LETOPIS 2010 - Planinska zveza Slovenije pzs 2010_web.pdf · V počastitev Mednarodnega dneve...
Transcript of LETOPIS 2010 - Planinska zveza Slovenije pzs 2010_web.pdf · V počastitev Mednarodnega dneve...
LETOPIS 2010
www.pzs.si
ORGANIGRAM PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE
UPRAVNI ODBOR(predsedstvo, voljeni člani, načelniki komisij z zbori dejavnostmi ter predsedniki MDO)
GOSPODARSKAKOMISIJA
ODBOR ZAPRIZNANJA
ZALOŽNIŠKIODBOR
ODBOR ZAČLANSTVO
PRAVNAKOMISIJA
KOMISIJA ZA USPOSABLJANJEIN PREVENTIVO
KOMISIJA ZA TURNO KOLESARJENJE
KOMISIJA ZA TEKMOVALNOTURNO SMUČANJE
KOMISIJA ZA ODPRAVEV TUJA GORSTVA
NADZORNI ODBOR(predsednik in 4 člani)
ČASTNO SODIŠČE(predsednik, tožilec in člani)
PREDSEDNIK
PREDSEDSTVO
SKUPŠČINA (predstavniki 263 PD)
STROKOVNA SLUŽBA (generalni sekretar in strokovni sodelavci)
MLADINSKA KOMISIJA VODNIŠKA KOMISIJA KOMISIJA ZA ALPINIZEM KOMISIJA ZA PLANINSKE POTI KOMISIJA ZA ŠPORTNO PLEZANJE KOMISIJA ZA VARSTVOGORSKE NARAVE
Naslov: LETOPIS PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE 2010 (priloga Obvestil PZS) | Izdajatelj in založnik: Planinska zveza Slovenije, Dvorakova ulica 9, Ljubljana, www.pzs.si, [email protected] | Uredil: Bojan Rotovnik | Oblikovanje: MEDIA CENTER, Marko Gorjup s.p. | Tisk:
Fotolito Dolenc, Ljubljana | Naklada: 700 izvodov | Besedila in fotografije: arhiv PZS
KDO JE KDO V PZS (na dan 31. 12. 2010)
• predsednik: Bojan Rotovnik.• podpredsedniki: Slavica Tovšak, Tone Tomše in Borut Peršolja.
• voljeni člani upravnega odbora: Danilo Škerbinek, Uroš Vidovič in Miro Eržen, Mirko Tovšak.• predsedniki in načelniki komisij z zborom dejavnosti: Tomo Česen (Komisija za športno plezanje), Miha Habjan (Komisija za alpinizem), Rok Kovšca (Mladinska komisija), Franc Gričar (Vodniška komisija), Janez Bizjak (Komisija za varstvo gorske narave) in Igor Mlakar (Komisija za planinska pota).• predsedniki MDO: Anton Purg (MDO Podravja), Borut Vukovič (MDO Zasavja), Drago Horjak (MDO Koroške), Dragotin Kuster (MDO Pomurja), France Benedik (MDO Gorenjske), Gregor Rupnik (MDO Posočja), Jurček Nowakk (MDO Kamniško Bistriškega območja), Manja Rajh (Savinjski MDO), Marinka Koželj Stepic (MDO Ljubljane), Marko Goršič (MDO Notranjske), Marko Vidmar (MDO Primorsko – Notranjskih PD), Rudolf E. Skobe (MDO Dolenjske in Bele Krajine).
• načelniki komisij, ki nimajo zborov: Aleš Glavnik (Gospodarska komisija), Janez Krč (Komisija za tekmovalno turno smučanje), Jože Rovan (Komisija za turno kolesarstvo) in Anton Škarja (Komisija za odprave v tuja gorstva).• vodje odborov: Božidar Lavrič (Založniški odbor), Jože Melanšek (Odbor za priznanja), Matej Planko (Odbor za članstvo), Vladimir Habjan (urednik Planinskega vestnika), Bojan Rotovnik (urednik Obvestil PZS) in Zdenka Mihelič (urednica spletnih strani).
• predsednik častnega sodišča: Stane Simšič.• predsednik nadzornega odbora: Andrej Brvar.
• strokovna služba: Vera Šmid (v.d. generalne sekretarke), Mija Damjan – Stegu (vodja pisarne), Danilo Sbrizaj (KPP, GK, KVGN), Veronika Susman Šegatin (MK in VK), Matjaž Šerkezi (KA, KOTG, KŠP, KTK, KTTK), Anica Brancelj (Planinska založba), Hedvika Petkovšek (Obvestila, koledar, spletna stran), Urša Mali (računovodstvo, Planinski vestnik) in Katarina Maček (blagajna in članarina).
www.pzs.si 3
PREDSTAVITEV PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE• Ustanovljena 1893 (naslednik Slovenskega planinskega društva).• Med najbolj množičnimi nevladnimi organizacijami v Sloveniji in najbolj množična športna organizacija.• V Planinsko zvezo Slovenije je včlanjenih 263 društev, ki imajo skupaj 57.031 članov različnih starostnih skupin (glede na število prebivalcev Republike Slovenije to pomeni 2,8% vsega prebivalstva).• včlanjenih 17.837 mladih planincev, od predšolskih otrok do starosti 26 let.• Članstvo v planinski organizaciji nudi posamezniku možnost sodelovanja v številnih planinskih aktivnostih, popuste pri prenočevanju v planinskih kočah v Sloveniji in Evropi, več različnih vrst zavarovanj, ugodnosti pri nakupu planinske opreme …• Planinska društva upravljajo s 174 planinskimi kočami, zavetišči in bivaki z okoli 6.000 ležišči.• Planinska organizacija skrbi za 1.664 planinskih poti v skupni dolžini preko 9.000 km, od tega je 69 poti obhodnic.• Leta 2007 je Državni zbor RS sprejel Zakon o planinskih poteh.• Planinska zveza Slovenije je nosilka in izvajalka kar 23 programov strokovnega usposabljanja, po katerih usposablja mentorje planinskih skupin, vaditelje orientacije, varuhe gorske narave, vodnike PZS za vodenje v kopnih in snežnih razmerah, turno-kolesarske vodnike, alpiniste, markaciste, trenerje športnega plezanja in inštruktorje vseh vrst.• Pod okrilje Planinske zveze Slovenije spada tudi svetovno prepoznavna alpinistična dejavnost ter tekmovalni športi kot so športno plezanje, ledno plezanje, tekmovalno turno smučanje in planinska orientacija.• Športni plezalci in plezalke so med najboljšimi na svetu in delujejo znotraj 36 klubov za športno plezanje, ki so člani PZS oz. športno-plezalnih odsekov PD. Urijo se na okoli 100 plezalnih stenah po vsej Sloveniji, zanje pa skrbijo trenerji in inštruktorji športnega plezanja.• Planinski vestnikje kulturno, strokovno in poljudno-znanstveno glasilo PZS in je najstarejša slovenska revija, ki še vedno izhaja (prvič je izšla že leta 1895).• Planinska založba je izdala 19 planinskih vodnikov, 8 plezalnih vodnikov, 10 učbenikov in priročnikov, 9 izdaj leposlovne literature, 20 planinskih kart ter večje število ostalih edicij.• V Mojstrani je bil 7. avgusta 2010 odprt Slovenski planinski muzej, kjer se hrani večina zgodovinskega in arhivskega gradiva s področja planinstva. PZS aktivno podpira delovanje muzeja.• PZS ima status društva, ki deluje v javnem interesu na področju: o športa, o ohranjanja narave (2007), o humanitarne dejavnosti (2008), o varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami (2010).• PZS je članica: o Olimpijskega komiteja Slovenije – Združenja športnih zvez (OKS) o Združenja društvenih organizacij Slovenije (ZDOS) o Mednarodne zveza alpinističnih in planinskih združenj (UIAA) o Združenja planinskih zvez Alpskega loka (CAA) o Evropske popotniške zveze (ERA) o Mednarodne turnosmučarske organizacije (ISMF) o Mednarodne zveze za športno plezanje (IFSC) o Združenja Via Alpina o Mednarodnega združenja gorskih reševalcev (IKAR) o Mednarodnega združenja za reciprociteto• PZS ima podpisan dogovor o sodelovanju s/z: o Gorsko reševalno zvezo Slovenije o Slovenskim gorniškim klubom Skala
KRONIKA NAJPOMEMBNEJŠIH PLANINSKIH DOGODKOV V LETU 2010DRŽAVNO TEKMOVANJE MLADINA IN GORE (16. januar v Trzinu)Na državno tekmovanje se je uvrstilo 27 ekip iz vse Slovenije. Le-te so morale pokazati veliko znanja na regijskih tekmovanjih, ki so bila 7. no-vembra 2009. Največ znanja je v dramatičnem finalu pokazala ekipa Slivniški svizci iz OŠ Slivnica pri Celju, ki so slavili zmago pred trzinskimi Norimi kravami in Idrijskimi žlikrofi.
AKCIJA »OČISTIMO SLOVENIJO V ENEM DNEVU« (17. april na področju celotne Slovenije)V počastitev Mednarodnega dneve Zemlje se je Planinska zveza Slovenije na pobudo Komisije za varstvo gorske narave odločila, da pristopi k ak-ciji »Očistimo Slovenijo v enem dnevu«. Povezala se je z društvom Ekologi brez meja, ki so bili pobudniki in glavni organizatorji akcije. Planinci smo akcijo izpeljali preko planinskih društev, ki so se v akcijo vključila na njihovem lokalnem nivoju. Skupno je v akciji sodelovalo okrog 250.000 ljudi.
IZREDNA SKUPŠČINA PLANINSKIH ZVEZ ALPSKEGA LOKA oz.CLUB ARC ALPIN - CAA (26. in 27. marec v Strunjanu)Zasedanje predsednikov planinskih zvez Alpskega loka - CAA. Ob zaključku skupščine je bilo sprejeto in predloženo ciljno gradivo, kako doseči aktivnejše sodelovanje CAA z organi Evropske unije.
REDNA SKUPŠČINA PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE (8. maj v Ljubljani)Na skupščini Planinske zveze Slovenije so delegati izvolili novo vodstvo za mandatno obdobje 2010 - 2014. Tokratne skupščine se je udeležilo veliko število delegatov iz 262 planinskih društev in klubov, tako da je bila udeležba skoraj 60%. Za predsedniško funkcijo je po več kot 22 letih ponovno kandidiralo več kandidatov. Kandidati so bili dosedanji predsednik mag. Franci Ekar in protikandidata Manja Rajh in Bojan Rotovnik.
PREDSTAVITEV
Delegati so že v prvem krogu izrekli zaupanje kandidatu Bojanu Rotovniku in njegovi ekipi. Skupščina je potekala mirno in v konstruktivnem delovnem vzdušju.
DAN EVERESTA (28. maj v Ljubljani)Prireditev oz. razstava fotografij, ki je potekala v Etnografskem muzeju v Ljubljani, je bila posvečena prvemu vzponu na Everest Edmunda Hillarija ter Tenjinga Norge Šerpe in prvemu vzponu slovenskih oz. tedanjih jugoslovanskih alpinistov na goro Everest.
DAN PLANINCEV NA PEČOVNIŠKI KOČI (5. junij na Pečovniški koči nad Celjem)V soboto, 5. junija, je potekal Dan planincev, ki ga je letos organiziralo Planinsko društvo Grmada Celje v sodelovanju s Planinsko zvezo Slovenije, Savinjskim meddruštvenim odborom in mestno občino Celje. Prireditve se je udeležilo preko 1.000 planincev iz vse Slovenije. Moto prireditve je bil »Varujmo gorsko naravo«. Po uradnem delu se je srečanje nadaljevalo ob plesu in glasbi. Svoj delež k množičnemu srečanju je prispevalo tudi lepo vreme in prijazni gostitelji.
OTVORITEV SLOVENSKEGA PLANINSKEGA MUZEJA (7. avgust v Mojstrani)V soboto, 7. avgusta 2010, so že v jutranjih urah v Mojstrano začeli prihajati planinci iz vseh strani Slovenije, da bi počastili 115‐letnico postavitve Aljaževega stolpa na vrhu Triglava in vstopili skozi vrata svojega muzeja, za katerega so si prizadevali dolga desetletja. Premišljeno izbrani govorniki so imeli kratke, a vsebinsko bogate govore. 1.500 prisotnim sta spregovorila župan Občine Kranjska Gora Jure Žerjav, vodja projekta Miro Eržen ter predsednik republike Danilo Türk. Prijazno planinsko vzdušje je zaokrožil kulturni program. Slovenski planinski muzej je gotovo pridobitev, ki se lahko kosa s tovrstnimi muzeji v Evropi in svetu. Namenjen je vsem generacijam in vsem starostnim skupinam, tudi invalidom, slepim in slabovidnim.
SLOVENSKA ALPINISTIČNA ODPRAVA GASHERBRUM 2010 (21. junij do 12. avgust, Himalaja)Odprava PZS v Pakistan na Gasherbrum I je bila namenjena mladim preizkušenim alpinistom brez izkušenj z visoko nadmorsko višino. Cilj odprave je bil splezati na Gasherbrum I v alpskem stilu. Čeprav v plezalnem smislu odprava ni bila uspešna, saj ni osvojila vrha, so alpinisti pridobili veliko izkušenj in znanja za plezanje na visokih nadmorskih višinah.
SESTANEK ODBORA PODPISNIKOV SPORAZUMA O RECIPROCITETI IN SKUPŠČINA CAA (10. in 11. september v Münchnu, Nemčija)Delegacija predstavnikov PZS se je sestanka odbora podpisnikov sporazuma o reciprociteti in skupščine CAA. Na sestanku odbora podpisnikov sporazuma o reciprocitetije potekala razprava o ugotovitvah glede števila ležišč v kočah podpisnic sporazuma in predstavljenaje bila želja planinskih zvez Srbije, BiH in Črne Gore glede podpisa bilateralnih sporazumov s PZS, ki bi njihovim članom omogočil koriščenje popustov v naših kočah. Podpisnike smo seznanili tudi z obstojem skupnosti planinskih zvez držav Balkana. Na skupščini CAA je bil sprejet memorandum CAA o podnebnih spremembah ter izvedene so bile volitve vodstva CAA. Za predsednika je bil ponovno izvoljen Josef Klenner iz Nemčije, za podpredsednika pa predstavnik PZS Danilo Škerbinek.
GENERALNA SKUPŠČINA UIAA (9. oktober v Bormiu, Italija)Skupščina je bila pomembna predvsem zaradi pobude o ustanovitvi evropske planinske zveze pod okriljem UIAA. Osrednji del je potekal od četrtka naprej, ko je bil organiziran seminar o planinski kulturi (muzeji, knjižnice in drugi dogodki, festivali itd.). Na Generalni skupščini UIAA je bilo preko 140 delegatov iz 52 članic UIAA, od tega 42 s polno glasovalno pravico. Na pobudo predsednika PZS so se v Bormiu sestali predstavniki planinskih zvez Balkana in Slovenije.
POT ALPSKE KONVENCIJE – POT OKOLI KOŠUTE (8. oktober, Košuta)Stalni sekretariat Alpske konvencije je skupajz zastopniki planinskih zvez iz Koroške in Slovenije ter občinami na tem območju ter z podporo ministrstev za okolje Avstrije in Slovenije pripravil projekt pohodniške poti okoli Košute, ki izpolnjuje cilje Alpske konvencije.
46. SREČANJE TREH DEŽEL (16. in 17. oktoberv Gmündu, Avstrija)Srečanja Treh dežel se je udeležila slovenska delegacija pod vodstvom Francija Ekarja in ki so jo sestavljali predstavniki PD iz meddruštvenih odborov planinskih društev Koroške, Posočja, Gorenjske in Slovenskega planinskega društva Celovec. Na srečanju se je skupno zbralo okoli 70 udeležencev. Letošnja glavna strokovna tematika je bila predstavitev avstrijskega projekta, raziskave in znanstvene študije o »hribovski vasi«.
15. SVETOVNI POKAL V ŠPORTNEM PLEZANJU (13. in 14. november, Kranj)Vsakoletna tekma v Kranju je klasična postaja tekem svetovnega pokala in se po tradiciji z njim lahko merita samo še oba največja mastra na svetu – Serre Chevalier in Arco. V ženski konkurenci je zmago slavila Južnokorejka Jain Kim, drugouvrščena pa je bila Slovenka Mina Markovič. V moški konkurenci se je zmage veselil Španec Ramon Julian Puigblanque, edini Slovenec v finalu je bil Klemen Bečan na osmem mestu. Finale tekme je bilo v neposrednem TV prenosu na RTV SLO.
PODELITEV PRIZNANJ PZS in IZREDNA SKUPŠČINA PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE (4. december v Celju)V glavni dvorani Narodnega doma Mestne občine Celje je potekala izredna skupščina Planinske zveze Slovenije. Zbralo se je 130 delegatov od 257, kolikor je planinskih društev. Poleg obravnavanja izhodišč zanov statut sta bili pomembni točki tudi vsebinski in finančni načrt delaza leto 2011, ki sta bili obravnavana na tej skupščini. Pred skupščino je v isti dvorani potekala tudi svečana podelitev najvišjih priznanj Planinske zveze Slovenije za leto 2010. Nagrajenci so bili prvič predstavljeni v posebni knjižici.
PODPIS DOGOVORA O SODELOVANJU MED PZS IN GRZS (4. december v Celju)Na izredni Skupščini PZS je bila predstavljena vsebina dogovora o sodelovanju med Planinsko zvezo Slovenije in Gorsko reševalno zvezo Slovenije. Kronološkemu pregledu sodelovanja je sledil še vsebinski del, saj naj bi sodelovanje med obema zvezama koristilo obiskovalcem gora v obliki skrbi za varnost, delovanju na preventivnemu področju, izmenjevanju izkušenj in prenašanju znanj na člane obeh zvez ter širšo planinsko in ostalo javnost. Predsednika obehzvez, Bojan Rotovnik v imenu PZS in Igor Potočnik v imenu GRZS, sta dogovor osodelovanju svečano podpisala.
4 Letopis 2010
KRON
IKA PLANIN
SKIH D
OG
OD
KOV
www.pzs.si 5
STATISTIKA LETA 2010Preglednica: Število društev glede na število članov
Preglednica: Število članov po kategorijah članstva
Preglednica: Starostna struktura A članov v letu 2010
STATISTIČNI LETO
PIS
6 Letopis 2010
Slika: Območja statističnih regij v Sloveniji s prikazom deleža prebivalstva, ki so člani planinske organizacije.
Preglednica: Število posameznih odsekov v planinskih društvih
Preglednica: Razvrstitev društev glede na statistične regije v Sloveniji
LEGENDA: nadpovprečno, povprečno in podpovprečno
statistična regija št. članov št. prebivalcev delež članov PD /prebivalcev regije
Gorenjska 8.857 202.903 4,37Goriška 3.727 119.080 3,13Jugovzhodna Slovenija
2.696 142.092 1,90
Koroška 3.172 72.812 4,36Notranjsko-kraška
894 52.217 1,71
Obalno-kraška 1.506 110.412 1,36Osrednjeslov-enska
13.886 529.646 2,62
Podravska 7.509 323.343 2,32Pomurska 1.159 119.548 0,97Savinjska 10.412 260.025 4,00
Spodnjeposavska 1.657 70.192 2,36Zasavska 1.194 44.706 2,67tujina 362
57.031 2.046.976 2,79
Gorenjska
Goriška
Obalno-kraška
Osrednjeslovenska
Notranjsko-kraška
Savinjska
Podravska
PomurskaKoroška
JugovzhodnaSlovenija
Spodnjeposavska
Zasavska
STATISTIČNI LETO
PIS
www.pzs.si 7
Preglednica: Število društev, ki izvajajo posamezne aktivnosti
Preglednica: Razni podatki:• število PD z lastno spletno stranjo, • število PD naročnikov na Planinski vestnik, • število društev upravičencev do donacije iz dohodnine ter • število društev zavezancev za DDV.
Preglednica: Število registriranih strokovnih kadrov
STATISTIČNI LETO
PIS
8 Letopis 2010
MLADINSKA KOMISIJAMladinska komisija je eden od
najmočnejših členov Planinske zveze Slovenije in skrbi za najmlajšo populacijo ljubiteljev planin. Svoje aktivnosti ima razporejene na veliko področjih: orientacija, izobraževanja za mlade in delo z mladimi, družabnosti in še bi lahko naštevali. Sodelu-jemo na različnih projektih znotraj in zunaj meja Slovenije. Smo stalni član YC UIAA, sodelujemo pa tudi s prostovoljnimi orga-nizacijami v Sloveniji. Mladinska komisija ima v skrbništvu tudi Planinsko učno središče Bavšica, s katerim skrbno upravlja.
Mladinska komisija je sestavljena iz up-ravnega odbora, odborov in strokovne službe. Upravni odbor sestavljajo vodje pokrajinskih odborov iz vseh 12 MDO-jev, predsedstvo (predsednik, dva podpredsednika) in voljeni člani (9). Delovanje mladinske komisije je razdeljeno na 6 odborov in programski svet PUS Bavšica, ki skrbi za čim bolj učinkovito delovanje.
Odbor za orientacijo pokriva področje orientacije, in sicer od področnih tekmovanj do končnega tekmovanja SPOT. V odboru skrbijo tudi za izobraževanje na področju orientacije, ki obsega: vaditelj orientacije, izobraževanje za traserje in organizatorje POT ter izpopolnjevanje za vaditelje orientacije.Založniški odbor skrbi za vsakodnevno osveževanje spletne strani, izdajo zloženk in promocijskega materialater organizira razne natečaje na področju planinstva.Odbor za mentorje pokriva izobraževanja in izpopolnjevanja za mentorje planinskih skupin, organizira področna in državno tek-movanje Mladina in gore.Obor za vzgojo in izobraževanje skrbi za posvet za vodje taborov, kjer vodje taborov dobijo veliko koristnih informacij za čim boljšo izvedbo tabora, organizira seminar družabnosti in neformalno izobraževanje Mladinski voditelj.Vodniški servis Izidor izvaja tedenske turne smuke na Komni in nagradni izlet za dobit-nike zlatega znaka.Odbor za mednarodno sodelovanje se zavzema za povezanost z ostalimi sorodnimi zvezami v tujini, udeležujejo se sej YC UIAA, v kateri je MK PZS stalni član, srečanja treh dežel in raznih mednarodnih srečanj.
Mladinska komisija enkrat letno organizira zbor mladinskih odsekov, ki je v letu 2010 po-tekal delno v planinskem muzeju v Mojstrani (okrogla miza), glavni del pa v kulturnem domu v Dovju. Na zboru MO je sodelovalo 40 mladinskih odsekov.Usposabljanja pod okriljem MK PZS so v večini namenjena mladim ali pa se nanašajo na delo z mladimi.Neformalno izobraževanje Mladinski voditelj je namenjeno mladim do 29. leta, večina udeležencev pa je starih od 15-18 let. Izobraževanje zajema znanje o pla-ninstvu, večji poudarek se daje družabnosti in samostojnemu gibanju v gorah. Z opravljenim
tečajem ima mladinski voditelj priznane pripravniške obveznosti za tečaj vodnika A kategorije za dobo 3 let. Posvet za vodje taborov poteka v začetku leta in poda vodjem taborov novosti na področju organizacije.
Usposabljanja:
Naziv usposabljanja Termin in lokacijaŠt. udeležencev
(udeležilo/zaključilo)
Vodstvo
Neformalno izobraževanje Mladin-
ski voditelj
24.-31.7.2010PUS Bavšica 22/22
Uroš Kuzman, vodnik B;Tehnični vodja:
Izabel Vadnal, vodnica B
Seminar orientacije2.-3.2010,
8.-10.10.2010Menina
13/12 Dušan Prašnikar, inštruktor orientacije
Seminar za traserje in vodje POT
20.-21.11.2010Koča na Kopitniku 9/9 Dušan Prašnikar, Jože
DajnkoUsposabljanje za
mentorje planinskih skupin
1.-7.8.2010PUS Bavšica 12/12 Janko Mihev, IPV
Izpopolnjevanje za mentorje planinskih
skupin
25.-26.9.2010PUS Bavšica29.-30.1.2010
okolica Ljutomera
29/29 Franc Gričar,Jože Ružič in Tadeja Češka
Seminar družabnosti v gorah
22-24. 4.2010PUS Bavšica 32/32 Domen Strle , mladinski
voditeljPosvet za vodje planin-
skih taborov27.2.2010
OŠ Ljubečna 25/25 Damjan Omerzu, vodnik A
DEJAVN
OST M
LADIH
www.pzs.si 9
Naziv aktivnosti Termin in lokacija Št. udeležencev Vodja
Tekmovanje Mladina in gore
Državno: 16.1.2010OŠ Trzin
Regijska: 6.11.2010OŠ Sveta Trojica, OŠ Deskle, OŠ Šenčur
Regijsko: 268Državno: 108 Brigita Čeh
Slovensko planinsko orientacijsko tek-movanje
22.-23.5.2010Koroška liga 294 Andrej Mlinar
Eksponent 6.11.2010Slivnica pri Celju 24 Metod Gradič
Matej Planko
Nagradni izlet za dobitnike zlatega znaka Škocjanske jame 32 Nina Rman
Zbor mladinskih odsekov Mojstrana, Dovje13.11.2010 97 Organizacijski
odborUdeležba na seji YC UIAA Maj, Pireneji 1 Zdenka Mihelič
Srečanje evropskih planinskih zvez 14.-22.8.2010Sloup (Češka) 2 Urška Kocbek
Delovna akcija in srečanje MV v PUS Bavšica
24.-26.6.2010PUS Bavšica 12 Anže Boh
Teden turne smuke Komna 14
Izvedene aktivnosti:
GOSPODARSKA KOMISIJA
Gospodarska komisija obravnava vprašanja na področjih gospodarjenja in upravljanja planinskih objektov ter drugega premoženja, gradnje, predelave, obnove in vzdrževanja planinskih zgradb, označevanja planinskih zgradb in informiranje upravljavcev planinskih
koč ter izobraževanje osebja, ki dela v planinskih kočah. GK pripravlja strokovna mnenja in predloge rešitev ter jih posreduje Upravnemu odboru in predsedstvu PZS. Člani GK razlagajo in pojasnjujejo posamezne predloge in rešitve na pristojnih organih PZS in pri državnih organih.
V letu 2010 je prišlo po skupščini PZS v mesecu maju do sprememb v sestavi Gospodarske komisije PZS. Komisija je dobila novega načelnika. Na to mesto je bil imenovan Aleš Glavnik, član PD Maribor Matica.
Gospodarska komisija ima 3 podkomisije:- podkomisijo za upravljanje planinskih koč, ki jo vodi Marko Prohinar,- podkomisijo za ekologijo planinskih koč, ki jo vodi Drago Dretnik in- podkomisijo za upravljanje premoženja, ki jo vodi Manja Rajh.
Podkomisija za ekologijo planinskih koč in podkomisija za upravljanje premoženja staimeli tudi korespondenčno sejo. Pred-stavniki GK so se večkrat tudi neformalno srečali, predvsem pa so komunicirali po elek-tronski pošti. Imeli so tudi nekaj sestankov s planinskimi društvi o specifičnih problemih.
Investicije v planinske koče in gospodarjenjeV letu 2010 je bil objavljen razpis Ministrstva za gospodarstvo, ki je bil napovedan že od leta 2008 dalje. Na razpis vreden 1,5 mio € je poslalo veljavne prijave 22 planinskih društev v skupni vrednosti 1.337.349,10 €. Neizkoriščenih je ostalo 162.650,90 €, kar kaže na neresnost ali pa na nesposobnostupravljavcev planinskih koč za pripravo potrebne dokumentacije, za katero so imeli skoraj 18 mesecev časa. Žal je le nekaj planinskih društev zaprosilo člane GK in strokovnega sodelavca za pomoč pri pripravi dokumentacije. Vsa prijavljena društva so bila na razpisu uspešna.
Malo boljša situacija je bila pri prijavah investicij PD na sofinanciranje iz sredstev Športne fundacije, kjer pa se krči nabor planinskih društev, ki se prijavljajo na razpis FSO.GK je pri tem sodelovala s tem, da so njeni člani svetovali planinskim društvom pri projektih. GK je pripravila tudi prioritetno lestvico za razdelitev sredstev FSO.
PLANIN
SKE POTI, KO
ČE IN VARSTVO
GO
RSKE NARAVE
10 Letopis 2010
GK je tudi v letu 2010 za planinska društva pripravila več navodil, ki so bila objavljena v Obvestilih PZS. Planinskim društvom so člani GK tudi sicer svetovali vedno, ko je bilo to potrebno oz. ko so bili zaprošeni za pomoč.
Premoženjska vprašanjaGK je v zadnjih 10 letih v skladu s sklepom skupščine PZS v Mariboru leta 1999 pripravila in uskladila pogodbe za več planinskih koč v katerih se vzpostavlja solastniško razmerje, in sicer tako, da se planinski objekt kot delež v naravi določa PD, zemljišča pa ostanejo v lasti PZS. V letu 2010 smo se uskladili s PD Idrija tudi glede lastništva nad kočo na Hlevišah, še vedno pa ni rešeno vprašanje upravljanja in denacionalizacije planin-skega doma v Tamarju. Odprt je tudi postopek zapuščine dr. Oblaka po oporoki iz leta 1926, ki se nanaša na gozdove v okolici Ljubljane.
Poseben problem pa predstavljajo objekti v lasti MORS, ki jih upravljajo nekatera planinska društva in so v lasti MORS. Tu je prišlo v letu 2010 v pogovorih na URSZR do premika, pri razrešitvi problema pa so zadeve zopet zastale.
KOMISIJA ZA PLANINSKE POTI
Komisija za planinske poti je strokovni organ PZS, ki zastopa, usmerja, usklajuje in pospešuje interese dejavnosti na področju planinskih poti. Naloge komisije so usmerjanje, usklajevanje in pospeševanje dejavnosti na področju planinskih poti, skrb, da je
vzdrževanje planinskih poti v skladu s splošnimi načeli varstva narave in stališči KVGN, skrb za usposabljanje markacistov ter ostalih strokovnih kadrov za odgovorno in varno izvajanje aktivnosti tervodenje katastra planinskih poti in seznama obhodnic.
Komisija za planinske poti usklajuje delo na področju planinskih poti med planins-kimi društvi, Planinsko zvezo Slovenije in državnimi organi. Zaradi lažje organizacije dela imakomisija tri stalne podkomisije:- podkomisijo za tehnična vprašanja,- podkomisijo za usposabljanje,- podkomisijo za dokumentacijo in kataster planinskih poti.
Delo na terenu in na ravni planinskih društev razrešujejo odbori za planinske poti v okviru MDO-jev. Glavni koordinator je vodja odbora, ki je tudi član razširjene komisije za planinske poti.Podkomisija za dokumentacijo in kataster planinskih poti je imela delavnico operaterjev za kataster, podkomisija za tehnična vprašanja pa dve seji glede priprave visokogorskih akcij.
Redni letni zbor markacistov, ki je bil tudi volilni, je bil 13. novembra 2010 v Ljubljani. Žal ni bil sklepčen. Na izrednem zboru markacistov, dne 4. decembra 2010 v Celju,pa je bilo prisotnih kar 119 delegatov od 195 z glasovalno pravico.
Visokogorske akcijeIzvedeno je bilo 13 akcij v visokogorju. Tra-jale so skupaj 55 dni. Na njih je delalo 87
markacistov (nekateri večkrat), ki so skupaj opravili 3.881 ur dela. V letošnjem letu je bilo narejenih veliko število lesenih varovanj (og-raje, stopnice, lestve) v skupni dolžini 1.761 tekočih metrov. Akcije v letu 2010 so,kot že vsa zadnja leta, potekale ob pomoči helikop-terjev SV, ki so na določene točke prepeljali material in opremo potrebno za izvedbo akcij v visokogorjuv 15 urah (ura je 3.156 EUR) poletov. Ostale večje društvene akcije, kjer je komisija sodelovala s strojno opremo indvema članoma tehnične podkomisije: Govce – Govško Brdo, PD Laško; pot čez Veliki Špiček, PD Loka pri Žusmu in obe poti na Ajdno, PD Radovljica.
Komisija usposablja za naziv markacist PZS in inštruktor markacist. Oba programa sta verificirana na Ministrstvu za šolstvo in šport. Vsakih pet let pa morajo markacisti opraviti licenčno usposabljanje.
Naziv usposabljanja Termin in lokacija Št. udelež. Vodja
Seminar za operaterje 20. marec na Samotorici 17 Bogdan Seliger
Tečaj za markaciste 15. in 16. maj, Planinski dom na Boču12. in 13. junij, Dom na Donački gori 30 Uroš Vidovič IM
Tečaj za markaciste 04. in 05. september, Erjavčeva koča 16. - 17. oktober, Erjavčeva koča 20 Jože Rovan IM
Licenčno usposabljanje 22. maj, Bistriški Vintgar 16 Tone Tomše IMLicenčno usposabljanje 03. julij, Koča na Grohotu 6 Maks Kotnik IMLicenčno usposabljanje 02. oktober, Križna gora pri Cerknici 13 Tone Tomše IMLicenčno usposabljanje 09. maj, Dom na Mrzlici 22 Tone Tomše IMZaključni tečaj za markaciste PZS 11. september, PUS Bavšica 19 Tone Tomše IMZaključni tečaj za markaciste PZS 25. september, Koča pri Jelenovem studencu 25 Uroš Vidovič IM
PLANIN
SKE POTI, KO
ČE IN VARSTVO
GO
RSKE NARAVE
www.pzs.si 11
Število Sponzor oz. plačnik Kovinski drogovi Nosilci
274 Krka Novo mesto 1191 274154 FŠO v okviru razpisa za table/50% društva 54 154112 FŠO v okviru razpisa za table na SPP/50% društva 32 11229 Alpska konvencija 12 29
Nove usmerjevalne table
Delo v odborih za planinske poti v MDOZaradi bolj usklajenega dela na terenu so v okviru MDO-jev ustanovljeni Odbori za planinske poti. Na vsakoletnih srečanjih se zbrani markacisti pomenijo o vseh problemih, ki se pojavljajo pri vzdrževanju planinskih poti in si izmenjajo izkušnje. Ta srečanja so obenem registracija markacis-tov, saj se jim na podlagi oddanih letnih poročil potrdijo njihove izkaznice za tekoče leto. V letu 2010 je bilo organizirano vseh 12 srečanj odborov za planinske poti.
Naziv projekta Namen Stanje
Krkine poti pospeševanja zdravega življenja in rekreacije v naravi odprto 11 potiPLANINSKA KARTA: Slovenska Istra, Brkini, Čičarija
druga verzija paketa planinskih poti v sodelovanju z planinsko založbo Karta je izdana
Pot Alpske konvencije – pot okoli Košute projekt vzpostavitve poti Alpske konvencije na področju Košute otvoritev 8.oktobra2010 v koči pod Košuto
Predstavitve na sejmih sejem Turizem in prosti čas,sejem Lov v Gornji Radgoni 21. - 24. januar 2010
študija o tematsko pohodnih poteh v Sloveniji Ureditev enotnega označevanja predstavljena 21.
januarja v Ljubljani
Praznovanje 150-letnice Alojza Knafelca predavanje »Dejavnost slovenskih markacistov« in odprtje razstave o Knafelčevi markaciji TNP - 01. september
KOMISIJA ZA VARSTVO GORSKE NARAVE
Komisija za varstvo gorske narave (KVGN) je strokovni koordinacijski
organ PZS, ki pokriva področje varovanja gorske narave. V času, ko skušamo k de-lovanju človeka v njegovem okolju pristopa-ti celovito, ugotavljamo, da so vplivi človeka na gorski svet ter njegove žive in nežive sestavine veliko kompleksnejši od zgolj varovanja zaščitenih živalskih in rastlinskih vrst.
Ob uveljavljanju programov ekološke sanacije planinskih koč, vzdrževanju planinskih poti ter organizaciji različnih oblik planinske deja-vnosti (planinski izleti, pohodi, turnesmuke, kolesarske ture, plezalni vzponi, tabori ...) potrebujemo v planinskih društvih in meddruštvenih odborih usposobljene strokovne delavce, ki bodo, tako ob prenovah ali gradnjah planinskih koč kot ob vzdrževanju, označevanju in nadelavi planinskih poti, vodenju izletov, načrtovanju usposabljanj in oblikovanju programa (dejavnosti) planinskega društva, znali ravnati in vzgajati v skladu z načeli varovanja gorske narave.
Zaradi lažje organizacije dela ima komisija dve stalni podkomisiji:- podkomisijo za usposabljanje,- podkomisijo za informiranjein koordinatorja dela odborov za varstvo gorske narave.
V soboto, 20. novembra 2010, je bil v Izobraževalnem centru za zaščito in reševanje na Igu redni letni Zbor delegatov KVGN. Zbora se je udeležilo 60 varuhov gorske narave in gorskih stražarjev. Izvoljeno je bilo tudi novo vodstvo komisije.
V letu 2010 je bilo izvedeno usposabljanje za Varuha gorske narave, ki je bilo razdeljeno na tri dele.
PLANIN
SKE POTI, KO
ČE IN VARSTVO
GO
RSKE NARAVE
12 Letopis 2010
Naziv usposabljanja Termin in lokacija Št. udelež. Vodja
Varuh gorske narave_1. del Dom pri Gospodični na Gorjancih, 10. in 11. 4. 2010 30 Rozalija SkobeVaruh gorske narave_2. del Lisca, 29. in 30. 5. 2010 30 Rozalija SkobeVaruh gorske narave_3. del Vrata, 19. in 20. 6. 2010 30 Rozalija Skobe
Naziv aktivnosti Termin in lokacija Št. udeležen. in vodja Namen
Očistimo Slovenijo v enem dnevu 17. 04. 2010 Slovenija Koordinator za PD je bila KVGN UO PZS
očistiti Slovenijo divjih odlagališč in smeti
Pomembnejši projekti
Izvedene aktivnostiBilo je leto, ko je naša država predsedovala organom Alpske konvencije, leto sprejema novega Zakona o TNP, mednarodno leto biotske pestrosti in bila je izvedena vseslovenska akcija Očistimo Slovenijo v enem dnevu. Prav zaradi predsedovanja naše države AK je bilo vse delo KVGN v tem obdobju še bolj posvečeno uresničevanju vseh protokolov AK, kar ste lahko razbrali iz programa dela komisije za 2010 na spletnih straneh KVGN, v Obvestilih PZS in drugih gradivih. V okviru tega smo sodelovali tudi z MOP. Uredili in opremili smo naravovarstveno učno pot - Pot Karla in Žige Zoisa,zanjo pripravili vodnik, kartončke in značke. Pot smo predali v oskrbo PDKranj in njegovi planinski skupini v Preddvoru.
V letu 2010 je bila vzpostavljena povezava in aktivno sodelovanje z 11 Odbori za varstvo gorske naravepri MDO –jih, preko njih pa tudi z odseki za varstvo narave v PD, kjer jih imajo. Torej vertikalna povezava z bazo, ki je prej ni bilo. V tem obdobju so na vzpodbudo KVGN vštevilnih PD ustanovili odseke za varstvo narave, s tem pa je skrb za varstvo narave postala pomembna tudi v PD. Prvič so bila podeljena priznanja s področja varovanja in ohranjanja gorske narave v PZS. PZS je pridobila status društva, ki dela vjavnem interesu na področju ohranjanja narave, kar se je zgodilo prvič vzgodovini PZS.
VODNIŠKA KOMISIJA
Vodniška komisija je imela dve redni seji in eno korespondenčno. Vodilo
za delo so nam bile sprejete naloge na Zboru vodnikov v letu 2009. Poleg tega smo obravnavali vse prispele pobude, poskušali najti rešitve za težave in vam ustrezno odgovoriti. Veliko pa je tudi tistih drobnih aktivnosti, ki se jih ne da opisati, vzamejo pa ti kar nekaj časa. Reševali smo jih z medsebojnimi telefonskimi pogovori ali elektronsko pošto.
PROSTO
VOLJN
O VO
DN
IŠTVO IN
TURN
O KO
LESARJENJE
Vodništvo se prepleta z mnogimi deja-vnostmi, tako znotraj PZS kot tudi navzven. Vse več institucij išče sodelovanje ali pa vsaj pomoč v obliki ustnih ali pismenih nasvetov, priporočil, itd. Dve pomembni nalogi, ki sta nas spremljali skozi preteklo obdobje našega delovanja, smo končno uspešno zaključili. S tem so podani temeljni pogoji za opravljanje vodništva kot dodatne dejavnosti.
Dogovor o opravljanju komercialnega vodništva v pohodništvu v Sloveniji med PZS in Pohodništvo&kolesarjenje GIZ je bil podpisan 5. maja 2010.
Usposabljanja VPZS so potekala po planu in so bila izvedena v skladu z načrtovanimi aktivnostmi. Vsa usposabljanja so bila sofi-nancirana iz sredstev Evropskega socialnega sklada.
www.pzs.si 13
Naziv usposabljanja Termin in lokacija Št. udeležencev (udeležilo / zaključilo) Vodstvo
Tečaj VPZS D 11. - 14. 2., Valvasorjev dom 24/24 vodja: Jože Varl, VPZSteh. vodja: Boris Madon, IPV
Tečaj VPZS D 25. - 28. 2., Loka 26/26 Vodja: Ivan Eder, IPVTeh. vodja: Franc Gričar, IPV
Deljeni tečaj VPZS A februar-junij različno po Sloveniji 32/32 vodja: Dragi Baloh, IPV
teh. vodja: Franc Gričar, IPVTečaj VPZS A
1. izmena 26. 6. - 7. 7., PUS Bavšica 26/26 vodja: Janko Mihev, IPVteh. vodja: Ivan Šturm
Tečaj VPZS A2. izmena 7. 7. – 18. 7., PUS Bavšica 33/33 vodja: Rudi Ambrož, IPV
teh. vodja: Jože Rožič, IPV
Tečaj VPZS B 20. - 23. 5., Češka koča 30/30 vodja: Dragi Baloh, IPVteh. vodja: Franc Gričar, IPV
Tečaj VPZS B 13. - 16. 5., Valvasorjev dom 25/25 vodja: Jože Varl, VPZSteh. vodja: Boris Madon, IPV
Tečaj VPZS C 10. - 12. 9., Logarska dolina 8/8 vodja: Tone Golnar,teh. vodja: Aleksander Kelnerič, IPV
Naziv usposabljanja Termin in lokacija Št. udeležencev (udeležilo / zaključilo) Vodstvo
Snežno izpopolnjevanje
20. - 21. 2.,Koča na Grohotu 28/28 vodja: Franc Kadiš, IPV
Snežno izpopolnjevanje
20. - 21. 2.,Valvasorjev dom 25/25 vodja: Jože Varl, VPZS
Snežno izpopolnjevanje
13. - 14. 3.,Koča na Gozdu 47/47 vodja: Primož Trop, IPV
Kopno izpopolnjevanje
7. - 8. 5.,Valvasorjev dom vodja: Jože Varl, VPZS
Kopno izpopolnjevanje
7. - 8. 5.,Koča na Boču 52/52 Vodja: Ivan Eder, IPV
Kopno izpopolnjevanje
8. - 9. 5.,Koča na Boču 35/35 Vodja: Pavel Jerebic, IPV
Kopno izpopolnjevanje
24. - 25. 9,PUS Bavšica 37/37 Vodja: Ivan Eder
Kopno izpopolnjevanje
2. - 3. 10,PUS Bavšica 40/40 Vodja: Franc Kadiš, IPV
KOMISIJA ZA TURNO KOLESARJENJEDejavnosti Komisije za turno kolesarjenje v letu 2010:- usposabljanje za turnokolesarske vodnike I in II (TKV I oz. II, 5 dni, 19 udeležencev, Valvasorjev dom pod Stolom),- turnokolesarski tabor (5 dni, 14 udeležencev, Planinsko učno središče v Bavšici),- organizacija spomladanske in jesenske kolesarske ture KTK,- organizacija Kramp turce, tradicionalne skupne delovne akcije turnih kolesarjev in markacistov na planinskih poteh,- priprava učnih gradiv in elektronskih predstavitev za izobraževalno dejavnost,- priprava turnokolesarske zgibanke za splošno promocijo (financer zavarovalnica Tilia) s poudarkom na priporočilih turnim kolesarjem o vožnji po poteh v naravnem okolju,- priprava elektronske predstavitve turnega kolesarstva (domača stran PZS, kolesarske spletne strani, turistični sejmi na katerih se predstavlja PZS, itd.),- urejanje domače podstrani KTK na domači strani PZS,- predstavitvena predavanja o turnem kolesarstvu (na MDO, v PD) in splošna predavanja s kolesarsko tematiko v prostorih PZS,- sodelovanje z drugimi organizacijami, ki spodbujajo razvoj turnega kolesarstva (KZS, KGK Volja, STO, GIZ za pohodništvo in kolesarstvo),- priprava pripomb na Uredbo o vožnji z vozili v naravnem okolju v sodelovanju s Kolesarsko zvezo Slovenije in KGK Volja in sodelovanje na razgovorih s predstavniki MOP o tej tematiki
KTK je 20.11.2010 organizirala srečanje TKV in načelnikov turnokolesarskih odsekov (26 udeležencev) kot uvod v prvi zbor turnih kolesarjev, ki je predviden v letu 2011. Namen srečanja je in bo tudi v bodoče izobraževanje, izmenjava mnenj in izkušenj in seveda druženje. Na letošnjem srečanju so bile štiri nosilne vsebine: turno kolesarstvo kot planinska dejavnost pri nas in v tujini,turno kolesarstvo v okviru PZS, smeri razvoja turnega kolesarstva v prihodnosti, zakonodajne omejitve turnega kolesarstva.
PROSTO
VOLJN
O VO
DN
IŠTVO IN
TURN
O KO
LESARJENJE
14 Letopis 2010
Usposabljanja
V letu 2010 je KTK tretjič organizirala uspos-abljanji za TKV I in II s skupno 19 udeleženci. Usposabljanji sta dobro uspeli po zaslugi tako prizadevnih predavateljev kot tudi izjemno zavzetim udeležencev. Razveseljuje struk-tura udeležencev, kjer so poleg pričakovanih udeležencev iz vrst aktivnih kadrov PZS (pohodniški vodniki, alpinisti) zastopani tudi udeleženci iz turističnega gospodarstva. Naša usposabljanja so žal plačljiva, medtem ko so sorodni tečaji Kolesarske zveze Slovenije, ki se financirajo iz sredstev ESS, brezplačni, kar nam seveda ni v prid.
Naziv usposabljanja Termin in lokacija Št. udeležencev (udeležilo / zaključilo) Vodstvo
TKV I in TKV II
12. 6. 2010Ljubljana in okolica
1. - 4. 7. 2010Valvasorjev dom pod Stolom
19/19 vodja: Igor Rozman, IPV
Naziv aktivnosti Termin in lokacija Št. udeležencev in vodja Namen
Spomladanska tura KTK 28. 3. 2010 Kokoš
14 udeležencevvodja: Mirjan Bernetič in Janja Majhenc Srečanje TK iz vse Slovenije
Kramp tura 23. 5. 2010 Planina Razor
14 udeležencevvodja: Igor Mlakar in Jože Rovan
Skupna delovna akcija markacistov in TK na planinski poti
TK tabor 11. 8. – 15. 8.PUS Bavšica
14 udeležencevvodja: Marjan Pučnik
Kolesarske ture, druženje in izobraževanje
Jesenska tura KTK 9. 10. 2010 18 udeležencevvodja: Jože Rovan in Janja Majhenc Srečanje TK iz vse Slovenije
Izvedene aktivnosti
KOMISIJA ZA ALPINIZEM
Komisija za alpinizem (KA) je strokovni koordinacijski organ PZS, ki pokriva
področje alpinistične dejavnosti. KA ses-tavljajo načelnik in člani komisije. Glavne naloge KA so izvajanje sklepov zbora načelnikov, usklajevanje in usmerjanje razvoja slovenskega alpinizma s poudarkom na vrhunskem alpinizmu, vodenje registra alpinističnih kolektivov in njihovih članov, pripravljanje in organiziranje različnih akcij z alpinistično vsebino, izvajanje različnih vrst alpinističnih usposabljanj ter podeljevanje nazivov strokovne usposo-bljenosti, predlaganje kandidatov za dosego statusa vrhunskega športnika s področja al-pinizma, podeljevanje alpinističnih priznanj ter opravljanje drugih nalog s področja alpinistične dejavnosti.
ALPINIZEM
IN O
DPRAVE V TU
JA GO
RSTVA
www.pzs.si 15
Naziv usposabljanja Termin in lokacija Št. udeležencev (udeležilo / zaključilo) Vodja usposabljanja
Izpiti za alpiniste
15. 5. Vršič – zimski del16. 5. Vipava – letni del
5. 6. Dovžanova soteska – letni del – popravni izpiti6. 6. Vršič – zimski del – popravni izpiti
20. 5. Velenje in Kranj – teorijaDo 30. 9. – izpitna tura
32 kandidatov / 25 jih zaključi Tomo Česen, AI
Izpiti za alpinistične inštruktorje
27. 3. – Mlačca – ledno plezanje(1. 4. – Tamar – izpit)
10.,11. 4. – Vršič – zimska in ledeniška tehnika (16., 17. 4. – Vršič – izpit)
9. 5. – Vipava – letna tehnika(31. 5. - 3. 6. – Dovžanova soteska – izpit)
32 kandidatov / 30 jih zaključi Aljaž Anderle, AI
Začetni alpinistični tečaj v zimskih
razmerah24. – 28. 3. - Zelenica 6 udeležencev Alen Marinovič, AI
Začetni poletni alpinistični tečaj v
kopni skali7. – 11. 7. – Kamniško sedlo 22 udeležencev Alen Marinovič, AI
Izvedene aktivnosti
Naziv aktivnosti Termin in lokacija Št. udeležencev in vodja Namen
Tabor Chamonix 12. – 20. 3. Chamonix 10 udeležencev, vodji: Peter Mežnar, Boris Lorenčič
Plezanje mladih perspektivnih alpinistov v gorah nad Chamonixem
Tabor Marmolada 2. – 7. 7. 12 alpinistov, vodji: Andrej in Tanja Grmovšek
Plezanje mladih perspektivnih alpinistov v velikih dolomitskih stenah
Mednarodno srečanje Cornwall 9. – 15. 5. 2 alpinista Spoznavanje angleškega načina plezanja
Zbor alpinistov 17. 4. Organizatorji AO Vipava Neformalno srečanje in druženje alpinistov
Zbor alpinistov vet-eranov 1. 10. 2010 - Vršič 30 udeležencev; France Zupan Srečanje alpinistov veteranov
KOMISIJA ZA ODPRAVE V TUJA GORSTVA
Komisija za odprave v tuja gorstva (KOTG) je strokovni koordinacijski organ PZS, ki pokriva področje specifične alpinistične dejavnosti in sicer odprav v tuja gorstva. Vsa njena dejavnost je usmerjena v organizacijo in pomoč reprezentančnim himalajskim odpravam
ter taborom za perspektivne alpiniste v tuja gorstva. V povezavi s tem skrbi tudi za spremljajočo se dejavnost v smislu promocije sloven-skega vrhunskega odpravarstva (himalajizma, andizma) v svetu, pridobivanja sponzorjev, sodelovanja s tujimi gorniškimi organizacijami, spremljajočimi kulturnimi dogodki povezanimi z gorami in alpinizmom in Slovensko šolo v Nepalu, s pomočjo katere pomaga pri usposa-bljanju Nepalcev za varno plezanje na visokih višinah in to uspešno že od leta 1979.
KOTG sestavljajo načelnik in člani, tesno pa sodeluje tudi s Komisijo za alpinizem in pomaga pri usmerjanju mladih, prihajajočih kadrov v smeri proti vrhunskemu alpinizmu.
Odprava Člani Cilji Realizacija
Gašerbrum1 (8068 m)
Miha Habjan, Ambrož Bajde, Dejan Mišković, Luka
Ajnik, Miha Zupin, Tadej Krišelj in Urban Novak
G I v alpskem stilu, G V, G VI in G II
Zaradi slabih razmer in vremena vrh ni bil dosežen. Preplezana stena in osvojen vrh 7109m visokega HiddenSuda, predvrha G I, ki ga je
naveza preplezala v alpskem stilu.
Hardeol (7151 m)
Urban Golob, Matija Jošt, Boris Lorenčič, Karel
Završnik
Glavni cilj odprave je bil vzpon na Hardeol
(7151 m) preko njegov-ega južnega ostenja.
Zaradi objektivnih nevarnosti in slabega vremena glavni cilj ni bil realiziran. Območje so dodobra raziskali in fotografirali in ob vrnitvi
podali pomembne informacije za nadaljnje odprave. Opravili so prvi vzpon na Nital Thaur (6236 m) v alpskem slogu.
Gaurišankar (7134 m)
Matej Kladnik, Aljaž Trat-nik, Blaž Navršnik JZ stena Odprava zaradi slabih razmer in vremena ni dosegla cilja.
Opomba: V letu 2010 so bile v Himalaji na splošno slabe razmere, posledica česar so bile številne neuspešne odprave, ne samo Slovencev ampak tudi tujcev.
ALPINIZEM
IN O
DPRAVE V TU
JA GO
RSTVA
16 Letopis 2010
V letu 2010 je KOTG začela z intenzivnimi pripravami za osrednjo člansko odpravo v letu 2011, in sicer Makalu 2011, vodja Marko Prezelj in člani: Rok Blagus, Boris Lorenčič, Luka Lindič in Američan Steve House, ki v tem trenutku predstavljajo vrhunec svetovne-ga alpinizma. Cilji odprave so J stena, Z stena, Z (francoski) steber, običajni pristop na vrh – vse v alpskem slogu.
Kot vsako leto so se slovenski inštruktorji udeležili in pomagali pri izvedbi tečaja za Nepalce in sicer: Bojan Pollak, Klemen Volo-ntar in zdravnik Žare Guzej. Tečaj je potekal v Katmanduju in Lang Tangu. Udeležilo se ga je 80 tečajnikov, med katerimi jih je bilo pet iz drugih držav. Tečaj je potekal v dveh delih.
KOMISIJA ZA ŠPORTNO PLEZANJE
Komisija za športno plezanje je stalna komisija, ki v okviru PZS skrbi
za športno plezanje v Sloveniji. Med najpomembnejšimi nalogami so vodenje registra športno-plezalnih odsekov in članstva (tekmovalci, inštruktorji, trenerji, sodniki, postavljavci smeri idr.), usposa-bljanje strokovnega kadra, organizacija domačih in mednarodnih tekmovanj v športnem plezanju, skrb za državne reprezentance, kategorizacija športnikov, skrb za urejanje plezališč, skrb za varstvo narave, sodelovanje z drugimi državnimi in mednarodnimi organizacijami in zvezami.V letu 2010 je bilo registriranih 40 klubov/odsekov, ki so kakorkoli gojili športno plezanje. V letu 2010 je bili na področju športnega plezanja naslednje število kategoriziranih športnikov: 1 svetovnega, 17 mednarodnega, 11 perspektivnega, 10 državnega in 8 mladinskega razreda.
ČLANSKA REPREZENTANCA V ŠPORTNEM PLEZANJU 2010
Na prvem višku sezone je ekipa osvojila 3 medalje in sicer v kombinaciji. Mina Markovič je postala evropska prvakinja, Natalija Gros in Klemen Bečan pa sta odnesla srebrni kolajni. Tudi sicer je bila to sezono med dekleti Markovičeva najuspešnejša. Dve drugi mesti na tekmah svetovnega po-kala v težavnosti sta ji skupaj z ostalimi finali prinesli tudi končno drugo mesto. Maji Vidmar je kljub slabši sezoni uspela ena uvrstitev na stopničke svetovnega pokala, Natalija Gros pa je potrdila vsestranske kvalitete v obeh disciplinah in osvojila bronasto kolajno v skupnem seštevku kombinacije. Kot vsako leto je bil izredno razburljiv tudi zaključek sezone v domačem Kranju. Slovenska ekipa je imela največ finalistov doslej in Mina Markovič je poskrbela, da je ponovno nekdo od naših tekmovalcev stal na zmagovalnih stopničkah. Sicer smo imeli na tekmah svetovnega pokala, evropskem prvenstvu in treh največjih mastrih ter skupnih seštevkih kar 46 uvrstitev med deseterico.
Preglednica: Najvišje uvrstitve športnih plezalcev v letu 2010
1. mesto Mina Markovič Imst (AUT) 2010 Evropsko prvenstvo kombinacija2. mesto Klemen Bečan
Natalija GrosMina MarkovičMina MarkovičMina Markovič
Imst (AUT) 2010Imst (AUT) 2010Huaji (CHN) 2010Kranj (SLO) 2010Skupna uvrstitev 2010
Evropsko prvenstvoEvropsko prvenstvoSvetovni pokalSvetovni pokalSvetovni pokal
kombinacijakombinacija
3. mesto Maja VidmarNatalija GrosNatalija Gros
Chamonix (FRA)Huaji (CHN) 2010Skupna uvrstitev 2010
Svetovni pokalSvetovni pokalSvetovni pokal
kombinacija
TEKMO
VANJA IN
GO
RSKI ŠPORTI
www.pzs.si 17
MLADINSKA REPREZENTANCA V ŠPORTNEM PLEZANJU 2010Tekmovalna sezona 2010 je potrdila, da mladinska reprezentanca postaja čedalje močnejša kot ekipa. Še nikoli doslej namreč nismo imeli toliko dobrih končnih uvrstitev kot prav tokrat. Največji dosežek je prav gotovo naslov svetovnega mladinskega prvaka, ki ga je osvojil Jure Raztresen pri kadetih. Poleg njega je bilo v finalu še sedem tekmovalcev. Prav tako je Jure Raztresen v Evropski mladinski seriji, ki šteje za Evropsko prvenstvo, osvojil bronasto kolajno. Med deseterico najboljših smo imeli še 9 tekmovalcev, kar je velik moštveni uspeh.
TEKMOVALNO TURNO SMUČANJE
Tekmovalno turno smučanje je športna zvrst, ki združuje elemente planin-
stva, turnega smučanja, teka na smučeh in alpskega smučanja. Tekmovanja se odvi-jajo v gorah in zahtevajo od tekmovalcev številna znanja, izkušnje in odlično telesno pripravljenost. Tekmovalci premagujejo več kilometrsko tekmovalno progo, ki vključuje vzpone in spuste v različnih tehnikah napre-dovanja. Tekmovanja se odvijajo v različnih kategorijah, posamič ali skupinsko. V zad-njem obdobju se pojavljajo nove kategorije (vzpon, štafete), ki približujejo to tekmov-alno zvrst medijem in tudi neposredno občinstvu.
Svetovnega prvenstva v Andori se je udeležilo 7 tekmovalcev in spremljevalec. Tekmovalci so dosegli štiri uvrstitve med najboljših dvaj-set, prvič so se v tekmovanju parov uvrstili v prvo deseterico (Nejc Kuhar in Anže Šenk). Na ostalih tekmah v tujini je zelo dobro nastopal predvsem Nejc Kuhar in osvojil prvo mesto na tekmi MountinAttack (Tour), drugo
Naziv aktivnosti Termin in lokacija Št. tekmovalcevVzpon (Vertical race) na Triangel 9. januar 2010,Zelenica 29Memorial Luke Karničarja in Rada Markiča 30. januar 2010, Jezersko 38Tekma na Korošico 6. februar 2010,Zelenica 29Pokljuški gams 13. februar 2010,Pokljuka 43Turnosmučarsko tekmovanje Vogel 19. februar 2010,Bohinj 21Okrešelj, Memorial Veninšek-Lihteneker 14. marec 2010,Golte 27Kalški greben 2010 21. marec 2010, Krvavec 22
Preglednica: Izvedena domača tekmovanja za slovenski pokal v tekmovalnem turnem smučanju
mesto na tekmi DachsteinExtreme (Avstrija) ter 13. mesto na tekmi za svetovni pokal (Pila).
V letu 2010 so organizatorji pripravili tekmovanja na Zelenici (TSK Olimpik), na Jezerskem (PD in DGRS Jezersko), Ljubelju (GRS Tržič), na Pokljuki (AO Radovljica), na Voglu (ŠD Stara Fužina), na Golteh (GRS Celje) in na Krvavcu (GRS Kranj). Skupno število različnih udeleženih tekmovalcev, ki so zbirali točke v Pokalu je bilo 66, skupno število posamičnih nastopov v sezoni 2009/10 pa 209. Za pokal so štele vse tekme – tako tekma v vzponu, tekme posamič, kakor tudi tekme dvojic. Tekmovalci so zbirali točke po sistemu ISMC, kjer je število točk vezano na uvrstitev. Za skupno uvrstitev so štele štiri najboljše uvrstitve posameznika oz. uvrstitve z največjim številom točk.
TEKMOVALNO LEDNO PLEZANJE
Svetovni pokal v tekmovalnem lednem plezanju poteka pod okriljem Mednar-
odne zveze planinskih in plezalnih orga-nizacij UIAA. Tekmovalci in tekmovalke se na tekmovanjih pomerijo v težavnosti in hitrostnem plezanju.
Rezultati sezone 2009/2010Jernej Vukotič - 20. mesto skupno težavnost (Daone 15., SaasFee 10. mesto)- 12. mesto skupno hitrost (Daone 9., SaasFee
5. mesto)Matevž Vukotič - 18. mesto skupno hitrost (Daone 16., Saas Fee 4. mesto!)
- 43. mesto skupno težavnost (Daone 24., SaasFee 29. mesto)
Ostalih dveh tekem (Kirov v Rusiji in Busteni v Romuniji) se zaradi previsokih stroškov slovenski tekmovalci niso udeležili.
TEKMO
VANJA IN
GO
RSKI ŠPORTI
18 Letopis 2010
KOMISIJA ZA USPOSABLJANJE IN PREVENTIVO
Komisija za usposabljanje in preventivo Planinske zveze Slovenije je najvišje
strokovno telo Planinske zveze Slovenije, v sestavi upravnega odbora Planinske zveze Slovenije, ki skrbi za razvojne, svetovalne in strokovne naloge na področju usposabljanja strokovnih delavcev v športu na področju planinstva in preventive ter varnosti v gorah. Ustanovljena je zlasti za razvoj enotne doktrine Planinske zveze Slovenije, za uresničevanje skupnih organizacijskih in vsebinskih načel usposabljanja strokovnih delavcev v športu na področju planinstva, za koordinacijo preventivnih programov varnosti v gorah in akcij, ki opozarjajo na najpomembnejše dejavnike tveganja v gorah, in za spremljanje strokovnih zadev na področju športa v Republiki Sloveniji, ki zadevajo planinstvo. Je nosilka vseh programov usposabljanja znotraj Planinske zveze Slovenije.
Komisija se je od imenovanja na 1. seji upravnega odbora PZS v novi sestavi v letu 2010 sestala enkrat. Komisija je bila sestav-ljena iz načelnika in štirih članov. Komisija je pregledala odprte naloge iz predhodne sestave in si začrtala okvirne naloge do konca leta 2010.
UO smo predlagali predstavnika katedre za gorništvo, športno plezanje in aktivnosti v naravi pri Fakulteti za šport Univerze v Ljubljani in predstavnika CAA. Sprejet je bil poslovnik KUP. Opravil se je ogled predloga učnega poligona Gonžarjeva peč na osnovi katerega se je začel peljati postopek za nad-elavo nove učne poti.
Zaradi razprodaje učbenika Planinska šola je KUP začela s postopkom za pripravo nove, posodobljene izdaje, kar je še vedno v teku oz. že v zaključni fazi.
KUP je imela v 2010 eno redno sejo, ki je pregledala odprte naloge iz preteklosti in si začrtala okvirne naloge do konca leta 2010.
ODBOR GORE IN VARNOST
Upravni odbor PZS je na 2. seji (28.10.2010) potrdil dogovor o sode-
lovanju z Gorsko reševalno zvezo Slovenije in sprejel sklep o imenovanju članov PZS v skupni odbor Gore in varnost. Na podlagi 3. člena Dogovora o sodelovanju med PZS in GRZS so bili imenovani Borut Peršolja, Drago Horjak in Tomo Česen.
V soboto, 4. decembra 2010, sta v Celju na izredni skupščini Planinske zveza Slovenije predsednika obeh zvez, Bojan Rotovnik in Igor Potočnik,podpisala dogovor o sode-lovanju z Gorsko reševalno zvezo Slovenije.
1. Humarjev memorial
27. februar 2010 v Mlačci pri Mojstrani potekalo edino tekmovanje za slovenski pokal v lednem plezanju v sezoni 2009/10.Tekme se je udeležilo 13 tekmovalcev, ki so se pomerili v hitrostni preizkušnji. V spomin na prijatelja Tomaža Humarja so se pomer-ili v štirih tekih v dveh različnih smereh. Najhitrejši je bil Jernej Vukotič pred bratom Matevžem in Andrejčkom Pečjakom. V kat-egoriji “rekreativcev” je največ hitrosti prikazal Gregor Berce pred Sašom ter Tjašo Kosič, ki je edina zastopala ženske barve.
PREVENTIVN
A DEJAVN
OST
www.pzs.si 19
V dogovoru so navedena naslednja področja sodelovanja:- razvoj doktrine planinstva, prostovoljnega vodništva, alpinizma in gorskega reševanja ter planinskega usposabljanja,- zagotavljanje kakovosti lastnega programa delovanja,- koordinacija preventivnih programov varnosti v gorah in- izmenjava podatkov, analiz in ugotovitev ter skrb za dostopnost in uporabo arhivskega gradiva.
Podpisnici sta se dogovorili, da bosta vzpodbujali:- planinsko usposobljenost obiskovalcev gora,- izmenjavo svojih strokovnih delavcev z njihovo udeležbo na različnih oblikah in programih usposabljanj,- pretok znanja in izkušenj strokovnih delavcev ter izmenjavo strokovnih gradiv, ki jih bodo pripravljali sami ali pridobili od sorodnih organizacij doma in v tujini in- predstavitev primerov dobre prakse v obeh organizacijah in javnosti.
Ob vedno večjem številu obiskovalcev gora in naraščajočem številu gorskih nesreč bosta PZS in GRZS skrbeli za koordinacijo preventivnih pro-gramov varnosti v gorah in akcij, ki opozarjajo na najpomembnejše dejavnike tveganja v gorah. Gre zlasti za:- neustrezno pripravo na odhod v gore (izbira cilja, opreme in sotovarišev),- neizkušenost in nepoznavanje značilnosti gorskega sveta,- neobvladovanje prvin gibanja (hoja, plezanje, turno smučanje in sestavljenih oblik gibanja),- neuporabo zaščitne osebne opreme,- napačne odločitve med izvajanjem dejavnosti v gorah,- bolezni in bolezenska stanja, ki jih obiskovalci prinesemo v gore in- snežne plazove.
Podpisnici dogovora bosta zato pristopili k oblikovanju Nacionalnega programa varnosti v gorah in ga posredovali v obravnavo državnim or-ganom. Posebno skrb bosta namenili odnosu do smrti v gorah, zlasti glede osveščanja, da gibanje v gorah v določenih primerih pomeni tvegano dejanje, zato se morajo obiskovalci gora zavedati morebitnih tragičnih posledic in jih tudi sprejeti.
SLOVENSKI PLANINSKI MUZEJ
V okviru postavitve stalne razstave Slovenskega planinskega muzeja
so pri oblikovanju posameznih poglavij sodelovali tudi člani PZS, ki so s svojimi prispevki ta poglavja vsebinsko, tematsko in tudi kronološko obogatili. Vse delo so opravili prostovoljno in z veliko predanost-jo temu skupnemu projektu vseh sloven-skih planincev. V okviru založbe pri PZS je s sofinanciranjem Ministrstva za okolje in prostor izšel tudi zbornik Slovenskega planinskega muzeja, ki je bil predstavljen javnosti ob otvoritvi muzeja 7.avgusta 2010.
V obdobju po otvoritvi do konca leta 2010 se je v muzeju zvrstilo kar nekaj prireditev, ki so bile obarvane s planinsko tematiko. Tako smo v sodelovanju s PD Javornik-Koroška Bela pripravili razstavo ob 100-letnici Prešernove koče na Stolu, zvrstile so se prireditve v ok-viru predsedovanja Slovenije Alpski konvencije v sodelovanju s Triglavskim narodnim parkom, v muzeju pa so bila tudi srečanja mladinske in vodniške komisije PZS, srečanje članov GRZS in druga. Med najodmevnejšimi pa je bilo tudi srečanje z reševalci Air Zermatt, torej ljudmi, ki so priskočili na pomoč pri zadnjem poskusu reševanja našega Tomaža Humarja. V sodelovanju z RTV Slovenija in Vikijem Grošljem pa smo tudi pripravili predpremiero filma Skriti vrh in knjige Gola gora.
V okviru Pogodbe o sofinanciranju delovanja Slovenskega planinskega muzeja je Planinska zveza Slovenije podpisala aneks za leto 2010, s kat-erim je za delovanje muzeja prispevala 30.000€. Skupaj z ostalimi partnerji v projektu je tudi PZS aktivni član Poslovnega odbora Slovenskega planinskega muzeja, v katerem partnerji dogovarjajo vsebinsko in finančno poslovanje muzeja Za predsednika tega organa je bil soglasno izvoljen predsednik Planinske zveze Slovenije.
Slovenski planinski muzej je v času od otvoritve do konca leta obiskalo skoraj 15.000 obiskovalcev, med katerimi je bilo tudi veliko mladih.
V okviru Ustanove Avgusta Delavca, katere soustanovitelj je tudi PZS, je tekla akcija zbiranja sredstev za izgradnjo muzeja. Žal tukaj vsa planinska društva še niso izpolnila svojih obveznosti, tako da ima Ustanova še precejšne obveznosti do nosilca investicije - občine Kranjska Gora.
PLANIN
SKA KULTU
RA
PLANINSKI VESTNIK
Ciljna publika revije ostajajo vsi, ki želijo občasno preživeti del prostega
časa v naravi in obenem prebirati zanimivo revijo. PV je danes revija, ki je namenjena vsem ljubiteljem gorskega sveta in narave, obenem pa je tudi tekoči informator bogate dejavnosti Planinske zveze Slovenije – posredno želimo seveda s pestro vsebino pripomoči k promociji planinstva in čim večjemu članstvu PZS.
Največja sprememba leta 2010 je bil povečan format (sklep o tem je potrdil UO PZS), kar smo v uredništvu načrtovali že dlje časa. 96 stranem prejšnjega formata je ekvivalentno 64 strani povečanega formata. Ker so nas v tiskarni opozorili, da bi bil obseg revije precej skromen (tanek), smo povečali število plani-ranih strani na 72 - kar pa se je, kot kažejo podatki, izkazalo za pravilno.
Večji format pomeni večjo možnost drugačnega, bolj raznovrstnega oblikovanja, obenem pa tudi novo rubriko v sredici - Z nami na pot, kjer s priročnimi opisi, ki jih je možno iztrgati, na izlete vabimo najširše množice. Več vsebin lani je bilo tudi stro-kovnih (alpinistična tehnika, trening, vreme, naravovarstvo …), s katerimi želimo bralcem posredovati čim več znanj in s tem posledično povečati varnost v gorah. Prvič lani smo tudi objavili prispevek o testih opreme (turne smuči).
V letu 2010 je uredništvo naredilo dva kvalitativna preskoka: načrtovana vsebina in dvig kvalitete objav. PV danes ni več odvisen od prispevkov, ki jih pošiljajo avtorji, pač pa vsebino določamo in načrtujemo vnaprej. Po naročilu je napisanih več kot polovica objavljenih člankov (na primer rubrike: tema meseca, Z nami na pot, intervju idr.). V PV
je manj »prostih spisov« kot jih je bilo nekoč, pač pa vse več novinarsko raznovrstnih (reportaže, intervjuji, kratke zgodbe idr.), kvalitetnih, strokovnih, aktualnih, vzgojnih, zgodovinskih in literarno dovršenih prisp-evkov. Še vedno pa seveda želimo objavljati tudi doživetja naših bralcev, vendar izbiramo najkvalitetnejše napisana.
Ocenjujemo, da je bila revija v letu 2010 vsebinsko raznovrstna, saj smo objavljali najpomembnejše informacije in članke o dogajanjih v planinstvu, od organizacijskih, društvenih in gospodarskih do športnih, odpravarskih in drugih. V mnogih rubrikah smo objavljali vrsto predlogov za izlete in ture, opise alpinističnih vzponov, prispevke o varstvu naravne in kulturne dediščine v gorskem svetu, leposlovne članke, recenzije planinskih publikacij, nasvete o opremi, varni hoji in plezanju, predloge za obiske tujih gora, trekinge, turno smučanje itd. Fotografija je imela pomembno mesto, za kar imajo zasluge mnogi odlični sodelavci – fotografi. V letu 2010 smo zaradi nove sredice in omejenih sredstev v ločeni brošuri objavili le eno vodniško prilogo (Logarska dolina), ki se tudi samostojno prodaja. Decembra smo na spletni strani objavili letno kazalo.
V letu 2010 smo začeli uporabljati spletno uredniško aplikacijo, kjer je tudi baza datotek prispevkov. Zdaj lahko vsak urednik pregleduje in ureja seznam člankov prek in-terneta. Leta 2010 smo prejeli 728 prispevkov(člankov in vesti) 230 avtorjev. Objavili smo 620 in zavrnili 54 prispevkov, ostali še čakajo na objavo ali obdelavo. Tisk in oblikovanje opravlja tiskarna Schwarz, pogodba velja do konca leta 2011. V letu 2007 smo dokončali projekt kazala vseh stotih letnikov, v letu 2010 pa nadaljevali projekt digitalizacije vseh
ŠTEVILO NAROČNIKOV PLANINSKEGA VESTNIKA Leto število naročnikovdecember 2001 3990december 2002 4485december 2003 4284december 2004 4410december 2005 4400december 2006 4342december 2007 4409december 2008 4503december 2009 4653december 2010 4876
letnikov (od 2011 do 1949). Arhiv remitende je v knjižnici PZS. V letu 2010 smo v več medijih (Kult, Delo, Dnevnik …) obeležili 115-letnico izhajanja revije.
Strokovna služba je od leta 2006 zadolžena za področja naročnikov, trženja in promo-cije, uredništvo pa pri tem aktivno sodeluje. Sredi leta 2010 se je PV začel prodajati tudi na poštah, aktivirali smo tudi številko 080 za telefonsko naročilo. Leta 2010 je bilo naročnikom dobavljenih 56.947, v prosti prodaji pa smo prodali 5.246 izvodov Vest-nika (skupaj 62.193, index 106,31), kar je ob zniževanju naklade tiskanih medijev vsekakor uspeh. PV se financira s sredstvi naročnin, prihodkov od proste prodaje, oglasov in so-financiranja (Fundacija za šport, Ministrstvo za šolstvo in šport). Leta 2010 je tako kot že več let prej izpadlo sofinanciranje Ministrstva za kulturo (tudi JAK). Uredništvo vsak mesec pripravi obračun honorarjev, ki se večinoma izplačajo v mesecu po izidu. Vsi avtorji in uredniki prejmejo letne avtorske pogodbe.
PODELJENA PLANINSKA PRIZNANJA V LETU 2010Priznanja PZS:- Pismena pohvala: 120- Bronasti častni znak: 205- Srebrni častni znak: 100- Zlati častni znak: 35- Jubilejna listina: 3- Spominska plaketa: 25- Svečana listina: 10
Knafelčeva priznanja: 23
Priznanja VK:- Pisna zahvala: 6- Priznanje za 5-letno delo:127- Priznanje za 10-letno delo: 18- Priznanje za 18-letno delo: 18- priznanje Zaslužni vodnik: 52- priznanje Častni vodnik: 20
Priznanja MK:- Zahvala: 18- Zaslužni znak: 15- Srebrni znak: 4- Zlati znak: 1- priznanje Mladina in gore: 1
Priznanja KŠP:- najuspešnejši športni plezalec/-ka- vrhunski dosežkina tekmovanjih in za vzpone v naravnih plezališčih: 4- za rezultate na svetovnem mladinskem prvenstvu in evropski mladinski seriji, ter za vzpone v naravnih plezališčih: 9
Priznanja KA- najuspešnejši alpinist/-ka: 2- najperspektivnejši alpinist: 1- za posebne dosežke v alpinizmu: 8
Priznanja KVGN:- bronasto priznanje: 4- srebrno priznanje: 2- zlato priznanje: 1- diploma dr. Angele Piskernik: 1
20 Letopis 2010
PLANIN
SKA KULTU
RA
www.pzs.si 21
EDICIJE PLANINSKE ZALOŽBE na dan 31.12.2010Planinski vodniki:• 55 krat Karavanke• Čudovite Alpe• Dolomiti, sanjske gore• Kako na Triglav• Karavanke• Najvišji vrhovi v Alpah• Planinsko-izletniški vodnik Bohinj• Planinsko-izletniški vodnik Jezersko• Planinsko-izletniški vodnik Kamniška Bistrica• Planinsko-izletniški vodnik Preddvor• Planinsko-izletniški vodnik Tržič• Polhograjsko hribovje• Turni smuki• Varneje po feratah in Vodnik po Dolomitskih feratah• Vodnik Kamniško-Savinjske Alpe• Vodnik Po gorah severovzhodne Slovenije• Vodnik po planinskih kočah v Sloveniji (J. Dobnik, 2007)• Vodnik Posavsko hribovje• Vodnik Pot Karla in Žige Zoisa
Vodniki in dnevniki po veznih poteh • Dnevnik s slovenske planinske poti • Razširjena slovenska planinska pot
Plezalni vodniki:• Plezalni vodnik Bohinjske stene• Plezalni vodnik Jezersko• Plezalni vodnik Kamniška Bela – Repov kot• Plezalni vodnik Logarska dolina – vzhodni del• Plezalni vodnik Logarska dolina – zahodni del• Plezalni vodnik Robanov kot• Plezalni vodnik Vršič• Plezalni vodniki Koroške
Strokovna literatura:• Alpinistična šola – dodatek k drugi izdaji• Narava v gorskem svetu• Nevarnosti v gorah • Planinska orientacijska tekmovanja• Planinska šola – učbenik • Planinske obhodnice in pohodi • Planinski tabori – priročnik• Prehrana v gorah – učbenik• Priročnik za markaciste• Vodniški učbenik
Vodniki v tujih jezikih in večjezične izdaje• Berg um Kranjska Gora• Themountainsof Kranjska Gora• How to Climb Triglav
Leposlovna literatura:• Aljaž Savinjskih Alp• Antarktika• Bele sanje - kamnita resničnost • Gola gora -NangaParbat• Gruh• Iverí z Grintovcev• Iz mojega življenja v gorah - faksimile z dodatkom• Odprava na ČoOju• Planinski zbornik ob 110-letnici SPD/PZS
Planinski zemljevidi:• Bohinj – 1 : 25.000• Grintovci – 1 : 25.000• Jalovec in Mangart – 1 : 25.000• Krn – 1 : 25.000• Polhograjsko hribovje in Šmarna gora – 1 : 25.000• Stol in Begunjščica –1 : 25.000• Storžič – Košuta –1 : 25.000
• Dolenjska, Gorjanci, Kočevski Rog – 1 : 50.000• Julijske Alpe – vzhodni del – 1 : 50.000• Julijske Alpe – zahodni del – 1 : 50.000• Kamniško-Savinjske Alpe – 1 : 50.000• Karavanke – osrednji del – 1 : 50.000• Ljubljana in okolica - 1 : 50.000• Nanos – Trnovski gozd, Idrijsko in Cerkljansko hribovje 1 : 50.000• Pohorje –1 : 50.000• Posavsko hribovje – Boč – Bohor – 1 : 50.000• Posavsko hribovje – zahodni del – 1 : 50.000• Slovenska Istra, Čičarija, Brkini, Kras – 1 : 50.000• Snežnik – 1 : 50.000• Triglavski narodni park – 1 : 50.000
Razno:• CD Greva pod objem gora• Pesmarica Gorniška 1• Vpisna knjiga za planinske postojanke• Vpisna knjiga za vrhove• Planinski dnevnik • Slovenski alpinizem 1997• Slovenski alpinizem 1998• Slovenski alpinizem 1999• Slovenski alpinizem 2000• Slovenski alpinizem 2006 • Slovenski alpinizem 2007
MEDNARODNA DEJAVNOST PZSPlaninska zveza Slovenije je članica naslednjih mednarodnih organizacij:a) Mednarodne zvezealpinističnih in planinskih združenjUIAA,b) Združenjaplaninskih organizacij alpskega loka CAAoz. ClubArcAlpin,c) Evropske popotniške zveze ERA,d) Mednarodne turnosmučarske organizacije ISMF, e) Mednarodne zveze za športno plezanje IFSC, f) Združenja Via Alpina,g) Mednarodnega združenja gorskih reševalcev IKAR-CISA inh) Združenja za reciprociteto.
Od leve proti desni: Josef Klenner, predsednik CAA in predsednik Nemške planinske zveze (DAV, ki je s ca. 900.000 člani največja planinska zveza na svetu), predsednik Planinske zveze Makedonije in
Balkanskega planinskega združenja (BMU) Jovica Ugrinovski, predsednik UIAA Mike Mortimer, predsednik Turške planinske zveze (TDF) Alaattin Karaca in predsednik PZS Bojan Rotovnik.
PLANIN
SKA KULTU
RA
22 Letopis 2010
UIAA - MEDNARODNA ZVEZA ALPINISTIČNIH IN PLANINSKIH ZDRUŽENJ
Planinska zveza Slovenije je članica UIAA - Mednarodne zvezealpinističnih in planinskih združenj, ki ima sedež v Bernu, Švica. UIAA je tudi članica IOC, Mednarodnega olimpijskega komiteja.
UIAA je bila ustanovljena 27. avgusta 1932. Njena začetna oblika organiziranosti je bila kot pretežno evropska organizacija, zdaj pa so v njej zastopane vse celine z 82 organizacijami članicami iz 57 različnih držav. V UIAA je PZS po številu članov četrto največje združenje v svetovnem merilu, ki je včlanjeno v UIAA (za italijanskim CAI, francoskim FFCAM in švicarskim CAS-SAC).
UIAA kot globalna planinska skupnost skrbi za izmenjavo idej ter usmerja in sodeluje na naslednjih področjih:• lobiranje za priložnost vsakomur, da odgovorno dostopa do svetovno posebnega in čudovitega gorskega okolja,• dati mladim priložnost za premagovanje razlik in vzpostaviti prijateljstva preko meja in kultur za izgradnjo mirnega in boljšega sveta s pomočjo športa,• ohranjanje gorskih okoljih za dobro vseh, s podporo lokalnih skupnosti za doseganje trajnostnega razvoja in spoštovanja narave,• zagotavljanje zanesljivih varnostnih standardov za plezalno opremo in svetovanje o zdravstvenih vprašanjih, povezanih s planinstvom• organiziranje tekmovanj v lednem plezanju s končnim ciljem, da ledno plezanje postane zimski olimpijski šport. UIAA se bori proti dopingu.
UIAA pod svojim okriljem združuje tudi več strokovnih komisij: Komisija za prost dostop do gora, Medicinska komisija, Komisija za varstvo gorske narave, Gorniška komisija, Komisija za varnost, Mladinska komisija, Komisija za ledno plezanje in Protidopinška komisija.
Vse od leta 1964 lahko obiskovalci gora pri nakupu plezalne opreme poiščejo izdelke z varnostno oznako UIAA. Oznaka pomeni, da je bil proizvod preizkušen po najvišjih standardih. Od leta 2004 UIAA podeljuje tudi okoljsko oznako/priznanje tistim, ki pri organizaciji aktivnosti v gorah sledijo okoljskim smernicam UIAA.
GORNIŠKA KOMISIJA UIAA (UIAA Mountaineering Commission)
predstavnik PZS: Klemen Medja
Poslanstvo Gorniške komisije UIAA je promocija najboljših praks na področju planinstva, gorništva, alpinizma in vodništva, pri čemer daje pose-ben poudarek mednarodno pomembnim vprašanjem s področja etike, tehnike, usposabljanja in prava.
Cilji komisije so:- spremljanje vprašanj posebnega (mednarodnega) pomena na področju planinstva, gorništva, alpinizma in podajanje predlogov stališč, smernic…,- spremljanje stanja na področju etike in priprava predlogov najboljših praks,- pomoč članicam pri izboljšanju kakovosti usposabljanj,- razvoj in izvajanje UIAA modela standardov usposabljanj,- izvajanje seminarjev s področja modela usposabljanj,- pomoč pri izmenjavi znanj med članicami,- olajšanje dostopa do pripomočkov za usposabljanja,- razvoj in promocija uporabe UIAA lestvice težavnosti in UIAA simbolov v literaturi (vodnikih…),- razvoj in promocija izmenjave in skupne uporabe podatkov oziroma analiz o nesrečah,- proučevanje in priprava predlogov na področju pravnih vprašanj, ki vplivajo na planinstvo, gorništvo, alpinizem, vodništvo,- razvoj baze podatkov o pravnih vprašanjih.
Gorniška komisija UIAA se je v letu 2010 sestala dvakrat, aprila v Španiji (Montserrat) in novembra v Rusiji (Moskva). Obeh sestankov se je udeležil predstavnik PZS. Zelo intenzivna aktivnost komisije je potekala na področju standardov usposabljanj. Glede na velik interes so pooblaščeni eksperti izvedli več (5) obiskov v posameznih članicah UIAA. Trenutno uporablja standarde 14 članic UIAA (in 4 nečlanice), v procesu pridobivanja licence je še 8 članic. Klemen Medja kot aktivni član delovne skupine za standarde usposabljanj pri navedenih aktivnostih sodeluje tudi kot predstavnik PZS – v letu 2010 je kot zadolžen ekspert pričel s procesom akreditacije usposabljanj Planinske zveze Hrvaške. Aktivnosti Gorniške komisije UIAA so potekale tudi na vseh drugih področjih delovanja komisije.
KOMISIJA ZA LEDNO PLEZANJE UIAA (UIAA Ice Climbing Commission)
predstavnik PZS: Andrej Pečjak
Komisija za ledno plezanje UIAA je odgovorna za oblikovanje pravil in predpisov za tekmovanja v lednem plezanju. Prav tako zagotavlja kakovost tekmovanj glede na pogoje in standarde UIAA.
Komisija je odgovorna tudi za upravljanje in razvojne vidike lednega plezanja kot športa. Svetovni pokali v tekmovalnem lednem plezanju potekajo od leta 2004. Komisija je pri teh tekmovanjih sodelovala tudi pri pripravi preprostejših in bolj poštenih pravil z namenom spodbuditi množično udeležbo.
MED
NARO
DN
A DEJAVN
OST
www.pzs.si 23
Kot del razvojne dejavnosti komisija organizira tečaje za postavljavce smeri in sodnike na tekmovanjih za ledno plezanje. Ti tehnični tečaji seznanjajo udeležence tudi o najnovejših pravilih in inovacijah pri športu, ki vključuje tehnično znanje in izkušnje.
- Od leta 2010 je Andrej Pečjak predsednik tehnične podkomisije pri omenjeni komisiji in kot tak pomaga pri postavljanju novih tekmovališč, nadgrajuje pravila za tekmovalno ledno plezanje in vodi tečaje za sodnike in postavljavce smeri,- udeležuje se večine sestankov komisije, nekateri so takoj po tekmi, kjer Andrej skupaj z ženo Jasno običajno opravlja delo sodnika (oba imata namreč licenco mednarodnega sodnika). - Svetovni pokal v tekmovalnem lednem plezanju v 2010 je bil uspešno izveden.
Leta 2010 je Andrej Pečjak preko poznanstev, ki jih je dobil v Korejski planinski zvezi KAF na tekmi v Koreji, pomagal organizirati (skupaj s PD Domžale) obisk korejske mladinske ekipe, ki je obiskala Slovenijo v mesecu juliju. Ekipa je prišla tudi na PZS, kjer jim je Viki Grošelj predstavil zgodovino slovenskega himalajizma.
MLADINSKA KOMISIJA UIAA (UIAA Youth Commission)
predstavnica PZS: Zdenka Mihelič
YC UIAA spodbuja, podpira in predstavlja mednarodni razvoj planinstva, alpinizma in plezanja z otroki in mladimi, od začetnikov do vrhunske ravni, po vsem svetu s programi usposabljanja, dogodkov in projektov, kot je spodbujanje dejavnosti, z visoko socialno in izobraževalno vred-nostjo, spodbujanje zdravega načina življenja in spoštovanja okolja. Poudarja človeške in družbene vrednote.Komisija se sestaja enkrat do dvakrat letno.
YC UIAA pomaga in omogoča mladim udeležencem, zagotavlja podporo državam v razvoju na področju mladih in planinstva, kjer program dela z mladimi (in dela mladih) še ni razvit. Prav tako organizacije vzpodbuja tam, kjer je že postavljen, a še ni prav dobro razvit in nima strokovno us-posobljenih kadrov. YC UIAA zagotavlja strokovno usposobljen kader takim članicam UIAA, prav tako pa vzpodbuja gorniški program za mlade tudi v zvezah, ki niso še članice UIAA. YC UIAA za program pomoči drugim s kadrom in usposabljanjem ter za svoje delovanje pridobiva sred-stva od Mednarodnega olimpijskega komiteja MOK in ARISF. Spodbuja programe zvez in dela z njimi na mednarodnih in regionalnih razvojnih programih. Podpira sodelovanje mladih in zvez med seboj, skrbi za informiranost in medsebojno izmenjavo strokovnih gradiv, literature, objavo le-teh na spletni stran in v brošurah. Organizira konkretne projekte, kongrese in izobraževanja za mlade in zveze.
YC UIAA je v 2010 pripravila vodila, osvežila navodila za organizatorje mladinskih planinskih aktivnosti, sodelovala pri 10 mednarodnih mla-dinskih planinskih taborih Global Youth Summit in YC UIAA (Afrika, Slovenija, Gruzija, Italija, Ukrajina, Makedonija, Romunija, Kazahstan, 2x Rusija), na nekaterih od teh taborov zagotovila udeležbo strokovnih planinskih kadrov, izvedla usposabljanje in pripravila profesionalni video (plezanje, Ines Papert in Urs Odermatt), ter seminar, delavnico in festival o nadelavi smeri v Kazahstanu, seminar na Krimu (Ukrajina), pripravila program za mlade ‘Nepal 2011’ (iz programa vzpodbud in podajanj izkušenj, primerov dobrih praks v planinske zveze, kjer delo z mladimi še ni razvito), izdelala 4 profesionalne videe o lednem plezanju, naredila FB stran, blog o dogodku, seminarju na Krimu, pridobila finančne podpore ARISF in MOK.
Predstavnica MK PZS v YC UIAA je aktivno sodelovala pri izmenjavi strokovnih gradiv, informacij in znanj z drugimi planinskimi zvezami in mladinskimi komisijami, promovirala naše mednarodne aktivnosti v YC UIAA in tabore YC UIAA med našimi mladimi, sodelovala in pomagala pri izvajanju programa YC UIAA, sodelovala v razpravah in pobudah YC UIAA ters predsednico pri njenem delu in pripravi gradiv komisije, sodelovala je pri pripravi vodil in navodil za organizatorje mednarodnih planinskih taborov, bila koordinatorica za vse YC UIAA in GYS mednar-odne mladinske planinske tabore in aktivnosti, pri tem svetovala, pomagala zvezam pri pripravi programov, ter opravljala drugo tekoče delo.
CLUB ARC ALPIN – ZDRUŽENJE PLANINSKIH ORGANIZACIJ ALPSKEGA LOKA
predstavnik PZS v Predsedstvu CAA: Danilo Škerbinek, podpredsednik CAA
Osem vodilnih planinskih zvez v državah na področju Alp tesneje sodelujejo že od sredine devetdesetih let. Iz te neformalne povezave je leta 2004 nastalo formalno združenje Club Arc Alpin – Združenje planinskih organizacij alpskega loka. Osem članic CAA, med katerimi je tudi PZS, si najzgovorneje predstavimo s skupnimi statističnimi podatki: v 1.733 društvih združujejo 1.819.932 članov, upravljajo 1.811 koč in skrbijo za 128.240 km planinskih poti.
Leta 2004 so se članice CAA dogovorile ter v statut zapisale, da bo združenje uresničevalo skupne interese predvsem na področju planinstva, varstva narave in prostorskega urejanja Alp, kulture alpskih držav ter ciljev, zapisanih v Alpski konvenciji. Združenje zastopa tudi interese celot-nega alpskega prostora ob istočasnem zastopanju interesov njenih članic. Sodeluje z vsemi tistimi organizacijami, ki si prizadevajo za iste cilje.
CAA vodi pet člansko predsedstvo, izvoljeno na volilni skupščini, ki je sklicana vsake 4 leta. CAA ima strokovne komisije za planinstvo, usposa-bljanje in varnost, za varstvo gorske narave ter za koče ter pota. Na splošno velja, da komisije CAA izvajajo naloge, ki jih prejmejo od predsedstva oz. skupščine, v nekaterih primerih si jih zastavijo člani komisije tudi sami. V minulih letih so komisije CAA obravnavale številne zanimive in zahtevne teme, se poglabljale v problemska vprašanja in s sprejetimi gradivi razjasnile več zanimivih vprašanj. Odgovori in pripravljena gradiva so članicam CAA na voljo. Sodelovanje predstavnikov PZS v teh komisijah omogoča vsakemu tudi neposredni stik z odgovornimi predstavniki drugih članic CAA, nadalje prenos znanja ter vsestranskih izkušenj, dostop do programov usposabljanja, do učne in zanimive literature, propa-gandnega materiala in drugo.
MED
NARO
DN
A DEJAVN
OST
Konkretno je PZS za interno uporabo prejela učbenike in programe usposabljanja alpinistov, prostih plezalcev in turnih kolesarjev, smernice za izgradnjo varoval na planinskih poteh ter še veliko drugega. PZS je s sodelovanjem v CAA omogočeno pri njenih članicah spoznati pojavne ob-like športne rekreacije in nove športne trende v gorah ter usmerjanje tega, reševanje oz. urejanje vprašanj iz področja ekologije v gorskem svetu, organizacijsko prakso ter izkušnje itd.
24 Letopis 2010
KOMISIJA ZA KOČE IN POTI CAA
predstavnik PZS: Drago Dretnik
Komisija za koče in poti je ena izmed treh komisij CAA. Vsaka izmed 8 članic CAA v komisijo delegira enega predstavnika. Komisija se sestaja enkrat letno. Glavni namen komisije je izmenjava mnenj in stališč o skupnih problemih kot tudi poročanje o dobrih praksah in izkušnjah posa-mezne članice. Področja dela komisije so vsa dogajanja na kočah – odenergetsko varčne gradnje, oskrbe z različnimi vrstami energije, oskrbe s pitno vodo do ravnanja z odpadno vodo in drugimi odpadki. Prav tako se v komisiji soočajo z vsemi problemi, ki se tičejo planinskih poti do koč in med kočami; varnost, vzdrževanje, označevanje, lastništvo itd.
V letu 2010 je imela komisija eno sejo in sicer na prelazu Pordoijoch (PassoPordoi) v Dolomitih. Sestanka so se udeležili predstavniki vseh članic. Glavne teme so bile:- predstavitev projekta »Energetska učinkovitost pri gradnji planinskih koč«,- vzdrževanje planinskih poti na meji med državami članicami,- poročilo o zaključku štiriletnega projekta »Integralno ovrednotenje oskrbovalnih in odstranjevalnih sistemov na planinskih kočah – IEVEBS«, pri katerem je sodelovala tudi PZS,- razprava o problemih pri oskrbi koč s pitno vodo in ravnanju z odpadno vodo (pri tej točki smo podali tudi pisno poročilo o stanju na naših kočah).
MEDNARODNA KOMISIJA ZA REŠEVANJE V GORAH IKAR - CISA
predstavnik PZS: Danilo Škerbinek, član predsedstva IKAR-CISA
Obravnave na sestankih strokovnih komisij so zelo kvalitetne ter prinašajo številno novosti ali izboljšave. Glavni rezultati dela teh komisij so »strokovna priporočila«, do katerih ima na spletnem omrežju z geslom dostop vsaka članica. Nekaj zadnjih pomembnih novosti: tri in štiri antenske plazne žolne, plazne sonde z senzorjem, ABS, ki nudi zaščito vratu in ga je mogoče pro-gramirano prožiti, analiza napak pri vpletanju vozlov, opredelitve do dynema vrvi ...
Kot član predsedstva je v večji ali manjši delovni skupini opravil mnoge naloge ali aktivnosti, kot so priprava Smernic za organizacijsko strukturo reševalnih organizacij ter program usposabljanja članov reševalnih organizacij, izvedba ankete, ki je zajela vodstva vseh članic IKAR in posebej udeležence dveh zaporednih skupščin, ovrednotenje odgovorov in na osnovi tega vodenje razprave, ter dopolnitev dolgoročne vizije IKAR, pa tudi statuta IKAR, nadaljnja dopolnitev statuta z vsebino, s katero je dana možnost, da tudi manjše članice lahko lažje uveljavljajo svoje interese, izpopolnitev vsebinskega programa dela organov IKAR, priprava vodil za organiziranje skupščine in komisij IKAR, s čemer se zagotavlja kvalitet-na priprava in izvedba, priprava vprašalnika in vodenje pregleda nad reševalnim delom članic IKAR, priprava kriterijev za sprejem kandidatov v članstvo IKAR, pomoč GRZS pri vključevanju v IKAR in pri drugih organizacijskih zadevah itd.
Analize reševalnih primerov, zlasti reševanje zasutih iz snežnih plazov v zadnjih nekaj letih, so privedle do novih spoznanj v tozadevni reševalni doktrini. Nastala so nova navodila. Zahtevajo dopolnitev dosedanje reševalne opreme in vedenje o njeni uporabi, jasno sistematiko v postopku iskanja zasutega in novostih pri tehniki njihovega odkopavanja. Brez obvezne tehnične opreme vsakogar pozimi v gorah ter obvladanja njene up-orabe bo število nesreč v plazovih le naraščalo. In še: pravilni ukrepi v slučaju nesreče v gorah do prihoda gorskih reševalcev morajo biti vključeni v vse programe usposabljanja planincev. Opisane novosti, navodila »stoj ali pojdi« v slovenščini idr. so sporočila, ki jih je Škerbinek pisno posre-doval planinski javnosti ter se s temi vsebinami tudi konstruktivno odzivalna želje ali predloge po sodelovanju pri vzgojni dejavnosti.
EVROPSKA POPOTNIŠKA ZVEZA (ERA)
predstavnik PZS: Uroš Vidovič
Evropska popotniška zveza (ERA-EWV-FERP) združuje 56 planinskih in pohodniških organizacij iz 30 držav Evrope ter tri pridružene iz Maroka in Izraela. Združuje preko 6 milijonov članov. ERA skrbi za 12 evropskih pešpoti, organizira različne pohodniške manifestacije, med katerimi je največja EVROPOHOD, ki se organizira vsakih 5 let. V Evropi je trenutno 12 evropskih pešpoti s skupno dolžino preko 51.000 kilometrov. Evropske pešpoti povezujejo različne evropske narode in države z namenom medsebojnega sožitja, razumevanja in miru. Poleg letne skupščine, ki se sestaja enkrat letno, delujeta v okviru ERA komisija za pohodništvo in komisija za poti.
MED
NARO
DN
A DEJAVN
OST
www.pzs.si 25
V letu 2010 je ERA:- izvajala priprave za EVROPOHOD 2011, - izvolila novo predsednico Lis Nielsenz Danske, - pričel se je projekt nove evropske pešpoti E12 – Pot okoli Mediterana, - skupaj z nemško popotniško zvezo se izvaja projekt Kvalitetne pohodniške poti, - med članicami ERA je bila izvedena anketa o nadaljnjem razvoju organizacije in organizirane okrogle mize o razvojnih izzivih ERA.
Na srečanju pohodnikov po evropskih pešpoteh je bila maja v Sloveniji na obisku predsednica ERA. Komisija za poti je pripravila nove enotne oznake evropskih pešpoti za celotno Evropo. Dodatne označevalne tablice so modre barve z rumenimi evropskimi zvezdicami, oznako posa-mezne E pešpoti in s spletnim naslovom ERA.
VIA ALPINA
predstavnik PZS: Peter Šilak
Mednarodni koordinacijski odbor (M.K.O.)Vie Alpina je bil ustanovljen junija 2000 in združuje državne in regionalne uprave, pohodniška združenja in ustanove za promocijo turizma iz osmih alpskih držav vključenih v projekt Via Alpina. To je delovna skupina brez statusa pravne os-ebe, ki se sestaja praviloma enkrat letno in ob tej priložnosti odloča o bistvenih smernicah razvoja. Povezujejo se z Alpsko konvencijo; Via Alpina je program izvrševanje Alpske konvencije.Za izvajanje projekta skrbijo nacionalni sekretariati v vseh 8 sodelujočih državah. V Sloveniji je to GIZ Pohodništvo in kolesarjenje. www.slovenia.info/hiking.
Namen in cilji delovanja so zasledovati skupne CILJE projekta Via Alpina, ki so:- mednarodna povezanost vseh 8 alpskih držav,- prenašanje alpskega duha,- dostopnost vsem pohodnikom,- omogočati poglobljeno odkrivanje alpskega sveta,- dvigovati spoštovanje do okolja,- ohranjati pozornost do potreb pohodnikov,- prispevati k lokalnemu razvoju in mreženju alpskih območij.
Najbolj odmevni projekti posameznih sekretariatov in drugih udeležencev v projektu Via Alpina v letu 2010 so bili:- v sodelovanju Alpske konvencije in Nacionalnega sekretariata Monako so bile na podlagi javnega natečaja podeljene 4 potovalne štipendije v višini 1000 € za vsakega. Projekti so morali ponujati osebni pogled na Vio Alpino, čezmejno pohodništvo (ali glede vsake druge oblike nemotorizirane mobilnosti) in glede pomembnih tem za trajnostni razvoj Alp.- Priprava in v začetku leta 2011 izdan vodnik Tiha Via Alpina, ki opisuje vijolično pot, ki se začenja v Sloveniji.- Letno srečanje in konferenca Mednarodnega koordinacijskega odbora (M.K.O.) v Bohinju.- Ameriška revija Backpacker je v majski izdaji 2010 razglasila, da je zahodni del Zelene poti Vie Alpine (100 milj med Kanderstegom in Altdorfom) najboljša pohodniška pot sveta.- Med 16. in 26. junijem se je skupina psihično bolnih odpravila po Vii Alpini med Oberstdorfom in Bolzanom s ciljem, da skozi doživetje pohodništva okrepijo svojo osebnost.-…
Edini sestanek M.K.O je bil 25. in 26. septembra 2010 pri nas, v Eko Hotelu v Bohinju, udeleženci pa so se drugi dan povzpeli še na Vogel.
MEDDRUŠTVENI ODBORI PLANINSKIH DRUŠTEVPreglednica: Število društev po meddruštvenih odborih
MED
NARO
DN
A DEJAVN
OST
26 Letopis 2010
Preglednica: Število članov planinskih društev po meddruštvenih odborih
MDO DOLENJSKE IN BELE KRAJINEPlaninska društva Črnomelj, Krka Novo mesto, Metlika, Pohodnik Novo mesto, Polet Šentrupert, Polom Kostanjevica na Krki, Semič, Šentjernej, Trebnje in Plezalni klub Novo mesto.
Odbor za varstvo gorske narave vsako leto izvede kar nekaj naravovarstvenih akcij, ki so predvsem izobraževalne. MDO Dolenjske in Bele krajine šteje že 80 gorskih stražarjev in 25 varuhov gorske narave.
Odbor mladinskih odsekov je v letu 2010 izpeljal orientacijsko tekmovanje na Frati, srečanje mladinskih odsekov Dolenjske in Bele Krajine in orientacijski pohod na Smuk. Za zaključek leta je bilo organizirano srečanje MO v Trebnjem.
Odbor vodniških odsekov združuje vodniške odseke PD. Skupno število kategoriziranih vodnikov na območju MDO je 102, od tega je bilo v letu 2010 le 69 tudi registriranih.
Odbor za planinske poti združuje markacijske odseke PD, ki vzdržujejo tudi planinske poti. V dveh velikih skupnih delovnih akcijah je bilo 36 markacistov ter opravljenih skupno 242 ur prostovoljnega dela.
Na območju MDO se nahajajo tri planinske koče (Planinski dom Gospodična – PD Krka Novo mesto, Dom na Mirni gori – PD Črnomelj in Dom na Vrhtrebnjem – PD Trebnje) ter 1 bivak na Sv. Petru – PS Dvor. Tudi PD Metlika še naprej ureja svojo planinsko postojanko na Krašnjem vrhu, kjer je prijetna brunarica in razgledni stolp, razgledni stolp pa je tudi na vrhu Roga.
Izpopolnjevanje vodnikov PZS je za vse vodnike našega območja – in tudi iz Slovenije – v mesecu aprilu uspešno organiziral odbor planinskih vodnikov. Na območju MDO sta usposobljena že 102 vodnika različnih kategorij (A 61, AB 20, ABCD 1, ABD 13, in ABDG 5, AD 2) ter 7 prip-ravnikov A kategorije. V MDO so usposobljeni trije inštruktorji planinske vzgoje, od tega eden za področje varstva gorske narave.
Na območju MDO poteka krožna Trdinova planinska pot (152 km), skupno je vpisanih v kataster planinskih poti 47 različnih odsekov poti. Pri ureditvi katastra je sodelovalo 5 društev (v skupni dolžini cca. 170 km). En alpinistični odsek deluje samo pri PD Krka Novo mesto, ima pa 28 članov in je zelo aktiven.
MDO GORENJSKEPlaninska društva Bled, Bohinjska Bistrica, Dovje-Mojstrana, Gorenja vas, Gorje, Gozd Martuljk, Iskra Kranj, Javornik Koroška Bela, Jesenice, Jezersko, Kranj, Kranjska Gora, Križe, Radovljica, Rateče Planica, Sovodenj, Srednja vas v Bohinju, Škofja Loka, Tržič, Za Selško dolino Železniki, Žiri, Žirovnica in Društvo gorske reševalne službe Bohinj, Kranj in Radovljica ter Gorniško športno društvo Bricalp Škofja Loka, Plezalni klub Škofja Loka, Slovensko planinsko društvo Celovec in Turno smučarski klub Olimpik.
Meddruštveni odbor, ki ga sestavljajo predsedniki PD, se je v letu 2010 sestal trikrat. Obravnaval je program dela in problematiko organov PZS ter društev. Veliko časa je bilo namenjenega problematiki gradnje Slovenskega planinskega muzeja v Mojstrani,saj je večina planinskih društev v MDO Gorenjske sprejela pogodbene obveznosti.
Koledar prireditev je bil v celoti uresničen. Dan gorenjskih planincev je organiziralo Planinsko društvo Radovljica v Valvasorjevem domu pod Stolom. Na Gorenjskem sta v letu 2010 praznovali PD Javornik-Koroška Bela, ki je praznovalo 100-letnico Prešernove koče, in PD Jezersko, ki je praznovalo 110-letnico Češke koče.
Odbor za izobraževanje in vodenje je organiziral tečaj in izpite za vodnike PZS kategorije D - lahke snežne ture, ki ga je zaključilo 24 vodniko
POD
ROČN
A ORG
ANIZIRAN
OST
www.pzs.si 27
PZS ter za vodnike PZS kategorije B - zahtevne in zelo zahtevne kopne ture, ki se ga je udeležilo 6 vodnikov iz MDO Gorenjske. Pomembno je bilo tudi licenčno usposabljanje vodnikov PZS za snežne razmere in licenčno usposabljanje vodnikov PZS za kopne razmere.
Odbor za gospodarjenje je nadaljeval z aktivnostmi za postavitev pomožnih skladiščnih objektov ob vzletno pristajalnem prostoru na Rudnem polju. V kočah triglavskega pogorja so sezono pričeli 24.06. ob sodelovanju helikopterjev Helica in Flycom
Odbor za planinske poti v okviru MDO Gorenjske ima 17 odsekov za planinske poti in 81 markacistov z opravljenim tečajem, ki so še aktivni in vzdržujejo 316 planinskih poti. Poleg rednega dela, čiščenja in popravila planinskih poti, ki ga izvaja vsako PD, so bile v letu 2010 opravljene naslednje večje akcije, na katerih je poleg tehnične ekipe komisije za planinske poti sodelovalo večje število markacistov: pot skozi Kot – Staničeva koča (pod studencem), Pot na Srenjski preval (pod Malim Draškim vrhom), Staničev dom – Rjavina, Studorski preval – spodnji del poti, Kre-darica - Greben Triglava, Sovatna - Bovški Gamsovec in ogledna tura na Špik.
Odbor za varstvo gorske narave vključuje odseke za varstvo narave v 11 planinskih društvih. Leto 2010 je bilo posvečeno biotski pestrosti. Var-uhov gorske narave je 27. Zbora varuhov gorske narave na Igu se je udeležilo 12 planincev z gorenjskih planinskih društev.
Pokrajinski odbor mladinskih odsekov je pripravil zbor mladinskih odsekov, ki je bil na Dovjem, pred tem je bila okrogla miza v Planinskem muzeju v Mojstrani.
MDO KAMNIŠKO-BISTRIŠKEGA OBMOČJAPlaninska društva Bajtar Velika planina, Blagovica, Domžale, Janez Trdina Mengeš, Kamnik, Komenda, Moravče, Onger Trzin in Društvo gorska reševalna služba Kamnik.
MDO, ki šteje šest planinskih društev, se je v letu 2010 sestal na štirih rednih sejah. Delo je potekalo po sprejetih smernicah. Markacisti so orga-nizirali delovno akcijo na Mali planini. Začeli so z aktivnostmi na Facebooku in z aktivnostmi v odboru MK in vodniškem odboru. V letošnjem letu bodo začele potekati aktivnosti (izobraževanja, pohodi, izleti,...).
V okviru MDO-ja delujejo odbor mladinske komisije, vodniški odbor, gospodarski odbor in odbor markacistov.
MDO KOROŠKEPlaninska društva Bricnik Muta, Črna na Koroškem, Dravograd, Mežica, Mislinja, Ožbalt Kapla, Prevalje, Radlje ob Dravi, Ravne na Koroškem, Ribnica na Pohorju, Slovenj Gradec, Vuzenica, Društvo gorska reševalna služba Koroške, Planinski klub Peca Olševa, Plezalni klub Martinček in Rekreacijsko planinsko društvo Dolga pot Dravograd.
V odboru MDO PD Koroške so vsi predsedniki društev in klubov ter vsi vodje odborov, ki delujejo v MDO. Stalni odbori so: odbor za izobraževanje in vodenje, odbor za gospodarjenje, odbor za planinske poti, odbor za Koroško planinsko pot, Odbor za varstvo gorske narave, odbor za orientacijo in odbor za priznanja. Delo z mladimi v MDO- ju ni organizirano kot bi želeli.
MDO PD Koroške se je sestal petkrat, predsedstvo štirikrat. Poudarek je bil na Odboru za pota, kjer smo vodili in usklajevali akcijo prestavitve dela Slovenske planinske poti - pot na Raduho (skozi Durce, 2800 del. ur), zaključili smo zbiranje in urejanje podatkov za kataster planinskih poti;usklajevali smo akcijo Odbora za varstvo gorske narave » Očistimo Slovenijo «, čez dvesto udeležencev, organizirali srečanje Koroških planincev, tristo petdeset udeležencev.Odbor za orientacijo je popolnoma samostojno izvedel SPOT.
V mesecu februarju se na Koroškem uradno začne sezona organiziranih pohodov PD: Črni vrh, Peca, po Šisernikovi poti. Konec leta jo zaključujemo s pohodom: » Čez goro k očetu «. Vseh naštetih pohodov se je udeležilo (registrirano) čez tri tisoč pohodnikov.
Vsako leto izda Odbor za pota Program izletov vseh planinskih društev Koroške. Na ta način smo dosegli povezovanje med društvi in skupno or-ganiziranje planinskih akcij. V knjižici so podatki o vseh vodniških odsekih, o vseh vzgojnih akcijah, o izpopolnjevanjih (kopne zimske razmere), o vseh družabnih akcijah, popolni seznami inštruktorjev planinske vzgoje in osnovni podatki o planinskih postojankah na Koroškem.
MDO LJUBLJANAPlaninska društva Abanka, Avtomontaža, Avtotehna, Črnuče, Delo, Dobrepolje, Drago Bregar Ljubljana, Gornik, Grosuplje, Hudournik, Industrijskega montažnega podjetja Ljubljana, Integral, Iskra Ljubljana, Jeglič, Kočevje, Kres Ljubljana, Krim, Ljubljana – matica, Loški potok, Medvode, Mercator, Obrtnik Ljubljana, Polje, Polž Višnja gora, Pošte in Telekoma Ljubljana, Rašica, Ribnica na Dolenjskem, RTV Ljubljana, Saturnus, Šentvid pri Stični, Šmarna gora, Špik Ljubljana Moste-polje, Velike Lašče, Vevče, Viharnik, Železničar Ljubljana, Aka-demsko planinsko društvo, Alpinistični klub Vertikala, Društvo za razvoj plezalne kulture, Gorska reševalna služba – društvo Ljubljana, Plezalni klub Ribnica, Plezalni klub Stena, športna društva BTC, Triumf, Andreja Kokalja, gams ter Združenje gorskih vodnikov Slovenije.
V okviru MDO PD Ljubljane delujejo še vodniški odbor, odbor za pota, odbor za varstvo gorske narave, gospodarski odbor ter odbor za informi-ranje in propagando.
Vodniški odbor je sklical področni zbor vodnikov PZS. Razpravljali so o vodniški problematiki in evidentirali kandidate za VK, vendar je žal ta kandidat prejel premalo število glasov. V aprilu je bilo organizirano izpopolnjevanje vodnikov v kopnih razmerah v Kamniški Bistrici in to po programu in smernicah VK PZS.
Odbor za pota je bil nekoliko manj dejaven, a je bil sklican področni zbor markacistov. Skrbeli so tudi za pregled obhodnice Ljubljanska mladinska pot.
POD
ROČN
A ORG
ANIZIRAN
OST
Odbor za varstvo gorske narave je sodeloval s posameznimi PD pri organiziranju predavanj in drugih akcij. Člani odbora so bili posebej dejavni na akciji Očistimo Slovenijo v enem dnevu.Gospodarski odbor sodeluje s posameznimi PD z nasveti.
Odbor za informiranje in propagando skrbi, da so vse akcije MDO dobro prepoznavne v širšem okolju. Odbor sodeluje v akcijah, kot je tradi-cionalni Jurčičev pohod - pod geslom Slovenija planinari - in Tabor ljubljanskih planincev. Člani odbora urejajo in pripravljajo vse potrebno za izdajo Biltena, glasila MDO, ki izide na 60 do 80 straneh.
17. Jurčičevega pohoda se je udeležilo 11.000 pohodnikov iz mnogih PD Slovenije ter iz sosednjih držav. Pohod je potekal pod geslom: Slovenija planinari in je bil izveden skupaj s PD Polž ter lokalnimi društvi. 40. Tabor ljubljanskih planincev je bil na Žagarskem vrhu nad Sostrim, bilo je 250 udeležencev iz mnogih PD MDO Ljubljane.
MDO NOTRANJSKEPlaninska društva Blagajana, Borovnica, Cerknica, Horjul, Logatec, Panorama Dobrova, Podpeč – Preserje, Rega Log, Rovte, Snežnik Loška dolina, Sveti vid, Šentjošt, Vrhnika, Plezalni klub Ekstrem, Plezalno društvo Krimper in Športno plezalno društvo korenjak.
V MDO delujejo odbori: za izobraževanje in vodenje, za gospodarjenje, za pota, za varstvo gorske narave in pokrajinski odbor mladinskih odsekov.
Organizirane so bile tradicionalne aktivnosti posameznih društev, ki so širšega pomena: zimski nočni pohod na Grmado ( PD Blagajana – Polhov Gradec), zimski nočni pohod na Javornik (PK Ekstrem Hotederščica), pohod po Vrhniški poti (PD Vrhnika), družinski pohod na Krim (PD Podpeč – Preserje) in Mlinarjev pohod na Krim (PD Podpeč – Preserje).
V letu 2010 so organizirali skupni izlet in srečanje planincev, kar je tradicionalna prireditev, organizator je bilo Planinsko društvo Vrhnika. Srečanje je bilo združeno s pohodom iz Vrhnike preko Starega Malna na Planino nad Vrhniko, kjer je bilo tudi prijateljsko druženje povezano s praznovanjem 50-letnice PD Vrhnika. To srečanje je bilo v kontekstu Slovenija planinari.
Prevzeli so skrb za ureditev katastra planinskih poti na področju Notranjske. Na Krimu je bilo izpopolnjevanje vodnikov PZS v kopnih razmerah. Organizirali so skupne planinske izlete v tujino (Albanija, Hrvaška, Kilimanjaro…). Na Krimu so organizirali Zlatorogovo transverzalo ponosa.
MDO PODRAVJAAkademsko planinsko društvo Kozjak Maribor, Brezje, Cirkulane, Donačka gora Stoperce, Drava Maribor, Fram, Haloze, Jakoba Aljaža, Lovrenc na Pohorju, Majšperk, Maks Meško Ormož, Maribor matica, Mariborski tisk, Miklavž, Naveza, Občine Kidričevo, Oplotnica, Paloma Sladki vrh, Planika Maribor, Pohorje, Poljčane, Pošte in telekoma Maribor, Ptuj, Ruše, Skalca Hoče Slivnica, Slovenska Bistrica, Tam Maribor, Tisa Maribor, Večer Maribor, Železničar Maribor, Žetale, Alpinistični klub Slovenska Bistrica, Društvo gorska reševalna služba Maribor in Plezalni klub 6b Ptuj.
MDO PD Podravja je organiziran in je deloval v skladu s potrjenim Pravilnikom o organizaciji, delu in nalogah MDO PD Podravja in delovnim programom za leto 2010.
MDO je v prostorih Muzeja narodne osvoboditve v Mariboru organiziral zanimivo predavanje z naslovom: Triglavski narodni park – včeraj, danes in jutri. Predavala je Marjeta Keršič Svetel.
V sodelovanju s PD Oplotnica je organiziral tradicionalno srečanje planincev Podravja v Oplotnici in ga posvetil 60. obletnici PD Oplotnica. Organiziral in izvedel je meddruštveni izlet v Mojstrano na otvoritev Planinskega muzeja. Udeležilo se ga je 19 članov. Na Mariborski koči na Pohorju, je bilo srečanje planincev veteranov, ki se ga je udeležilo 29 udeležencev iz desetih društev.
Planinska društva Gornja Radgona, Hakl sv. Trojica, Lenart, Lendava, Ljutomer, Matica Murska Sobota in Mura Murska Sobota.
V okviru MDO deluje odbor za izobraževanje in vodenje, za gospodarjenje, za pota, za varstvo gorske narave, pokrajinski odbor mladinskih odsekov ter odbor za markaciste.
MDO je imel v letu 2010 tri skupne seje, udeležba društev na skupnih sejah je bila povprečno 84%, kar zagotavlja zadostno prisotnost za pravnomočno odločanje in sklepanje. Skupne seje so potekale na sedežih planinskih društev, v Gornji Radgoni in v Sveti Trojici.
Sodelovali so pri organizaciji in soorganizaciji množičnih pohodov kot je Pohod treh src, memorialni pohodi v čast zaslužnim planincem na področju MDO, ki se jih je udeležilo okoli 1100 pohodnikov. Organizirali so srečanja strokovnih kadrov (Markacisti – odbor markacistov), PD Matica Murska Sobota pa je organizirala planinski ples, ki se ga je udeležilo 150 planincev. Markirali in vzdrževali so Pomursko planinsko pot. Predviden obseg del za 2010 je bil realiziran, na področju kadrovanja pa celo presežen.
MDO POMURJA
MDO POSOČJAPlaninska društva Ajdovščina, Bovec, Brda, Cerkno, Idrija, Javornik - Črni vrh nad Idrijo, Kobarid, Križna gora, Nova Gorica, Podbrdo, Tolmin, Valentin Stanič Kanal, Slovensko planinsko društvo Benečija, Slovensko planinsko društvo Gorica, Društvo ekstremnih športov in Društvo gorske reševalne službe Bovec.
28 Letopis 2010
POD
ROČN
A ORG
ANIZIRAN
OST
MDO PRIMORSKEPlaninska društva Janko Mlakar, Piran, Podnanos, Postojna, Sežana, Slavnik, Snežnik Ilirska Bistrica, Vipava ter Obalno planinsko društvo Koper, Plezalni klub Divača, Slovensko planinsko društvo Trst in Društvo plezalcev Koper.
Odbor za varstvo gorske narave je deloval po programu in se povezoval s komisijo za varstvo gorske narave. PD se niso odzvala na izpolnitev prijav za sanacijo in vzdrževanje planinskih poti. Precej članov je skupaj z markacisti sodelovalo pri čiščenju planinskih poti, ki vodijo na Kokoš. Vključeni so bili tudi mladi na osnovnih šolah. Oboji so tudi sodelovali v akciji mladih na Vremščici, ki je potekala v organizaciji PD Sežana. Za visoko udeležbo so poskrbele tudi mentorice. Sicer pa se PD slabo odzivajo na delo MDO.
Vsa društva, ki delujejo pod okriljem MDO Primorsko Notranjskih PD, so izvedla vsakoletne poletne planinske tabore za otroke in mlade. MO po vseh društvih so nadaljevali svoje aktivnosti v okrilju vrtcev ter šol. Vsa društva, ki delujejo pod okriljem MDO Primorsko Notranjskih PD, so izvedla vsakoletne poletne planinske tabore za otroke in mlade.Odbor za planinske poti je s svojimi člani sodeloval pri pripravi nove planinske karte Slovenska Istra, Čičarija, Brkini in Kras.
MDO SAVINJSKEPlaninska društva Atomske toplice Podčetrtek, Boč Kostrivnica, Celje – matica, Dobrna, Dobrovlje Braslovče, Dramlje, Galicija, Gornji Grad, Grmada Celje, Liboje, Ljubno ob Savinji, Loče, Ložno sv. Florijan, Luče, Mozirje, Nazarje, Ojstrica Celje, Polzela, Pošte in telekoma Celje, Prebold, Prevorje, Pristava, Rečica ob Savinji, Slivnica pri Celju, Sloga Rogatec, Slovenske Konjice, Solčava, Spin, Šempeter v Savinjski dolini, Šentjur pri Celju, Škale – Hrastovec, Šmarje pri Jelšah, Šmartno ob Paki, Šoštanj, Tabor, Velenje, Vinska Gora, Vitanje, Vojnik, Vransko, Vrelec, Zabukovica, Zavod za zdravstveno varstvo Celje,Zreče, Žalec, Železar Štore, Železničar Celje in Žusem ter Gorska reševalna služba Slovenije postaja Celje, Plezalni klub Rifnik Šentjur in Plezalni klub Rogaška Slatina.
Naziv aktivnosti Termin in lokacija Št. udeležencev in vodja Namen
srečanje markacistov S MDO
23. 1. 2010,OŠ Vojnik 72 markacistov
- poročanje o delu v letu 2009- volitve Odbora za pota
- seznanitev z vrisom poti v kataster poti- vključevanje mladih v delo markacistov
3. srečanje planincev S MDO
29. 5., Planinski dom na Uršuli, PD Dramlje
okrog 200 iz različnih društev
Praznovanje 30 let PD Dramlje, družabnost in poglo-bitev stikov
Poletni planinski tabor
26. 6. – 28. 6., tedenske izmene,Drežniške Ravne
424 udeležencev, 141 članov vodstva iz 21 društev
Izobraževalni in sprostitveni programi s planinskega področja
Letni zbor varuhov GN in gorskih
stražarjev
3. 10. 2010Planinski dom na Brnici
45 udeležencev iz 16 društev
- izvoljen nov Odbor VGN in GS - priporočene aktivnosti
- predavanje Petre Ratajc: Pestrost rastlin
Letni zbor vodnikov 9. 10. 2010,Planinski dom na Homu 54 udeležencev - poročanje o delu
- volitve novega Vodniškega odbora5. planinski orientaci-
jski maraton6. 11. 2010,
Slivnica pri Celju 6 ekip iz Slovenije - preizkušnja v orientaciji
www.pzs.si 29
Po sprejemu programa v mesecu januarju je sledilo srečanje vodij odborov in članov PD (Želinc). Zanimivo je bilo pomladansko srečanje mladih planincev na Šentviški gori in jesensko srečanje na Hlevišah, kjer je bilo prisotnih 225 udeležencev. Letnega zbora vodnikov v okolici bolnice Franja se je udeležilo 35 vodnikov PZS.
MDO ZASAVJAPlaninska društva Bohor Senovo, Brežice, Dol pri Hrastniku, Hrastnik, Kum Trbovlje, Laško, Lisca Sevnica, Litija, Radeče, Rimske Toplice, Trbovlje, Videm Krško in Zagorje ob Savi ter Društvo prosti čas Šmartno, Plezalni klub Laško in Posavski alpinistični klub. MDO Zasavja se je v letu 2010 sestal na 7 sejah. Sestali smo se pred vsemi sejami upravnega odbora in skupščine, sicer pa smo obravnavali tudi aktivnosti skupnega pomena. Tako smo na vsaki seji obravnavali tudi informacijo o aktivnostih med obema sejama in dogovore o načrtovanih aktivnostih širšega pomena za čas do naslednje seje. Posebno pozornost smo v preteklem letu namenili tudi sodelovanju naših društev v akciji Očistimo Slovenijo v enem dnevu. V akcijo so se vključila vsa društva.
27.5.2010 smo v Globočicah izvedli tradicionalno srečanje starejših planincev. Tovrstna srečanja redno izvajamo od leta 2000, namenjena pa so predvsem utrjevanju vezi med veterani planinstva v Zasavju in Posavju, ki so veliko prispevali k razvoju planinstva, danes pa v društvih niso več tako aktivni. Srečanje so odlično izvedli in organizirali člani PD Brežice. Gostitelj srečanja je vsako leto drugo društvo. Zaradi slabega vremena smo morali odpovedati izvedbo srečanja zasavske planinske mladine.
MDO Zasavje skrbi za dve planinski obhodnici. Zasavska planinska pot je druga najstarejša obhodnica v Sloveniji, po obisku pa prav gotovo najbolj obiskana, saj smo do sedaj potrdili okrog 10.400 dnevnikov. V preteklem letu smo prejeli 207 dnevnikov, pri čemer jih je bila dobra polovi-ca iz Zasavskih planinskih društev.
Obhodnica Križem kražem po Zasavskem hribovju je nekoliko mlajša, saj smo dnevnike zanjo prvič predstavili na občnem zboru PD Litija leta 2005. Obhodnica obsega kar 65 kontrolnih točk in pokriva celotno območje posavskega hribovja. V preteklem letu smo prejeli 42 pravilno izpol-njenih dnevnikov.
POD
ROČN
A ORG
ANIZIRAN
OST
SPLO
ŠNI P
OD
ATK
IČ
LAN
STV
O 2
010
ORG
AN
IZIR
AN
E D
EJAV
NO
STI 2
010
Naz
iv d
rušt
va, č
lana
PZS
Dav
čna
št.
Obč
ina
Sple
tna
stra
nA
BS+
ŠP+
OO
PPSK
UPA
JM
ladi
nski
od
sek
Mar
kaci
jski
od
sek
Vodn
iški
od
sek
Ods
ek z
a va
rstv
o go
rske
na
rave
Alp
inis
tični
od
sek
Špor
tno-
plez
alni
od
sek
Ods
ek
za tu
rno
kole
sarj
enje
Ods
ek z
a te
kmov
alno
tu
rno
smuč
anje
1.A
KA
DEM
SKO
PLA
NIN
SKO
DRU
ŠTV
O15
4006
38LJ
UBL
JAN
A12
4234
795
DA
DA
DA
2.A
KA
DEM
SKO
PLA
NIN
SKO
DRU
ŠTV
O K
OZJ
AK
MA
RIBO
R62
0614
53M
ARI
BOR
ww
w.ko
zjak
.org
2917
464
118
385
DA
DA
DA
DA
3.A
LPIN
ISTI
ČN
I KLU
B SL
OV
ENSK
A B
ISTR
ICA
3913
7554
SLO
VEN
SKA
BIS
TRIC
Aw
ww.
alph
ut.n
et20
309
5010
9D
AD
A
4.A
LPIN
ISTI
ČN
I KLU
B V
ERTI
KA
LA12
0180
31LJ
UBL
JAN
Aw
ww.
vert
ikal
a.co
m0
358
43D
AD
A
5.D
RUŠT
VO
EK
STRE
MN
IH Š
PORT
OV
7691
8629
ŠEM
PETE
R-V
RTO
JBA
ww
w.de
s.si
017
40
21
6.D
RUŠT
VO
GO
RSK
A R
EŠEV
ALN
A S
LUŽB
A K
AM
NIK
6433
1008
KA
MN
IKw
ww.
grs-
kam
nik.
si/0
00
00
7.D
RUŠT
VO
GO
RSK
A R
EŠEV
ALN
A S
LUŽB
A K
ORO
ŠKE
2277
5765
ČRN
A N
A K
ORO
ŠKEM
ww
w.gr
s-pr
eval
je.o
rg/
0
8.D
RUŠT
VO
GO
RSK
A R
EŠEV
ALN
A S
LUŽB
A M
ARI
BOR
2022
7264
MA
RIBO
Rw
ww.
grs-
mb.
si0
00
00
9.D
RUŠT
VO
GO
RSK
E RE
ŠEVA
LNE
SLU
ŽBE
BOH
INJ
6080
6958
BOH
INJ
00
00
0
10.
DRU
ŠTV
O G
ORS
KE
REŠE
VALN
E SL
UŽB
E BO
VEC
8146
5343
BOV
EC0
00
00
11.
DRU
ŠTV
O G
ORS
KE
REŠE
VALN
E SL
UŽB
E K
RAN
J59
1681
61K
RAN
Jw
ww.
grsk
ranj
.org
00
00
0
12.
DRU
ŠTV
O G
ORS
KE
REŠE
VALN
E SL
UŽB
E RA
DO
VLJ
ICA
6829
5499
RAD
OV
LJIC
Agr
s-ra
dovl
jica.
si/gr
s0
00
00
13.
DRU
ŠTV
O P
LEZA
LCEV
KO
PER
1377
0241
KOPE
R3
1912
3771
DA
14.
DRU
ŠTV
O P
ROST
I ČA
S ŠM
ART
NO
9813
6224
ŠMA
RTN
O P
RI L
ITIJ
Iw
ww.
drus
tvop
rost
icas
.si1
34
1018
DA
15.
DRU
ŠTV
O Z
A R
AZV
OJ P
LEZA
LNE
KU
LTU
RE57
1116
34LJ
UBL
JAN
Aw
ww.
pods
teno
.si0
50
2530
16.
GO
RNIŠ
KO Š
PORT
NO
DRU
ŠTV
O B
RIC
ALP
ŠKO
FJA
LO
KA
6454
4532
ŠKO
FJA
LO
KA
00
00
0
17.
GO
RSK
A R
EŠEV
ALN
A S
LUŽB
A D
RUŠT
VO
LJU
BLJA
NA
9223
0130
LJU
BLJA
NA
ww
w.gr
s-lj.
si/o/
00
00
00
18.
GO
RSK
A R
EŠEV
ALN
A S
LUŽB
A P
OST
AJA
CEL
JE
1604
3804
CEL
JEw
ww.
grs-
celje
.org
00
00
0
19.
OBA
LNO
PLA
NIN
SKO
DRU
ŠTV
O K
OPE
R64
7951
10KO
PER
ww
w.op
d.si
1848
936
213
756
DA
DA
DA
DA
DA
DA
20.
PLA
NIN
SKI K
LUB
PEC
A O
LŠEV
A28
8350
77Č
RNA
NA
KO
ROŠK
EMw
ww.
pkpe
caol
seva
.si0
180
018
DA
DA
21.
PLA
NIN
SKO
DRU
ŠTV
O A
BAN
KA
3347
2149
LJU
BLJA
NA
437
24
47
22.
PLA
NIN
SKO
DRU
ŠTV
O A
JDO
VŠČ
INA
5379
6209
AJD
OV
ŠČIN
A35
270
2328
356
DA
DA
DA
DA
DA
23.
PLA
NIN
SKO
DRU
ŠTV
O A
TOM
SKE
TOPL
ICE
POD
ČET
RTEK
1729
0660
POD
ČET
RTEK
363
1031
107
DA
DA
24.
PLA
NIN
SKO
DRU
ŠTV
O A
VTO
MO
NTA
ŽA49
6316
67BR
EZO
VIC
A0
380
139
DA
25.
PLA
NIN
SKO
DRU
ŠTV
O A
VTO
TEH
NA
4036
5336
LJU
BLJA
NA
061
57
73
26.
PLA
NIN
SKO
DRU
ŠTV
O B
AJT
AR
VEL
IKA
PLA
NIN
A50
9563
70K
AM
NIK
011
34
1513
2D
A
27.
PLA
NIN
SKO
DRU
ŠTV
O B
LAG
AJA
NA
8719
3710
DO
BRO
VA-P
OLH
OV
GRA
DEC
pdbl
agaj
ana.
blog
spor
t.com
1513
92
8323
9D
AD
AD
A
28.
PLA
NIN
SKO
DRU
ŠTV
O B
LAG
OV
ICA
8971
0657
LUKO
VIC
Aw
ww.
plan
insk
odru
stvo
-bla
govi
ca.si
210
916
2715
4D
AD
AD
A
29.
PLA
NIN
SKO
DRU
ŠTV
O B
LED
2325
7270
BLED
427
414
7036
2D
AD
AD
A
30.
PLA
NIN
SKO
DRU
ŠTV
O B
OČ
KO
STRI
VN
ICA
3592
6538
ROG
AŠK
A S
LATI
NA
pd-b
oc.co
m0
8713
5015
0D
AD
A
31.
PLA
NIN
SKO
DRU
ŠTV
O B
OH
INJS
KA
BIS
TRIC
A55
5616
75BO
HIN
J6
244
2610
037
6D
AD
AD
AD
A
32.
PLA
NIN
SKO
DRU
ŠTV
O B
OH
OR
SEN
OV
O43
9780
45K
RŠKO
ww
w.pd
boho
r.si
314
641
6125
1D
AD
AD
A
33.
PLA
NIN
SKO
DRU
ŠTV
O B
ORO
VN
ICA
1917
1927
BORO
VN
ICA
00
00
0D
AD
A
34.
PLA
NIN
SKO
DRU
ŠTV
O B
OV
EC98
4956
31BO
VEC
375
830
116
DA
DA
DA
DA
DA
35.
PLA
NIN
SKO
DRU
ŠTV
O B
RDA
4860
7100
BRD
Aw
ww.
pdbr
da.si
010
79
4616
2D
AD
A
36.
PLA
NIN
SKO
DRU
ŠTV
O B
REZJ
E32
0460
73M
ARI
BOR
072
27
81D
A
37.
PLA
NIN
SKO
DRU
ŠTV
O B
REŽI
CE
8828
0373
BREŽ
ICE
ww
w.pd
brez
ice.s
i68
249
1917
551
1D
AD
AD
AD
A
38.
PLA
NIN
SKO
DRU
ŠTV
O B
RIC
NIK
MU
TA25
4877
52M
UTA
689
1517
127
DA
DA
DA
DA
39.
PLA
NIN
SKO
DRU
ŠTV
O C
ELJE
- M
ATIC
A41
1986
54C
ELJE
ww
w.pl
anin
sko-
drus
tvo-
celje
.si48
260
4843
779
3D
AD
AD
AD
AD
AD
A
40.
PLA
NIN
SKO
DRU
ŠTV
O C
ERK
NIC
A96
8817
98C
ERK
NIC
Aht
tp://
user
s.vol
ja.n
et/p
dcer
knic
a4
966
511
1D
AD
AD
A
41.
PLA
NIN
SKO
DRU
ŠTV
O C
ERK
NO
2552
5263
CER
KN
Ow
ww.
plan
insk
o-dr
ustv
o-ce
rkno
.si17
162
1743
239
DA
DA
DA
DA
DA
42.
PLA
NIN
SKO
DRU
ŠTV
O C
IRK
ULA
NE
5176
6655
CIR
KU
LAN
Ew
ww.
plan
inci
-cirk
ulan
e.si
570
518
98D
AD
AD
A
43.
PLA
NIN
SKO
DRU
ŠTV
O Č
RNA
NA
KO
ROŠK
EM14
4224
84Č
RNA
NA
KO
ROŠK
EM15
679
5614
7D
AD
AD
AD
AD
A
44.
PLA
NIN
SKO
DRU
ŠTV
O Č
RNO
MEL
J86
2771
03Č
RNO
MEL
J10
451
5074
585
DA
DA
DA
45.
PLA
NIN
SKO
DRU
ŠTV
O Č
RNU
ČE
6733
8909
LJU
BLJA
NA
ww
w.pd
crnu
ce.si
3813
520
4123
4D
AD
AD
AD
AD
A
46.
PLA
NIN
SKO
DRU
ŠTV
O D
ELO
2206
8716
LJU
BLJA
NA
ww
w.pl
anin
skod
rust
vo-d
elo.
com
/inde
x.ph
p2
690
475
DA
47.
PLA
NIN
SKO
DRU
ŠTV
O D
OBR
EPO
LJE
1167
8364
DO
BREP
OLJ
E0
50
05
DA
48.
PLA
NIN
SKO
DRU
ŠTV
O D
OBR
NA
1065
7984
DO
BRN
A5
726
3211
5D
AD
A
49.
PLA
NIN
SKO
DRU
ŠTV
O D
OBR
OV
LJE
BRA
SLO
VČ
E43
9659
03BR
ASL
OV
ČE
ww
w.br
aslo
vce-
plan
inci
.si6
155
3813
833
7D
AD
AD
A
50.
PLA
NIN
SKO
DRU
ŠTV
O D
OL
PRI H
RAST
NIK
U84
0066
17H
RAST
NIK
286
980
177
DA
DA
DA
51.
PLA
NIN
SKO
DRU
ŠTV
O D
OM
ŽALE
7009
6864
DO
MŽA
LEw
ww.
pdd.
si11
285
6517
353
4D
AD
AD
AD
AD
A
52.
PLA
NIN
SKO
DRU
ŠTV
O D
ON
AČ
KA
GO
RA S
TOPE
RCE
8457
4232
MA
JŠPE
RK1
5923
2410
7D
AD
AD
A
53.
PLA
NIN
SKO
DRU
ŠTV
O D
OV
JE-M
OJS
TRA
NA
5836
2487
KRA
NJS
KA
GO
RAw
ww.
moj
stra
na.co
m/p
d28
274
4051
393
DA
DA
DA
DA
DA
54.
PLA
NIN
SKO
DRU
ŠTV
O D
RAG
O B
REG
AR
LJU
BLJA
NA
4986
1999
LJU
BLJA
NA
ww
w.pd
-dra
gobr
egar
.si3
693
479
DA
DA
DA
DA
55.
PLA
NIN
SKO
DRU
ŠTV
O D
RAM
LJE
2125
6055
ŠEN
TJU
Rw
ww.
pddr
amlje
.si13
899
7318
4D
AD
AD
A
56.
PLA
NIN
SKO
DRU
ŠTV
O D
RAVA
MA
RIBO
R73
9201
77M
ARI
BOR
ww
w.pl
anin
skod
rust
vodr
ava.
si2
179
3050
261
DA
DA
DA
57.
PLA
NIN
SKO
DRU
ŠTV
O D
RAV
OG
RAD
6964
3911
DRA
VO
GRA
Dw
ww.
pddr
avog
rad.
com
615
025
9928
0D
AD
A
58.
PLA
NIN
SKO
DRU
ŠTV
O F
RAM
5117
5282
RAČ
E-FR
AM
ww
w.pl
anin
skod
rust
vofr
am.si
1321
529
5831
5D
AD
AD
AD
AD
A
59.
PLA
NIN
SKO
DRU
ŠTV
O G
ALI
CIJA
6201
2568
ŽALE
Cw
ww.
plan
insk
o-dr
ustv
o-ga
licija
.si9
121
438
172
DA
DA
60.
PLA
NIN
SKO
DRU
ŠTV
O G
ORE
NJA
VA
S 28
8348
36G
ORE
NJA
VA
S-PO
LJA
NE
ww
w.pd
gore
njav
as.co
m7
152
1010
427
3D
A
61.
PLA
NIN
SKO
DRU
ŠTV
O G
ORJ
E83
4993
18G
ORJ
E8
133
3552
228
DA
DA
DA
DA
62.
PLA
NIN
SKO
DRU
ŠTV
O G
ORN
IK38
0453
11LJ
UBL
JAN
A0
401
647
63.
PLA
NIN
SKO
DRU
ŠTV
O G
ORN
JA R
AD
GO
NA
6469
7924
GO
RNJA
RA
DG
ON
Aw
ww.
pdra
dgon
a.si
117
733
114
325
DA
DA
DA
64.
PLA
NIN
SKO
DRU
ŠTV
O G
ORN
JI G
RAD
1164
1673
GO
RNJI
GRA
D9
162
4555
271
DA
DA
DA
DA
DA
65.
PLA
NIN
SKO
DRU
ŠTV
O G
OZD
MA
RTU
LJK
9691
3380
KRA
NJS
KA
GO
RAw
ww.
plan
insk
odru
stvo
gozd
mar
tuljk
.si15
203
2448
290
DA
DA
DA
66.
PLA
NIN
SKO
DRU
ŠTV
O G
RMA
DA
CEL
JE13
3939
28C
ELJE
ww
w.pd
grm
ada.
org
2325
522
151
451
DA
DA
DA
DA
DA
DA
67.
PLA
NIN
SKO
DRU
ŠTV
O G
ROSU
PLJE
2167
1559
GRO
SUPL
JEw
ww.
pdru
stvo
gros
uplje
-psa
scen
do.si
1010
625
155
296
DA
DA
68.
PLA
NIN
SKO
DRU
ŠTV
O H
AK
L SV
. TRO
JIC
A66
4130
28SV
. TRO
JIC
A V
SLO
V. G
ORI
CA
Hw
ww.
drus
tvo-
hakl
.si10
138
714
129
6D
AD
AD
A
69.
PLA
NIN
SKO
DRU
ŠTV
O H
ALO
ZE97
2423
22V
IDEM
ww
w.pd
halo
ze.si
06
10
7
70.
PLA
NIN
SKO
DRU
ŠTV
O H
ORJ
UL
4366
0983
HO
RJU
Lw
ww.
pd-h
orju
l.si
589
2275
191
DA
DA
DA
71.
PLA
NIN
SKO
DRU
ŠTV
O H
RAST
NIK
5234
2557
HRA
STN
IKw
ww.
hras
tnik
.si6
123
270
201
DA
DA
DA
72.
PLA
NIN
SKO
DRU
ŠTV
O H
UD
OU
RNIK
8797
2638
LJU
BLJA
NA
pdhu
dour
nik.
si0
300
5686
DA
73.
PLA
NIN
SKO
DRU
ŠTV
O ID
RIJA
4976
1439
IDRI
JAw
ww.
plan
insk
o-dr
ustv
o-id
rija.
si16
145
4377
281
DA
DA
DA
DA
DA
74.
PLA
NIN
SKO
DRU
ŠTV
O IM
P LJ
UBL
JAN
A16
0166
37LJ
UBL
JAN
Aw
ww.
pd-im
p.si
1911
79
1716
2D
AD
A
75.
PLA
NIN
SKO
DRU
ŠTV
O IN
TEG
RAL
8025
0505
LJU
BLJA
NA
621
97
209
441
DA
DA
DA
DA
76.
PLA
NIN
SKO
DRU
ŠTV
O IS
KRA
KRA
NJ
2597
3991
KRA
NJ
ww
w.pl
anin
skod
rust
vo-is
kra-
kran
j.si
2213
53
616
6D
A
77.
PLA
NIN
SKO
DRU
ŠTV
O IS
KRA
LJU
BLJA
NA
2092
2230
LJU
BLJA
NA
ww
w.pd
-iskr
a-lj.
si1
602
366
78.
PLA
NIN
SKO
DRU
ŠTV
O JA
KOBA
ALJ
AŽA
3718
7643
MA
RIBO
Rw
ww.
jako
balja
z.si
811
14
112
4D
AD
AD
A
79.
PLA
NIN
SKO
DRU
ŠTV
O JA
NEZ
TRD
INA
MEN
GEŠ
4982
7421
MEN
GEŠ
ww
w.pd
-men
ges.s
i9
185
9032
316
DA
DA
DA
DA
80.
PLA
NIN
SKO
DRU
ŠTV
O JA
NKO
MLA
KA
R64
9051
01PI
VK
A0
100
212
81.
PLA
NIN
SKO
DRU
ŠTV
O JA
VO
RNIK
- Č
RNI V
RH N
AD
IDRI
JO72
9935
29ID
RIJA
338
210
53D
A
82.
PLA
NIN
SKO
DRU
ŠTV
O JA
VO
RNIK
KO
ROŠK
A B
ELA
1908
9180
JESE
NIC
Ew
ww.
pdja
vorn
ikko
rosk
abel
a.si
234
340
2641
1D
AD
AD
A
83.
PLA
NIN
SKO
DRU
ŠTV
O JE
GLI
Č55
1708
20M
EDV
OD
E4
371
345
DA
DA
DA
84.
PLA
NIN
SKO
DRU
ŠTV
O JE
SEN
ICE
2934
7947
JESE
NIC
Ew
ww.
pdje
seni
ce-d
rust
vo.si
1732
844
7146
0D
AD
AD
AD
AD
A
85.
PLA
NIN
SKO
DRU
ŠTV
O JE
ZERS
KO70
4944
79JE
ZERS
KO5
8330
3215
0D
AD
AD
A
86.
PLA
NIN
SKO
DRU
ŠTV
O K
AM
NIK
8225
8198
KA
MN
IKw
ww.
drus
tvo-
pdka
mni
k.si
6969
610
426
011
29D
AD
AD
AD
AD
A
87.
PLA
NIN
SKO
DRU
ŠTV
O K
OBA
RID
6155
7650
KOBA
RID
pdko
barid
.wor
ldpr
ess.c
om3
105
1756
181
DA
DA
DA
88.
PLA
NIN
SKO
DRU
ŠTV
O K
OČ
EVJE
2471
5964
KOČ
EVJE
ww
w.pl
anin
sko-
drus
tvo-
koce
vje.s
i24
304
1310
844
9D
AD
AD
AD
A
89.
PLA
NIN
SKO
DRU
ŠTV
O K
OM
END
A51
8604
22KO
MEN
DA
ww
w.pd
-kom
enda
.si13
238
1038
299
DA
DA
DA
DA
90.
PLA
NIN
SKO
DRU
ŠTV
O K
RAN
J87
2381
36K
RAN
Jw
ww.
pdkr
anj.s
i77
635
7927
310
64D
AD
AD
AD
AD
AD
AD
A
91.
PLA
NIN
SKO
DRU
ŠTV
O K
RAN
JSK
A G
ORA
6901
0668
KRA
NJS
KA
GO
RA15
737
5014
5D
AD
A
92.
PLA
NIN
SKO
DRU
ŠTV
O K
RES
LJU
BLJA
NA
8768
2311
LJU
BLJA
NA
17
26
16
93.
PLA
NIN
SKO
DRU
ŠTV
O K
RIM
1987
5690
IG4
837
1510
9D
AD
A
94.
PLA
NIN
SKO
DRU
ŠTV
O K
RIŽE
8749
0056
TRŽI
Čw
ww.
trzi
c.si/s
tran
i/pdk
rize/
2333
515
6944
2D
AD
AD
AD
A
95.
PLA
NIN
SKO
DRU
ŠTV
O K
RIŽN
A G
ORA
8344
0623
AJD
OV
ŠČIN
A10
848
407
149
DA
DA
DA
DA
96.
PLA
NIN
SKO
DRU
ŠTV
O K
RKA
NO
VO
MES
TO40
9149
17N
OV
O M
ESTO
ww
w.pl
anin
sko-
drus
tvo-
nm.si
1049
345
107
655
DA
DA
DA
DA
DA
DA
97.
PLA
NIN
SKO
DRU
ŠTV
O K
UM
TRB
OV
LJE
3600
9652
TRBO
VLJ
Ew
ww.
pd-k
um.si
518
08
1220
5D
AD
AD
A
98.
PLA
NIN
SKO
DRU
ŠTV
O L
AŠK
O30
5941
03LA
ŠKO
716
911
3422
1D
AD
AD
A
99.
PLA
NIN
SKO
DRU
ŠTV
O L
ENA
RT56
5671
62LE
NA
RTus
ers.v
olja
.net
/pdl
enar
t7
188
1153
259
DA
100.
PLA
NIN
SKO
DRU
ŠTV
O L
END
AVA
7045
4345
LEN
DAV
Aw
ww.
pdle
ndav
a.si
049
36
58D
A
101.
PLA
NIN
SKO
DRU
ŠTV
O L
IBO
JE51
9521
06ŽA
LEC
211
08
2114
1D
AD
AD
A
102.
PLA
NIN
SKO
DRU
ŠTV
O L
ISC
A S
EVN
ICA
8049
9414
SEV
NIC
Aw
ww.
obci
na-s
evni
ca.si
/pd-
lisca
937
735
116
537
DA
DA
DA
DA
103.
PLA
NIN
SKO
DRU
ŠTV
O L
ITIJA
3190
1743
LITI
JAw
ww.
pdru
stvo
-litij
a.si
1429
834
5139
7D
AD
AD
AD
AD
AD
AD
A
104.
PLA
NIN
SKO
DRU
ŠTV
O L
JUBL
JAN
A -
MAT
ICA
1199
4584
LJU
BLJA
NA
ww
w.pd
-ljm
atic
a.si
223
2118
336
315
2992
DA
DA
DA
DA
DA
DA
105.
PLA
NIN
SKO
DRU
ŠTV
O L
JUBN
O O
B SA
VIN
JI85
9493
45LJ
UBN
Ow
ww.
pdlju
bno.
si7
171
2955
262
DA
DA
DA
DA
106.
PLA
NIN
SKO
DRU
ŠTV
O L
JUTO
MER
4363
4346
LJU
TOM
ERpd
-ljut
omer
.nas
plet
u.co
m0
142
1232
186
DA
DA
107.
PLA
NIN
SKO
DRU
ŠTV
O L
OČ
E33
3926
41SL
OV
ENSK
E KO
NJI
CE
210
113
3715
3D
AD
A
PLANIN
SKA DRU
ŠTVA
SPLO
ŠNI P
OD
ATK
IČ
LAN
STV
O 2
010
ORG
AN
IZIR
AN
E D
EJAV
NO
STI 2
010
Naz
iv d
rušt
va, č
lana
PZS
Dav
čna
št.
Obč
ina
Sple
tna
stra
nA
BS+
ŠP+
OO
PPSK
UPA
JM
ladi
nski
od
sek
Mar
kaci
jski
od
sek
Vodn
iški
od
sek
Ods
ek z
a va
rstv
o go
rske
na
rave
Alp
inis
tični
od
sek
Špor
tno-
plez
alni
od
sek
Ods
ek
za tu
rno
kole
sarj
enje
Ods
ek z
a te
kmov
alno
tu
rno
smuč
anje
1.A
KA
DEM
SKO
PLA
NIN
SKO
DRU
ŠTV
O15
4006
38LJ
UBL
JAN
A12
4234
795
DA
DA
DA
2.A
KA
DEM
SKO
PLA
NIN
SKO
DRU
ŠTV
O K
OZJ
AK
MA
RIBO
R62
0614
53M
ARI
BOR
ww
w.ko
zjak
.org
2917
464
118
385
DA
DA
DA
DA
3.A
LPIN
ISTI
ČN
I KLU
B SL
OV
ENSK
A B
ISTR
ICA
3913
7554
SLO
VEN
SKA
BIS
TRIC
Aw
ww.
alph
ut.n
et20
309
5010
9D
AD
A
4.A
LPIN
ISTI
ČN
I KLU
B V
ERTI
KA
LA12
0180
31LJ
UBL
JAN
Aw
ww.
vert
ikal
a.co
m0
358
43D
AD
A
5.D
RUŠT
VO
EK
STRE
MN
IH Š
PORT
OV
7691
8629
ŠEM
PETE
R-V
RTO
JBA
ww
w.de
s.si
017
40
21
6.D
RUŠT
VO
GO
RSK
A R
EŠEV
ALN
A S
LUŽB
A K
AM
NIK
6433
1008
KA
MN
IKw
ww.
grs-
kam
nik.
si/0
00
00
7.D
RUŠT
VO
GO
RSK
A R
EŠEV
ALN
A S
LUŽB
A K
ORO
ŠKE
2277
5765
ČRN
A N
A K
ORO
ŠKEM
ww
w.gr
s-pr
eval
je.o
rg/
0
8.D
RUŠT
VO
GO
RSK
A R
EŠEV
ALN
A S
LUŽB
A M
ARI
BOR
2022
7264
MA
RIBO
Rw
ww.
grs-
mb.
si0
00
00
9.D
RUŠT
VO
GO
RSK
E RE
ŠEVA
LNE
SLU
ŽBE
BOH
INJ
6080
6958
BOH
INJ
00
00
0
10.
DRU
ŠTV
O G
ORS
KE
REŠE
VALN
E SL
UŽB
E BO
VEC
8146
5343
BOV
EC0
00
00
11.
DRU
ŠTV
O G
ORS
KE
REŠE
VALN
E SL
UŽB
E K
RAN
J59
1681
61K
RAN
Jw
ww.
grsk
ranj
.org
00
00
0
12.
DRU
ŠTV
O G
ORS
KE
REŠE
VALN
E SL
UŽB
E RA
DO
VLJ
ICA
6829
5499
RAD
OV
LJIC
Agr
s-ra
dovl
jica.
si/gr
s0
00
00
13.
DRU
ŠTV
O P
LEZA
LCEV
KO
PER
1377
0241
KOPE
R3
1912
3771
DA
14.
DRU
ŠTV
O P
ROST
I ČA
S ŠM
ART
NO
9813
6224
ŠMA
RTN
O P
RI L
ITIJ
Iw
ww.
drus
tvop
rost
icas
.si1
34
1018
DA
15.
DRU
ŠTV
O Z
A R
AZV
OJ P
LEZA
LNE
KU
LTU
RE57
1116
34LJ
UBL
JAN
Aw
ww.
pods
teno
.si0
50
2530
16.
GO
RNIŠ
KO Š
PORT
NO
DRU
ŠTV
O B
RIC
ALP
ŠKO
FJA
LO
KA
6454
4532
ŠKO
FJA
LO
KA
00
00
0
17.
GO
RSK
A R
EŠEV
ALN
A S
LUŽB
A D
RUŠT
VO
LJU
BLJA
NA
9223
0130
LJU
BLJA
NA
ww
w.gr
s-lj.
si/o/
00
00
00
18.
GO
RSK
A R
EŠEV
ALN
A S
LUŽB
A P
OST
AJA
CEL
JE
1604
3804
CEL
JEw
ww.
grs-
celje
.org
00
00
0
19.
OBA
LNO
PLA
NIN
SKO
DRU
ŠTV
O K
OPE
R64
7951
10KO
PER
ww
w.op
d.si
1848
936
213
756
DA
DA
DA
DA
DA
DA
20.
PLA
NIN
SKI K
LUB
PEC
A O
LŠEV
A28
8350
77Č
RNA
NA
KO
ROŠK
EMw
ww.
pkpe
caol
seva
.si0
180
018
DA
DA
21.
PLA
NIN
SKO
DRU
ŠTV
O A
BAN
KA
3347
2149
LJU
BLJA
NA
437
24
47
22.
PLA
NIN
SKO
DRU
ŠTV
O A
JDO
VŠČ
INA
5379
6209
AJD
OV
ŠČIN
A35
270
2328
356
DA
DA
DA
DA
DA
23.
PLA
NIN
SKO
DRU
ŠTV
O A
TOM
SKE
TOPL
ICE
POD
ČET
RTEK
1729
0660
POD
ČET
RTEK
363
1031
107
DA
DA
24.
PLA
NIN
SKO
DRU
ŠTV
O A
VTO
MO
NTA
ŽA49
6316
67BR
EZO
VIC
A0
380
139
DA
25.
PLA
NIN
SKO
DRU
ŠTV
O A
VTO
TEH
NA
4036
5336
LJU
BLJA
NA
061
57
73
26.
PLA
NIN
SKO
DRU
ŠTV
O B
AJT
AR
VEL
IKA
PLA
NIN
A50
9563
70K
AM
NIK
011
34
1513
2D
A
27.
PLA
NIN
SKO
DRU
ŠTV
O B
LAG
AJA
NA
8719
3710
DO
BRO
VA-P
OLH
OV
GRA
DEC
pdbl
agaj
ana.
blog
spor
t.com
1513
92
8323
9D
AD
AD
A
28.
PLA
NIN
SKO
DRU
ŠTV
O B
LAG
OV
ICA
8971
0657
LUKO
VIC
Aw
ww.
plan
insk
odru
stvo
-bla
govi
ca.si
210
916
2715
4D
AD
AD
A
29.
PLA
NIN
SKO
DRU
ŠTV
O B
LED
2325
7270
BLED
427
414
7036
2D
AD
AD
A
30.
PLA
NIN
SKO
DRU
ŠTV
O B
OČ
KO
STRI
VN
ICA
3592
6538
ROG
AŠK
A S
LATI
NA
pd-b
oc.co
m0
8713
5015
0D
AD
A
31.
PLA
NIN
SKO
DRU
ŠTV
O B
OH
INJS
KA
BIS
TRIC
A55
5616
75BO
HIN
J6
244
2610
037
6D
AD
AD
AD
A
32.
PLA
NIN
SKO
DRU
ŠTV
O B
OH
OR
SEN
OV
O43
9780
45K
RŠKO
ww
w.pd
boho
r.si
314
641
6125
1D
AD
AD
A
33.
PLA
NIN
SKO
DRU
ŠTV
O B
ORO
VN
ICA
1917
1927
BORO
VN
ICA
00
00
0D
AD
A
34.
PLA
NIN
SKO
DRU
ŠTV
O B
OV
EC98
4956
31BO
VEC
375
830
116
DA
DA
DA
DA
DA
35.
PLA
NIN
SKO
DRU
ŠTV
O B
RDA
4860
7100
BRD
Aw
ww.
pdbr
da.si
010
79
4616
2D
AD
A
36.
PLA
NIN
SKO
DRU
ŠTV
O B
REZJ
E32
0460
73M
ARI
BOR
072
27
81D
A
37.
PLA
NIN
SKO
DRU
ŠTV
O B
REŽI
CE
8828
0373
BREŽ
ICE
ww
w.pd
brez
ice.s
i68
249
1917
551
1D
AD
AD
AD
A
38.
PLA
NIN
SKO
DRU
ŠTV
O B
RIC
NIK
MU
TA25
4877
52M
UTA
689
1517
127
DA
DA
DA
DA
39.
PLA
NIN
SKO
DRU
ŠTV
O C
ELJE
- M
ATIC
A41
1986
54C
ELJE
ww
w.pl
anin
sko-
drus
tvo-
celje
.si48
260
4843
779
3D
AD
AD
AD
AD
AD
A
40.
PLA
NIN
SKO
DRU
ŠTV
O C
ERK
NIC
A96
8817
98C
ERK
NIC
Aht
tp://
user
s.vol
ja.n
et/p
dcer
knic
a4
966
511
1D
AD
AD
A
41.
PLA
NIN
SKO
DRU
ŠTV
O C
ERK
NO
2552
5263
CER
KN
Ow
ww.
plan
insk
o-dr
ustv
o-ce
rkno
.si17
162
1743
239
DA
DA
DA
DA
DA
42.
PLA
NIN
SKO
DRU
ŠTV
O C
IRK
ULA
NE
5176
6655
CIR
KU
LAN
Ew
ww.
plan
inci
-cirk
ulan
e.si
570
518
98D
AD
AD
A
43.
PLA
NIN
SKO
DRU
ŠTV
O Č
RNA
NA
KO
ROŠK
EM14
4224
84Č
RNA
NA
KO
ROŠK
EM15
679
5614
7D
AD
AD
AD
AD
A
44.
PLA
NIN
SKO
DRU
ŠTV
O Č
RNO
MEL
J86
2771
03Č
RNO
MEL
J10
451
5074
585
DA
DA
DA
45.
PLA
NIN
SKO
DRU
ŠTV
O Č
RNU
ČE
6733
8909
LJU
BLJA
NA
ww
w.pd
crnu
ce.si
3813
520
4123
4D
AD
AD
AD
AD
A
46.
PLA
NIN
SKO
DRU
ŠTV
O D
ELO
2206
8716
LJU
BLJA
NA
ww
w.pl
anin
skod
rust
vo-d
elo.
com
/inde
x.ph
p2
690
475
DA
47.
PLA
NIN
SKO
DRU
ŠTV
O D
OBR
EPO
LJE
1167
8364
DO
BREP
OLJ
E0
50
05
DA
48.
PLA
NIN
SKO
DRU
ŠTV
O D
OBR
NA
1065
7984
DO
BRN
A5
726
3211
5D
AD
A
49.
PLA
NIN
SKO
DRU
ŠTV
O D
OBR
OV
LJE
BRA
SLO
VČ
E43
9659
03BR
ASL
OV
ČE
ww
w.br
aslo
vce-
plan
inci
.si6
155
3813
833
7D
AD
AD
A
50.
PLA
NIN
SKO
DRU
ŠTV
O D
OL
PRI H
RAST
NIK
U84
0066
17H
RAST
NIK
286
980
177
DA
DA
DA
51.
PLA
NIN
SKO
DRU
ŠTV
O D
OM
ŽALE
7009
6864
DO
MŽA
LEw
ww.
pdd.
si11
285
6517
353
4D
AD
AD
AD
AD
A
52.
PLA
NIN
SKO
DRU
ŠTV
O D
ON
AČ
KA
GO
RA S
TOPE
RCE
8457
4232
MA
JŠPE
RK1
5923
2410
7D
AD
AD
A
53.
PLA
NIN
SKO
DRU
ŠTV
O D
OV
JE-M
OJS
TRA
NA
5836
2487
KRA
NJS
KA
GO
RAw
ww.
moj
stra
na.co
m/p
d28
274
4051
393
DA
DA
DA
DA
DA
54.
PLA
NIN
SKO
DRU
ŠTV
O D
RAG
O B
REG
AR
LJU
BLJA
NA
4986
1999
LJU
BLJA
NA
ww
w.pd
-dra
gobr
egar
.si3
693
479
DA
DA
DA
DA
55.
PLA
NIN
SKO
DRU
ŠTV
O D
RAM
LJE
2125
6055
ŠEN
TJU
Rw
ww.
pddr
amlje
.si13
899
7318
4D
AD
AD
A
56.
PLA
NIN
SKO
DRU
ŠTV
O D
RAVA
MA
RIBO
R73
9201
77M
ARI
BOR
ww
w.pl
anin
skod
rust
vodr
ava.
si2
179
3050
261
DA
DA
DA
57.
PLA
NIN
SKO
DRU
ŠTV
O D
RAV
OG
RAD
6964
3911
DRA
VO
GRA
Dw
ww.
pddr
avog
rad.
com
615
025
9928
0D
AD
A
58.
PLA
NIN
SKO
DRU
ŠTV
O F
RAM
5117
5282
RAČ
E-FR
AM
ww
w.pl
anin
skod
rust
vofr
am.si
1321
529
5831
5D
AD
AD
AD
AD
A
59.
PLA
NIN
SKO
DRU
ŠTV
O G
ALI
CIJA
6201
2568
ŽALE
Cw
ww.
plan
insk
o-dr
ustv
o-ga
licija
.si9
121
438
172
DA
DA
60.
PLA
NIN
SKO
DRU
ŠTV
O G
ORE
NJA
VA
S 28
8348
36G
ORE
NJA
VA
S-PO
LJA
NE
ww
w.pd
gore
njav
as.co
m7
152
1010
427
3D
A
61.
PLA
NIN
SKO
DRU
ŠTV
O G
ORJ
E83
4993
18G
ORJ
E8
133
3552
228
DA
DA
DA
DA
62.
PLA
NIN
SKO
DRU
ŠTV
O G
ORN
IK38
0453
11LJ
UBL
JAN
A0
401
647
63.
PLA
NIN
SKO
DRU
ŠTV
O G
ORN
JA R
AD
GO
NA
6469
7924
GO
RNJA
RA
DG
ON
Aw
ww.
pdra
dgon
a.si
117
733
114
325
DA
DA
DA
64.
PLA
NIN
SKO
DRU
ŠTV
O G
ORN
JI G
RAD
1164
1673
GO
RNJI
GRA
D9
162
4555
271
DA
DA
DA
DA
DA
65.
PLA
NIN
SKO
DRU
ŠTV
O G
OZD
MA
RTU
LJK
9691
3380
KRA
NJS
KA
GO
RAw
ww.
plan
insk
odru
stvo
gozd
mar
tuljk
.si15
203
2448
290
DA
DA
DA
66.
PLA
NIN
SKO
DRU
ŠTV
O G
RMA
DA
CEL
JE13
3939
28C
ELJE
ww
w.pd
grm
ada.
org
2325
522
151
451
DA
DA
DA
DA
DA
DA
67.
PLA
NIN
SKO
DRU
ŠTV
O G
ROSU
PLJE
2167
1559
GRO
SUPL
JEw
ww.
pdru
stvo
gros
uplje
-psa
scen
do.si
1010
625
155
296
DA
DA
68.
PLA
NIN
SKO
DRU
ŠTV
O H
AK
L SV
. TRO
JIC
A66
4130
28SV
. TRO
JIC
A V
SLO
V. G
ORI
CA
Hw
ww.
drus
tvo-
hakl
.si10
138
714
129
6D
AD
AD
A
69.
PLA
NIN
SKO
DRU
ŠTV
O H
ALO
ZE97
2423
22V
IDEM
ww
w.pd
halo
ze.si
06
10
7
70.
PLA
NIN
SKO
DRU
ŠTV
O H
ORJ
UL
4366
0983
HO
RJU
Lw
ww.
pd-h
orju
l.si
589
2275
191
DA
DA
DA
71.
PLA
NIN
SKO
DRU
ŠTV
O H
RAST
NIK
5234
2557
HRA
STN
IKw
ww.
hras
tnik
.si6
123
270
201
DA
DA
DA
72.
PLA
NIN
SKO
DRU
ŠTV
O H
UD
OU
RNIK
8797
2638
LJU
BLJA
NA
pdhu
dour
nik.
si0
300
5686
DA
73.
PLA
NIN
SKO
DRU
ŠTV
O ID
RIJA
4976
1439
IDRI
JAw
ww.
plan
insk
o-dr
ustv
o-id
rija.
si16
145
4377
281
DA
DA
DA
DA
DA
74.
PLA
NIN
SKO
DRU
ŠTV
O IM
P LJ
UBL
JAN
A16
0166
37LJ
UBL
JAN
Aw
ww.
pd-im
p.si
1911
79
1716
2D
AD
A
75.
PLA
NIN
SKO
DRU
ŠTV
O IN
TEG
RAL
8025
0505
LJU
BLJA
NA
621
97
209
441
DA
DA
DA
DA
76.
PLA
NIN
SKO
DRU
ŠTV
O IS
KRA
KRA
NJ
2597
3991
KRA
NJ
ww
w.pl
anin
skod
rust
vo-is
kra-
kran
j.si
2213
53
616
6D
A
77.
PLA
NIN
SKO
DRU
ŠTV
O IS
KRA
LJU
BLJA
NA
2092
2230
LJU
BLJA
NA
ww
w.pd
-iskr
a-lj.
si1
602
366
78.
PLA
NIN
SKO
DRU
ŠTV
O JA
KOBA
ALJ
AŽA
3718
7643
MA
RIBO
Rw
ww.
jako
balja
z.si
811
14
112
4D
AD
AD
A
79.
PLA
NIN
SKO
DRU
ŠTV
O JA
NEZ
TRD
INA
MEN
GEŠ
4982
7421
MEN
GEŠ
ww
w.pd
-men
ges.s
i9
185
9032
316
DA
DA
DA
DA
80.
PLA
NIN
SKO
DRU
ŠTV
O JA
NKO
MLA
KA
R64
9051
01PI
VK
A0
100
212
81.
PLA
NIN
SKO
DRU
ŠTV
O JA
VO
RNIK
- Č
RNI V
RH N
AD
IDRI
JO72
9935
29ID
RIJA
338
210
53D
A
82.
PLA
NIN
SKO
DRU
ŠTV
O JA
VO
RNIK
KO
ROŠK
A B
ELA
1908
9180
JESE
NIC
Ew
ww.
pdja
vorn
ikko
rosk
abel
a.si
234
340
2641
1D
AD
AD
A
83.
PLA
NIN
SKO
DRU
ŠTV
O JE
GLI
Č55
1708
20M
EDV
OD
E4
371
345
DA
DA
DA
84.
PLA
NIN
SKO
DRU
ŠTV
O JE
SEN
ICE
2934
7947
JESE
NIC
Ew
ww.
pdje
seni
ce-d
rust
vo.si
1732
844
7146
0D
AD
AD
AD
AD
A
85.
PLA
NIN
SKO
DRU
ŠTV
O JE
ZERS
KO70
4944
79JE
ZERS
KO5
8330
3215
0D
AD
AD
A
86.
PLA
NIN
SKO
DRU
ŠTV
O K
AM
NIK
8225
8198
KA
MN
IKw
ww.
drus
tvo-
pdka
mni
k.si
6969
610
426
011
29D
AD
AD
AD
AD
A
87.
PLA
NIN
SKO
DRU
ŠTV
O K
OBA
RID
6155
7650
KOBA
RID
pdko
barid
.wor
ldpr
ess.c
om3
105
1756
181
DA
DA
DA
88.
PLA
NIN
SKO
DRU
ŠTV
O K
OČ
EVJE
2471
5964
KOČ
EVJE
ww
w.pl
anin
sko-
drus
tvo-
koce
vje.s
i24
304
1310
844
9D
AD
AD
AD
A
89.
PLA
NIN
SKO
DRU
ŠTV
O K
OM
END
A51
8604
22KO
MEN
DA
ww
w.pd
-kom
enda
.si13
238
1038
299
DA
DA
DA
DA
90.
PLA
NIN
SKO
DRU
ŠTV
O K
RAN
J87
2381
36K
RAN
Jw
ww.
pdkr
anj.s
i77
635
7927
310
64D
AD
AD
AD
AD
AD
AD
A
91.
PLA
NIN
SKO
DRU
ŠTV
O K
RAN
JSK
A G
ORA
6901
0668
KRA
NJS
KA
GO
RA15
737
5014
5D
AD
A
92.
PLA
NIN
SKO
DRU
ŠTV
O K
RES
LJU
BLJA
NA
8768
2311
LJU
BLJA
NA
17
26
16
93.
PLA
NIN
SKO
DRU
ŠTV
O K
RIM
1987
5690
IG4
837
1510
9D
AD
A
94.
PLA
NIN
SKO
DRU
ŠTV
O K
RIŽE
8749
0056
TRŽI
Čw
ww.
trzi
c.si/s
tran
i/pdk
rize/
2333
515
6944
2D
AD
AD
AD
A
95.
PLA
NIN
SKO
DRU
ŠTV
O K
RIŽN
A G
ORA
8344
0623
AJD
OV
ŠČIN
A10
848
407
149
DA
DA
DA
DA
96.
PLA
NIN
SKO
DRU
ŠTV
O K
RKA
NO
VO
MES
TO40
9149
17N
OV
O M
ESTO
ww
w.pl
anin
sko-
drus
tvo-
nm.si
1049
345
107
655
DA
DA
DA
DA
DA
DA
97.
PLA
NIN
SKO
DRU
ŠTV
O K
UM
TRB
OV
LJE
3600
9652
TRBO
VLJ
Ew
ww.
pd-k
um.si
518
08
1220
5D
AD
AD
A
98.
PLA
NIN
SKO
DRU
ŠTV
O L
AŠK
O30
5941
03LA
ŠKO
716
911
3422
1D
AD
AD
A
99.
PLA
NIN
SKO
DRU
ŠTV
O L
ENA
RT56
5671
62LE
NA
RTus
ers.v
olja
.net
/pdl
enar
t7
188
1153
259
DA
100.
PLA
NIN
SKO
DRU
ŠTV
O L
END
AVA
7045
4345
LEN
DAV
Aw
ww.
pdle
ndav
a.si
049
36
58D
A
101.
PLA
NIN
SKO
DRU
ŠTV
O L
IBO
JE51
9521
06ŽA
LEC
211
08
2114
1D
AD
AD
A
102.
PLA
NIN
SKO
DRU
ŠTV
O L
ISC
A S
EVN
ICA
8049
9414
SEV
NIC
Aw
ww.
obci
na-s
evni
ca.si
/pd-
lisca
937
735
116
537
DA
DA
DA
DA
103.
PLA
NIN
SKO
DRU
ŠTV
O L
ITIJA
3190
1743
LITI
JAw
ww.
pdru
stvo
-litij
a.si
1429
834
5139
7D
AD
AD
AD
AD
AD
AD
A
104.
PLA
NIN
SKO
DRU
ŠTV
O L
JUBL
JAN
A -
MAT
ICA
1199
4584
LJU
BLJA
NA
ww
w.pd
-ljm
atic
a.si
223
2118
336
315
2992
DA
DA
DA
DA
DA
DA
105.
PLA
NIN
SKO
DRU
ŠTV
O L
JUBN
O O
B SA
VIN
JI85
9493
45LJ
UBN
Ow
ww.
pdlju
bno.
si7
171
2955
262
DA
DA
DA
DA
106.
PLA
NIN
SKO
DRU
ŠTV
O L
JUTO
MER
4363
4346
LJU
TOM
ERpd
-ljut
omer
.nas
plet
u.co
m0
142
1232
186
DA
DA
107.
PLA
NIN
SKO
DRU
ŠTV
O L
OČ
E33
3926
41SL
OV
ENSK
E KO
NJI
CE
210
113
3715
3D
AD
A
PLANIN
SKA DRU
ŠTVA
SPLO
ŠNI P
OD
ATK
IČ
LAN
STV
O 2
010
ORG
AN
IZIR
AN
E D
EJAV
NO
STI 2
010
Naz
iv d
rušt
va, č
lana
PZS
Dav
čna
št.
Obč
ina
Sple
tna
stra
nA
BS+
ŠP+
OO
PPSK
UPA
JM
ladi
nski
od
sek
Mar
kaci
jski
od
sek
Vodn
iški
od
sek
Ods
ek z
a va
rstv
o go
rske
na
rave
Alp
inis
tični
od
sek
Špor
tno-
plez
alni
od
sek
Ods
ek
za tu
rno
kole
sarj
enje
Ods
ek z
a te
kmov
alno
tu
rno
smuč
anje
108.
PLA
NIN
SKO
DRU
ŠTV
O L
OG
ATEC
6066
1623
LOG
ATEC
412
214
1115
1D
AD
A
109.
PLA
NIN
SKO
DRU
ŠTV
O L
OŠK
I PO
TOK
7232
6646
LOŠK
I PO
TOK
033
31
37D
AD
A
110.
PLA
NIN
SKO
DRU
ŠTV
O L
OV
REN
C N
A P
OH
OR
JU18
6624
71LO
VR
ENC
NA
PO
HO
RJU
ww
w.lo
vren
c.si
/pd
411
519
6620
4D
AD
AD
AD
A
111.
PLA
NIN
SKO
DRU
ŠTV
O L
OŽN
O S
V. F
LOR
IJA
N40
9423
92RO
GA
ŠKA
SLA
TIN
Aht
tp://
pd-lo
zno.
si0
624
369
DA
112.
PLA
NIN
SKO
DRU
ŠTV
O L
UČ
E29
5180
32LU
ČE
210
017
2114
0D
AD
A
113.
PLA
NIN
SKO
DRU
ŠTV
O M
AJŠ
PER
K82
0902
62M
AJŠ
PER
K0
643
4311
0D
AD
A
114.
PLA
NIN
SKO
DRU
ŠTV
O M
AK
S M
EŠK
O O
RM
OŽ
8400
0856
OR
MO
Žw
ww.
pdru
stvo
-mm
orm
oz.si
514
523
8125
4D
AD
AD
AD
A
115.
PLA
NIN
SKO
DRU
ŠTV
O M
AR
IBO
R M
ATIC
A57
4384
55M
AR
IBO
Rpd
-mbm
atic
a.si
/14
517
3918
975
9D
AD
AD
AD
AD
A
116.
PLA
NIN
SKO
DRU
ŠTV
O M
AR
IBO
RSK
I TIS
K82
0526
20M
AR
IBO
R3
667
379
DA
117.
PLA
NIN
SKO
DRU
ŠTV
O M
ATIC
A M
UR
SKA
SO
BOTA
3250
6252
MU
RSK
A S
OBO
TAw
ww.
pdm
atic
ams-
drus
tvo.
si6
236
1910
072
433
DA
DA
DA
118.
PLA
NIN
SKO
DRU
ŠTV
O M
EDV
OD
E33
7337
08M
EDV
OD
Ew
ww.
plan
insk
odru
stvo
-med
vode
.si14
268
1383
378
DA
DA
DA
DA
119.
PLA
NIN
SKO
DRU
ŠTV
O M
ERC
ATO
R31
3538
35LJ
UBL
JAN
A10
204
119
234
DA
120.
PLA
NIN
SKO
DRU
ŠTV
O M
ETLI
KA
1264
5826
MET
LIK
Aw
ww.
met
lika.
si/d
rust
va/s
port
nadr
ustv
a/pd
910
06
1412
9D
AD
AD
A
121.
PLA
NIN
SKO
DRU
ŠTV
O M
EŽIC
A16
7298
20M
EŽIC
A4
122
1752
195
DA
DA
DA
122.
PLA
NIN
SKO
DRU
ŠTV
O M
IKLA
VŽ
7527
1044
MIK
LAV
Ž N
A D
RAV
SKEM
PO
LJU
484
359
150
DA
123.
PLA
NIN
SKO
DRU
ŠTV
O M
ISLI
NJA
4881
3737
MIS
LIN
JAw
ww.
pdm
islin
ja.si
2035
828
2242
8D
AD
AD
AD
A
124.
PLA
NIN
SKO
DRU
ŠTV
O M
OR
AVČ
E67
2251
79M
OR
AVČ
Ew
ww.
pdm
.si3
185
2479
291
DA
DA
DA
125.
PLA
NIN
SKO
DRU
ŠTV
O M
OZI
RJE
9113
5125
MO
ZIR
JEw
ww.
pdm
ozir
je.si
210
819
1614
5D
AD
AD
A
126.
PLA
NIN
SKO
DRU
ŠTV
O M
UR
A M
UR
SKA
SO
BOTA
7111
2413
MU
RSK
A S
OBO
TA7
133
89
157
DA
DA
127.
PLA
NIN
SKO
DRU
ŠTV
O N
AVEZ
A44
1922
66V
IDEM
pd.n
avez
a.si
837
340
88D
AD
AD
AD
A
128.
PLA
NIN
SKO
DRU
ŠTV
O N
AZA
RJE
4469
4920
NA
ZAR
JEw
ww.
pdru
stvo
-naz
arje
.si8
122
1768
215
DA
DA
DA
129.
PLA
NIN
SKO
DRU
ŠTV
O N
OVA
GO
RIC
A61
5796
29N
OVA
GO
RIC
Aw
ww.
plan
insk
o-dr
ustv
o-ng
.si67
518
3126
688
2D
AD
AD
AD
A
130.
PLA
NIN
SKO
DRU
ŠTV
O O
BČIN
E K
IDR
IČEV
O33
1993
02K
IDR
IČEV
O3
563
5011
2
131.
PLA
NIN
SKO
DRU
ŠTV
O O
BRTN
IK L
JUBL
JAN
A50
4502
47LJ
UBL
JAN
A0
200
020
DA
DA
132.
PLA
NIN
SKO
DRU
ŠTV
O O
JSTR
ICA
CEL
JE78
6805
22C
ELJE
ww
w.pd
-ojs
tric
a.si
410
31
311
1D
AD
A
133.
PLA
NIN
SKO
DRU
ŠTV
O O
NG
ER T
RZI
N38
1828
58TR
ZIN
ww
w.on
ger.o
rg8
7912
5615
5D
AD
AD
AD
AD
A
134.
PLA
NIN
SKO
DRU
ŠTV
O O
PLO
TNIC
A83
2036
99O
PLO
TNIC
A2
6610
7415
2D
AD
AD
A
135.
PLA
NIN
SKO
DRU
ŠTV
O O
ŽBA
LT K
APL
A59
9222
57PO
DV
ELK
Aw
ww.
pdoz
balt-
kapl
a.co
m5
467
361
DA
DA
DA
DA
136.
PLA
NIN
SKO
DRU
ŠTV
O P
ALO
MA
SLA
DK
I VR
H29
7767
83ŠE
NTI
LJpd
.pal
oma.
si2
228
1977
132
7D
AD
AD
A
137.
PLA
NIN
SKO
DRU
ŠTV
O P
AN
OR
AM
A D
OBR
OVA
1346
9240
DO
BRO
VA-P
OLH
OV
GR
AD
EC2
302
2660
DA
138.
PLA
NIN
SKO
DRU
ŠTV
O P
IRA
N90
0981
61PI
RA
Nw
ww.
pd-p
iran
.org
030
522
57D
AD
AD
A
139.
PLA
NIN
SKO
DRU
ŠTV
O P
LAN
IKA
MA
RIB
OR
2250
1223
MA
RIB
OR
213
45
314
4D
AD
A
140.
PLA
NIN
SKO
DRU
ŠTV
O P
OD
BRD
O57
5226
85TO
LMIN
ww
w.pd
podb
rdo.
si5
140
1328
186
DA
DA
DA
141.
PLA
NIN
SKO
DRU
ŠTV
O P
OD
NA
NO
S66
5477
09V
IPAV
Aw
ww.
pd-p
odna
nos.s
i14
7315
2712
9D
AD
AD
A
142.
PLA
NIN
SKO
DRU
ŠTV
O P
OD
PEČ
- PR
ESER
JE52
2179
49BR
EZO
VIC
Aw
ww.
pd-p
odpe
c-pr
eser
je.n
et13
122
1030
444
9D
AD
AD
AD
A
143.
PLA
NIN
SKO
DRU
ŠTV
O P
OH
OD
NIK
NO
VO
MES
TO42
8469
86N
OV
O M
ESTO
ww
w.pd
-poh
odni
k.si
010
310
1012
3D
AD
A
144.
PLA
NIN
SKO
DRU
ŠTV
O P
OH
OR
JE35
4744
91SL
OV
ENSK
A B
ISTR
ICA
ww
w.pd
poho
rje.
si/
173
08
82D
AD
AD
A
145.
PLA
NIN
SKO
DRU
ŠTV
O P
OLE
T ŠE
NTR
UPE
RT92
2794
65ŠE
NTR
UPE
RTw
ww.
pdpo
let.c
om3
995
511
2D
AD
AD
AD
AD
A
146.
PLA
NIN
SKO
DRU
ŠTV
O P
OLJ
ČA
NE
9098
9406
POLJ
ČA
NE
829
022
258
578
DA
DA
DA
DA
DA
147.
PLA
NIN
SKO
DRU
ŠTV
O P
OLJ
E35
4314
07LJ
UBL
JAN
Aht
tp://
site
s.goo
gle.
com
/site
/nov
icep
dpol
je2
994
611
1D
AD
AD
A
148.
PLA
NIN
SKO
DRU
ŠTV
O P
OLO
M K
OST
AN
JEV
ICA
NA
KR
KI
2632
2226
KO
STA
NJE
VIC
A N
A K
RK
I0
798
1097
DA
DA
DA
DA
149.
PLA
NIN
SKO
DRU
ŠTV
O P
OLZ
ELA
3144
6850
POLZ
ELA
1115
819
215
403
DA
DA
DA
DA
150.
PLA
NIN
SKO
DRU
ŠTV
O P
OLŽ
VIŠ
NJA
GO
RA
5240
2398
IVA
NČ
NA
GO
RIC
Apo
lz.b
log.
siol
.net
116
615
1920
1D
A
151.
PLA
NIN
SKO
DRU
ŠTV
O P
OST
OJN
A47
9471
10PO
STO
JNA
ww
w.pd
post
ojna
-dru
stvo
.si8
199
1012
734
4D
AD
AD
A
152.
PLA
NIN
SKO
DRU
ŠTV
O P
OŠT
E IN
TEL
EKO
MA
CEL
JE85
8479
09C
ELJE
ww
w.pd
rust
vo-p
tce.
si9
142
45
160
DA
DA
153.
PLA
NIN
SKO
DRU
ŠTV
O P
OŠT
E IN
TEL
EKO
MA
LJU
BLJA
NA
7945
7339
LJU
BLJA
NA
ww
w.pd
rust
vo-p
tlj.si
4276
033
6590
0D
AD
AD
A
154.
PLA
NIN
SKO
DRU
ŠTV
O P
OŠT
E IN
TEL
EKO
MA
MA
RIB
OR
6993
1569
MA
RIB
OR
120
27
421
4
155.
PLA
NIN
SKO
DRU
ŠTV
O P
REB
OLD
5438
9828
PREB
OLD
192
1644
153
DA
DA
DA
DA
156.
PLA
NIN
SKO
DRU
ŠTV
O P
REV
ALJ
E15
5542
44PR
EVA
LJE
ww
w.pd
-pre
valje
.si29
543
7014
678
8D
AD
AD
A
157.
PLA
NIN
SKO
DRU
ŠTV
O P
REV
OR
JE27
3329
69ŠE
NTJ
UR
029
01
30
158.
PLA
NIN
SKO
DRU
ŠTV
O P
RIS
TAVA
3449
1139
POD
ČET
RTEK
035
525
65D
A
159.
PLA
NIN
SKO
DRU
ŠTV
O P
TUJ
1045
9936
PTU
Jw
ww.
pdpt
uj.si
2439
336
234
687
DA
DA
DA
160.
PLA
NIN
SKO
DRU
ŠTV
O R
AD
EČE
9465
6533
RA
DEČ
E2
149
1559
225
DA
DA
161.
PLA
NIN
SKO
DRU
ŠTV
O R
AD
LJE
OB
DR
AVI
9622
6498
RA
DLJ
E O
B D
RAV
Iw
ww.
pd-r
adlje
.si4
111
349
167
DA
DA
DA
162.
PLA
NIN
SKO
DRU
ŠTV
O R
AD
OV
LJIC
A35
8286
33R
AD
OV
LJIC
Aw
ww.
pdra
dovl
jica.
si33
490
6522
510
823
DA
DA
DA
DA
DA
163.
PLA
NIN
SKO
DRU
ŠTV
O R
AŠI
CA
1641
6686
LJU
BLJA
NA
6424
929
118
460
DA
DA
DA
DA
164.
PLA
NIN
SKO
DRU
ŠTV
O R
ATEČ
E PL
AN
ICA
1558
6626
KR
AN
JSK
A G
OR
A7
203
939
165.
PLA
NIN
SKO
DRU
ŠTV
O R
AVN
E N
A K
ORO
ŠKEM
5702
9032
RAV
NE
NA
KO
ROŠK
EMw
ww.
pdra
vne.
si31
287
3740
395
DA
DA
DA
DA
DA
DA
166.
PLA
NIN
SKO
DRU
ŠTV
O R
EČIC
A O
B SA
VIN
JI36
3524
03R
EČIC
A O
B SA
VIN
JI8
779
7516
9D
AD
AD
AD
A
167.
PLA
NIN
SKO
DRU
ŠTV
O R
EGA
LO
G20
9367
37LO
G-D
RA
GO
MER
056
31
60
168.
PLA
NIN
SKO
DRU
ŠTV
O R
IBN
ICA
NA
DO
LEN
JSK
EM23
7064
73w
ww.
plan
insk
o dr
ustv
o-ri
bnic
a.si
1073
43
90D
AD
AD
A
169.
PLA
NIN
SKO
DRU
ŠTV
O R
IBN
ICA
NA
PO
HO
RJU
2370
6473
RIB
NIC
A N
A P
OH
OR
JU1
281
636
DA
DA
170.
PLA
NIN
SKO
DRU
ŠTV
O R
IMSK
E TO
PLIC
E62
8853
24LA
ŠKO
017
615
4023
1D
AD
A
171.
PLA
NIN
SKO
DRU
ŠTV
O R
OV
TE18
6228
87LO
GAT
EC0
492
5010
1D
AD
A
172.
PLA
NIN
SKO
DRU
ŠTV
O R
TV
LJU
BLJA
NA
4559
4171
LJU
BLJA
NA
016
08
821
251
DA
DA
DA
173.
PLA
NIN
SKO
DRU
ŠTV
O R
UŠE
6258
2305
RUŠE
ww
w.pd
-rus
e.si
1022
621
8634
3D
AD
AD
AD
AD
A
174.
PLA
NIN
SKO
DRU
ŠTV
O S
ATU
RN
US
1803
8344
LJU
BLJA
NA
ww
w.pd
satu
rnus
.si0
463
150
DA
175.
PLA
NIN
SKO
DRU
ŠTV
O S
EMIČ
1629
7369
SEM
IČ3
166
1223
204
DA
DA
176.
PLA
NIN
SKO
DRU
ŠTV
O S
EŽA
NA
6361
7706
SEŽA
NA
ww
w.pd
seza
na.o
rg17
222
3311
939
1D
AD
AD
A
177.
PLA
NIN
SKO
DRU
ŠTV
O S
KA
LCA
HO
ČE
SLIV
NIC
A71
7726
93H
OČ
E-SL
IVN
ICA
ww
w.pd
skal
ca.si
1012
34
4618
3D
A
178.
PLA
NIN
SKO
DRU
ŠTV
O S
LAV
NIK
7152
9942
HR
PELJ
E-K
OZI
NA
ww
w.pd
slav
nik.
blog
.siol
.net
3511
213
5921
9D
AD
AD
AD
AD
A
179.
PLA
NIN
SKO
DRU
ŠTV
O S
LIV
NIC
A P
RI C
ELJU
4972
0767
ŠEN
TJU
Rw
ww.
pdsl
ivni
ca.c
om7
586
7014
1D
AD
AD
AD
A
180.
PLA
NIN
SKO
DRU
ŠTV
O S
LOG
A R
OG
ATEC
5665
1384
ROG
ATEC
ww
w.pd
-slo
ga.c
om1
625
2088
DA
DA
DA
DA
181.
PLA
NIN
SKO
DRU
ŠTV
O S
LOV
ENJ G
RA
DEC
6770
3496
SLO
VEN
J GR
AD
ECw
ww.
pdsg
.si19
260
4033
352
DA
DA
DA
182.
PLA
NIN
SKO
DRU
ŠTV
O S
LOV
ENSK
A B
ISTR
ICA
7967
2787
SLO
VEN
SKA
BIS
TRIC
A12
174
1015
935
5D
AD
AD
AD
A
183.
PLA
NIN
SKO
DRU
ŠTV
O S
LOV
ENSK
E K
ON
JIC
E51
7982
63SL
OV
ENSK
E K
ON
JIC
Ew
ww.
plan
insk
odru
stvo
-kon
jice.
si13
285
2413
445
6D
AD
AD
AD
A
184.
PLA
NIN
SKO
DRU
ŠTV
O S
NEŽ
NIK
ILIR
SKA
BIS
TRIC
A78
9844
59IL
IRSK
A B
ISTR
ICA
ww
w.pl
anin
skod
rust
vo-s
nezn
ik.si
717
017
137
331
DA
DA
DA
185.
PLA
NIN
SKO
DRU
ŠTV
O S
NEŽ
NIK
LO
ŠKA
DO
LIN
A77
6891
43LO
ŠKA
DO
LIN
A1
210
729
DA
DA
186.
PLA
NIN
SKO
DRU
ŠTV
O S
OLČ
AVA
7049
1453
SOLČ
AVA
723
65
41D
A
187.
PLA
NIN
SKO
DRU
ŠTV
O S
OV
OD
ENJ
3386
9863
GO
REN
JA V
AS-
POLJ
AN
E4
131
1513
163
DA
DA
188.
PLA
NIN
SKO
DRU
ŠTV
O S
PIN
6340
8171
ŽALE
C0
00
00
189.
PLA
NIN
SKO
DRU
ŠTV
O S
RED
NJA
VA
S V
BO
HIN
JU55
1146
95BO
HIN
Jw
ww.
pdsr
ednj
avas
.si28
240
6681
415
DA
DA
DA
190.
PLA
NIN
SKO
DRU
ŠTV
O S
VET
I VID
2430
4271
CER
KN
ICA
049
810
67D
A
191.
PLA
NIN
SKO
DRU
ŠTV
O Š
EMPE
TER
V S
AVIN
JSK
I DO
LIN
I78
6275
91ŽA
LEC
ww
w.pd
-sem
pete
r.si
713
59
4319
4D
AD
AD
A
192.
PLA
NIN
SKO
DRU
ŠTV
O Š
ENTJ
ERN
EJ58
7841
52ŠE
NTJ
ERN
EJ5
388
1162
DA
193.
PLA
NIN
SKO
DRU
ŠTV
O Š
ENTJ
OŠT
7840
0147
DO
BRO
VA-P
OLH
OV
GR
AD
ECw
ww.
stjo
st.si
/~pd
740
1553
115
DA
DA
194.
PLA
NIN
SKO
DRU
ŠTV
O Š
ENTJ
UR
PR
I CEL
JU26
5218
65ŠE
NTJ
UR
ww
w.pl
anin
skod
rust
vo-s
entju
r.si
395
1070
1118
9D
AD
A
195.
PLA
NIN
SKO
DRU
ŠTV
O Š
ENT
VID
PR
I STI
ČN
I31
0211
58IV
AN
ČN
A G
OR
ICA
230
1010
52D
A
196.
PLA
NIN
SKO
DRU
ŠTV
O Š
KA
LE -
HR
AST
OV
EC38
2332
82V
ELEN
JE1
104
1333
151
197.
PLA
NIN
SKO
DRU
ŠTV
O Š
KO
FJA
LO
KA
6197
2029
ŠKO
FJA
LO
KA
ww
w.pd
-sko
fjalo
ka.c
om57
536
6129
394
7D
AD
AD
AD
A
198.
PLA
NIN
SKO
DRU
ŠTV
O Š
MA
RJE
PR
I JEL
ŠAH
7451
4903
ŠMA
RJE
PR
I JEL
ŠAH
464
540
113
DA
199.
PLA
NIN
SKO
DRU
ŠTV
O Š
MA
RN
A G
OR
A74
3984
31LJ
UBL
JAN
Aw
ww.
pdsm
arna
gora
.si2
617
1080
DA
DA
DA
200.
PLA
NIN
SKO
DRU
ŠTV
O Š
MA
RTN
O O
B PA
KI
5325
3485
ŠMA
RTN
O O
B PA
KI
pd-s
mar
tno.
si10
126
1141
188
DA
DA
201.
PLA
NIN
SKO
DRU
ŠTV
O Š
OŠT
AN
J86
1716
58ŠO
ŠTA
NJ
ww
w.pd
-sos
tanj
.si14
182
2378
297
DA
DA
DA
202.
PLA
NIN
SKO
DRU
ŠTV
O Š
PIK
LJU
BLJA
NA
MO
STE-
POLJ
E74
6328
09LJ
UBL
JAN
A0
1015
227
DA
203.
PLA
NIN
SKO
DRU
ŠTV
O T
ABO
R68
0089
29TA
BOR
022
568
95D
A
204.
PLA
NIN
SKO
DRU
ŠTV
O T
AM
MA
RIB
OR
2122
0484
MA
RIB
OR
ww
w.pd
rust
vo-t
am.si
1816
624
2122
9D
AD
AD
AD
A
205.
PLA
NIN
SKO
DRU
ŠTV
O T
ISA
MA
RIB
OR
3102
0674
MA
RIB
OR
164
129
86D
AD
AD
A
206.
PLA
NIN
SKO
DRU
ŠTV
O T
OLM
IN42
2759
54TO
LMIN
ww
w.pd
tolm
in.si
1739
044
203
654
DA
DA
DA
DA
DA
207.
PLA
NIN
SKO
DRU
ŠTV
O T
RBO
VLJ
E33
6040
70TR
BOV
LJE
ww
w.pd
-trb
ovlje
.si6
9914
7419
3D
AD
AD
AD
A
208.
PLA
NIN
SKO
DRU
ŠTV
O T
REB
NJE
7957
9647
TREB
NJE
ww
w.pd
treb
nje.
si3
126
662
197
DA
DA
209.
PLA
NIN
SKO
DRU
ŠTV
O T
RŽI
Č59
0465
89TR
ŽIČ
ww
w.pl
anin
sko-
drus
tvo-
trzi
c.si
3622
531
7536
7D
AD
AD
AD
AD
AD
A
210.
PLA
NIN
SKO
DRU
ŠTV
O V
ALE
NTI
N S
TAN
IČ K
AN
AL
5780
1908
KA
NA
L9
675
7615
7D
AD
A
211.
PLA
NIN
SKO
DRU
ŠTV
O V
EČER
MA
RIB
OR
7345
3404
MA
RIB
OR
ww
w.ve
cer.c
om/p
d2
942
510
3D
A
212.
PLA
NIN
SKO
DRU
ŠTV
O V
ELEN
JE79
7787
98V
ELEN
JEw
ww.
pd.v
elen
je.si
2456
463
229
880
DA
DA
DA
DA
DA
213.
PLA
NIN
SKO
DRU
ŠTV
O V
ELIK
E LA
ŠČE
8263
8748
VEL
IKE
LAŠČ
Epd
.vel
ike-
lasc
e.si
165
1063
139
DA
DA
DA
PLANIN
SKA DRU
ŠTVA
SPLO
ŠNI P
OD
ATK
IČ
LAN
STV
O 2
010
ORG
AN
IZIR
AN
E D
EJAV
NO
STI 2
010
Naz
iv d
rušt
va, č
lana
PZS
Dav
čna
št.
Obč
ina
Sple
tna
stra
nA
BS+
ŠP+
OO
PPSK
UPA
JM
ladi
nski
od
sek
Mar
kaci
jski
od
sek
Vodn
iški
od
sek
Ods
ek z
a va
rstv
o go
rske
na
rave
Alp
inis
tični
od
sek
Špor
tno-
plez
alni
od
sek
Ods
ek
za tu
rno
kole
sarj
enje
Ods
ek z
a te
kmov
alno
tu
rno
smuč
anje
108.
PLA
NIN
SKO
DRU
ŠTV
O L
OG
ATEC
6066
1623
LOG
ATEC
412
214
1115
1D
AD
A
109.
PLA
NIN
SKO
DRU
ŠTV
O L
OŠK
I PO
TOK
7232
6646
LOŠK
I PO
TOK
033
31
37D
AD
A
110.
PLA
NIN
SKO
DRU
ŠTV
O L
OV
REN
C N
A P
OH
OR
JU18
6624
71LO
VR
ENC
NA
PO
HO
RJU
ww
w.lo
vren
c.si
/pd
411
519
6620
4D
AD
AD
AD
A
111.
PLA
NIN
SKO
DRU
ŠTV
O L
OŽN
O S
V. F
LOR
IJA
N40
9423
92RO
GA
ŠKA
SLA
TIN
Aht
tp://
pd-lo
zno.
si0
624
369
DA
112.
PLA
NIN
SKO
DRU
ŠTV
O L
UČ
E29
5180
32LU
ČE
210
017
2114
0D
AD
A
113.
PLA
NIN
SKO
DRU
ŠTV
O M
AJŠ
PER
K82
0902
62M
AJŠ
PER
K0
643
4311
0D
AD
A
114.
PLA
NIN
SKO
DRU
ŠTV
O M
AK
S M
EŠK
O O
RM
OŽ
8400
0856
OR
MO
Žw
ww.
pdru
stvo
-mm
orm
oz.si
514
523
8125
4D
AD
AD
AD
A
115.
PLA
NIN
SKO
DRU
ŠTV
O M
AR
IBO
R M
ATIC
A57
4384
55M
AR
IBO
Rpd
-mbm
atic
a.si
/14
517
3918
975
9D
AD
AD
AD
AD
A
116.
PLA
NIN
SKO
DRU
ŠTV
O M
AR
IBO
RSK
I TIS
K82
0526
20M
AR
IBO
R3
667
379
DA
117.
PLA
NIN
SKO
DRU
ŠTV
O M
ATIC
A M
UR
SKA
SO
BOTA
3250
6252
MU
RSK
A S
OBO
TAw
ww.
pdm
atic
ams-
drus
tvo.
si6
236
1910
072
433
DA
DA
DA
118.
PLA
NIN
SKO
DRU
ŠTV
O M
EDV
OD
E33
7337
08M
EDV
OD
Ew
ww.
plan
insk
odru
stvo
-med
vode
.si14
268
1383
378
DA
DA
DA
DA
119.
PLA
NIN
SKO
DRU
ŠTV
O M
ERC
ATO
R31
3538
35LJ
UBL
JAN
A10
204
119
234
DA
120.
PLA
NIN
SKO
DRU
ŠTV
O M
ETLI
KA
1264
5826
MET
LIK
Aw
ww.
met
lika.
si/d
rust
va/s
port
nadr
ustv
a/pd
910
06
1412
9D
AD
AD
A
121.
PLA
NIN
SKO
DRU
ŠTV
O M
EŽIC
A16
7298
20M
EŽIC
A4
122
1752
195
DA
DA
DA
122.
PLA
NIN
SKO
DRU
ŠTV
O M
IKLA
VŽ
7527
1044
MIK
LAV
Ž N
A D
RAV
SKEM
PO
LJU
484
359
150
DA
123.
PLA
NIN
SKO
DRU
ŠTV
O M
ISLI
NJA
4881
3737
MIS
LIN
JAw
ww.
pdm
islin
ja.si
2035
828
2242
8D
AD
AD
AD
A
124.
PLA
NIN
SKO
DRU
ŠTV
O M
OR
AVČ
E67
2251
79M
OR
AVČ
Ew
ww.
pdm
.si3
185
2479
291
DA
DA
DA
125.
PLA
NIN
SKO
DRU
ŠTV
O M
OZI
RJE
9113
5125
MO
ZIR
JEw
ww.
pdm
ozir
je.si
210
819
1614
5D
AD
AD
A
126.
PLA
NIN
SKO
DRU
ŠTV
O M
UR
A M
UR
SKA
SO
BOTA
7111
2413
MU
RSK
A S
OBO
TA7
133
89
157
DA
DA
127.
PLA
NIN
SKO
DRU
ŠTV
O N
AVEZ
A44
1922
66V
IDEM
pd.n
avez
a.si
837
340
88D
AD
AD
AD
A
128.
PLA
NIN
SKO
DRU
ŠTV
O N
AZA
RJE
4469
4920
NA
ZAR
JEw
ww.
pdru
stvo
-naz
arje
.si8
122
1768
215
DA
DA
DA
129.
PLA
NIN
SKO
DRU
ŠTV
O N
OVA
GO
RIC
A61
5796
29N
OVA
GO
RIC
Aw
ww.
plan
insk
o-dr
ustv
o-ng
.si67
518
3126
688
2D
AD
AD
AD
A
130.
PLA
NIN
SKO
DRU
ŠTV
O O
BČIN
E K
IDR
IČEV
O33
1993
02K
IDR
IČEV
O3
563
5011
2
131.
PLA
NIN
SKO
DRU
ŠTV
O O
BRTN
IK L
JUBL
JAN
A50
4502
47LJ
UBL
JAN
A0
200
020
DA
DA
132.
PLA
NIN
SKO
DRU
ŠTV
O O
JSTR
ICA
CEL
JE78
6805
22C
ELJE
ww
w.pd
-ojs
tric
a.si
410
31
311
1D
AD
A
133.
PLA
NIN
SKO
DRU
ŠTV
O O
NG
ER T
RZI
N38
1828
58TR
ZIN
ww
w.on
ger.o
rg8
7912
5615
5D
AD
AD
AD
AD
A
134.
PLA
NIN
SKO
DRU
ŠTV
O O
PLO
TNIC
A83
2036
99O
PLO
TNIC
A2
6610
7415
2D
AD
AD
A
135.
PLA
NIN
SKO
DRU
ŠTV
O O
ŽBA
LT K
APL
A59
9222
57PO
DV
ELK
Aw
ww.
pdoz
balt-
kapl
a.co
m5
467
361
DA
DA
DA
DA
136.
PLA
NIN
SKO
DRU
ŠTV
O P
ALO
MA
SLA
DK
I VR
H29
7767
83ŠE
NTI
LJpd
.pal
oma.
si2
228
1977
132
7D
AD
AD
A
137.
PLA
NIN
SKO
DRU
ŠTV
O P
AN
OR
AM
A D
OBR
OVA
1346
9240
DO
BRO
VA-P
OLH
OV
GR
AD
EC2
302
2660
DA
138.
PLA
NIN
SKO
DRU
ŠTV
O P
IRA
N90
0981
61PI
RA
Nw
ww.
pd-p
iran
.org
030
522
57D
AD
AD
A
139.
PLA
NIN
SKO
DRU
ŠTV
O P
LAN
IKA
MA
RIB
OR
2250
1223
MA
RIB
OR
213
45
314
4D
AD
A
140.
PLA
NIN
SKO
DRU
ŠTV
O P
OD
BRD
O57
5226
85TO
LMIN
ww
w.pd
podb
rdo.
si5
140
1328
186
DA
DA
DA
141.
PLA
NIN
SKO
DRU
ŠTV
O P
OD
NA
NO
S66
5477
09V
IPAV
Aw
ww.
pd-p
odna
nos.s
i14
7315
2712
9D
AD
AD
A
142.
PLA
NIN
SKO
DRU
ŠTV
O P
OD
PEČ
- PR
ESER
JE52
2179
49BR
EZO
VIC
Aw
ww.
pd-p
odpe
c-pr
eser
je.n
et13
122
1030
444
9D
AD
AD
AD
A
143.
PLA
NIN
SKO
DRU
ŠTV
O P
OH
OD
NIK
NO
VO
MES
TO42
8469
86N
OV
O M
ESTO
ww
w.pd
-poh
odni
k.si
010
310
1012
3D
AD
A
144.
PLA
NIN
SKO
DRU
ŠTV
O P
OH
OR
JE35
4744
91SL
OV
ENSK
A B
ISTR
ICA
ww
w.pd
poho
rje.
si/
173
08
82D
AD
AD
A
145.
PLA
NIN
SKO
DRU
ŠTV
O P
OLE
T ŠE
NTR
UPE
RT92
2794
65ŠE
NTR
UPE
RTw
ww.
pdpo
let.c
om3
995
511
2D
AD
AD
AD
AD
A
146.
PLA
NIN
SKO
DRU
ŠTV
O P
OLJ
ČA
NE
9098
9406
POLJ
ČA
NE
829
022
258
578
DA
DA
DA
DA
DA
147.
PLA
NIN
SKO
DRU
ŠTV
O P
OLJ
E35
4314
07LJ
UBL
JAN
Aht
tp://
site
s.goo
gle.
com
/site
/nov
icep
dpol
je2
994
611
1D
AD
AD
A
148.
PLA
NIN
SKO
DRU
ŠTV
O P
OLO
M K
OST
AN
JEV
ICA
NA
KR
KI
2632
2226
KO
STA
NJE
VIC
A N
A K
RK
I0
798
1097
DA
DA
DA
DA
149.
PLA
NIN
SKO
DRU
ŠTV
O P
OLZ
ELA
3144
6850
POLZ
ELA
1115
819
215
403
DA
DA
DA
DA
150.
PLA
NIN
SKO
DRU
ŠTV
O P
OLŽ
VIŠ
NJA
GO
RA
5240
2398
IVA
NČ
NA
GO
RIC
Apo
lz.b
log.
siol
.net
116
615
1920
1D
A
151.
PLA
NIN
SKO
DRU
ŠTV
O P
OST
OJN
A47
9471
10PO
STO
JNA
ww
w.pd
post
ojna
-dru
stvo
.si8
199
1012
734
4D
AD
AD
A
152.
PLA
NIN
SKO
DRU
ŠTV
O P
OŠT
E IN
TEL
EKO
MA
CEL
JE85
8479
09C
ELJE
ww
w.pd
rust
vo-p
tce.
si9
142
45
160
DA
DA
153.
PLA
NIN
SKO
DRU
ŠTV
O P
OŠT
E IN
TEL
EKO
MA
LJU
BLJA
NA
7945
7339
LJU
BLJA
NA
ww
w.pd
rust
vo-p
tlj.si
4276
033
6590
0D
AD
AD
A
154.
PLA
NIN
SKO
DRU
ŠTV
O P
OŠT
E IN
TEL
EKO
MA
MA
RIB
OR
6993
1569
MA
RIB
OR
120
27
421
4
155.
PLA
NIN
SKO
DRU
ŠTV
O P
REB
OLD
5438
9828
PREB
OLD
192
1644
153
DA
DA
DA
DA
156.
PLA
NIN
SKO
DRU
ŠTV
O P
REV
ALJ
E15
5542
44PR
EVA
LJE
ww
w.pd
-pre
valje
.si29
543
7014
678
8D
AD
AD
A
157.
PLA
NIN
SKO
DRU
ŠTV
O P
REV
OR
JE27
3329
69ŠE
NTJ
UR
029
01
30
158.
PLA
NIN
SKO
DRU
ŠTV
O P
RIS
TAVA
3449
1139
POD
ČET
RTEK
035
525
65D
A
159.
PLA
NIN
SKO
DRU
ŠTV
O P
TUJ
1045
9936
PTU
Jw
ww.
pdpt
uj.si
2439
336
234
687
DA
DA
DA
160.
PLA
NIN
SKO
DRU
ŠTV
O R
AD
EČE
9465
6533
RA
DEČ
E2
149
1559
225
DA
DA
161.
PLA
NIN
SKO
DRU
ŠTV
O R
AD
LJE
OB
DR
AVI
9622
6498
RA
DLJ
E O
B D
RAV
Iw
ww.
pd-r
adlje
.si4
111
349
167
DA
DA
DA
162.
PLA
NIN
SKO
DRU
ŠTV
O R
AD
OV
LJIC
A35
8286
33R
AD
OV
LJIC
Aw
ww.
pdra
dovl
jica.
si33
490
6522
510
823
DA
DA
DA
DA
DA
163.
PLA
NIN
SKO
DRU
ŠTV
O R
AŠI
CA
1641
6686
LJU
BLJA
NA
6424
929
118
460
DA
DA
DA
DA
164.
PLA
NIN
SKO
DRU
ŠTV
O R
ATEČ
E PL
AN
ICA
1558
6626
KR
AN
JSK
A G
OR
A7
203
939
165.
PLA
NIN
SKO
DRU
ŠTV
O R
AVN
E N
A K
ORO
ŠKEM
5702
9032
RAV
NE
NA
KO
ROŠK
EMw
ww.
pdra
vne.
si31
287
3740
395
DA
DA
DA
DA
DA
DA
166.
PLA
NIN
SKO
DRU
ŠTV
O R
EČIC
A O
B SA
VIN
JI36
3524
03R
EČIC
A O
B SA
VIN
JI8
779
7516
9D
AD
AD
AD
A
167.
PLA
NIN
SKO
DRU
ŠTV
O R
EGA
LO
G20
9367
37LO
G-D
RA
GO
MER
056
31
60
168.
PLA
NIN
SKO
DRU
ŠTV
O R
IBN
ICA
NA
DO
LEN
JSK
EM23
7064
73w
ww.
plan
insk
o dr
ustv
o-ri
bnic
a.si
1073
43
90D
AD
AD
A
169.
PLA
NIN
SKO
DRU
ŠTV
O R
IBN
ICA
NA
PO
HO
RJU
2370
6473
RIB
NIC
A N
A P
OH
OR
JU1
281
636
DA
DA
170.
PLA
NIN
SKO
DRU
ŠTV
O R
IMSK
E TO
PLIC
E62
8853
24LA
ŠKO
017
615
4023
1D
AD
A
171.
PLA
NIN
SKO
DRU
ŠTV
O R
OV
TE18
6228
87LO
GAT
EC0
492
5010
1D
AD
A
172.
PLA
NIN
SKO
DRU
ŠTV
O R
TV
LJU
BLJA
NA
4559
4171
LJU
BLJA
NA
016
08
821
251
DA
DA
DA
173.
PLA
NIN
SKO
DRU
ŠTV
O R
UŠE
6258
2305
RUŠE
ww
w.pd
-rus
e.si
1022
621
8634
3D
AD
AD
AD
AD
A
174.
PLA
NIN
SKO
DRU
ŠTV
O S
ATU
RN
US
1803
8344
LJU
BLJA
NA
ww
w.pd
satu
rnus
.si0
463
150
DA
175.
PLA
NIN
SKO
DRU
ŠTV
O S
EMIČ
1629
7369
SEM
IČ3
166
1223
204
DA
DA
176.
PLA
NIN
SKO
DRU
ŠTV
O S
EŽA
NA
6361
7706
SEŽA
NA
ww
w.pd
seza
na.o
rg17
222
3311
939
1D
AD
AD
A
177.
PLA
NIN
SKO
DRU
ŠTV
O S
KA
LCA
HO
ČE
SLIV
NIC
A71
7726
93H
OČ
E-SL
IVN
ICA
ww
w.pd
skal
ca.si
1012
34
4618
3D
A
178.
PLA
NIN
SKO
DRU
ŠTV
O S
LAV
NIK
7152
9942
HR
PELJ
E-K
OZI
NA
ww
w.pd
slav
nik.
blog
.siol
.net
3511
213
5921
9D
AD
AD
AD
AD
A
179.
PLA
NIN
SKO
DRU
ŠTV
O S
LIV
NIC
A P
RI C
ELJU
4972
0767
ŠEN
TJU
Rw
ww.
pdsl
ivni
ca.c
om7
586
7014
1D
AD
AD
AD
A
180.
PLA
NIN
SKO
DRU
ŠTV
O S
LOG
A R
OG
ATEC
5665
1384
ROG
ATEC
ww
w.pd
-slo
ga.c
om1
625
2088
DA
DA
DA
DA
181.
PLA
NIN
SKO
DRU
ŠTV
O S
LOV
ENJ G
RA
DEC
6770
3496
SLO
VEN
J GR
AD
ECw
ww.
pdsg
.si19
260
4033
352
DA
DA
DA
182.
PLA
NIN
SKO
DRU
ŠTV
O S
LOV
ENSK
A B
ISTR
ICA
7967
2787
SLO
VEN
SKA
BIS
TRIC
A12
174
1015
935
5D
AD
AD
AD
A
183.
PLA
NIN
SKO
DRU
ŠTV
O S
LOV
ENSK
E K
ON
JIC
E51
7982
63SL
OV
ENSK
E K
ON
JIC
Ew
ww.
plan
insk
odru
stvo
-kon
jice.
si13
285
2413
445
6D
AD
AD
AD
A
184.
PLA
NIN
SKO
DRU
ŠTV
O S
NEŽ
NIK
ILIR
SKA
BIS
TRIC
A78
9844
59IL
IRSK
A B
ISTR
ICA
ww
w.pl
anin
skod
rust
vo-s
nezn
ik.si
717
017
137
331
DA
DA
DA
185.
PLA
NIN
SKO
DRU
ŠTV
O S
NEŽ
NIK
LO
ŠKA
DO
LIN
A77
6891
43LO
ŠKA
DO
LIN
A1
210
729
DA
DA
186.
PLA
NIN
SKO
DRU
ŠTV
O S
OLČ
AVA
7049
1453
SOLČ
AVA
723
65
41D
A
187.
PLA
NIN
SKO
DRU
ŠTV
O S
OV
OD
ENJ
3386
9863
GO
REN
JA V
AS-
POLJ
AN
E4
131
1513
163
DA
DA
188.
PLA
NIN
SKO
DRU
ŠTV
O S
PIN
6340
8171
ŽALE
C0
00
00
189.
PLA
NIN
SKO
DRU
ŠTV
O S
RED
NJA
VA
S V
BO
HIN
JU55
1146
95BO
HIN
Jw
ww.
pdsr
ednj
avas
.si28
240
6681
415
DA
DA
DA
190.
PLA
NIN
SKO
DRU
ŠTV
O S
VET
I VID
2430
4271
CER
KN
ICA
049
810
67D
A
191.
PLA
NIN
SKO
DRU
ŠTV
O Š
EMPE
TER
V S
AVIN
JSK
I DO
LIN
I78
6275
91ŽA
LEC
ww
w.pd
-sem
pete
r.si
713
59
4319
4D
AD
AD
A
192.
PLA
NIN
SKO
DRU
ŠTV
O Š
ENTJ
ERN
EJ58
7841
52ŠE
NTJ
ERN
EJ5
388
1162
DA
193.
PLA
NIN
SKO
DRU
ŠTV
O Š
ENTJ
OŠT
7840
0147
DO
BRO
VA-P
OLH
OV
GR
AD
ECw
ww.
stjo
st.si
/~pd
740
1553
115
DA
DA
194.
PLA
NIN
SKO
DRU
ŠTV
O Š
ENTJ
UR
PR
I CEL
JU26
5218
65ŠE
NTJ
UR
ww
w.pl
anin
skod
rust
vo-s
entju
r.si
395
1070
1118
9D
AD
A
195.
PLA
NIN
SKO
DRU
ŠTV
O Š
ENT
VID
PR
I STI
ČN
I31
0211
58IV
AN
ČN
A G
OR
ICA
230
1010
52D
A
196.
PLA
NIN
SKO
DRU
ŠTV
O Š
KA
LE -
HR
AST
OV
EC38
2332
82V
ELEN
JE1
104
1333
151
197.
PLA
NIN
SKO
DRU
ŠTV
O Š
KO
FJA
LO
KA
6197
2029
ŠKO
FJA
LO
KA
ww
w.pd
-sko
fjalo
ka.c
om57
536
6129
394
7D
AD
AD
AD
A
198.
PLA
NIN
SKO
DRU
ŠTV
O Š
MA
RJE
PR
I JEL
ŠAH
7451
4903
ŠMA
RJE
PR
I JEL
ŠAH
464
540
113
DA
199.
PLA
NIN
SKO
DRU
ŠTV
O Š
MA
RN
A G
OR
A74
3984
31LJ
UBL
JAN
Aw
ww.
pdsm
arna
gora
.si2
617
1080
DA
DA
DA
200.
PLA
NIN
SKO
DRU
ŠTV
O Š
MA
RTN
O O
B PA
KI
5325
3485
ŠMA
RTN
O O
B PA
KI
pd-s
mar
tno.
si10
126
1141
188
DA
DA
201.
PLA
NIN
SKO
DRU
ŠTV
O Š
OŠT
AN
J86
1716
58ŠO
ŠTA
NJ
ww
w.pd
-sos
tanj
.si14
182
2378
297
DA
DA
DA
202.
PLA
NIN
SKO
DRU
ŠTV
O Š
PIK
LJU
BLJA
NA
MO
STE-
POLJ
E74
6328
09LJ
UBL
JAN
A0
1015
227
DA
203.
PLA
NIN
SKO
DRU
ŠTV
O T
ABO
R68
0089
29TA
BOR
022
568
95D
A
204.
PLA
NIN
SKO
DRU
ŠTV
O T
AM
MA
RIB
OR
2122
0484
MA
RIB
OR
ww
w.pd
rust
vo-t
am.si
1816
624
2122
9D
AD
AD
AD
A
205.
PLA
NIN
SKO
DRU
ŠTV
O T
ISA
MA
RIB
OR
3102
0674
MA
RIB
OR
164
129
86D
AD
AD
A
206.
PLA
NIN
SKO
DRU
ŠTV
O T
OLM
IN42
2759
54TO
LMIN
ww
w.pd
tolm
in.si
1739
044
203
654
DA
DA
DA
DA
DA
207.
PLA
NIN
SKO
DRU
ŠTV
O T
RBO
VLJ
E33
6040
70TR
BOV
LJE
ww
w.pd
-trb
ovlje
.si6
9914
7419
3D
AD
AD
AD
A
208.
PLA
NIN
SKO
DRU
ŠTV
O T
REB
NJE
7957
9647
TREB
NJE
ww
w.pd
treb
nje.
si3
126
662
197
DA
DA
209.
PLA
NIN
SKO
DRU
ŠTV
O T
RŽI
Č59
0465
89TR
ŽIČ
ww
w.pl
anin
sko-
drus
tvo-
trzi
c.si
3622
531
7536
7D
AD
AD
AD
AD
AD
A
210.
PLA
NIN
SKO
DRU
ŠTV
O V
ALE
NTI
N S
TAN
IČ K
AN
AL
5780
1908
KA
NA
L9
675
7615
7D
AD
A
211.
PLA
NIN
SKO
DRU
ŠTV
O V
EČER
MA
RIB
OR
7345
3404
MA
RIB
OR
ww
w.ve
cer.c
om/p
d2
942
510
3D
A
212.
PLA
NIN
SKO
DRU
ŠTV
O V
ELEN
JE79
7787
98V
ELEN
JEw
ww.
pd.v
elen
je.si
2456
463
229
880
DA
DA
DA
DA
DA
213.
PLA
NIN
SKO
DRU
ŠTV
O V
ELIK
E LA
ŠČE
8263
8748
VEL
IKE
LAŠČ
Epd
.vel
ike-
lasc
e.si
165
1063
139
DA
DA
DA
PLANIN
SKA DRU
ŠTVA
SPLO
ŠNI P
OD
ATK
IČ
LAN
STV
O 2
010
ORG
AN
IZIR
AN
E D
EJAV
NO
STI 2
010
Naz
iv d
rušt
va, č
lana
PZS
Dav
čna
št.
Obč
ina
Sple
tna
stra
nA
BS+
ŠP+
OO
PPSK
UPA
JM
ladi
nski
od
sek
Mar
kaci
jski
od
sek
Vodn
iški
od
sek
Ods
ek z
a va
rstv
o go
rske
na
rave
Alp
inis
tični
od
sek
Špor
tno-
plez
alni
od
sek
Ods
ek
za tu
rno
kole
sarj
enje
Ods
ek z
a te
kmov
alno
tu
rno
smuč
anje
214.
PLA
NIN
SKO
DRU
ŠTV
O V
EVČ
E77
8446
02LJ
UBL
JAN
A0
1515
1040
DA
DA
DA
215.
PLA
NIN
SKO
DRU
ŠTV
O V
IDEM
KR
ŠKO
3141
7817
KR
ŠKO
ww
w.pd
vide
mkr
sko.
si4
162
916
191
DA
DA
DA
216.
PLA
NIN
SKO
DRU
ŠTV
O V
IHA
RNIK
6319
6522
LJU
BLJA
NA
ww
w.dr
ustv
o-pd
viha
rnik
.si10
160
57
182
DA
DA
DA
217.
PLA
NIN
SKO
DRU
ŠTV
O V
IPAV
A15
4927
53V
IPAV
Aw
ww.
plan
insk
o-dr
ustv
o-vi
pava
.si13
7230
4616
1D
AD
AD
AD
A
218.
PLA
NIN
SKO
DRU
ŠTV
O V
ITA
NJE
5453
6502
VIT
AN
JE2
5514
2091
DA
DA
DA
219.
PLA
NIN
SKO
DRU
ŠTV
O V
OJN
IK26
4260
05V
OJN
IK2
165
782
256
DA
DA
DA
220.
PLA
NIN
SKO
DRU
ŠTV
O V
RAN
SKO
2590
5538
VRA
NSK
Ow
ww.
plan
insk
o-dr
ustv
o-vr
ansk
o.si
750
1745
119
DA
DA
DA
DA
DA
221.
PLA
NIN
SKO
DRU
ŠTV
O V
RELE
C37
0376
92pd
vrel
ec.w
ordp
ress
.com
698
76
117
DA
DA
DA
222.
PLA
NIN
SKO
DRU
ŠTV
O V
RHN
IKA
5177
1900
VRH
NIK
Aw
ww.
pd-v
rhni
ka.si
1643
233
122
603
DA
DA
DA
DA
223.
PLA
NIN
SKO
DRU
ŠTV
O V
UZE
NIC
A62
0878
86V
UZE
NIC
Aw
ww.
pdvu
zeni
ca.si
547
728
87D
AD
AD
A
224.
PLA
NIN
SKO
DRU
ŠTV
O Z
A S
ELŠK
O D
OLI
NO
ŽEL
EZN
IKI
1054
6774
ŽELE
ZNIK
Iw
ww.
pd-z
elez
niki
.com
4335
223
8049
8D
AD
AD
A
225.
PLA
NIN
SKO
DRU
ŠTV
O Z
ABU
KOV
ICA
9102
1499
ŽALE
Cw
ww.
pdza
buko
vica
.si13
183
3611
034
2D
AD
AD
A
226.
PLA
NIN
SKO
DRU
ŠTV
O Z
AG
ORJ
E O
B SA
VI
5127
9746
ZAG
ORJ
E O
B SA
VI
ww
w.pd
-zag
orje
.si10
305
2974
418
DA
DA
DA
227.
PLA
NIN
SKO
DRU
ŠTV
O Z
ZV C
ELJE
7292
8476
CEL
JE12
231
1112
266
228.
PLA
NIN
SKO
DRU
ŠTV
O Z
REČ
E99
6665
29ZR
EČE
ww
w.pl
anin
skod
rust
vo-z
rece
.si10
194
1593
312
DA
DA
DA
229.
PLA
NIN
SKO
DRU
ŠTV
O Ž
ALE
C26
1925
60ŽA
LEC
ww
w.pd
zale
c.si
089
1738
144
DA
DA
DA
230.
PLA
NIN
SKO
DRU
ŠTV
O Ž
ELEZ
AR
ŠTO
RE38
7434
00ŠT
ORE
083
23
88D
A
231.
PLA
NIN
SKO
DRU
ŠTV
O Ž
ELEZ
NIČ
AR
CEL
JE97
6664
75C
ELJE
ww
w.pd
-zel
ezni
car-
celje
.org
164
753
125
DA
DA
DA
232.
PLA
NIN
SKO
DRU
ŠTV
O Ž
ELEZ
NIČ
AR
LJU
BLJA
NA
7486
9477
LJU
BLJA
NA
1519
924
123
9D
AD
AD
AD
A
233.
PLA
NIN
SKO
DRU
ŠTV
O Ž
ELEZ
NIČ
AR
MA
RIBO
R99
5183
76M
ARI
BOR
014
52
1015
7D
AD
AD
AD
A
234.
PLA
NIN
SKO
DRU
ŠTV
O Ž
ETA
LE16
5486
98ŽE
TALE
032
14
37
235.
PLA
NIN
SKO
DRU
ŠTV
O Ž
IRI
5415
2135
ŽIRI
ww
w.pd
ziri.
si9
118
2350
200
DA
DA
DA
236.
PLA
NIN
SKO
DRU
ŠTV
O Ž
IRO
VN
ICA
9759
1106
ŽIRO
VN
ICA
ww
w.pl
anin
sko-
drus
tvo-
ziro
vnic
a.si
1832
547
133
523
DA
DA
DA
DA
237.
PLA
NIN
SKO
DRU
ŠTV
O Ž
USE
M34
1196
12ŠE
NTJ
UR
035
34
42D
A
238.
PLA
NIN
SKO
DRU
ŠTV
O V
INSK
A G
ORA
6959
2730
VEL
ENJE
pd-v
g.ve
lenj
e.si
776
1648
147
DA
DA
DA
DA
239.
PLEZ
ALN
I KLU
B 6B
PTU
J53
4138
22PT
UJ
ww
w.pk
6b.si
114
145
34D
A
240.
PLEZ
ALN
I KLU
B D
IVA
ČA
2633
4658
DIV
AČ
A0
56
112
DA
DA
241.
PLEZ
ALN
I KLU
B EK
STRE
M50
8713
74LO
GAT
ECw
ww.
pk-e
kstr
em.co
m2
171
020
DA
242.
PLEZ
ALN
I KLU
B LA
ŠKO
3719
9480
LAŠK
Ow
ww.
pk-la
sko.
si0
22
59
243.
PLEZ
ALN
I KLU
B M
ART
INČ
EK60
2589
18RA
DLJ
E O
B D
RAV
Iw
ww.
pk-m
artin
cek.
net
010
35
18
244.
PLEZ
ALN
I KLU
B N
OV
O M
ESTO
5382
4784
NO
VO
MES
TOw
ww.
pknm
.free
web
spac
e.com
18
03
12
245.
PLEZ
ALN
I KLU
B RI
BNIC
A19
3289
82RI
BNIC
Aw
ww.
plez
alni
klub
ribni
ca.si
020
156
41
246.
PLEZ
ALN
I KLU
B RI
FNIK
ŠEN
TJU
R54
6246
81ŠE
NTJ
UR
128
512
37
247.
PLEZ
ALN
I KLU
B RO
GA
ŠKA
SLA
TIN
A84
6694
11RO
GA
ŠKA
SLA
TIN
Aw
ww.
pkrs
.si2
14
411
248.
PLEZ
ALN
I KLU
B ST
ENA
6095
2865
LJU
BLJA
NA
00
00
0
249.
PLEZ
ALN
I KLU
B ŠK
OFJ
A L
OK
A49
1520
33ŠK
OFJ
A L
OK
Aw
ww.
pk-s
kofja
loka
.net
1229
3136
108
DA
250.
PLEZ
ALN
O D
RUŠT
VO
KRI
MPE
R69
2366
15IG
00
00
0
251.
POSA
VSK
I ALP
INIS
TIČ
NI K
LUB
2515
7949
KRŠ
KOw
ww.
pak.
si2
469
1370
DA
DA
252.
REK
REA
CIJ
SKO
PLA
NIN
SKO
DRU
ŠTV
O D
OLG
A P
OT
5362
3070
DRA
VO
GRA
D5
533
1273
DA
DA
DA
253.
SLO
VEN
SKO
PLA
NIN
SKO
DRU
ŠTV
O B
ENEČ
IJA
ITA
LIJA
020
00
20
254.
SLO
VEN
SKO
PLA
NIN
SKO
DRU
ŠTV
O C
ELO
VEC
AVST
RIJA
ww
w.pl
anin
ci.at
5050
DA
255.
SLO
VEN
SKO
PLA
NIN
SKO
DRU
ŠTV
O T
RST
ITA
LIJA
ww
w.sp
dt.o
rg0
192
00
192
DA
256.
SLO
VEN
SKO
PLA
NIN
SKO
DRU
ŠTV
O V
GO
RIC
IIT
ALI
JAw
ww.
spdg
.eu
010
00
010
0
257.
ŠPO
RTN
O D
RUŠT
VO
BTC
8287
5880
LJU
BLJA
NA
956
31
69D
A
258.
ŠPO
RTN
O D
RUŠT
VO
TRI
UM
F77
8921
94LJ
UBL
JAN
Aw
ww.
triu
mf.s
i0
15
410
259.
ŠPO
RTN
O P
LEZA
LNI K
LUB
AN
DRE
JA K
OK
ALJ
A64
9145
42LJ
UBL
JAN
Aw
ww.
plez
anje
-kok
alj.s
i0
55
919
260.
ŠPO
RTN
O P
LEZA
LNO
DRU
ŠTV
O K
ORE
NJA
K35
4106
47LO
G-D
RAG
OM
ERw
ww.
drus
tvo-
kore
njak
.si0
33
1925
DA
261.
ŠPO
RTN
O-P
LAN
INSK
O D
RUŠT
VO
GA
MS
4111
8537
VO
DIC
E0
50
05
262.
TURN
O S
MU
ČA
RSK
I KLU
B O
LIM
PIK
7416
3477
RAD
OV
LJIC
Aw
ww.
tsko
limpi
k.co
m2
120
014
DA
263.
ZDRU
ŽEN
JE G
ORS
KIH
VO
DN
IKO
V S
LOV
ENIJ
ELJ
UBL
JAN
A0
00
00
SKU
PAJ:
2.40
936
.683
4.20
813
.629
102
57.0
3113
618
917
458
4236
147
PLANIN
SKA DRU
ŠTVA
SPLO
ŠNI P
OD
ATK
IČ
LAN
STV
O 2
010
ORG
AN
IZIR
AN
E D
EJAV
NO
STI 2
010
Naz
iv d
rušt
va, č
lana
PZS
Dav
čna
št.
Obč
ina
Sple
tna
stra
nA
BS+
ŠP+
OO
PPSK
UPA
JM
ladi
nski
od
sek
Mar
kaci
jski
od
sek
Vodn
iški
od
sek
Ods
ek z
a va
rstv
o go
rske
na
rave
Alp
inis
tični
od
sek
Špor
tno-
plez
alni
od
sek
Ods
ek
za tu
rno
kole
sarj
enje
Ods
ek z
a te
kmov
alno
tu
rno
smuč
anje
214.
PLA
NIN
SKO
DRU
ŠTV
O V
EVČ
E77
8446
02LJ
UBL
JAN
A0
1515
1040
DA
DA
DA
215.
PLA
NIN
SKO
DRU
ŠTV
O V
IDEM
KR
ŠKO
3141
7817
KR
ŠKO
ww
w.pd
vide
mkr
sko.
si4
162
916
191
DA
DA
DA
216.
PLA
NIN
SKO
DRU
ŠTV
O V
IHA
RNIK
6319
6522
LJU
BLJA
NA
ww
w.dr
ustv
o-pd
viha
rnik
.si10
160
57
182
DA
DA
DA
217.
PLA
NIN
SKO
DRU
ŠTV
O V
IPAV
A15
4927
53V
IPAV
Aw
ww.
plan
insk
o-dr
ustv
o-vi
pava
.si13
7230
4616
1D
AD
AD
AD
A
218.
PLA
NIN
SKO
DRU
ŠTV
O V
ITA
NJE
5453
6502
VIT
AN
JE2
5514
2091
DA
DA
DA
219.
PLA
NIN
SKO
DRU
ŠTV
O V
OJN
IK26
4260
05V
OJN
IK2
165
782
256
DA
DA
DA
220.
PLA
NIN
SKO
DRU
ŠTV
O V
RAN
SKO
2590
5538
VRA
NSK
Ow
ww.
plan
insk
o-dr
ustv
o-vr
ansk
o.si
750
1745
119
DA
DA
DA
DA
DA
221.
PLA
NIN
SKO
DRU
ŠTV
O V
RELE
C37
0376
92pd
vrel
ec.w
ordp
ress
.com
698
76
117
DA
DA
DA
222.
PLA
NIN
SKO
DRU
ŠTV
O V
RHN
IKA
5177
1900
VRH
NIK
Aw
ww.
pd-v
rhni
ka.si
1643
233
122
603
DA
DA
DA
DA
223.
PLA
NIN
SKO
DRU
ŠTV
O V
UZE
NIC
A62
0878
86V
UZE
NIC
Aw
ww.
pdvu
zeni
ca.si
547
728
87D
AD
AD
A
224.
PLA
NIN
SKO
DRU
ŠTV
O Z
A S
ELŠK
O D
OLI
NO
ŽEL
EZN
IKI
1054
6774
ŽELE
ZNIK
Iw
ww.
pd-z
elez
niki
.com
4335
223
8049
8D
AD
AD
A
225.
PLA
NIN
SKO
DRU
ŠTV
O Z
ABU
KOV
ICA
9102
1499
ŽALE
Cw
ww.
pdza
buko
vica
.si13
183
3611
034
2D
AD
AD
A
226.
PLA
NIN
SKO
DRU
ŠTV
O Z
AG
ORJ
E O
B SA
VI
5127
9746
ZAG
ORJ
E O
B SA
VI
ww
w.pd
-zag
orje
.si10
305
2974
418
DA
DA
DA
227.
PLA
NIN
SKO
DRU
ŠTV
O Z
ZV C
ELJE
7292
8476
CEL
JE12
231
1112
266
228.
PLA
NIN
SKO
DRU
ŠTV
O Z
REČ
E99
6665
29ZR
EČE
ww
w.pl
anin
skod
rust
vo-z
rece
.si10
194
1593
312
DA
DA
DA
229.
PLA
NIN
SKO
DRU
ŠTV
O Ž
ALE
C26
1925
60ŽA
LEC
ww
w.pd
zale
c.si
089
1738
144
DA
DA
DA
230.
PLA
NIN
SKO
DRU
ŠTV
O Ž
ELEZ
AR
ŠTO
RE38
7434
00ŠT
ORE
083
23
88D
A
231.
PLA
NIN
SKO
DRU
ŠTV
O Ž
ELEZ
NIČ
AR
CEL
JE97
6664
75C
ELJE
ww
w.pd
-zel
ezni
car-
celje
.org
164
753
125
DA
DA
DA
232.
PLA
NIN
SKO
DRU
ŠTV
O Ž
ELEZ
NIČ
AR
LJU
BLJA
NA
7486
9477
LJU
BLJA
NA
1519
924
123
9D
AD
AD
AD
A
233.
PLA
NIN
SKO
DRU
ŠTV
O Ž
ELEZ
NIČ
AR
MA
RIBO
R99
5183
76M
ARI
BOR
014
52
1015
7D
AD
AD
AD
A
234.
PLA
NIN
SKO
DRU
ŠTV
O Ž
ETA
LE16
5486
98ŽE
TALE
032
14
37
235.
PLA
NIN
SKO
DRU
ŠTV
O Ž
IRI
5415
2135
ŽIRI
ww
w.pd
ziri.
si9
118
2350
200
DA
DA
DA
236.
PLA
NIN
SKO
DRU
ŠTV
O Ž
IRO
VN
ICA
9759
1106
ŽIRO
VN
ICA
ww
w.pl
anin
sko-
drus
tvo-
ziro
vnic
a.si
1832
547
133
523
DA
DA
DA
DA
237.
PLA
NIN
SKO
DRU
ŠTV
O Ž
USE
M34
1196
12ŠE
NTJ
UR
035
34
42D
A
238.
PLA
NIN
SKO
DRU
ŠTV
O V
INSK
A G
ORA
6959
2730
VEL
ENJE
pd-v
g.ve
lenj
e.si
776
1648
147
DA
DA
DA
DA
239.
PLEZ
ALN
I KLU
B 6B
PTU
J53
4138
22PT
UJ
ww
w.pk
6b.si
114
145
34D
A
240.
PLEZ
ALN
I KLU
B D
IVA
ČA
2633
4658
DIV
AČ
A0
56
112
DA
DA
241.
PLEZ
ALN
I KLU
B EK
STRE
M50
8713
74LO
GAT
ECw
ww.
pk-e
kstr
em.co
m2
171
020
DA
242.
PLEZ
ALN
I KLU
B LA
ŠKO
3719
9480
LAŠK
Ow
ww.
pk-la
sko.
si0
22
59
243.
PLEZ
ALN
I KLU
B M
ART
INČ
EK60
2589
18RA
DLJ
E O
B D
RAV
Iw
ww.
pk-m
artin
cek.
net
010
35
18
244.
PLEZ
ALN
I KLU
B N
OV
O M
ESTO
5382
4784
NO
VO
MES
TOw
ww.
pknm
.free
web
spac
e.com
18
03
12
245.
PLEZ
ALN
I KLU
B RI
BNIC
A19
3289
82RI
BNIC
Aw
ww.
plez
alni
klub
ribni
ca.si
020
156
41
246.
PLEZ
ALN
I KLU
B RI
FNIK
ŠEN
TJU
R54
6246
81ŠE
NTJ
UR
128
512
37
247.
PLEZ
ALN
I KLU
B RO
GA
ŠKA
SLA
TIN
A84
6694
11RO
GA
ŠKA
SLA
TIN
Aw
ww.
pkrs
.si2
14
411
248.
PLEZ
ALN
I KLU
B ST
ENA
6095
2865
LJU
BLJA
NA
00
00
0
249.
PLEZ
ALN
I KLU
B ŠK
OFJ
A L
OK
A49
1520
33ŠK
OFJ
A L
OK
Aw
ww.
pk-s
kofja
loka
.net
1229
3136
108
DA
250.
PLEZ
ALN
O D
RUŠT
VO
KRI
MPE
R69
2366
15IG
00
00
0
251.
POSA
VSK
I ALP
INIS
TIČ
NI K
LUB
2515
7949
KRŠ
KOw
ww.
pak.
si2
469
1370
DA
DA
252.
REK
REA
CIJ
SKO
PLA
NIN
SKO
DRU
ŠTV
O D
OLG
A P
OT
5362
3070
DRA
VO
GRA
D5
533
1273
DA
DA
DA
253.
SLO
VEN
SKO
PLA
NIN
SKO
DRU
ŠTV
O B
ENEČ
IJA
ITA
LIJA
020
00
20
254.
SLO
VEN
SKO
PLA
NIN
SKO
DRU
ŠTV
O C
ELO
VEC
AVST
RIJA
ww
w.pl
anin
ci.at
5050
DA
255.
SLO
VEN
SKO
PLA
NIN
SKO
DRU
ŠTV
O T
RST
ITA
LIJA
ww
w.sp
dt.o
rg0
192
00
192
DA
256.
SLO
VEN
SKO
PLA
NIN
SKO
DRU
ŠTV
O V
GO
RIC
IIT
ALI
JAw
ww.
spdg
.eu
010
00
010
0
257.
ŠPO
RTN
O D
RUŠT
VO
BTC
8287
5880
LJU
BLJA
NA
956
31
69D
A
258.
ŠPO
RTN
O D
RUŠT
VO
TRI
UM
F77
8921
94LJ
UBL
JAN
Aw
ww.
triu
mf.s
i0
15
410
259.
ŠPO
RTN
O P
LEZA
LNI K
LUB
AN
DRE
JA K
OK
ALJ
A64
9145
42LJ
UBL
JAN
Aw
ww.
plez
anje
-kok
alj.s
i0
55
919
260.
ŠPO
RTN
O P
LEZA
LNO
DRU
ŠTV
O K
ORE
NJA
K35
4106
47LO
G-D
RAG
OM
ERw
ww.
drus
tvo-
kore
njak
.si0
33
1925
DA
261.
ŠPO
RTN
O-P
LAN
INSK
O D
RUŠT
VO
GA
MS
4111
8537
VO
DIC
E0
50
05
262.
TURN
O S
MU
ČA
RSK
I KLU
B O
LIM
PIK
7416
3477
RAD
OV
LJIC
Aw
ww.
tsko
limpi
k.co
m2
120
014
DA
263.
ZDRU
ŽEN
JE G
ORS
KIH
VO
DN
IKO
V S
LOV
ENIJ
ELJ
UBL
JAN
A0
00
00
SKU
PAJ:
2.40
936
.683
4.20
813
.629
102
57.0
3113
618
917
458
4236
147
Hram slovenske planinske dediščine
V Slovenskem planinskem muzeju si podajata roke preteklost in sedanjost. Bogata zbirka predmetov s pestro zgodovinsko pripovedjo, raznolikost fotografskega in arhivskega gradiva ter obsežna strokovna knjižnica nudijo obiskovalcem vpogled v množičnost in pomembnost planinske dejavnosti Slovencev v domačih in svetovnih gorah pa tudi v kulturno ustvarjanje kot odsev notranjega navdušenja ob obiskovanju gora.
Slovenski planinski muzej Triglavska cesta 49
4281 Mojstrana, SlovenijaT: 08 380 67 30F: 04 589 10 35
Več informacij na: www.planinskimuzej.si
Naveza za vrhove prihodnosti.
Pot je važnejša kot cilj in vsaka pot je svoja zgodba. Naj bo obisk Slovenskega planinskega muzeja začetek vašega vzpona proti vrhovom prihodnosti.
Pot je zgodba – zgodba je pot
Stalna razstava je zasnovana kot muzejska pripoved, ki jo doživljamo skozi lasten vzpon na goro v okviru ogleda posameznih vsebinskih sklopov, preko katerih spoznamo zgodovino, nevarnosti in radosti hoje po gorskem svetu in se naučimo varnega gibanja v njem, predvsem pa spoštovanja in varovanja neokrnjene narave. Z uporabo interaktivnih metod se predvsem mladi naučijo kako se je potrebno za pot pripraviti in kako je, če doživimo gorsko nevihto v varnem zavetju bivaka. V okviru tematskih delavnic in programov pa podrobneje spoznajo posamezne vsebine pa tudi znamenitosti Mojstrane in naravne znamenitosti triglavskih dolin.