraj 80 metrov oblikujejo dolino reke Korane.
Zaklad turkiznih jezer
52
Lika Naziv Lika izvira po nekaterih razlagah iz grške besede »likos«, ki pomeni »volk«. Prvi evropski primer, da z 21. st. prihaja čas, ki spreminja odnos med civilizacijo in divjino, človekom in zverjo, je volk z imenom Lik, ki je odrasel ob ekologu Pavlu Balenovicu. Zato ne preseneča, da je David Wallace (BBC) osvojil svetovno javnost ob razkritju čustvenega življenja teh predstavnikov divjine z dokumentarnim filmom »Volk in človek«.
Zavi
janj
e vo
lkov
v v
eleb
itsk
i sne
žni
nevi
hti
Volk
ovi s
o od
nek
daj p
risot
ni n
a po
droč
ju L
ike.
Naz
iv L
ika
prih
aja
iz g
rške
bes
ede
likos
, ki
pom
eni »
volk
«.
Dežela volkov
Mednarodna zveza za ohranjanje narave (IUCN)Volkovi so na Rdečem seznamu ogroženih sesalcev na Hrvaškem.
53
Šele s prihodom tretjega tisočletja znova odkrivamo, da je možno udomačiti zver, in sicer s prijateljstvom. BBC-jev film nam poleg tega odkriva še potisnjen volkov značaj, ki je lahko prijateljski ob pravšnjem prebujanju. Tukaj ne gre samo za instinkt, ampak ima volkova inteligenca pomembno vlogo – Lik kakor pes ovčar prevzema vlogo vodiča v snežni nevihti na Velebitu, v njegovem zasneženem brezpotju in vodi Balenovića po zametenih gorskih stezah do varnega cilja. Balenović dokazuje, da je možno udomačiti zver »s partnerstvom v zaupanju«, kar je izvedljivo in potrebno
za doseganje novih oblik sožitja človeka in narave, in sicer takšnih, ki zagotavljajo obstanek modrega planeta in trajnostnega razvoja človeške družbe. To načelo je sporočilo liškega volka in njegovega človeškega prijatelja.
Bale
novi
ć in
Lik
– p
artn
erst
vo v
za
upan
juVo
lkov
i so
na s
ezna
mu
ogro
ženi
h vr
st.
Na
Hrv
aške
m ž
ivi o
d 18
0 do
230
pr
imer
kov
volk
a.
54
Winnetou in orel Edinstven pojav Pavla Balenovica, ki je našel skupni jezik z volkovi, in odpiranje zavetišča za zapuščene medvedke v podvelebitski vasi Kuterevo sta zgled našega časa, zaradi katerih se poraja upanje, da si bosta nekega dne človek in narava iskreno segla v roke.
Biva
lišče
med
vedo
v o
mog
oča
tudi
mož
nost
za
razv
oj e
kolo
škeg
a tu
rizm
a.
Rjav
i med
ved,
vel
ika
zver
v li
ških
bre
zpot
jih
Foto lovec na medvede
Dnevi medurazstavno-prodajna prireditevOgulin, decemberwww.ogulin.hr
Zavetišče za mlade medvedeustanovljeno leta 2002 z namenom reševanja osirotelih medvedkovKuterevowww.kuterevo-medvjedi.hr
55
Ptice ujede najbolj ponazarjajo surovo privlačnost gora – Velebita, Male in Velike Kapele ter Liške Plješivice, in nas opozarjajo na temeljne zakone narave, v kateri so nujni odločnost, vztrajnost in moč za možnost preživetja. Vsaka živalska vrsta ima tukaj jasno utrjeno mesto v prehranjevalni verigi, s čimer ustvarjajo pravilno naravno ravnovesje. Zato se v današnjem času ekološko ozaveščeni obiskovalci vse bolj nagibajo k uporabi foto objektivov in hodijo v lov na veliko divjad v liških brezpotjih – na rjavega medveda, volka, divjo svinjo, lisico, divjo mačko, risa, vendar tudi na predstavnika plazilcev nevarnega modrasa, ponosnega vladarja kraškega
kamnitega sveta, in ptice ujede, kot sta orel ali sokol. Na ta način pustijo naravi, da drži impresivno favno tega področja pod oblastjo svojih, naravnih zakonov.
Fasc
inat
ni p
rizo
ri s
e iz
men
juje
jo n
a m
ajhn
ih ra
zdal
jah.
Gor
ska
podr
očja
, kj
er b
ivaj
o m
edve
d,
volk
in ri
s
56
Zlata levica Zlata levica, prvak sveta (1979) in trikratni evropski prvak v igri moških parov ter drugouvrščeni na svetovnem tekmovanju leta 1975 v posamični konkurenci, dobitnik nagrade »The Richard Bergmann Fair Play Trophy« – Antun Stipančic Tova se je zapi-sal na svetovni seznam športnikov.
Kolesarski maraton Tri jezeraOgulin, junijwww.babaroge.hrwww.tz-grada-ogulina.hr
Mednarodni festival folkloreKarlovec, julijwww.ka-mff.org
Mednarodni etno jazz festivalkarlovec, junij–julijwww.karlovac-touristinfo.hr
Nagrada »Fair Play Trophy«
57
Spominjale se ga bodo prihajajoče generacije igralcev na-miznega tenisa z vseh celin, generacije, ki so igrale z njim, proti njemu ali pač uživale v njegovih mojstrovinah za zeleno mizo. Tova je pustil neizbrisno sled s svojimi izjemnimi športnimi dosežki in je postal del ne samo zgodovine tako svetovnega kot hrvaškega športa, ampak tudi zgodovine svojega kraja, Duge Rese, mesteca, znanega po tekstilni proizvodnji. Duga Resa z okolico je področje nenavadnih, očarljivih lepot na prehodu iz iglastega gozda Gorskega kotarja v kraške for-macije z globoko zarezanimi, bujno obraslimi dolinami in s prostranimi livadami vzdolž celotnega rečnega toka Mrežnice. Bližnji hrib Vinica (321 m) je popoln za prijetne sprehode
(sprehajališče Tušmer) ali za kolesarjenje tako po nezahtevnih gorskih stezah kot tudi ob modrozeleni lepotici Mrežnici, ki vabi kopalce, ribiče in vse ostale ljubitelje rek s svojo barvo, či-sto vodo, z lehnjakovimi pregradami, s kaskadami, z brzicami in s slapovi.
58
Hajdučki kukovi Strogi rezervat Hajdučki in Rožanski kukovi je sestavljen iz visokih, kamnitih gorskih masivov in globokih vrtač. Rožanska skupina je nekoliko večja in bolj pristopna od težko prehod-nega, nevarnega krasa sosednjega dela Hajdučki kukovi, saj se na njeni zahodni strani razteza znana pot Premužićeva staza, umetnina starih mojstrov kamna. Hajdučki in Rožanski kukovi so razdeljeni z visokim gorskim sedlom Lubenovačka vrata. V posamične dele strogega rezervata ni še stopila človeška noga, zaradi česar je še bolj očarljiv, neznan in skrivnosten. Specifi-
59
čen relief izrazitega krasa ustvarja eno najbolj neprehodnih področij Velebita. Zagotovo je rezervat služil kot varno za-vetje hajdukom, slavnim upornikom, o katerih pojejo epske ljudske pesmi, in po katerih so Hajdučki kukovi dobili svoje ime.
60
Uskoki Trdnjava Nehaj je služila uskokom kot vojaška utrdba in mesto, s katerega so branili mesto Senj in pripravljali napade proti Turkom in Benečanom.
Usk
oška
trdn
java
– le
gend
arni
Neh
ajU
skok
i so
s te
ga m
esta
nap
adal
i Tur
ke
in B
eneč
ane.
Na NehajuKot podoba angela čuvajaKrona króna tvoje čelo,Kjer Nehaj, stara slava,Nad tebe se je dvignil!
S. S. Kranjčević iz pesmi »Senju-gradu«
Uskoški dnevimanifestacija oživljene zgodovineSenj, julijwww.tz-senj.hr
Uskoška enotanastopa na različnih kulturnih prireditvah.Senjwww.tz-senj.hr
61
Uskoki so bili vojaško organizirana skupnost, v katero so bili vključeni begunci s hrvaških, hercegovskih in bosanskih po-dročij, ki so padla pod turško oblast. Turški vojaški pohodi na Liko in Hrvaško primorje so se precej okrepili v prvi polovici 16. st. Takrat je bilo področje okrog Senja popolnoma opu-stošeno, samo mesto pa je postalo zavetišče za pribežnike iz okupiranih področij. Pribežniki so se združili v vojaške enote, znamenite senjske uskoke, ki so že v začetku 17. st. uspešno branili Senj in povzročili težko izgubo tako Turkom kot tudi Benečanom med njihovimi pohodi na hrvaške kraje pod av-strijsko oblastjo. V namen obrambe na hribu Trbušnjak leta 1558 pod nadzorom kapitana in generala hrvaške Vojne kra-
jine Ivana Lenkovića je bila končana gradnja trdnjave Nehaj, kjer so bili nameščeni uskoki. Ti pogumni borci so postali del legende in ljudskih pesmi zaradi junaškega odpora pred moč-nejšim sovražnikom. Danes se v trdnjavi Nehaj nahaja nekaj muzejskih postavitev, ena izmed njih pa je posvečena usko-kom. Zunaj senjskega mestnega obzidja so se svojčas nahajale cerkve in še nekateri objekti. Za časa gradnje trdnjave Nehaj so bile vse te zgradbe porušene, material pa je bil uporabljen za gradnjo trdnjave.
Trdn
java
Neh
aj je
bila
zgr
ajen
a na
hr
ibu
Trbu
šnja
k le
ta 1
558.
62
Vrata v podzemlje Brezno Djulin ponor, v katerega ponika reka Dobra in se vrača nazaj na površje nekaj kilometrov stran, je dobilo svoje ime po nesrečnemu dekletu Djuli ali Zulejki iz plemenite družine Gušic, kot pravi izročilo. V 16. st. je Djula skočila v brezno, ko je izvede-la, da je mlad krajiški kapitan, ki ga je ljubila, padel v boju proti Turkom. Njena družina je sicer nasprotovala njuni ljubezni za-radi njegovega skromnega porekla.
Iz s
veta
pra
vljic
izv
ira v
ečin
a to
poni
mov
.
Nek
ater
i top
onim
i izv
irajo
iz z
godb
in
lege
nd.
Djulina ljubezenBrezno Djulin ponor in jama Medvednicapodzemski jamski sistemwww.speleologija.hr/DjulaMedvedica
Pokrajinski muzej mesta Ogulinnajbogatejša zbirka planinstva in alpinizma na Hrvaškem v gradu Frankopanski kaštel www.ogulin.hr/grad/muzej.htmwww.ogulin-uciliste.hr
Dnevi hrvaškega slavčka Ilme de Murskekulturna prireditev v spomin operni pevki Ogulin, februarwww.ogulin-uciliste.hr
Dan mesta Ogulinštevilni dogodkiOgulin, 4. septemberwww.ogulin.hr
63
Djulin ponor se nahaja v središču Ogulina. Z njim se zaključu-je slikovita soteska reke Dobre, ki izginja v zemeljsko globino pod 40-metrsko kamnito, strmo pečino. Brezno je hkrati največji vhod v jamski sistem Djulin ponor–Medvednica (ali Djula–Medvednica), najdaljši jamski sistem na Hrvaškem, s skupno vodoravno dolžino kanalov več kot 16 km. Ogulin je edino mesto na Hrvaškem in eno redkih mest na svetu, ki je dobesedno zgrajeno nad jamskimi dvoranami in kanali, bo-gatimi z vodo in s kalcitnimi tvorbami. Najdaljša jamska cev se razteza pod glavno ogulinsko ulico (Ulica Bernardina Fran-kopana). Vhodni deli sistemov Djula, Medvednica in Badanj se nahajajo sredi mesta in so znani že več sto let. Podzemlje
Ogulina je vedno pritegovalo pozornost prebivalcev mesta in vzbujalo njihovo domišljijo. O Djulinem ponoru in Medved-nici so pisali številni hrvaški in tuji naravoslovci v svojih delih, še posebej od 19. st. naprej, vendar niso raziskovali njihove notranjosti. Prve raziskave sta naredila geologa Josip Poljak (1926) in Mirko Malez (1956–1957).
Ogu
lin je
zgr
ajen
nad
jam
skim
i dvo
rana
mi.
Spel
eolo
gi d
ajej
o na
zive
jam
skim
pro
sto-
rom
in o
kras
om.
64
Na turški meji Vojna krajina je naziv za posebno organizirano obmejno po-dročje Hrvaške, ki ga je zaradi obrambe pred turškimi osvajalci začel vzpostavljati že kralj Matija Korvin (vladal 1443–1490), v habsburški monarhiji pa je prerasel v velikansko vojaško provinco, podrejeno cesarskemu vojnemu svetu, zaradi česar je bila, razen manjšega dela, odvzeta iz oblasti bana in hrvaškega Sabora.
Vojna krajinaMuzej z zbirko orožja iz domovinske vojneKarlovec – Turanjwww.ka-net.net/muzej/muzej.html
Veslaška regatajezero SabljaciOgulin, junijwww.vsz.hr
Kolesarski maraton Po ogulinskih stezahOgulin, septemberwww.babaroge.hrwww.tz-grada-ogulina.hr
65
V obdobju od 16. do začetka 19. st. je bila Vojna krajina raz-deljena na nekaj generalatov. Karlovški generalat je zajemal velik prostor med reko Kolpo in morjem t.i. hrvaško krajino, v katero sta leta 1712 vstopili novoosvobojeni Lika in Krbava. Po vzpostavitvi sodobne vojaške organizacije sredi 18. st. se je karlovški generalat razdelil na liški (Gospić), otoški, ogulinski in slunjski polk. Krajišniki, katerih glavni nalogi sta bili obram-ba in bojevanje, so uživali posebne pravice, ki jih navadno kmečko prebivalstvo ni imelo. Vojna krajina je bila znova vključena v hrvaški politični sistem komaj leta 1881, dolgo zatem, ko je minila nevarnost pred Turki.
66
Upor v Rakovici V Rakovici je 1. oktobra 1871 pod vodstvom ljudskega tribuna Evgena Kvaternika in Ante Rakijaša ter Rada Čuica izbruhnila oborožena vstaja, znana kot upor v Rakovici.Vstaja
Dnevi občine Rakovicaturistično-zabavna prireditev Rakovica, avgustwww.rakovica.hr
67
To je bil odziv na hrvaško-ogrski dogovor iz leta 1868, s ka-terim so bili izigrani upi hrvaškega naroda, da bodo imeli zagotovljeno samoupravo in celovitost v sklopu habsburške monarhije. V uporu so sodelovali tako Hrvati kot Srbi iz tega kraja. V majhnem mestu Rakovici v hotelu in prenočišču Plitvice je bil vzpostavljen glavni štab narodne hrvaške vojske, tukaj pa je začasna hrvaška narodna vlada izdala prve doku-mente. Vstaja je bila hitro zadušena, vodje so pobili, vendar se je upor v Rakovici globoko zarezal v zavest ljudi, s čimer se je okrepilo prizadevanje za nastanek samostojne hrvaške države. Rakovica se nahaja na severnem vhodu v Narodni park Pli-tviška jezera, namestitvene kapacitete (kampi, hotel, penzioni,
majhne družinske restavracije z namestitvijo, zasebna name-stitev) in vsebine za aktivni oddih (kolesarske steze, poučne steze, jezdenje, jame, mlini na vodo, izleti off road, paintball, lokostrelstvo itn.) pa so jo uvrstili med najbolj dinamične turi-stične občine v tem delu Hrvaške.
68
Dostop Na Hrvaškem je do sedaj odkritih več kot 50 utrjenih jam, izredno zanimivih ostankov evropske zgodovi-ne. Največ je takšnih jam, ki so urejene za obram-bo – kakšnih trideset je na karlovškem področju.
Jamske utrdbeDnevi siraRakovica, avgustwww.rakovica.hr
Družinsko kmetijsko gospodarstvo Novkovićproizvodnja in preizkuševalnica sirawww.tzkz.hr/hr/gastro
Vse
jam
e v
erje
tno
niso
naj
dene
.
Ljud
je s
tega
pod
ročj
a so
bili
vaj
eni
boje
vanj
a.
69
Največje število utrjenih jam in polvotlin se nahaja v so-teskah zgornjih tokov rek Korane in Mrežnice. Vse jame najbrž niso najdene, ali pa ni sledi njihovih obzidij, vendar obstajajo primeri, da je prišlo do zasipanja nekdanjih jam. Jamske utrdbe so čudovit primer gradbenih veščin in neme priče boja navadnih ljudi tega prostora, in sicer kmetov in vojakov, ki so se tukaj skrivali in borili s sovražniki. Najpogo-steje so se skrivali pred tujimi osvajalci, včasih pa tudi pred nasilnimi domačimi plemiči in častniki. Te jame se redko omenjajo v zgodovinskih virih, kar je razumljivo, saj narod ni hotel izdati njihovega položaja. Služile so kot pribeža-lišče, hkrati pa so bile prave majhne utrdbe. Pri nekaterih
je vstop v notranjost precej lahek, medtem ko je vhod pri ostalih ali skrit ali pa se nahaja visoko na strmi pečini.
Razg
led
na p
okra
jino
je š
e da
nes
očar
ljiv.
Siri
s k
arlo
vške
ga p
odro
čja
so
izre
dno
kako
vost
ni.
70
Paški in liški sir Če rečemo, da je v nekem kraju domača žival določila usodo človeka, s katerim je delila tako slabo kot dobro, lahko to z gotovostjo trdimo za Liko, saj je njeno prebivalstvo obstalo, zahvaljujoč sožitju pastirja in njegove zveste spremljevalke – vzdržljive ovce pramenke.
Pašk
e ov
ce p
asej
o ra
znov
rstn
o ra
stlin
je, p
repo
jeno
z m
orsk
o so
ljo.
Ovce
Razstava paške ovce in siragastronomsko-gospodarska prireditevrazstave in degustacije slavnega siraNovalja, prvi konec tedna v julijuwww.tz-novalja.hr
Dnevi sira Karlovške županijerazstavno-prodajna prireditevRakovica, avgustwww.rakovica.hr
71
Ker je živel v pomanjkanju in izkoriščal tisto, kar mu je dala škrta narava, se je liški pastir zanašal največ na svoje črede ovac. Iz ovčje volne in kože je izdeloval obleko, hranil se je z ovčjim mesom, iz mleka je prideloval daleč naokoli znane sire, kot sta krasnarski in velebitski ter sir škripavac, njegovo ime izvira iz zvoka, ki se sliši ob vsakem slastnem grižljaju, ne smemo pa pozabiti edinstven liški proizvod iz ovčjega mleka, imenovan basa. Na otoku Pagu je ista slika. Pri pogledu na čredo ovac nevarnega kamnitega področja se vedno poraja vprašanje – kako sploh obstanejo, kljubujoč udarcem burje in pripeki sonca, ki deluje, kakor da v poletnem času hoče izsu-šiti vse do zadnje kapljice vode in sežgati tudi najmanjšo tra-
vico. Vendarle nista samo človek in ovca obstala v tej revščini, ampak tudi prebivalci Paga in Like med seboj tekmujejo v veščinah preživetja na krasu, pri čemer nam zastavljajo večno vprašanje, ali je boljši paški ali liški sir in ali je sočnejša liška ali paška jagnjetina.
Sir
škri
pava
c, p
reka
jeni
in d
rugi
vrh
unsk
i siri
iz
Tou
nja
ter o
stal
i lišk
i siri
Kra
snar
ski s
ir, d
obitn
ik v
eč z
latih
med
alj z
a ka
kovo
st n
a H
rvaš
kem
in v
tujin
i
Pose
bnos
t sir
a z
otok
a je
v m
leku
paš
kih
ovac
.
72
Pust in maškare Šest dni poletnih pustnih norčij se začenja v ponedeljek z igrami, kot so vožnja v samokolnici, prenašanje zabojnikov za ribiče, prenašanje vode v vedrih itn., nadaljuje pa se s košarkarskim turnirjem v maskah, z zamaskirano moto alko, z nošenjem za-stave ob spremljavi mestnih muzikantov, v petek pa s predsta-vitvijo mednarodnih karnevalskih skupin. Zaključuje se v soboto z veliko karnevalsko povorko od trdnjave Nehaj do trga Velika placa, kjer traja zabava do jutranjih urah.
Senjski karnevaliMednarodni senjski poletni karnevalštevilni kulturni in estradni dogodkiSenj, avgustwww.tz-senj.hr
»Mačkare« v Rakoviciwww.rakovica.hr
Mesopustples v maskahSenj, januar–februarwww.tz-senj.hr
Karneval v Gospićurevija pustnih običajevGospić, februarwww.tz-gospic.com
»D
ođi u
Sen
j« je
him
na p
olet
nega
kar
neva
la.
73
Vsako leto v času pusta v Senju potekajo plesi v maskah od prve sobote po novem letu do torka pred pepelnico, obstaja pa tudi različica plesov, namenjena samo otrokom. Najbolj zanimivo je na pustni torek, ko skozi mesto poteka karneval-ska povorka. Že od leta 1967 se organizira večdnevni poletni karneval, tako da tudi gostje lahko uživajo v pustnem vzdušju. Gre za najstarejši tovrstni dogodek na Hrvaškem, ki se začne drugi konec tedna v mesecu avgustu. Medtem ko v Senju poteka mesopust, kot tukaj pravijo pustu, pa v Rakovici že od nekdaj hodijo v mačkare. Zamaskirane skupine hodijo po na-seljih in gostinskih objektih ter razveseljujejo goste s pesmijo in plesom, gostitelj pa jim podari jajca, slanino, žganje, danes pa tudi denar.
Naj
star
ejši
tovr
stni
dog
odek
na
Hrv
aške
m
Kar
neva
lski
dog
odki
tra
jajo
štiri
dni
.
Ges
lo S
enjsk
ega
pole
tneg
a ka
rnev
ala
je:
»K
arne
val b
iži,
ki č
a uv
ati n
ek d
rži.«
74
NLP Kakšen kilometer stran iz Novalje je odtis v kamnu velikosti 32 x 32 x 22 m, znan kot Paški trikotnik. Ali gre za področje ne-kega skrivnostnega kulta prazgodovinskega človeka, ali za NLP, ali za oboje ali spet nekaj drugega – prav vsaka domneva ima svoje zagovornike, saj nekateri trdijo, da so nad Pagom videli tudi neznane leteče predmete.
Paški trikotnikKulturno poletje v NovaljiNovalja, junij–septemberwww.tz-novalja.hr
Kult
urno
pol
etje
v N
oval
ji se
zač
ne
na d
an m
esta
Nov
alja
.
75
Mesto Novalja se nahaja v prijetnem zalivu na severozaho-dnem delu otoka Paga. Ker leži na liniji od severnega do juž-nega Jadrana, pomeni Novalja pristanišče za številne navtike, ki se lahko tukaj oskrbijo z gorivom, odlično pa je povezana tudi s kopnim, saj trajekti v smeri od Prizne na kopnem do Ži-gljena na otoku Pagu vozijo v sezoni cel dan, preostali del leta pa celo 13-krat dnevno. Na južni del otoka lahko pridete tudi prek Paškega mostu. Številne avtobusne linije povezujejo No-valjo s skoraj vsemi mesti na Hrvaškem, s hitro ladijsko linijo (s katamaranom) pa lahko pridete na Lošinj, Rab, Reko, poleti pa tudi na Silbo in Susak. Zračno pristanišče Zemunik–Zadar je od Novalje oddaljeno kakšnih 80 kilometrov oz. uro vožnje.
76
Plaže v Novalji Novalja ima svoje čudovite plaže na celo treh morjih. Prva je plaža Straško na morskem področju Kvarnerica, ki je obrnjen proti otokoma Lošinj in Cres, druga je plaža Planjka na področ-ju naselja Stara Novalja v globoko zarezanem zalivu Trincel, nazadnje pa plaži Caska in Ručica na severozahodnem delu Paškega zaliva in najbolj slavna novaljska plaža Zrce.
Na treh morjih
77
Poleg teh obstaja še cela vrsta manjših, a prav tako edinstve-nih plaž, ne smemo pa pozabiti na vzhodno polovico otoka, saj sta njegova dva dela razdeljena med dve županiji, ki se vzajemno dopolnjujeta in bogatita. Pristop na plažo Caska je pretežno peščen, prehod v morje pa prodnat. Nahaja se na mestu nekdanjega rimskega mesta, ostanke katerega zasledi-mo v neposredni bližini plaže in na morskem dnu, ki se zelo strmo spušča v veliko globino. Planjka je čudovita, topla in plitva plaža, prekrita z drobno mivko, popolna pa je za majh-ne otroke. Tukaj so na voljo gostinska ponudba in različne športno-rekreativne vsebine. Že od leta 2004 se ponaša z Mo-dro zastavo tako kot nekoliko bolj kamnita plaža Straško, ki se
nahaja v zalivu, odprtem proti širnemu morju. Plaža Straško je zelo priljubljena zaradi tega, ker je obkrožena s čudovitim smrekovim gozdom in razpolaga s prijetno senco. Sveti duh je peščeno-prodnata plaža, polovica katere je rezervirana za nu-diste, Ručica pa je skrita peščena plaža, do katere pridete skozi slikovit predel, imenovan Kanjon. Tukaj je speto čisto, prozor-no morje s čudovitim, mesečevim pejsažem. Najlepša in naj-bolj atraktivna plaža je prostrana in prodnata plaža Zrće, pod njeno Modro zastavo pa se lahko skrije več tisoč kopalcev.
78
Zrće Na Zrcah kot glavnem epicentru poletnega zabavanja v tem delu Evrope se govori v različnih jezikih, najbolj pa v jeziku gi-banja. Mladina z vseh koncev sveta prihaja na dolgo peščeno plažo in prinaša svoj ritem na otok, ki že iz starih časov vpija moč vetra in sonca ter izžareva svojo močno energijo.
Cel dan, celo nočZrćedolga prodnata plaža pri Novaljiwww.tz-novalja.hrwww.zrce.hrwww.otok-pag.net/plaze_otoka.htm
Prilj
ublje
na d
esti
naci
ja z
a m
lade
, ki s
i žel
ijo z
abav
eV
pol
etni
h m
esec
ih –
des
tinac
ija
za »
noro
dož
ivet
je«
79
Na enem mestu na Pagu, v bližini Novalje, se je pred desetimi leti začelo dogajati nekaj povsem nepričakovanega za prostor, kjer poletni mir zmotijo samo oglašanje čričkov ali zvoki valov. Dolga peščena plaža se je namesto v ritmu plime in oseke začela zibati v ritmu didžejev house in trance glasbe. Nekateri so sprva gledali na masovno poletno žuriranje z zadržki, ven-dar je Novalja kaj kmalu postala simbol za mladinski, zabavni turizem, saj je na njenih plažah dovolj prostora za vsakogar. Iz leta v leto prihaja v Novaljo čedalje več ljudi iz čedalje več držav na svetu. Začelo se je z mladimi domačini, nakar je glo-balno omrežje pripeljalo še Nemce, Angleže, Italijane, Ruse itn. Danes so Zrće poligon za najbolj znane svetovne didžeje in
obvezna destinacija za ljubitelje njihove glasbe z vseh koncev sveta. Podnevi in ponoči, v 24-urnem ritmu, med nenehno dinamičnostjo, kjer začetna točka ne obstaja, edino, kar je znano, je ura začetka norih zabav after beach party, in sicer ob dveh po polnoči.
Gla
sben
i pro
gram
i z
med
naro
dnim
zna
čaje
m
80
Kraško področje je oplemeniteno predvsem z deviško čistimi in bistrimi rekami ter potoki. Igra kamna in vode, belega in zelenega, nadzemskega in podzemskega, odtekanja, ponikanja in vnovičnega pojavljanja na površju – to je razigran ples življenja v vseh svojih nadzemskih in podzemskih oblikah, v vsakem letnem času popolnoma drugačen, vendar zmeraj vznemirljiv in spodbuden.
Sanjske vode
82
Turkizne reke Lehnjakova pregrada, pod katero reka Korana začenja svoje življenje, je ena najbolj prepoznavnih lokacij Plitviških jezer. Za Korano pravijo, da je reka z najlepšim izvirom. Izvir Slunjčice se nahaja v globokem kanjonu, je krožne oblike, voda je temno turkizne barve, globoka pa je 25 metrov.
Reka z najlepšim izviromPoletje v Slunjušportno-rekreativni dogodkiSlunj, julij–avgustwww.slunj.hr
»Rastraft«športno-glasbena prireditevSlunj, aprilwww.rastraft.com
Dnevi mesta Slunjšportno-glasbena prireditevSlunj, julij–avgustwww.slunj.hr
83
Slunjčica izvira pri vasi Slušnice, zato se jezero imenuje Slušniško jezero, Slunjčica pa tudi Slušnica. Slunjčica je nadaljevanje ponikalnice Lička Jasenica, ki izginja v podzemlju kakšnih petnajst kilometrov jugozahodno od Slunja, izvira pa kot Slunjčica šest kilometrov južno od njega. Slunjčica teče skozi kanjon, na nekaterih mestih pa tudi prek lehnjakovih ovir. V Rastokah se Slunjčica preliva in izliva v Korano, drugo lepotico, ki vijuga od Plitviških jezer do Slunja po toku, dolgem okrog trideset kilometrov. Korana je dolga 144 km od izvira do sotočja z reko Kolpo v Karlovcu. Mrežnica, levi pritok reke Korane, je primerna za plovbo s čolnom, prav tako za raftanje, poleti pa številni obiskovalci uživajo v njeni bistri
vodi. Reka Una, še vedno neraziskana kraška lepotica, ki se na vzhodu dotika Like, izvira s svojim čudovitim izvirom iz globin gorskega strmega pobočja v bližnjem, severnem delu Zadrske županije.
84
Pomlad v Ozlju Slava Raškaj, rojena leta 1877 v Ozlju, je eno najpomembnejših imen hrvaškega slikarstva na prehodu iz 19. v 20. st. Znana je po izvirnosti izbiranja motivov, predvsem pa po izvirnosti svojega slikarskega duha in po rabi dveh redkih tehnik v slikarstvu tega obdobja – akvarela in pastela. Njen akvarel, fluiden in lahek, predstavlja primer popolnega akvarela.
Matko Peić
Popoln akvarelHrvaška čipka jalbana seznamu Ministrstva za kulturo kot zaščitena nematerialna dediščina;oživljanje izumrle tehnike izdelave čipke na lucanj (zvit lok iz leskovega ali kostanjevega lesa)Trg pri Ozljuwww.poukz.hr
Vinska cesta Ozalj - Vivodinavinogradniška podregija Plešivicawww.vinari-vocari-ozalj.hr
Kostanjada na Vučjaku in Kamanjupoteka ne glede na vremenske razmere.Vučjak in Kamanje, oktoberwww.kamanje.hr
85
Njeni mehki pejsaži iz okolice Ozlja s folklornim značajem so morda prvi tovrstni pejsaži na Hrvaškem. Slike, pravzaprav portreti vaških hiš so živi in edinstveni. Pejsaži pomladi v ozaljskem kraju so več kot navadne slike. V času med 1898 in 1899 je največ časa preživela doma, v Ozlju, in se sprehajala po naravi ter slikala pejsaže, bogate s tekočim vzdušjem. Zaprta v svoj tihi svet, nadarjena z velikim talentom, je uspela ustvariti lasten slikarski izraz in popolnoma obvladati tehniko akvarela. Okrog leta 1900 je nastala serija nepozabnih slik Lopoči (Lokvanji) in njena najdragocenejša dela Stablo u snijegu (Steblo v snegu), Rano proljece (Zgodnja pomlad), Zimski pejzaž (Zimski pejsaž), Proljece u Ozlju (Pomlad v Ozlju) itn.
Globoka čustva in iskrene slikovne izpovedi so se dotaknile čiste, otroške, naivne in poetične interpretacije vsega, kar jo je obkrožalo. Svet Slave Raškaj so tiha Kolpa, vrbe ob obali, šaš, brest, hrastov gozd, cvetje, lokvanji, gozdiči, majhne brunarice, hiše, ki so se stisnile k strmi obali, prek katere leze pomladna sapica, blišč poletja, živo rdeča jesen in beli pokrov zime.
86
Zelene doline Konec 18. st. je bil zgrajen Karlovec v zelenih dolinah štirih rek pod starim gradom Dubovac, s čimer je doživel svojo prvo, sredi 19. st. pa drugo zlato dobo. Štiri reke
Prvomajski kolesarski maratons kolesom do zdravjaKarlovec, 1. majawww.karlovac.hr
Kresna nočkresovanje v središču mestaKarlovec, 23. junijawww.karlovac-touristinfo.hr
Dnevi piva»peta reka«, ki teče skozi KarlovecKarlovec, avgust–septemberwww.karlovac-touristinfo.hr
Karlovška likovna srečanjaGalerija Vjekoslav KarasKarlovec, dan mestawww.gmk.hr
Osr
ednj
i mes
tni t
rg s
fran
čišk
ansk
im s
amos
tano
m
in c
erkv
ijo sv
. Tro
jice
Fogi
novo
kop
ališ
če je
trad
icio
naln
o po
letn
o zb
irališ
če.
87
Vzpon meščanskega razreda je povezan tudi s karlovško gospodarsko blaginjo. Trgovci z žitom, preprostega kmečkega porekla, so se izenačili po ekonomski moči s plemiči. Novi premožni ljudje, združeni z domoljubno aristokracijo, so se prav tako nagibali k kulturni in politični uveljavitvi svojega naroda in svoje (»Lijepe naše!«) domovine. Zato je Karlovec eno vodilnih središč narodnega preporoda, ki se je pojavil v zapisih grofa Janka Draškovića, v slikarstvu Vjekoslava Karasa, petju Prvega hrvaškega pevskega društva »Zora«, predanem delu društva Ilirskog čitanja društvo, dnevnikih Dragojle Jarnević, verzih Ivana Mažuranića itn. Stare ceste so deloma postale mestne ulice, čudovite, bidermajerske in
zgodovinske palače pa so še danes dom prebivalcev Karlovca in znamenite ustanove. Ohranjene so tudi številne vojaške stavbe, ki so v baročnem obdobju postale monumentalne.
Pose
bnos
t Kar
lovc
a so
štiri
reke
, ki
teče
jo sk
ozi m
esto
.
88
Otočac Otočac se lahko za svoj naziv in obstanek zahvali rečnemu oto-ku. Vse do 18. st. se je nahajal na naravnem otočku sredi reke Gacke. Otok je bil utrjen z obzidjem in s stolpi zaradi obrambe. Do njega se je lahko prišlo samo s čolnom čez vodo. Zaradi tega je bil neosvojljiv, saj v svoji dolgi zgodovini ni bil nikoli osvojen.
Sredi rekeEko-etno prireditevrazstavno-prodajni sejemOtočac, julijwww.tz-otocac.hr
Športni ribolov na Gackišola ribolova, muharjenjeGacka, od začetka aprila do konca septembrawww.gacka.hr
Oto
čac
je d
obil
stat
us m
esta
s
pape
ževo
list
ino.
Škofi
jo v
Oto
čcu
je u
stan
ovil
pape
ž Pi
j II.
Nea
peljs
ki k
ralj
je k
rške
mu
knez
u da
rova
l pos
est i
n gr
ad le
ta 1
300.
89
Popoln kontrast surovosti in negostoljubnosti Velebita pred-stavlja rodovitna, krotka pokrajina Gacko polje, resnična podeželska idila z vodami, kjer živijo jate gosi in rac. V ju-govzhodnem delu Gackega polja se nahaja devet znamenitih kraških izvirov t.i. Vrila Gacke, skozi katere prihaja voda iz podzemlja na površje in se izliva v tok kristalno čiste in hitre ponikalnice Gacke, znane po slavni postrvi, ki tukaj raste tudi petkrat hitreje kot v drugih rekah na kraškem prostoru. Razen tega, da je znamenitost kraške hidrografije, je ta del Gackega polja, poslikan z vijugastimi tokovi, hkrati še etnografski raj. V mlinih na vodo pri izvirih Majerovo ter Veliko in Malo Tonko-
vića vrilo se še danes melje prvorazredno žito, medtem ko se izpirajo pisane tkanine v vedrih v bistri in sveži vodi.
Eno
najs
tare
jših
nas
elij
s
hrva
škim
živ
ljem
Oto
čac
se n
ahaj
a v
Gac
ki d
olin
i.
90
Duga Resa Ljubitelje umetnosti vse bolj zanima stavbna dediščina mesta Duga Resa: tukaj je bil zasnovan koncept t.i. vrtnega mesta z delavskimi hišami že leta 1884. Tako je tedanja tovarna za predenje in tkanje bila merilo ne samo za gospodarsko, ampak tudi zasebno in družbeno življenje.
Vrtno mestoPoletje na Mrežnicirekreacija: plavanje, vožnja s kolesom ob obaliDuga Resa, julij–septemberwww.tz-dugaresa.hr
Jesen v Dugi Resizabavna prireditevDuga Resa, oktoberwww.tz-dugaresa.hr
Zima: Vincekovotradicionalni dogodki Duga Resa, 22. januarjawww.tz-dugaresa.hr
Arh
itek
tons
ka d
ediš
čina
ind
ustr
i-jsk
ega
mes
ta iz
19.
st.
T.i.
mun
jara
, ka
tere
not
ranj
ost j
e le
ta
1908
obl
ikov
al H
erm
ann
Bollé
Kopa
nje
v M
režn
ici
je p
oseb
en u
žite
k.
91
Samo mesto se je razvilo zahvaljujoč postavitvi tekstilne tovarne. Do takrat so obstajale samo okoliške vasi, od leta 1884 pa se je oblikovalo industrijsko mestece. Delavski naselji Kasar in Inzl, uradniška stavba, bolnišnica, otroški vrtec, stavba velike in male vile so primeri ohranjene arhitektonske dediščine industrijskega mesta v 19. st. Stavbna dediščina se je izpopolnjevala z elektrarno (t.i. munjara) v Ozlju, ki so jo leta 1908 dali postaviti prebivalci iz sosednjega Karlovca. Njeno zunanjost je oblikoval znani Herman Bollé, in sicer v zelo romantičnem stilu. Slikar in grafik iz Duge Rese Miroslav Šutej je avtor čudovitega opusa sodobne hrvaške umetnosti. Njegova dela se nahajajo v zbirkah zagrebškega in reškega
Muzeja za sodobno umetnost kot tudi v vodilnih svetovnih galerijah in muzejih, kot sta galerija Tate v Londonu in Muzej sodobne umetnosti v New Yorku.
S sv
ojo
barv
o in
čis
to v
odo
Mre
žnic
a pr
ivla
či lj
ubite
lje šp
orto
v na
reki
.
Pole
tno
biva
nje
na r
eki
– že
star
i obi
čaj
92
Gospić Središče Gospica od leta 1893 okrašuje bronasta skulptura z nazivom Nosilka vode Marta (»Vodarica Marta«), delo Roberta Frangeša-Mihanovica, postavljena v čast otvoritve mestnega vodovoda, s čimer je bilo dokončano spreminjanje srednjeveškega naselja in turškega podeželskega mesteca v sodobno, pokrajinsko mesto.
Nosilka vode MartaSpominska hiša dr. Anteja Starčevićav njegovi rojstni vasi Veliki Žitnik, priča življenja velikega hrvaškega politika in borca za neodvisno, meščansko Hrvaško
BužimZgolj 10 km od Gospića se nahajajo ostanki ruševin srednjeveškega mesta.
Muzej Likeatraktivne zbirke orožja in pohiš[email protected]
Sedež Naravnega parka VelebitKaniža Gospićka 4b, 53000 Gospićwww.pp-velebit.hr
Gos
pić
je o
d le
ta 1
699
upra
vno
in
kultu
rno
sred
išče
lišk
ega
pros
tora
. G
ospi
ško-
senj
ska
škofi
ja i
ma
sede
ž v
Gos
piću
.
93
Skozi Liko se je že v prazgodovini vila t.i. jantarska cesta, v antični dobi je tukaj potekala cesta od Siscie (Sisak) proti Solunu, sredi 18. st. je sodobna cesta Terezijana povezovala Gospić in Karlobag, skozi Gospić pa je leta 1921 šel prvi vlak. Kot znamenje novega obdobja je v Gospiću v parku gozdu Jasikovac bilo urejeno prvo teniško igrišče v tem delu Evrope, in sicer leta 1900. Po pregonu Turkov iz Like leta 1699 je Gospić postal sedež liškega polka ter upravno in kulturno središče liškega prostora. Poleg številnih zgradb, namenjenih upravi, šolstvu in vojski, je v 18. st. bila zgrajena tudi katedrala Marijinega oznanjenja (od 1781 do 1783). Na njenem pročelju je bil postavljen bronasti relief, prav tako
delo Frangeša-Mihanovića, in sicer v spomin na bitko pri Bilaju, ki je potekala leta 1809 pri Gospiću med francosko vojsko pod vodstvom maršala Marmonta in krajišniki. Med ostalimi starimi zgradbami velja izpostaviti stavbo Muzeja Like z najbolj popolno zbirko dinarske tradicionalne kulture na Hrvaškem, stavbo Visoke učiteljske šole (1869), stavbo Liško-senjske županije (1894), stari mlin na vodo Murkovića mlin na Novčici in rojstno hišo velikega hrvaškega slikarja Miroslava Kraljevića.
Boži
čno-
novo
letn
i pra
znik
i us
tvar
ijo
pose
bno
vzdu
šje v
mes
tu.
94
Baške Oštarije in Karlobag V Karlobagu je rojen Marko Mesic (1640–1713), hrvaški duhovnik in bojevnik, ki je leta 1689 spodbudil prebivalce Like k uporu za končno osvoboditev pred turško oblastjo.Duhovnik in bojevnik
Kapucinski samostanz dragocenimi umetniškimi slikami, župnijska cerkev sv. Jožefa iz leta 1713 in cerkev Matere božje sedem žalosti,med ljudmi bolj znana kot Kalvarija
Nad Karlobagomse nahajajo ruševine srednjeveške utrdbe Fortice in ostanki cerkve sv. Karla Boromejskega, zgrajene leta 1615.
Sred
nji V
eleb
it se
razt
eza
do B
aški
h O
štar
ij na
ces
ti K
arlo
bag–
Gos
pić.
Kar
loba
g je
dob
il im
e po
nad
vo-
jvod
i Kar
lu II
.
95
V čudoviti velebitski pokrajini, samo 18 km od Gospića, na nadmorski višini 1000 metrov so Baške Oštarije, destinacija za tiste, ki cenijo bogastvo flore in favne, planinstvo in alpinizem ter smučanje in zimske športe. Spodaj, na morju, kakšnih 15 minut počasne vožnje z avtomobilom pa leži Karlobag, mesto, ki je zapisano na vseh starih zemljevidih že iz antičnih časov. Rimski Vegium, nato Scrissa in Bag je bil leta 1525 popolnoma opustošen in požgan za časa turškega vdora. Leta 1580 je prvič omenjen z imenom Karlobag po nadvojvodi Karlu II. (1540–1590), ki je zaslužen za njegovo obnovo. Leta 1920 je bilo urejeno mestno kopališče za turiste. Kot središče južnega dela velebitskega primorskega področja v dolžini 42 km je
Karlobag z okoliškimi mesti – Ribarico, Cesarico, Lukovim Šugarjem, Barić Drago in Baškimi Oštarijami – privlačna turistična destinacija zaradi nedotaknjene narave, čistega morja in stika z goro.
Beli
apne
nčas
ti v
rhov
i se
nad
alju
jejo
pr
oti j
ugov
zhod
u.O
b vz
nožj
u vr
hov
se n
ahaj
ajo
mar
kant
ne d
olin
e.
96
Kultna mesta Vedi, da moraš biti krepkega in hrabrega srca, ker boš, gre-doč z menoj, videla strašne in nenavadne reči, med katere je vstopiti lahko, zlesti ven na svetlobo pa išče moč in trud … In smo se odpravili po gori, zelo kamniti in strmi. Nismo veliko prehodili, med gosto in zapleteno grmičevje smo stopili, prišli smo k odprtini ene jame, ki se je v notranjosti bohotila kot široka pečina … Šli smo naprej, v nas pa je butnil močan ve-ter … – Ne boj se! Ta veter, veš, iz peklenih vrat prihaja, ki niso zelo daleč od nas … To je ta veter, ki se med vami kliče burja.
Petar Zoranić Planine
Oltar naraveImpresivne reliefne oblikein bogastvo rastlin, edinstveni prim-eri vegetacije in redki živalski primeri; vrhovi, izviri, vrelci, morje, voda, kamen …
Za Hrvaško so to ne samo fascinatna mesta s spektakularno pokrajino,ampak tudi ena izmed kultnih mest za hrvaški narod.
V r
ezer
vati
h so
razv
ite sk
oraj
vse
kr
aške
obl
ike.
97
Privlačna stran te regije je rezultat specifične kombinacije dinamičnega reliefa in kraških ekoloških gorskih sistemov, pla-ninske in mediteranske narave, povezanih z intenzivnim pre-hodom energije skozi zapleten kraški laboratorij. Eno izmed kultnih mest, ki vzbujajo čustva in spodbujajo k razmišljanju, je v prvi vrsti Velebit. To je ne samo najlepša hrvaška gora, ampak tudi sveta gora hrvaškega naroda. V prvem hrvaškem romanu Planine, ki ga je napisal Petar Zoranić leta 1536, vila Zorica pošilja pastirja Zorana v gore, kjer se nahaja rastlina, ki bo pozdravila njegovo bolečino zaradi neuslišane ljubezni. V gorah, po katerih ga peljejo številne vile, se rešuje pred zvermi, prispe pa do Vražjih vrat – Paklenice. Pastirji mu med ostalim
pripovedujejo še o nastanku Velebita. Po številnih drugih do-godkih se prikažejo tudi vile z imeni Latinka, Kaldejka, Grkinja in Hrvatica. Prve tri imajo veliko zlatih jabolk, ki so simbol književnih del, vila Hrvatica pa se toži, da jih nima. Tako je povezovanje junakovega duševnega stanja in čudovite na-rave pripeljalo do potrebe za prebujanjem kulturne zavesti.
Div
je ž
ival
i so
vrhu
nski
okr
as v
te
h pr
edel
ih.
Ta p
odro
čja
spad
ajo
v na
jlepš
e kr
aške
pok
rajin
e na
svet
u.
98
Ogulin Iz Ogulina izvirajo prvi močni vtisi, ki se jih spominjam … Spomnim se posebne vznemirjenosti, ki jo je v meni vzbudila nenavadnost okolice in tamkajšnjih narodnih noš. Opazne in nenavadne oblike Kleka ter romantičnost Dobre so moji domišljiji pomenili hrano, tako da sem globoko v noč v svo-jih mislih oblikovala najbolj nenavadne slike in fantastične možnosti, kaj vse se je odvijalo v globoki noči okrog Kleka.
Ivana Brlić Mažuranić
Rojstni kraj pravljiceIvanine presenetljive pripovediso zrasle iz njenega rojstnega kraja, danes pa so prepoznane kot svetovna kulturna vrednost, saj v številnih prevodih navdušujejo otroke s celega sveta in so nenehen navdih za nova dela v vseh oblikah umetniškega izražanja.
Edinstvena pot pravljiczdružuje lepoto pokrajine in domišljijo slavneknjiževnice, spodbuja k raziskovanju, razigra domišljijo in kliče k aktivnosti.
Advent v OgulinuOgulin, decemberwww.ogulin.hr
Ogu
lin je
pos
tal r
ojst
ni k
raj
prav
ljice
.O
gulin
je k
onec
pom
ladi
naj
bolj
prilj
ublje
no m
esto
za
otro
ke.
99
Priče iz davnine (Zgodbe iz davnine), znano delo Ivane Brlić Mažuranić, so navdihnjene s spomini na rojstni Ogulin. Knji-ževnica z edinstveno domišljijo, Ivana Brlić Mažuranić prihaja iz priznane meščanske družine Mažuranić, družine intelek-tualcev. Oče Vladimir Mažuranić je bil pisatelj, odvetnik in zgodovinar, stara mati Aleksandra Mažuranić je bila sestra jezikoslovca Dimitrija Demetra, njen stari oče Ivan Mažuranić pa znani politik, hrvaški ban in pesnik. Tako je pridobila izvrs-tno izobrazbo, vključno z znanjem tujih jezikov. Ivana je iskala motive za svoje pravljice, napisane kasneje v Slavonskem Bro-du, mestu, v katerem je živela in se postarala, in sicer v spo-minih na rojstni kraj Ogulin in njegovo okolico. Zahvaljujoč
tem draguljem hrvaške in svetovne književnosti, se v Ogulinu kot v rojstnem kraju pravljice odvija mednarodni Ogulinski festival pravljice (Ogulinski festival bajke – OGFB), otroke in odrasle pa skozi celo leto pričakujejo številne kreativne delav-nice za sprostitev domišljije in razvijanje umetniškega duha.
Spro
ščan
je d
omiš
ljije
in
razv
ijanj
e um
etni
ške
nada
rjeno
sti
Zaba
va, o
b ka
teri
se m
alčk
i še
mar
sičes
a na
učijo
Ogulinski festival pravljicejunijwww.ogfb.hr
100
Narava v tej regiji ustvarja resničen festival pravljic s svojimi raznolikostmi, lepotami in posebnostmi. Čudežni prizori se vrstijo eden za drugim in je težko določiti, kateri izmed njih pušča močnejši vtis na obiskovalca. Takšno okolje, polno mitoloških, legendarnih, fascinantnih naravnih oblik in izpolnjenega življenja, je moralo ustvariti pisatelja, ki je vse to zajel s svojim srcem in prelil v pravljico. Zato ni slučajnost, da je v Ogulinu rojena Ivana Brlić Mažuranić (1874–1938),
Festival pravljice
101
književnica, ki je izpisala najlepše strani v hrvaški književnosti za otroke. Njene Priče iz davnine (Zgodbe iz davnine), kot je sama zapisala, so bile navdihnjene s spomini na romantičen tok reke Dobre, čudežne in vihrave oblike Kleka, narodno nošo in navade. Še danes lahko doživite moč njenih besed v Ogulinu – rojstnem kraju pravljice! Njeni liki Kosjenka, Regoč, Stribor, Jaglenac, Rutvica, Palunko, Vjest, Potjeh, Malik Tintilinić, Svarožić, Bjesomar in ostali zares živijo v
gorskih pečinah, gozdovih, jamah, rekah, jezerih in ruševinah starodavnih mest, razsutih po tem delu Hrvaške. Ivanina hiša pravljic v Ogulinu je multimedijsko središče, povezano z drugimi mesti v državi in svetu, ki gojijo ljubezen do pravljice.
102
Strogi rezervat Vrhovi, kakor da se dotikajo in se nenehno razkrivajo v novih oblikah, kot da se v tem cesarstvu kamnitih vezi bere zgodovina prenekatere burje in nevihte, smreke pa rastejo iz razpok v skalah in pričajo o življenju. Njihove sence po bregovih prispevajo k čarovniji, kot da je že tako ni dovolj. Ante Rukavina 1979
Čarovnij na pretek
Velik
ansk
e gr
mad
e b
elih
apn
enča
stih
vrh
ov
Smreke iz Škrbine drage so se izkazale pri izdelavi violin morda zato, ker so rasle tam, kjer v zimskih nočehvetrovi prirejajo najbolj nore koncerte.
Čar
obno
st z
asle
dite
v z
ares
vse
h sm
ereh
.
Vele
bits
ka d
egen
ija je
stro
go z
ašči
tena
vrs
ta.
103
V osrednjem delu gore Velika Kapela na meji med Karlovško in Primorsko-goransko županijo se nahaja rezervat Bele in Samarske stene, njegovo področje pa je zaradi izjemnih kraških fenomenov razglašeno za strog rezervat, enega izmed dveh takšnih zaščitenih prostorov na Hrvaškem. Drugi strogi rezervat so Hajdučki in Rožanski kukovi v Narodnem parku Severni Velebit. V teh rezervatih so razvite skoraj vse kraške oblike – od majhnih skal, razpok, dolinic, vrtač, strmih pečin, stolpov, skalnih sten do globokih jam. Ta področja spadajo med najlepše kraške pokrajine na svetu zaradi svoje številčnosti, raznolikosti in lepote. Krik zveri ali plahutanje ptičjih kril občasno prekinja tišino v smrekovem
in bukovem gozdu, enako zastrašujoče pa so neraziskane ponikve. V nekatere izmed njih še ni stopila človeška noga. Pod dramatičnim površjem se vendarle skriva veličasten svet podzemske kraške morfologije. Globoke velebitske jame so znane že po celem svetu. Jamski sistem Lukina jama–Trojama je globok 1392 metrov in se šteje kot ena najdaljših jam na svetu. Jama Patkov gušt je na drugem mestu na svetu po dolžini vertikale (553 m). Jama Velebita ima spet najdaljšo notranjo vertikalo na svetu (513 m), jama Meduza pa je takoj za njo.
Vrho
vi so
med
seb
oj lo
čeni
z g
lobo
kim
i pon
ikva
mi i
n pr
epad
i.
104
Plitviška jezera Tukajšnja čudovita voda, ki je ustvarila samo sebe, nalaga lehnjak po mahu in že tisoče let postavlja brane, da se lahko pred njimi nabira in jih preskakuje, vendar ne samo enkrat, ampak nenehno prek številnih stopničastih slapov. Včasih se spušča z večje, spet drugič z manjše višine ali kot gladek slap ali kot visoka, graciozna kaskada.
Pod slapom biserovSibirski zlati bet (Ligularia sibirica) je na Rdečem seznamu mednarodne zveze IUCN v kategoriji kritično ogroženih vrst, Narodni park Plitviška jezera pa je edino nahajališče te vrste na Hrvaškem kakor tudi najširše na prostoru jugovzhodne Evrope.
Mesojedi rastlini okroglolistna rosika (Drosera rotundifolia) in navadna mastnica (Pinguicula vulgaris) sta na Rdečem seznamu mednarodne zveze IUCN v kategoriji kritično ogroženih vrst. Vodna mešinka (Utricularia minor) je zelo redka vodna mesojeda rastlina.
Lepi čeveljc (Cypripedium calceolus) je najlepša evropska orhideja!
Usodni »da« so izrekli številni srečni pari na tem čudovitem mestu!
Svet
ovna
nar
avna
ded
išči
na (U
nesc
o) o
d le
ta 1
979
Slap
ovi i
n ka
skad
e po
vezu
jejo
jeze
ra.
Nar
odni
par
k je
razg
laše
n le
ta 1
949.
105
Plitviška jezera so v vsakem letnem času drugačna – spomladi se bohotijo s cvetjem, poleti so obkrožena z bujnim zelenjem, jeseni dežuje ognjemet zelenega, rumenega in rdečega listja v vseh odtenkih, pozimi pa so ogrnjena z ledom in s snežno odejo. Njihove vode postavljajo ves ta čas svoje lehnjakove skakalnice skozi zapletene fizikalno-kemične in biološke postopke. Padavine absorbirajo ogljikov dioksid, s prehodom skozi tla nato nastaja ogljikova kislina, ki topi apnenec, pršenje vode na slapiščih pa sprošča ogljikov dioksid in netopen kalcijev karbonat, ki se nalaga na mahu in algah. Plitviška jezera skrivajo še veliko skrivnosti in pomenijo izziv za znanstvenike in znanost, kljub temu, da je ta fenomen že raziskan v veliki meri. Šestnajst večjih in cela vrsta manjših
jezer, ki se hranijo z vodo gorskih rečic in potokov, je našlo svoje mesto pod soncem med gorama Ličko Plješivico in Malo Kapelo. Delijo se v dve skupini – Zgornja (Prošćansko jezero, Ciginovac, Okrugljak, Batinovac, Vir, Veliki in Mali Jovinovac t.i. Veliko in Malo jezero, Galovac, Milino jezero, Gradinsko jezero, Veliki burget in Kozjak) in Spodnja jezera (Milanovac, Gavanovac, Kaluderovac in Novakovića brod). Prošćansko jezero in Kozjak sta največji in hkrati najbolj globoki jezeri (37 in 46 m), medtem ko globina ostalih v glavnem ne presega več kot 15 metrov. Na koncu se vode iz vseh jezer združujejo in skupaj z 78-metrskim Velikim slapom potoka Plitvice, največjim in najlepšim na Hrvaškem, ustvarjajo reko Korano, ki se prebija skozi kanjon v smeri proti severu.
Naj
bolj
obis
kan
hrv
aški
nar
odni
par
k
Lehn
jako
ve u
sedl
ine
se o
blik
ujej
o že
od
ple
istoc
ena.
Jeze
ra se
del
ijo n
a Zg
ornj
a in
Spo
dnja
.
106
Samograd Če bi bilo možno spustiti sončni žarek v jamo, da bi zasijal po teh čarobnih prostorih, bi se Samograd spremenil v grad iz biserov, kot bi ga gradila vila.
Dragutin Hirc (1853-1921) naravoslovec, planinec in potopisec
Grad iz biserovJamski park Grabovačawww.pp-grabovaca.hr
Ogledi jamv pomladanski, poletni in jesenski sezoni
Sam
ogra
d, n
ajve
čja
in n
ajbo
lj pr
ivla
čna
jam
a na
Gra
bova
či
107
Samograd, ki pomeni »samoustvarjen«, »samograjen«, je največja in najprivlačnejša jama na vzhodnih pobočjih hriba Grabovača, ki je edinstven po tem, da se na tem majhnem področju nahaja celo šest jam in ena votlina. Samogradsko jamo krasi bogastvo visečih in stoječih kapnikov, sigastih stebrov in dva sigasta mosta. Vhod se nahaja na 675 metrih nadmorske višine, leži v elipsasti vrtači, ima obliko ožjega kanala, nato se razširja v veliko dvorano, ki se spet zožuje. Pristop do nje je lahek, napredovanje skozi razsvetljeno jamo po kamnitih stopnicah in stezah pa je enostavno za vse starostne skupine.
Okr
asi z
notr
aj ja
me
in iz
ven
nje
Sam
ogra
d, »
sam
ust
varje
n,
sam
zgr
ajen
«
Nar
avos
love
c D
ragu
tin H
irc je
opi
sal
tudi
to p
odro
čje.
108
Baraćeve špilje Jame Baraceve špilje so bile na topografskih zemljevidih zarisane že leta 1699, za obiskovalce pa so bile odprte leta 1892. Tisti čas so se gospoda vozila s kočijami od Karlovca do jam, skozi katere so jih peljali vodniki ob siju bakel.
Bakle v dvoranahBaraćeve špiljeorganizirani turistični ogledi jam Baraćeve špilje
Veliki jamski sistempaleontološka in arheološka najdišča, podzemski živalski svetwww.baraceve-spilje.hr
Jama Gajina pećinaarheološko nahajališče iz obdobja Japodov in mesto za športno plezanje ter oddihwww.rakovica.hr
Jama Vrlovka pri naselju Kamanjenajdeno različno predzgodovinsko in rimsko orodje, ostanki lončenih izdelkov ter rimski denar cesarja Klavdija II. Gotskega, ki je vladal od leta 268 do 270 www.kamanje.hr
Jam
e Ba
raće
ve š
pilje
se
naha
jajo
kak
šnih
6
kilo
met
rov
od R
akov
ice.
Vho
di v
vse
tri j
ame
so n
a se
vern
i str
ani.
Tri j
ame
– Z
gorn
ja, S
podn
ja in
Nov
a
109
Vzhodno od Rakovice so jame Baraćeve špilje – Zgornja, Spodnja in Nova. Jamski sistem je dolg 12 kilometrov, za obiskovalce pa so urejene dvorane in kanali Zgornje jame. Prvi članek o teh jamah z naslovom Die Wassernoth im Karst je bil objavljen leta 1874, podpisal ga je I. T. Bunek, posebno pozornost paleontološkim in arheološkim raziskavam omenjenih jam pa je posvetil profesor Mijo Kišpatić. Slednji je objavil svoje raziskave v časopisu Viestnik Hrvatskoga arkeologičkoga družtva leta 1885 in v svoji knjigi Slike iz geologije. Na njegovo spodbudo je bil utemeljen Odbor za raziskovanje in ureditev jam Baraćeve špilje že leta 1892 z željo, da se čim bolj ohrani to vredno nahajališče.
Pale
onto
lošk
e in
arh
eolo
ške
razi
skav
e vo
di M
ijo K
išpat
ić.
Izle
t v B
arać
eve
špilj
e op
isuje
Jo
žef p
l. Su
gh le
ta 1
898.
Živi
sve
t v
jam
ah B
arać
eve
špilj
e
110
Ljubim tvoje čudodelne vile,tvojih otrok borbene šale,rojstne Like divje doline, strme hraste, topole in nagnoje ...
Danilo Medić 1873 Velebitu
Gozd vsakršnih čudeževMuzej gozdarstvav eni izmed treh najstarejših gozdnih služb na Hrvaškemwww.tz-senj.hr
Štirovačagorska akcija zbiranja in druženjaPD Šumar, konec junijawww.pdsumar.hr
Taborjenje v Mrkvištuplaninarjenje in druženjePD Zavižan iz Senja, konec julijawww.hpd.zavizan.com
Štirovača
Buko
vi in
smre
kovi
goz
dovi
na
nad-
mor
ski v
išini
nad
800
met
rov
Naj
bolj
razš
irje
na g
ozdn
a sk
upno
st g
orsk
ega
vege
taci
jskeg
a pa
su je
buk
ov g
ozd.
111
Narodni park Severni Velebit zajema v svojem južnem delu tudi del gorske doline Štirovače, znane po velikih in ohranjenih iglastih gozdovih, posebni svežini gorskega zraka ter bogastvu rastlinskega in živalskega sveta. Štirovača je ena redkih področij v narodnem parku z izvirom pitne vode in nekaj potočki, ki napajajo vlažne livade v okolici. V preteklosti je bila Štirovača izjemno živo mesto, še posebej v toplih poletnih mesecih. Tam so bile žaga, restavracija, hiše, v katerih so živeli živinorejci s svojimi družinami, delavci gozdne službe in tisti, ki so delali na žagi, danes pa je priljubljena izletniška točka lokalnih prebivalcev in prijetno mesto za oddih gostov.
Vele
bits
ki, v
elik
i goz
d ig
last
ega
drev
jaG
ozdn
o bi
vališ
če v
elik
ega
štev
ila ž
ival
i
Sode
lova
nje
med
ust
anov
ami i
n po
sam
ezni
ki
pri s
prem
ljanj
u ži
vega
svet
a
112
Cissa in Novalja Cissa je bila največje rimsko naselje na otoku Pagu. Ostanki tega mesta, ki je po legendi bilo uničeno in potopljeno v potresu v 4. st., so danes vidni na peščenem in prodnatem dnu plaže Caske.
Potopljeno mestoKulturno poletje v NovaljiNovalja, junij–septemberwww.tz-novalja.hr
Mestni muzej Novaljaarheološka, podvodna arheološka, etnološka, umetniška, fotografska zbirkawww.muzej.novalja.hr
Vodovod Talijanova bužaantični podzemeljski vodovod,dolg 1050 metrovwww.otok-pag.net
Ime
Nov
alja
izvi
ra iz
latin
ske
bese
de n
aval
ia,
ki p
omen
i pris
tani
šče.
Am
fora
, ost
anki
tovo
ra s
pot
oplje
ne
antič
ne la
dje
Na
pešč
enem
dnu
se
vidi
jo
osta
nki p
otop
ljene
ga m
esta
.
113
Iz časov rimskega mesta Cissa (1. st. pr. Kr.) je ostal enokilometrski vodovod, prebit skozi živo steno, ki je oskrboval naselje in njegovo pristanišče Novaljo, katere ime izvira iz latinske besede navalia, ki pomeni pristanišče. Mestni muzej Novalja je zgrajen nad vhodom v antični vodovod, z atraktivnimi zbirkami pa dokumentira vsa zgodovinska obdobja. Še nešteto je rimskih najdišč na kopnem in v morju, kot so ostanki podeželske vile (villa rustica) z mozaiki ali ostanki tovora s potopljene antične ladje na morskem dnu. Po propadu Cisse se je Novalja v 5. st. razvila v veliko naselje, o čemer pričajo tudi ostanki treh veličastnih zgodnjekrščanskih bazilik.
Rim
ska
najd
išča
na
kopn
em in
v
mor
ju v
zel
o ve
likem
štev
iluTa
lijan
ova
buža
, kilo
met
rski
po
dzem
ski v
odov
od
Riba
je b
ila v
ant
iki o
snov
no
živi
lo v
kuh
inji
tega
kra
ja.
114
Mati božja Najstarejša znana podoba Matere božje na vzhodni strani Jadrana se nahaja na relikviariju v Novalji. Njena podoba z razširjenimi rokami za molitev je nastala kakšnih sto let pred Efeškim koncilom leta 431, po katerem so bile številne cerkve na jadranski obali posvečene Mariji.
Sveta MarijaRelikviarij iz Novaljeeden najlepših relikviarijev zgodnjekrščanskega obdobja
Cer
kvic
a sv
. Ant
ona
v N
oval
jskem
pol
juN
oval
jski
rel
ikvi
arij
iz 5
. st.
Nov
aljk
a K
ate
115
Otok Pag je bil naseljen že v mlajšem paleolitiku. V zadnjih stoletjih starega veka so ga naselili Liburni, porušene razvaline njihovih naselij na hribčkih pa so vidne še danes. Po razpadu zahodnega rimskega cesarstva leta 476 za časa velikih selitev so otok zasedli različni narodi, v 7. st. pa ga naseljujejo Hrvati. Glavno mesto je bila Keša, katere ime izvira iz stare Cisse. V času spopada med Rabom in Zadrom za prevlado nad otokom v 12. st. je Keša propadla, vodilno vlogo pa je prevzelo mesto Pag. Leta 2010 je bil najden najstarejši hrvaški bronasti nakit (od 9. do 11. st.), kar je vzbudilo veliko pozornost, najden pa je bil v otroškem grobu v bližini cerkve sv. Jurija.
Zgod
njek
ršča
nski
rel
ikvi
arij
se h
rani
v
Arh
eolo
škem
muz
eju
v Za
dru.
Za č
asa
velik
ih s
elit
ev n
a ot
ok
prih
ajaj
o ra
zlič
ni n
arod
i.
116
Od rta Kijac do zaliva Mandalina Ob mestu Senju, ki je bil nekoč znan po slavni uskoški in zatem trgovski mornarici, danes pa je poznan po Jadralskem klubu Senj, velja omeniti tudi manjša primorska naselja s tega področja, in sicer naselja Bunica, Kalic, Sveti Juraj, Lukovo Otočko, Donja Klada, Starigrad, Jablanac, Stinica, Prizna, Cesarica, mestece Karlobag, Lukovo Šugarje in Baric Draga. Tukaj je morje kristalno bistro.
Kristalno bistroJadralska regata Senj, julijwww.tz-senj.hr
Ribiške fešteSenj in sv. Jurij, julijwww.tz-senj.hr
Burj
a je
pos
ebno
st s
enjsk
ega
podr
očja
.K
rist
alno
bis
tro
mor
je n
a te
m d
elu
Jadr
ana
117
Ozek obmorski pas Liško-senjske županije pod Velebitom, ki se v dolžini 118 kilometrov razteguje od rta Kijac severno od Senja pa vse do zaliva Mandalina južno od mesteca Barić Draga, je eden najbolj impresivnih delov na celotni hrvaški obali. Čeprav so manj znana, ker turistična sezona pod goro traja nekoliko krajše, pa vam stara ribiška mesteca podarijo mir in tišino ob radostih v plavanju, sprehajanju po gorskih poteh ali planinarjenju. Od tukaj je zares lahko spremeniti okolje – na otokih v bližini prevladuje pravo poletno vzdušje hrvaškega Jadrana, v gorah pa nas čakajo razcveteli pašniki, sence dreves in čudoviti potoki ter rečice.
Eden
naj
bolj
impr
esiv
nih
pred
elov
na
cel
otni
hrv
aški
oba
li
Man
jša
prim
orsk
a na
selja
so
zelo
sli
kovi
ta.
Star
a ri
bišk
a m
este
ca p
onuj
ajo
mir
in ti
šino.
Spre
mem
ba a
mbi
enta
je p
rece
j eno
stav
na.
118
Zaliv Zavratnica, eden najčudovitejših zalivov velebitskega primorja, je v začetku 20. st., ko je potekala gradnja zgornje steze z razgledno točko in sprehajališča ob morju, postala skrito letovišče dunajske in praške elite.
Zavratnica
Zavr
atni
ca –
od
leta
196
4 za
ščite
na p
okra
jina
119
Privlačen, 900-metrski, ozek zaliv, vrezan v velebitsko skalo, spominja na norveške fjorde. Širina zaliva se spreminja od 50 do 150 metrov, kanjon pa se dviguje do višine 100 metrov. Oddaljena je samo 15 minut hoje ob morju od Jablanca. Do zaliva se pride tudi iz vasi Zavratnica, in sicer tako, da se spustite od razgledne točke po peščeni stezi proti morju. Zavratnica je nastala s tektonskim gibanjem, ki je pretrgalo karbonatne skale, nakar so velebitske vode poglobile kanjon. S počasnim potapljanjem obale Jadranskega morja se je postopoma spustila tudi rečna dolina Zavratnice v morje. Tudi sam književnik Vjenceslav Novak se ni mogel upreti čarobni privlačnosti Zavratnice, saj je tukaj našel navdih za svoja dela.
Skri
to le
tovi
šče
za d
unaj
sko
in p
aško
el
ito v
zač
etku
20.
st.
Zavr
atni
ca je
od
leta
198
1 de
l N
arav
nega
par
ka V
eleb
it.
120
Bele in Samarske stene Bele in Samarske stene so edinstvene po svoji lepoti – z ničimer primerljive in ničemur podobne. Privlačni lepoti njihove surove in neokrnjene narave se je težko upreti. Narava je tukaj ustvarila labirint kraških oblik, številne visoke, navpične skale in globoke, neprehodne ponikve ter prepade z večnim snegom na dnu.
Čudovito lepeBele in Samarske steneedinstven geomorfološki kraški fenomenwww.tz-grada-ogulina.hrwww.tz-senj.hr
Steza Vihoraški putpovezuje Bele in Samarske stene.
Vrtovimale jase, bogate s floro
Bele
in S
amar
ske
sten
e so
dob
ile n
aziv
po
nav
pičn
ih, b
elih
skal
ah.
Bele
in S
amar
ske
sten
e nu
dijo
pos
ebno
est
etsk
o do
žive
tje.
Goz
d na
vrh
ovih
je n
edot
aknj
en.
121
Bele in Samarske stene so sestavni del gore Velika Kapela. V začetku sta oba grebena tvorila edinstveno gorsko pobočje, pozneje pa so tektonske sile razkosale to celino na več manjših delov, ki so pod vplivom delovanja ozračja in kemije dobile današnjo, osupljivo podobo. Te oblike so dobile nazive glede na to, kakšne asociacije so vzbudile – Dvorac, Čovuljak, Morski pas, Amfiteatar, Piramida, Dvorac-Kula, Prsti itn. Leta 1985 so bile razglašene za strog rezervat zaradi svojih lepot in redkih ter endemičnih rastlinskih vrst. Zahvaljujoč nepristopnosti, so bile Stene izolirane in zelo malo znane, na tak način pa so njihove naravne značilnosti ostale ohranjene. Pot do Belih in Samarskih sten so odkrili logarji, ki so 28. julija
1899 pri sledenju medvedjih stopinj našli prehod skozi na prvi pogled neprehodne predele.
Skal
e se
dvi
gajo
iz n
epre
hodn
ih p
onik
ev in
pre
pado
v z
večn
im sn
egom
na
dnu.
Prvi
bot
anik
, ki s
e je
pov
zpel
na
Bele
sten
e,
in s
icer
28.
julij
a 18
99, j
e bi
l Dra
gutin
Hirc
.
Kra
ška
nara
vna
dela
vnic
a v
edno
pon
uja
novo
dož
ivet
je in
nov
det
ajl.
122
Dišeči smilj Velebit, čarobno skalovje,Ljubim tvoje dišeče smilje,Tvojih dolin različno cvetje,Prepade in oholo kamenje,Vitke jelke, okrašene veje … Danilo Medić 1873 Velebit
Raznolikost rastlinVelebitski botanični vrtNarodni park Severni Velebitwww.np-sjeverni-velebit.hr
Meteorološka postaja Zavižannajvišja meteorološka postaja na Hrvaškem
Gor
ske
livad
e in
paš
niki
so p
omem
bni z
a oh
rani
tev
biol
oške
razn
olik
osti.
Izje
mno
raz
novr
stno
rast
linsk
o po
droč
je
123
Na področju Velebita je zabeleženih več kot 1850 rastlinskih vrst in podvrst, med katerimi je celo kakšnih osemdeset endemičnih, najbolj znane pa so – velebitska degenija, hrvaška sibireja, hrvaški repnjak, velebitski nageljček in kitaibelova orlica. Zato je celotna gora prejela status naravnega parka, znotraj katerega sta razglašena dva narodna parka. Na južnih pobočjih je Narodni park Paklenica, na severnih pa Narodni park Severni Velebit. Znotraj Naravnega parka Velebit so posebno zaščitene naravne celine Strog rezervat Hajdučki in Rožanski kukovi, posebni rezervat z gozdno vegetacijo Štirovača in Velebitski botanični vrt na Zavižanu, zaščiteni pa so tudi številni posamezni naravni fenomeni.
Zbir
anje
in d
oloč
evan
je p
osam
ezni
h vr
st v
sod
e-lo
vanj
u z
usta
nova
mi,
zdru
ženj
i in
s po
sam
ezni
ki
Razn
olik
ost n
arav
nih
biva
lišč
je
omog
očila
razv
oj p
oseb
ne fl
ore.
124
Rastoke Slika reke Slunjčice je čarobna in veličastna. Ta pravljični svet je bogat z lehnjakovimi grmadami, bisernato orošenim mahom, nešteto blestečimi slapovi in razigranimi brzicami. Na mestu, kjer se Slunjčica izliva v Korano, so tudi približno desetmetrski slapovi, izmed katerih so najlepši Veliki buk, Hrvoje in Vilina kosa.
Slap Vilina kosaPrvomajski praznikizanimivi dogodki na Korani in MrežniciRastoke, majwww.mirjana-rastoke.com
Poroka v naselju Rastokena posesti družine HoljevacRastoke, skozi letowww.slunj-rastoke.com
Pod rastoškimi strehamipraznik domače tradicionalne hraneRastokewww.slunj-rastoke.com
Čar
obna
, vel
ičas
tna
slika
Rast
oke
se im
enuj
ejo
tudi
Mal
e Pl
itvi
ce.
125
Rastoke navdušujejo s slapovi, z vodopadi, brzicami, otočki, s potoki, z zelenjem, vegetacijo in s pravljičnimi hiškami za bivanje in z mlini na vodo. Že samo ime naselja pravi, da se tukaj raztaka in preliva voda. Slapišče je tukaj bogato razvejano, Slunjčica pa se pretaka v množico krakov z več kot dvajsetih slapov in vodopadov, se preliva med hišami in mlini, teče izpod lesenih mostičev, ponekod mirna in krotka, drugod glasna in prhutajoča, razpršena in prskajoča. V čisti vodi pod majhnim mostom plavajo postrvi. Rastoke se imenujejo tudi Male Plitvice, saj so slapovi, bistrina vode in dišeča svežina pravo preddverje najbolj znanega in najstarejšega narodnega parka.
Rast
oke
so d
obile
svoj
e im
e po
tem
, ke
r se
tuka
j raz
taka
in p
reliv
a vo
da.
Slun
jčic
a se
gla
sno
kota
li in
še
lest
i, pr
ska
ter i
zpar
eva.
126
Klek Na celotnem področju Hrvaške ne obstaja vrh, s katerim se je človeška domišljija toliko ukvarjala, kot se je to godilo Kleku. Po ljudskem izročilu je Klek sedež čarovnic, ki so skorajda postale simbol Kleka n Ogulina. Če se ga opazuje iz daljave, je videti kot velikan, Klečice so njegove noge, skala na vrhu pa njegova glava.
Speči velikanČarovnice, vile in vilenjakifestival, opravljanje izpita za letenje na metli, animacija za vse starostiKlek, junijwww.ng-junior.comwww.tz-grada-ogulina.hr
Poučna botanična stezaspoznavanje rastlinskih in endemičnih vrstKlekwww.aktivni-odmor.comwww.tz-grada-ogulina.hr
HOC Bjelolasicahrvaški olimpijski centerwww.bjelolasica.hr
Kle
k, št
rleči
vrh
na
vzho
dnem
robu
m
asiv
a Ve
lika
Kap
ela
127
Klek ima obliko 3–4 kilometrov dolgega grebena v smeri severozahod–jugovzhod, ki je od vznožja do vrha prekrit z gozdno odejo, medtem ko se ob vznožju gore razprostirajo prostrane livade z bogato spomladansko floro. Klek je ena najbolj znanih gora na Hrvaškem tako zaradi zanimivega videza, kot tudi zaradi 200 metrov visoke stene, ki že od nekdaj vabi plezalce. To je gozdnat greben, dolg skoraj 4 kilometre, iz katerega se dviguje ogromna kamnita glava z enega in dve kamniti »nogi« – Klečici – z drugega konca. Sodi v gorski masiv Velike Kapele. Johannes Frischauf, profesor matematike iz Gradca, očaran nad lepotami Kleka, je leta 1874 spodbudil ustanovitev planinskega društva na
Hrvaškem. V spomin na začetek organiziranega planinstva pri nas je Klek del znaka Hrvaške planinske zveze.
Geološka poučna steza Klekspoznavanje geološke dediščinezaščitenega naravnega področja – značilne pokrajine Klekawww.karlovac-nature.hrwww.tz-grada-ogulina.hr
Proslava planinskega novega letaKlek, prvi konec tedna po silvestrovanjuwww.plsavez.hrwww.tz-grada-ogulina.hr
Čude
žni K
lek,
spe
či v
elik
anK
leko
va ju
govz
hodn
a st
ena
– p
rva
šola
hr
vašk
ih p
leza
lcev
Oto
n Po
stru
žnik
, Kle
k, 1
929
128
Kuterevo Danes cela Hrvaška pozna dve gorski naselji – Krasno v Naravnem parku Velebit na 800 metrih in Kuterevo na 559 metrih nadmorske višine. Medvedki in
tamburiceZavetišče za mlade medvede Kuterevorešitev za medvedke, ki so ostali brez materewww.kuterevo-medvjedi.hr
Med
vedk
i, ki
so
osta
li br
ez m
ater
e, n
ajde
jo
svoj
e za
vetje
v n
asel
ju K
uter
evo.
129
Kuterevo, naselje na obronkih severnega Velebita, je znano že iz davne preteklosti po obdelovalcih lesa, ki so prodajali sodčke, bukare (lesene vrče) in stole tudi na oddaljenih dalmatinskih sejmih. Izjemno dobri so izdelovalci tamburice dangubice ali samice, ki se imenuje še kuterevka. Kot spretni tesarji izdelujejo ponekod tudi dolga vesla za ladjice na morju. Danes pa je Kuterevo znano po že omenjenem zavetišču za medvedke, ki so zaradi pomanjkanja ali kakšnega drugega razloga ostali brez svoje matere. Turisti, ki želijo uživati v miru, vseeno niso v popolni divjini, le-ta je samo nekaj sto metrov stran in čaka, da se odzovete na njen klic.
Pros
tovo
ljci z
razl
ični
mi p
oklic
i in
izob
razb
o so
redn
i obi
skov
alci
Kut
erev
a.
Izde
lova
lec
tam
buri
ce, z
nane
po
d na
zivo
m k
uter
evka
130
Krasno Legenda pravi, da so mali pastirčki našli čudežen cvet, ki je imel v svoji sredici podobo Matere božje. Utrgali so ga in odnesli v vas, vendar so ga zjutraj našli na istem mestu. To se je ponovilo nekajkrat, nakar so prebivalci Krasnega postavili kapelico Ma-tere božje, njen oltar pa se nahaja prav na mestu, kjer je rasel ta cvet. V svetišče so včasih prihajali romarji na veliki in mali šmaren, in sicer iz zahodne Bosne, Korduna, Like in Krbave, da-nes pa iz cele Hrvaške in sveta.
Čudežen cvetSir iz Krasnegazdružuje velebitska prostranstva in marljivost liških živinorejcevKrasnowww.tz-senj.hr
Praznik sv. Anteja obnavljanje navad in liška olimpijadaKrasno, 13. junijwww.tz-senj.hr
Mati božja iz Krasnegasvetišče, ki ga obiskujejo verniki iz cele HrvaškeKrasno, 15. avgustawww.tz-senj.hr
Sir
iz K
rasn
ega
se p
roiz
vaja
iz k
ravj
ega
in
ovčj
ega
mle
ka.
Kra
sno
se n
ahaj
a po
d vr
hovi
Nad
žak-
bilo
te
r Sen
jsko
in Š
vičk
o bi
lo.
131
Krasno je idilična gorska vas, ki se nahaja v dolini na 800 me-trih nadmorske višine ob vznožju vrhov Nadžak-bilo, Senjsko in Švičko bilo. Šteje 14 zaselkov na obrobnih predelih Krasne-ga polja, slikovite doline, dolge 7 km, obkrožene z vseh strani z visokimi in gozdnatimi strminami in vrhovi. Tradicionalna dejavnost tega kraja je gozdarstvo, saj se lahko Krasno pohvali s prvo gozdno službo na Hrvaškem, utemeljeno davnega leta 1725. Ob 240 obletnici ustanovitve gozdne službe je v mestu bil odprt prvi muzej gozdarstva, ki nas spominja na to, kako se je nekoč delalo, hkrati pa opozarja, da je treba skrbno gospodariti z gozdom. Ne smemo pozabiti mestne sirarne, ki
proizvaja odličen kravji in ovčji sir, zahvaljujoč dolgoletnim izkušnjam, tradicionalnim receptom in domačemu mleku. Krasno je tudi sedež uprave NP Severni Velebit.
Čude
žen
cvet
so v
idel
i pas
tirčk
i nad
na
selje
m K
rasn
o, k
ot p
ravi
lege
nda.
132
Na področju turistične regije Lika–Karlovec je na voljo veliko izjemnih priložnosti za aktiven oddih. Tukaj se najdejo števil-ne možnosti za rekreacijo in šport za vse starosti in telesno pripravljenost: od mirnih sprehodov na čistem gozdnem zra-ku, obogatenem z gorskim ozonom ali morskimi aerosoli, do gorskih pohodov zmerne težavnosti, do alpinističnih izzivov z ekstremno zahtevnostjo; od organiziranega turističnega ogleda jam do speleoloških spustov v še neraziskane jame ali potapljanje v podmorski svet na majhne ali velike globine; od
Veličasten rekreativni park
133
poletne osvežitve v bistrih rekah, jezerih ali na jadranskih plažah do vožnje s kanujem ali kajakom, z raftom ali jadr-nico. Lov in ribolov sta na voljo v vseh delih regije. Zimski športi so eden glavnih adutov, kolesarjenje pa vse bolj postaja zaščitni znak aktivnega oddiha na področju Like in Karlovca.
134
Kolesarstvo in rafting Kolo je po prihodu na Hrvaško hitro postalo priljubljen pri-pomoček lokalnega prebivalstva, kasneje ga je v veliki meri zamenjal avtomobil, danes pa novo omrežje avtocest razbre-menjuje državne in lokalne ceste pred motornim prometom in omogoča varno vožnjo s kolesom. Med potjo se na kakšni vaški posesti lahko dobi kozarec pitne vode ali celo domača hrana ob iskreni dobrodošlici. Karlovška županija zares ponuja nepozabne kolesarske poti in aktiven oddih za konec tedna.
Kolesarjenje z dušoHrvaški olimpijski center Bjelolasica, nahaja se v Jasenku www.bjelolasica.hr
»Bike & Bed« kakšnih sto namestitvenih objektov,ki izpolnjujejo kriterije »kolo in zajtrk« www.bicikl.hr www.tzkz.hr
Kolesarski turizem11 županijskih kolesarskih poti s skupno dolžino več kot 700 km;kolesarsko-turistični zemljevidi, signalizacija, možnost najema koles, servisi za kolesacikloturizam.tzkz.hr
Plan
inar
jenj
e, sp
reha
jališ
ča, p
oučn
e st
eze,
nor
dijsk
a ho
jaho
danj
e
135
Užitek je peljati se po kolesarsko-turističnih poteh Karlovške županije in uživati ob naravnih lepotah ter sprejeti gostolju-bje prebivalcev. Fizično nezahtevna vožnja po lokalnih cestah, ki sledijo tokove bistrih rek, je namenjena občasnim kolesar-jem, vendar tudi resničnim ljubiteljem narave, medtem ko so gorske steze, ki izžamejo tudi zadnji atom moči, resničen izziv za tiste, ki želijo dati vse od sebe in svojega kolesa. Vsa-ka pot ponuja posebno doživetje, izpopolnjeno z izjemno izbiro hrane po zmernih cenah. Lokalne specialitete ob pogledu na slapove ali mirno jezero, bogastvo zgodovin-ske dediščine, začinjeno z legendami, namestitev »kolo in
zajtrk« (bed & bike), kolesarski hotel, servis in prodajalna s kolesarskimi potrebščinami – vse, kar si kolesar zaželi!
Zdravilišče Lešće se nahaja ob sami reki Dobri. www.toplice-lesce.com Turistični center Petrova gora www.muljava.hr
Turistični center Mirjana Rastoke www.mirjana-rastoke.com
»SrCe Priroda« vaško gospodarstvo Srakovčić priroda.hotelkorana.hr
Namestitev www.tzkz.hr/cgi-bin/smjestaj/smjestaj_trazilica.asp
136
Planinarjenje in potapljanje Raznovrsten prostor in dinamična pokrajina Ličko-senjske županije – od celinskega zaledja in gore do morske obale in oto-kov – omogočata različne dejavnosti.Pohodništvo s srcem
Posebna ponudbaalpinizem, vožnja s kanuji, ogled jam in votlin, lov in ribolov
www.lickosenjska.comwww.bk-barkan.spaces.live.comwww.pp-velebit.hr/turponudawww.np-plitvicka-jezera.hrwww.tzplitvice.hrwww.rizvancity.com
www.hpdzeljeznicar.hrwww.quad-klub-otocac.hrwww.gacka.hrwww.kkk-gacka-otocac.hrwww.sru-lika-gospic.comwww.krpan-lov.com
137
Pohodništvo, kolesarjenje in planinarjenje so samo nekatere izmed aktivnosti, ki so na voljo na kopnem, potapljanje, jadranje na deski in podvodni ribolov pa na morju. Glavna prednost tega področja je v veliki izbiri rekreativnih aktivnosti na celinskem in primorskem delu – od rekreativne hoje in planinarjenja do alpinizma, plavanja, prek jadranja na deski, potapljanja in podvodnega ribolova do križarjenja. Najbolj pa je primerna možnost dnevnega in tedenskega kombiniranja posameznih vsebin, kar je svojevrstno priznanje tradiciji, saj so prebivalci pod Velebitom že od nekdaj bili povezani tako z morjem kot z goro.
Gor
a Sv
eto
brdo
(17
52 m
) na
jugo
vzho
dnem
del
u Ve
lebi
ta, k
jer s
e za
čenj
a Za
drsk
a re
gija
138
Svetovna dediščina
Unesco je leta 1978 uvrstil gorski
masiv Velebit v mednarodno
omrežje biosfernih rezervatov
v sklopu programa Človek in
biosfera (angleško MAB, Man and
biosphere). NP Plitviška jezera je
bil leta 1979 uvrščen na Seznam
svetovne naravne dediščine. NP
Severni Velebit je na seznamu
desetih najznamenitejših gozdnih
področij v Sredozemlju v sklopu
programa World Wildlife Fund, Gift
to the Earth.
139
ZaložnikHrvaška turistična skupnost
Za založnikamag. sc. Niko Bulić, direktor
UrednicaSlavija Jačan Obratov
Asistentka uredniceIva Puđak
Uredniški odborDina Begić (predsednica), Ivan Radošević, Tihana Bakarić, Marijana Biondić, Tatjana Peranić-Samardžija, Ankica Puškarić, Maja Šikić in Mira Špoljarić
Recenzijaprof. dr. Dane Pejnović
KonceptMilan Sivački
RedaktorMario Rebac
Sodelovanje pri besedilihMiroslav Ambruš Kiš, dr. sc. Vuk Tvrtko Opačić (Oddelek za geografijo Naravoslovno-matematične fakultete Univerze v Zagrebu), Milan Kranjčević (Županijska zbornica Otočac), Igor Čulig (Mestni muzej Karlovec), Goran Majetić, Irena Glavičić in Svjetlana Lupret-Obradović (NP Severni Velebit), Dalibor Dabo (TS Novalja)
Lektura in prevodiLektor: Katarina CvijanovićPrevodi: Maria Jakuš (italijanski), Karin Gazarek (nemški), Asiatis, Paris (francoski), Tihana Šurbek (slovenski), Rajka Kuhar (angleški), Mira Horváth (madžarski), Helena Jajac (češki)
FotografijaMario Romulić in Dražen Stojčić (pokrajina, podmorski svet, življenje), Aleksandar Gospić (Primorje in Velebit, naslovna stran), Goran Sekula (Gacka), Stipe Surać (pokrajina, Novalja, življenje), Ivo Pervan (pokrajina, življenje, Lika), Mario Hlača, Ante Zubović in Romeo Ibrišević (pokrajina, Pag, Velebit), Boris Krstinić in Krunoslav Rac (vegetacija, flora in favna), Filip Trezner, Igor Čepurkovski in Robert Fajt (karlovška kopališča in manifestacije), Goran Šafarek (podvodni svet), Davor Rostuhar (raftanje, kajak, kanu), Saša Pjanić (Senj), Zvonimir Tanocki (Modruš, Karlovec), Šime Strikoman (milenijske fotografije, Karlovec, Ogulin), Domagoj Blažević (Klek) in Goran Vranić (reprodukcije)
DizajnBojan Sivački
Prelom jezikovnih različicGoran Šoša in Leo Vinković
IlustracijeVančo Rebac
ProdukcijaShm
TiskNarodne novine, Zagreb
NakladaHrvaška turistična skupnost © 2012
Hrvatska turistička zajednicaIblerov trg 10/IV, 10000 Zagreb, HrvatskaTelefon: 385 1 46 99 333, telefaks: 385 1 45 57 [email protected], www.hrvatska.hr
Publikacija je brezplačna.
140
hrvatska turistička zajednica
Iblerov trg 10/IV, p.p. 251
10000 Zagreb, Hrvatska
T +385 1 46 99 333,
F +385 1 455 7827
www.hrvatska.hr
www.facebook.com/croatia.hr
www.youtube.com/croatia
issuu.com/croatia.hr
kroatische zentrale für tourismus,
Liechtensteinstraße 22 a, 1/1/7
A- 1090 Wien, Österreich,
T +43 1 585 38 84,
F +43 1 585 38 84 20
http://at.croatia.hr
kroatische zentrale für tourismus,
60313 Frankfurt/M, Hochstrasse 43,
Deutschland
T +49 69 23 85 350,
F +49 69 23 85 35 20
http://de.croatia.hr
kroatische zentrale für tourismus,
80469 München, Rumfordstrasse 7,
Deutschland
T +49 89 22 33 44,
F +49 89 22 33 77
http://de.croatia.hr
ente nazionale croato per
il turismo,
20122 Milano, Piazzetta Pattari 1/3,
Italia
T +39 02 86 45 44 97,
F +39 02 86 45 45 74
http://it.croatia.hr
ente nazionale croato per il
turismo,
Via Lucullo 3, 00187 Roma, Italia
T +39 06 32 11 0396,
F +39 06 32 11 1462
http://it.croatia.hr
chorvatské turistické sdružení, 110
00 Praha 1, Krakovská 25,
Česká Republika
T +420 2 2221 1812,
F +420 2 2221 0793
http://cz.croatia.hr
chorvátske turistické združenie,
821 09 Bratislava, Trenčianska 5,
Slovenská Republika,
T +421 2 55 562 054,
T +421 2 55 415 415
F +421 2 55 422 619
http://sk.croatia.hr
horvát idegenforgalmi közösség,
1054 Budapest, Akademia u. 1,
Magyarország
T+36 1 267 55 88,
F +36 1 267 55 99,
http://hu.croatia.hr
office national croate de tourisme,
75116 Paris, 48, avenue Victor Hugo,
France
T +33 1 45 00 99 55,
T +33 1 45 00 99 57
F +33 1 45 00 99 56
http://fr.croatia.hr
croatian national tourist office,
London W6 9ER, 2 Lanchesters,
162-164 Fulham Palace Road,
United Kingdom
T +44 208 563 79 79,
F +44 208 563 26 16
http://gb.croatia.hr
croatian national tourist office,
New York 10118, 350 Fifth Avenue,
Suite 4003, U.S.A.
T +1 212 279 8674,
T + 1 212 279 8672,
toll-free: 800 829 4416
F + 1 212 279 8683
http://us.croatia.hr
narodowy ośrodek informacji
turystycznej republiki chorwacji,
00-695 Warszawa,
ul. Nowogrodzka 50, Polska
T +48 22 828 51 93,
F +48 22 828 51 90
http://pl.croatia.hr
kroatiska turistbyrån,
11135 Stockholm, Kungsgatan 24,
Sverige
T +46 8 53 482 080, +46 8 5348 2081,
F +46 8 20 24 60
http://se.croatia.hr
kroatisch nationaal bureau voor
toerisme,
1081 GG Amsterdam, Nijenburg 2F,
Netherlands
T +31 20 661 64 22,
F +31 20 661 64 27
http://nl.croatia.hr
office national croate
du tourisme,
1000 Bruxelles, Vieille Halle aux Blés
38, Belgique
T +32 2 55 018 88,
F + 32 255 018 83
http://be.croatia.hr
хорватское туристическое
сообщество,
123610 Moscow, Krasnopresnenskaya
nab. 12, office 1502, Russia
T +7 495 258 15 07,
F +7 495 258 15 93
http://ru.croatia.hr
hrvaška turistična skupnost,
1000 Ljubljana, Gosposvetska 2,
Slovenija
T 386 1 23 07 400,
F 386 1 23 07 404,
http://si.croatia.hr
kroatische zentrale für tourismus,
8004 Zürich, Badenerstr. 332,
Switzerland
T +41 43 336 2030,
T+41 43 336 2031,
T +41 43 336 2032,
T +41 43 336 2034,
F +41 43 336 2039,
http://ch.croatia.hr
oficina nacional de turismo de
croacia, 28001 Madrid, Calle Claudio
Coello 22, esc.B,1°C, España
T +3491 781 5514,
F +3491 431 8443
www.visitacroacia.es
クロアチア政府観光局
Ark Hills Executive Tower N613,
Akasaka 1-14-5, Minato-ku,
Tokyo 107-0052
T +81 03 6234 0711,
F +81 03 6234 0712
www. visitcroatia.jp
ra
sto
ke
oto
k pag
Don
ji La
pac
Udb
ina
Lovi
nac
Gos
pić
Baš
ke O
štar
ije
Smilj
an
Lun
Nov
alja
Cas
ka
Jabl
anac
Kra
sno
Ličk
i Osi
k
Peru
šić
Kor
enic
a
Vrho
vine
Kut
erev
o
Svet
i Jur
aj
Senj
Bri
nje
Rak
ovic
aSa
bors
ko
Plaš
ki
Slun
j
Josi
pdol
Ošt
arije
Toun
j
Ogu
lin
Krn
jak
Vojn
ić
Bar
ilovi
ć
Kar
lova
c
Gen
eral
ski S
tol
Bos
iljev
o
Dug
a R
esa
Rib
nik
Net
retić
Oza
lj
Dra
gani
ć
Oto
čac
Star
igra
d
Kar
loba
g
Star
a N
oval
ja
Cet
ingr
ad
li-k
a
2223
24
35
ra
sto
ke
plit
vič
ka
jez
era
oto
k pag
du
bo
vac
no
vig
ra
d
đu
lin
po
no
r
sok
ola
c
neh
aj
luk
ina ja
ma
vel
iki k
oz
jak
kiz
a
deg
enia
vel
ebit
ica
leo
nto
pod
ium
a
lpin
um
lili
um
iris
c
ro
atic
a
tulo
ve
gr
ede
sim
on
ov
ića
sta
pin
a
bij
ele
i
sam
ar
ske
stij
ene
li-k
a
zir
Don
ji La
pac
Udb
ina
Lovi
nac
Gos
pić
Baš
ke O
štar
ije
Smilj
an
Lun
Nov
alja
Cas
kaPriz
na
Jabl
anac
Kra
sno
Ličk
i Osi
k
Peru
šić
Kor
enic
a
Vrho
vine
Kut
erev
o
Svet
i Jur
aj
Senj
Bri
nje
Rak
ovic
aSa
bors
ko
Plaš
ki
Slun
j
Josi
pdol
Ošt
arije
Toun
j
Ogu
lin
Krn
jak
Vojn
ić
Bar
ilovi
ć
Kar
lova
c
Gen
eral
ski S
tol
Bos
iljev
o
Dug
a R
esa
Rib
nik
Net
retić
Oza
lj
Dra
gani
ć
Oto
čac
Star
igra
d
Kar
loba
g
Star
a N
oval
ja
Cet
ingr
ad
3 71
hr
vašk
a
hr
vašk
a
1. S
redn
jeve
ško
mes
to O
zalj,
ww
w.oz
alj.h
r2.
Vin
ska c
esta
Oza
lj–Vi
vodi
na,
ww
w.vin
ari-v
ocar
i-oza
lj.hr
3. H
idro
cent
rala
»M
unja
ra«,
ww
w.oz
alj-t
z.hr
4. R
ibni
k, w
ww.
ribni
cka-
dolin
a.co
m5.
Net
reti
ć, w
ww.
netr
etic
.hr
6. D
ubov
ac, w
ww.
dubo
vac.i
nfo
7. D
uga
Resa
, ww
w.tz
-dug
ares
a.hr
8. K
arlo
vac,
ww
w.ka
rlova
c-to
urist
info
.hr
9. B
osilj
evo,
ww
w.bo
silje
vo.h
r10
. Bar
ilovi
ć, w
ww.
opci
na-b
arilo
vic.h
r11
. Bre
zno
Dju
lin p
onor
, w
ww.
tz-g
rada
-ogu
lina.
hr12
. Nov
igra
d, w
ww.
udru
ga-k
amel
eon.
hr13
. Bel
e in
Sam
arsk
e st
ene,
ww
w.tz
kz.h
r14
. Ogu
lin, w
ww.
tz-g
rada
-ogu
lina.
hr15
. Tou
nj, w
ww.
toun
j.hr
16. S
ir iz
Tou
nja,
vol
imsir
.com
17. Č
iste
reke
, ww
w.tz
kz.h
r18
. Ris
(Lyn
x), w
ww.
np-s
jeve
rni-v
eleb
it.hr
19. P
lani
ka (L
eont
opod
ium
alp
inum
)20
. Vol
k (C
anis
lupu
s), w
ww.
life-
vuk.
hr21
. Lili
ja (L
ilium
), m
ojcv
ijet.h
r22
. Pla
ški,
ww
w.pl
aski
-lika
.com
23. S
lunj
, ww
w.tz
-slu
nj.h
r24
. Ras
toke
, ww
w.tz
-slu
nj.h
r25
. Cet
ingr
ad, w
ww.
cetin
grad
.org
26. S
arde
la (S
ardi
na p
ilcha
rdus
), w
ww.
tz-s
enj.h
r27
. Neh
aj, w
ww.
tz-s
enj.h
r28
. Sok
olac
, ww
w.br
inje
.hr
29. M
edve
d (U
rsus
arc
tos)
, ww
w.br
inje
.hr
30. J
ame
Bara
ćeve
špilj
e,
ww
w.ba
race
ve-s
pilje
.hr
31. S
enjs
ka k
ated
rala
, ww
w.tz
-sen
j.hr
32. P
ostr
v (S
alm
o tr
utta
), w
ww.
gack
a.hr
33. P
erun
ika
(Iri
s), m
ojcv
ijet.h
r34
. Liš
ka h
iša,
ww
w.lic
kose
njsk
a.co
m35
. Dre
žnik
, ww
w.tz
kz.h
r36
. Zav
ižan
, w
ww.
tz-s
enj.h
r/pl
anin
arsk
i-dom
-zav
izan
37. J
apod
ska
kapa
, ww
w.ud
bina
.com
38. O
toča
c, w
ww.
tz-o
toca
c.hr
39. K
lapa
vica
(Myt
ilus g
allo
prov
inci
alis
), w
ww.
tz-s
enj.h
r40
. Luk
ina
jam
a,
ww
w.sp
eleo
logi
ja.h
r/lu
kina
jam
a41
. Sve
tišč
e M
ater
e bo
žje,
ww
w.kr
asno
.hr
42. K
osin
jski
mis
al, t
z-pe
rusic
.hr
43. G
acka
, ww
w.ga
cka.
hr44
. Liš
ka o
vca
(pra
men
ka),
ww
w.hp
a.hr
45. P
litvi
ška
jeze
ra, n
p-pl
itvic
ka-je
zera
.hr
46. G
ozdo
vi P
lješe
vice
, ww
w.pl
save
z.hr
47. L
unjs
ka o
ljka,
ww
w.lu
n.hr
48. L
un, w
ww.
lun.
hr49
. Pom
orsk
i rez
erva
t, w
ww.
tz-n
oval
ja.h
r 50
. Vel
iki K
ozja
k, w
ww.
pp-v
eleb
it.hr
51. Č
love
ška
ribi
ca, w
ww.
spel
eolo
gija
.hr
52. M
ost v
Kos
inju
, ww
w.lic
kose
njsk
a.co
m53
. Jap
odsk
i uha
ni, w
ww.
min
-kul
ture
.hr
54. N
oval
jski
relik
viar
ij, w
ww.
tz-n
oval
ja.h
r55
. Cas
ka, w
ww.
tz-n
oval
ja.h
r56
. Vel
ebit
ska
dege
nija
(Deg
enija
Vel
ibit
ica)
, hi
rc.b
otan
ic.h
r57
. Kiz
a, w
ww.
plsa
vez.
hr58
. Jam
ski p
ark
Gra
bova
ča,
ww
w.pp
-gra
bova
ca.h
r59
. Lič
ki O
sik,
ww
w.tz
-gos
pic.h
r60
. Ant
ična
nah
ajal
išča
, ww
w.am
zd.h
r61
. Sam
osta
n sv
. Jož
efa,
ww
w.tz
-kar
loba
g.hr
62. B
aške
Ošt
arije
, ww
w.tz
-gos
pic.h
r63
. Roj
stna
hiš
a A
ntej
a St
arče
vića
, w
ww.
tz-g
ospi
c.hr
64. G
ospi
ć, w
ww.
tz-g
ospi
c.hr
65. N
etop
irji
(Chr
iopt
era)
, w
ww.
spel
eolo
gija
.hr
66. G
ozdo
vi ig
last
ega
drev
ja, w
ww.
hrsu
me.
hr67
. Kov
ač (Z
eus f
aber
), w
ww.
tz-n
oval
ja.h
r68
. Paš
ka č
ipka
, ww
w.pa
g-to
urism
.hr
69. S
imon
ović
a St
apin
a, w
ww.
plsa
vez.
hr70
. Mir
ila, w
ww.
rivije
ra-p
akle
nica
.hr
71. Z
ir, w
ww.
licko
senj
ska.
com
72. M
odra
s (V
iper
a am
mod
ytes
), w
ww.
pp-v
eleb
it.hr
73. T
ulov
e gr
ede,
ww
w.pp
-vel
ebit.
hr74
. Sla
dkov
odne
ribe
, ww
w.lic
kose
njsk
a.co
m75
. Bel
orep
ec (H
alia
eetu
s alb
icill
a),
ww
w.pp
-vel
ebit.
hr
1. M
edna
rodn
i fol
klor
ni fe
stiv
al,
ww
w.ka
-mff.
org
2. A
utoc
ross
, ww
w.rib
nick
a-do
lina.
com
3. V
ince
kovo
, ww
w.tz
-dug
ares
a.hr
4. M
estn
i muz
ej K
arlo
vec,
ww
w.gm
k.hr
5. D
nevi
piv
a, w
ww.
dani
piva
.com
6. R
ibol
ov, w
ww.
tzkz
.hr
7. H
isto
ria
viva
, ww
w.ka
rlova
c-to
urist
info
.hr
8. K
arlo
vac
mos
t wan
ted,
w
ww.
prom
enad
a-kl
ub.h
r9.
Ple
mišk
i sej
em D
ubov
ac,
ww
w.ka
rlova
c-to
urist
info
.hr
10. K
oles
arsk
i dog
odek
»Ci
klob
ajka
«,
ww
w.tz
-gra
da-o
gulin
a.hr
, 11
. Kol
esar
ski m
arat
on T
ri je
zera
, w
ww.
baba
roge
.hr
12. D
nevi
zel
ja, w
ww.
ogul
in.h
rw
ww.
aktiv
ni-o
dmor
.com
13
. Dne
vi m
edu,
ww
w.og
ulin
.hr
14. Č
olni
na
Mre
žnic
i, w
ww.
tzkz
.hr
15. R
afti
ng, w
ww.
kanu
king
-ava
ntur
a.hr
16. F
oto
safa
ri, w
ww.
tzkz
.hr
17. P
oučn
a bo
tani
čna
stez
a,
ww
w.tz
-gra
da-o
gulin
a.hr
18. O
gulin
ski f
esti
val p
ravl
jice,
w
ww.
tz-g
rada
-ogu
lina.
hr19
. Otr
oške
del
avni
ce,
ww
w.tz
-gra
da-o
gulin
a.hr
20. V
esla
nje
na je
zeru
Sab
ljaci
, w
ww.
tz-g
rada
-ogu
lina.
hr21
. Ogl
edi,
ww
w.lic
kose
njsk
a.co
m22
. Por
oka
v Ra
stok
ah,
ww
w.slu
nj-r
asto
ke.co
m23
. Sm
učan
je, w
ww.
tzkz
.hr
24. J
adra
nje,
ww
w.tz
-sen
j.hr
25. F
esti
val »
Sam
bast
ico
«, w
ww.
tz-s
enj.h
r26
. San
kanj
e, w
ww.
tzkz
.hr
27. L
ovst
vo, w
ww.
tzkz
.hr
28. P
okuš
eval
nica
sira
Slu
nj, w
ww.
tzkz
.hr
29. F
esti
val s
ever
noja
dran
skih
kla
p,
ww
w.se
nj.h
r30
. Usk
oški
dne
vi, w
ww.
tz-s
enj.h
r31
. Žga
nje,
ww
w.tz
kz.h
r32
. Maš
kare
, ww
w.ra
kovi
ca.h
r 33
. Fes
tiva
l » W
inne
toul
and
«,
ww
w.ra
kovi
ca.h
r 34
. Rib
iška
fešt
a v
Sv. J
urju
, ww
w.tz
-sen
j.h35
. Vzp
on n
a Za
viža
n, w
ww.
tz-s
enj.h
r36
. Aer
odro
m O
toča
c, w
ww.
otoc
ac.h
r37
. Lok
ostr
elst
vo, w
ww.
tzkz
.hr
38. D
nevi
zdra
viln
ih ra
stlin
Kar
lovš
ke žu
pani
je,
ww
w.ra
kovic
a.hr
39. K
onje
nišk
i mar
aton
, ww
w.ra
kovi
ca.h
r40
. Rib
olov
Sta
rigr
ad, w
ww.
tzkz
.hr
41. V
eleb
itsk
i bot
anič
ki v
rt,
ww
w.np
-sje
vern
i-vel
ebit.
hr42
. Eko
lošk
o-et
nolo
ški s
ejem
, w
ww.
tz-o
toca
c.hr
43. Š
port
ni ri
bolo
v na
Gac
ki, w
ww.
gack
a.hr
44. P
litvi
ški m
arat
on, w
ww.
tzpl
itvic
e.hr
45. P
oučn
a st
eza
Star
i gra
d, w
ww.
rako
vica
.hr
46. T
ambu
rica
»ku
tere
vka«
, w
ww.
tz-o
toca
c.hr
47. L
ov n
a di
vjo
svin
jo, w
ww.
lova
c.inf
o48
. Pri
redi
tev
Lunj
ska
mas
linad
a,
ww
w.tz
-nov
alja
.hr
49. J
adra
lec
na d
eski
, ww
w.tz
-sen
j.hr
50. P
ot P
rem
užić
eva
stez
a, w
ww.
pp-v
eleb
it.hr
51. Z
avet
išče z
a mla
de m
edve
de,
ww
w.ku
tere
vo-m
edvj
edi.h
r52
. Ros
ijeva
kol
iba,
w
ww.
np-s
jeve
rni-v
eleb
it.hr
53. V
esla
nje
na je
zeru
Kru
šćic
a,
ww
w.lic
kose
njsk
a.co
m54
. Jes
en v
Lik
i, w
ww.
tz-g
ospi
c.hr
55. J
amar
stvo
, ww
w.lic
kose
njsk
a.co
m
56. R
azst
ava
pašk
e ov
ce in
sira
, w
ww.
tz-n
oval
ja.h
r57
. Spo
min
ski c
ente
r Nik
ola
Tesl
a,
ww
w.m
cnik
olat
esla
.hr
58. L
iški
liko
vni a
nali,
gos
pic-
onlin
e.co
m
59. L
iški
med
, ww
w.lic
kose
njsk
a.co
m60
. Pot
aplja
nje,
ww
w.tz
-nov
alja
.hr
61. Z
rće,
ww
w.zr
ce.h
r 62
. Hot
el V
eleb
no, B
aške
Ošt
arije
, w
ww.
tz-k
arlo
bag.
hr
63. M
uzej
Lik
e, g
ospi
c-on
line.
com
64
. Liš
ki k
rom
pir,
ww
w.lo
vina
c.hr
65. P
laže
, ww
w.tz
-nov
alja
.hr
66. G
lasb
eno
pole
tje
v G
ospi
ću,
gosp
ic-o
nlin
e.co
m
67. M
otor
isti
čni d
nevi
, ww
w.tz
-gos
pic.h
r 68
. Pla
nina
rjen
je, w
ww.
np-s
jeve
rni-v
eleb
it.hr
69. P
rost
o pl
ezan
je, w
ww.
pakl
enic
a.hr
70
. Lov
stvo
, ww
w.lic
kose
njsk
a.co
m71
. Sej
em li
ških
pro
izvo
dov,
ww
w.gr
acac
.hr
ra
sto
ke
oto
k pag
Don
ji La
pac
Udb
ina
Lovi
nac
Gos
pić
Baš
ke O
štar
ije
Smilj
an
Lun
Nov
alja
Cas
ka
Jabl
anac
Kra
sno
Ličk
i Osi
k
Peru
šić
Kor
enic
a
Vrho
vine
Kut
erev
o
Svet
i Jur
aj
Senj
Bri
nje
Rak
ovic
aSa
bors
ko
Plaš
ki
Slun
j
Josi
pdol
Ošt
arije
Toun
j
Ogu
lin
Krn
jak
Vojn
ić
Bar
ilovi
ć
Kar
lova
c
Gen
eral
ski S
tol
Bos
iljev
o
Dug
a R
esa
Rib
nik
Net
retić
Oza
lj
Dra
gani
ć
Oto
čac
Star
igra
d
Kar
loba
g
Star
a N
oval
ja
Cet
ingr
ad
li-k
a
2223
24
35
ra
sto
ke
plit
vič
ka
jez
era
oto
k pag
du
bo
vac
no
vig
ra
d
đu
lin
po
no
r
sok
ola
c
neh
aj
luk
ina ja
ma
vel
iki k
oz
jak
kiz
a
deg
enia
vel
ebit
ica
leo
nto
pod
ium
a
lpin
um
lili
um
iris
c
ro
atic
a
tulo
ve
gr
ede
sim
on
ov
ića
sta
pin
a
bij
ele
i
sam
ar
ske
stij
ene
li-k
a
zir
Don
ji La
pac
Udb
ina
Lovi
nac
Gos
pić
Baš
ke O
štar
ije
Smilj
an
Lun
Nov
alja
Cas
kaPriz
na
Jabl
anac
Kra
sno
Ličk
i Osi
k
Peru
šić
Kor
enic
a
Vrho
vine
Kut
erev
o
Svet
i Jur
aj
Senj
Bri
nje
Rak
ovic
aSa
bors
ko
Plaš
ki
Slun
j
Josi
pdol
Ošt
arije
Toun
j
Ogu
lin
Krn
jak
Vojn
ić
Bar
ilovi
ć
Kar
lova
c
Gen
eral
ski S
tol
Bos
iljev
o
Dug
a R
esa
Rib
nik
Net
retić
Oza
lj
Dra
gani
ć
Oto
čac
Star
igra
d
Kar
loba
g
Star
a N
oval
ja
Cet
ingr
ad
3 71
hr
vašk
a
hr
vašk
a
1. S
redn
jeve
ško
mes
to O
zalj,
ww
w.oz
alj.h
r2.
Vin
ska c
esta
Oza
lj–Vi
vodi
na,
ww
w.vin
ari-v
ocar
i-oza
lj.hr
3. H
idro
cent
rala
»M
unja
ra«,
ww
w.oz
alj-t
z.hr
4. R
ibni
k, w
ww.
ribni
cka-
dolin
a.co
m5.
Net
reti
ć, w
ww.
netr
etic
.hr
6. D
ubov
ac, w
ww.
dubo
vac.i
nfo
7. D
uga
Resa
, ww
w.tz
-dug
ares
a.hr
8. K
arlo
vac,
ww
w.ka
rlova
c-to
urist
info
.hr
9. B
osilj
evo,
ww
w.bo
silje
vo.h
r10
. Bar
ilovi
ć, w
ww.
opci
na-b
arilo
vic.h
r11
. Bre
zno
Dju
lin p
onor
, w
ww.
tz-g
rada
-ogu
lina.
hr12
. Nov
igra
d, w
ww.
udru
ga-k
amel
eon.
hr13
. Bel
e in
Sam
arsk
e st
ene,
ww
w.tz
kz.h
r14
. Ogu
lin, w
ww.
tz-g
rada
-ogu
lina.
hr15
. Tou
nj, w
ww.
toun
j.hr
16. S
ir iz
Tou
nja,
vol
imsir
.com
17. Č
iste
reke
, ww
w.tz
kz.h
r18
. Ris
(Lyn
x), w
ww.
np-s
jeve
rni-v
eleb
it.hr
19. P
lani
ka (L
eont
opod
ium
alp
inum
)20
. Vol
k (C
anis
lupu
s), w
ww.
life-
vuk.
hr21
. Lili
ja (L
ilium
), m
ojcv
ijet.h
r22
. Pla
ški,
ww
w.pl
aski
-lika
.com
23. S
lunj
, ww
w.tz
-slu
nj.h
r24
. Ras
toke
, ww
w.tz
-slu
nj.h
r25
. Cet
ingr
ad, w
ww.
cetin
grad
.org
26. S
arde
la (S
ardi
na p
ilcha
rdus
), w
ww.
tz-s
enj.h
r27
. Neh
aj, w
ww.
tz-s
enj.h
r28
. Sok
olac
, ww
w.br
inje
.hr
29. M
edve
d (U
rsus
arc
tos)
, ww
w.br
inje
.hr
30. J
ame
Bara
ćeve
špilj
e,
ww
w.ba
race
ve-s
pilje
.hr
31. S
enjs
ka k
ated
rala
, ww
w.tz
-sen
j.hr
32. P
ostr
v (S
alm
o tr
utta
), w
ww.
gack
a.hr
33. P
erun
ika
(Iri
s), m
ojcv
ijet.h
r34
. Liš
ka h
iša,
ww
w.lic
kose
njsk
a.co
m35
. Dre
žnik
, ww
w.tz
kz.h
r36
. Zav
ižan
, w
ww.
tz-s
enj.h
r/pl
anin
arsk
i-dom
-zav
izan
37. J
apod
ska
kapa
, ww
w.ud
bina
.com
38. O
toča
c, w
ww.
tz-o
toca
c.hr
39. K
lapa
vica
(Myt
ilus g
allo
prov
inci
alis
), w
ww.
tz-s
enj.h
r40
. Luk
ina
jam
a,
ww
w.sp
eleo
logi
ja.h
r/lu
kina
jam
a41
. Sve
tišč
e M
ater
e bo
žje,
ww
w.kr
asno
.hr
42. K
osin
jski
mis
al, t
z-pe
rusic
.hr
43. G
acka
, ww
w.ga
cka.
hr44
. Liš
ka o
vca
(pra
men
ka),
ww
w.hp
a.hr
45. P
litvi
ška
jeze
ra, n
p-pl
itvic
ka-je
zera
.hr
46. G
ozdo
vi P
lješe
vice
, ww
w.pl
save
z.hr
47. L
unjs
ka o
ljka,
ww
w.lu
n.hr
48. L
un, w
ww.
lun.
hr49
. Pom
orsk
i rez
erva
t, w
ww.
tz-n
oval
ja.h
r 50
. Vel
iki K
ozja
k, w
ww.
pp-v
eleb
it.hr
51. Č
love
ška
ribi
ca, w
ww.
spel
eolo
gija
.hr
52. M
ost v
Kos
inju
, ww
w.lic
kose
njsk
a.co
m53
. Jap
odsk
i uha
ni, w
ww.
min
-kul
ture
.hr
54. N
oval
jski
relik
viar
ij, w
ww.
tz-n
oval
ja.h
r55
. Cas
ka, w
ww.
tz-n
oval
ja.h
r56
. Vel
ebit
ska
dege
nija
(Deg
enija
Vel
ibit
ica)
, hi
rc.b
otan
ic.h
r57
. Kiz
a, w
ww.
plsa
vez.
hr58
. Jam
ski p
ark
Gra
bova
ča,
ww
w.pp
-gra
bova
ca.h
r59
. Lič
ki O
sik,
ww
w.tz
-gos
pic.h
r60
. Ant
ična
nah
ajal
išča
, ww
w.am
zd.h
r61
. Sam
osta
n sv
. Jož
efa,
ww
w.tz
-kar
loba
g.hr
62. B
aške
Ošt
arije
, ww
w.tz
-gos
pic.h
r63
. Roj
stna
hiš
a A
ntej
a St
arče
vića
, w
ww.
tz-g
ospi
c.hr
64. G
ospi
ć, w
ww.
tz-g
ospi
c.hr
65. N
etop
irji
(Chr
iopt
era)
, w
ww.
spel
eolo
gija
.hr
66. G
ozdo
vi ig
last
ega
drev
ja, w
ww.
hrsu
me.
hr67
. Kov
ač (Z
eus f
aber
), w
ww.
tz-n
oval
ja.h
r68
. Paš
ka č
ipka
, ww
w.pa
g-to
urism
.hr
69. S
imon
ović
a St
apin
a, w
ww.
plsa
vez.
hr70
. Mir
ila, w
ww.
rivije
ra-p
akle
nica
.hr
71. Z
ir, w
ww.
licko
senj
ska.
com
72. M
odra
s (V
iper
a am
mod
ytes
), w
ww.
pp-v
eleb
it.hr
73. T
ulov
e gr
ede,
ww
w.pp
-vel
ebit.
hr74
. Sla
dkov
odne
ribe
, ww
w.lic
kose
njsk
a.co
m75
. Bel
orep
ec (H
alia
eetu
s alb
icill
a),
ww
w.pp
-vel
ebit.
hr
1. M
edna
rodn
i fol
klor
ni fe
stiv
al,
ww
w.ka
-mff.
org
2. A
utoc
ross
, ww
w.rib
nick
a-do
lina.
com
3. V
ince
kovo
, ww
w.tz
-dug
ares
a.hr
4. M
estn
i muz
ej K
arlo
vec,
ww
w.gm
k.hr
5. D
nevi
piv
a, w
ww.
dani
piva
.com
6. R
ibol
ov, w
ww.
tzkz
.hr
7. H
isto
ria
viva
, ww
w.ka
rlova
c-to
urist
info
.hr
8. K
arlo
vac
mos
t wan
ted,
w
ww.
prom
enad
a-kl
ub.h
r9.
Ple
mišk
i sej
em D
ubov
ac,
ww
w.ka
rlova
c-to
urist
info
.hr
10. K
oles
arsk
i dog
odek
»Ci
klob
ajka
«,
ww
w.tz
-gra
da-o
gulin
a.hr
, 11
. Kol
esar
ski m
arat
on T
ri je
zera
, w
ww.
baba
roge
.hr
12. D
nevi
zel
ja, w
ww.
ogul
in.h
rw
ww.
aktiv
ni-o
dmor
.com
13
. Dne
vi m
edu,
ww
w.og
ulin
.hr
14. Č
olni
na
Mre
žnic
i, w
ww.
tzkz
.hr
15. R
afti
ng, w
ww.
kanu
king
-ava
ntur
a.hr
16. F
oto
safa
ri, w
ww.
tzkz
.hr
17. P
oučn
a bo
tani
čna
stez
a,
ww
w.tz
-gra
da-o
gulin
a.hr
18. O
gulin
ski f
esti
val p
ravl
jice,
w
ww.
tz-g
rada
-ogu
lina.
hr19
. Otr
oške
del
avni
ce,
ww
w.tz
-gra
da-o
gulin
a.hr
20. V
esla
nje
na je
zeru
Sab
ljaci
, w
ww.
tz-g
rada
-ogu
lina.
hr21
. Ogl
edi,
ww
w.lic
kose
njsk
a.co
m22
. Por
oka
v Ra
stok
ah,
ww
w.slu
nj-r
asto
ke.co
m23
. Sm
učan
je, w
ww.
tzkz
.hr
24. J
adra
nje,
ww
w.tz
-sen
j.hr
25. F
esti
val »
Sam
bast
ico
«, w
ww.
tz-s
enj.h
r26
. San
kanj
e, w
ww.
tzkz
.hr
27. L
ovst
vo, w
ww.
tzkz
.hr
28. P
okuš
eval
nica
sira
Slu
nj, w
ww.
tzkz
.hr
29. F
esti
val s
ever
noja
dran
skih
kla
p,
ww
w.se
nj.h
r30
. Usk
oški
dne
vi, w
ww.
tz-s
enj.h
r31
. Žga
nje,
ww
w.tz
kz.h
r32
. Maš
kare
, ww
w.ra
kovi
ca.h
r 33
. Fes
tiva
l » W
inne
toul
and
«,
ww
w.ra
kovi
ca.h
r 34
. Rib
iška
fešt
a v
Sv. J
urju
, ww
w.tz
-sen
j.h35
. Vzp
on n
a Za
viža
n, w
ww.
tz-s
enj.h
r36
. Aer
odro
m O
toča
c, w
ww.
otoc
ac.h
r37
. Lok
ostr
elst
vo, w
ww.
tzkz
.hr
38. D
nevi
zdra
viln
ih ra
stlin
Kar
lovš
ke žu
pani
je,
ww
w.ra
kovic
a.hr
39. K
onje
nišk
i mar
aton
, ww
w.ra
kovi
ca.h
r40
. Rib
olov
Sta
rigr
ad, w
ww.
tzkz
.hr
41. V
eleb
itsk
i bot
anič
ki v
rt,
ww
w.np
-sje
vern
i-vel
ebit.
hr42
. Eko
lošk
o-et
nolo
ški s
ejem
, w
ww.
tz-o
toca
c.hr
43. Š
port
ni ri
bolo
v na
Gac
ki, w
ww.
gack
a.hr
44. P
litvi
ški m
arat
on, w
ww.
tzpl
itvic
e.hr
45. P
oučn
a st
eza
Star
i gra
d, w
ww.
rako
vica
.hr
46. T
ambu
rica
»ku
tere
vka«
, w
ww.
tz-o
toca
c.hr
47. L
ov n
a di
vjo
svin
jo, w
ww.
lova
c.inf
o48
. Pri
redi
tev
Lunj
ska
mas
linad
a,
ww
w.tz
-nov
alja
.hr
49. J
adra
lec
na d
eski
, ww
w.tz
-sen
j.hr
50. P
ot P
rem
užić
eva
stez
a, w
ww.
pp-v
eleb
it.hr
51. Z
avet
išče z
a mla
de m
edve
de,
ww
w.ku
tere
vo-m
edvj
edi.h
r52
. Ros
ijeva
kol
iba,
w
ww.
np-s
jeve
rni-v
eleb
it.hr
53. V
esla
nje
na je
zeru
Kru
šćic
a,
ww
w.lic
kose
njsk
a.co
m54
. Jes
en v
Lik
i, w
ww.
tz-g
ospi
c.hr
55. J
amar
stvo
, ww
w.lic
kose
njsk
a.co
m
56. R
azst
ava
pašk
e ov
ce in
sira
, w
ww.
tz-n
oval
ja.h
r57
. Spo
min
ski c
ente
r Nik
ola
Tesl
a,
ww
w.m
cnik
olat
esla
.hr
58. L
iški
liko
vni a
nali,
gos
pic-
onlin
e.co
m
59. L
iški
med
, ww
w.lic
kose
njsk
a.co
m60
. Pot
aplja
nje,
ww
w.tz
-nov
alja
.hr
61. Z
rće,
ww
w.zr
ce.h
r 62
. Hot
el V
eleb
no, B
aške
Ošt
arije
, w
ww.
tz-k
arlo
bag.
hr
63. M
uzej
Lik
e, g
ospi
c-on
line.
com
64
. Liš
ki k
rom
pir,
ww
w.lo
vina
c.hr
65. P
laže
, ww
w.tz
-nov
alja
.hr
66. G
lasb
eno
pole
tje
v G
ospi
ću,
gosp
ic-o
nlin
e.co
m
67. M
otor
isti
čni d
nevi
, ww
w.tz
-gos
pic.h
r 68
. Pla
nina
rjen
je, w
ww.
np-s
jeve
rni-v
eleb
it.hr
69. P
rost
o pl
ezan
je, w
ww.
pakl
enic
a.hr
70
. Lov
stvo
, ww
w.lic
kose
njsk
a.co
m71
. Sej
em li
ških
pro
izvo
dov,
ww
w.gr
acac
.hr
Senj
Klenovica
Brinje
Sv. Juraj
Biljevine
Jezerane
Ogulin
Josipdol
Saborsko
KrnjakVrbovsko
Ozalj
Karlovac
Duga Resa
Generalski Stol
Bosiljevo
Slunj
Rakovica
GrabovacLetinac
Dabar
Podum
Bilaj
Medak
Budak
Ljubovo
Krbava
Korenica
Vrpile
Prijeboj
Borje
Karlobag
MetajnaKolan
Rab
Novalja
St. Novalja
Pag
Gorica
Rtina Starigrad
Povljana
Prizna
Cesarica
Udbina
Lovinac
Sv. Rok
Donji Lapac
Prozor
Krasno
Starigrad
Lukovo
Goljak
D. KosinjLipovo Polje
Kosinjski Bakovac
Bakovac
Klanac
Smiljan
Trnovac
Jablanac G. Kosinj
KuterevoSinac
Vrhovine
li-ka
Lika – Karlovec
Lika – Karlovec Festival pravljice
Festival pravljiceLika – Karlovec
Od Evrope
hrvaška
Senj
Klenovica
Brinje
Sv. Juraj
Biljevine
Jezerane
Ogulin
Josipdol
Saborsko
KrnjakVrbovsko
Ozalj
Karlovac
Duga Resa
Generalski Stol
Bosiljevo
Slunj
Rakovica
GrabovacLetinac
Dabar
Podum
Bilaj
Medak
Budak
Ljubovo
Krbava
Korenica
Vrpile
Prijeboj
Borje
Karlobag
MetajnaKolan
Rab
Novalja
St. Novalja
Pag
Gorica
Rtina Starigrad
Povljana
Prizna
Cesarica
Udbina
Lovinac
Sv. Rok
Donji Lapac
Prozor
Krasno
Starigrad
Lukovo
Goljak
D. KosinjLipovo Polje
Kosinjski Bakovac
Bakovac
Klanac
Smiljan
Trnovac
Jablanac G. Kosinj
KuterevoSinac
Vrhovine
li-ka
Lika – Karlovec
Lika – Karlovec Festival pravljice
Festival pravljiceLika – Karlovec
Od Evrope
hrvaška