Leto X X V I I . Številka 84

Ustanovitelji: obč. konference SZDL Jesenice, Kranj, Radovljica, Škofja Loka in Tržič — Izdaja ČP Glas Kranj. Glavni urednik Anton Miklavčič — Odgovorni

urednik Albin Učakar

G L A S I L O S O C I

Kranj, torek, 29.10. 1974 Cena: 1 din

List izhaja od oktobra 1947 kot tednik, od januarja 1958 kot poltednik, od janu­arja 1960 trikrat tedensko, od januarja 1964 kot poltednik ob sredah in sobotah, od julija 1974 pa ob torkih in petkih.

Z A G O R E N J S K O

Pojutrišnjem, 31. oktobra, bo minilo 50 let, ko je bil v Milanu ob 100. obletni­ci hranilnic lombardskih provinc prvi mednarodni hranilniški kongres, na ka­terem je sodelovalo 350 delegatov, predstavnikov prek 7000 hranilnic iz 27 držav. Med njimi je bil tudi slovenski predstavnik. Pet resolucij so sprejeli takrat, 31. oktober pa so proglasili za svetovni dan varčevanja.

Sicer pa hranilniška zamisel sega daleč v preteklost. Ze pred približno 360 leti je Francoz Hugues Delestre, član dvornega sveta kralja Henrika IV. opozo­ril na potrebo po organiziranem varčevanju prebivalstva. 1779. leta potem zasle­dimo ustanovitev splošne preskrbovalne ustanove v Hamburgu. V začetku 19. stoletja pa so začeli ustanavljati hranilnice tudi v drugih evropskih državah. Cilj je bil povsod enak: mali obrtniki in drugi so prek hranilnic skušali privar­čevati najnujnejše za svojo osebno neodvisnost.

Po prvem kongresu v Milanu se je varčevanje po svetu postopoma krepilo. Danes je sedež mednarodnega inštituta hranilnic v Ženevi. Vanj je vključenih 50

držav in ima 85 članov. Zanimivo pa je, da je bil lani na srečanju v Milanu dan glavni poudarek varčevanju v afriških deželah. Naloga, ki so si jo zadali, je torej zgovoren dokaz za mednarodno pomoč pri organizaciji hranilništva v nerazvitem svetu.

Čudno se sliši, vendar je potreba po varčevanju danes morda še večja kot nekdaj. Razviti svet to v teoriji priznava, žal pa se v praksi včasih prav nasprot­no obnaša. Cilj varčevanja ni le osvobojen in iz dneva v dan bogatejši človek, ki je sam sposoben odločati o deležu, ki ga je ustvaril. Cilj je tudi v odpravi različ­nih nasprotij, ko svetovni mir kalijo vojne, tekma za oboroževanje, inflacija, špekulacije, lakota, zatiranje.

Majhen, premajhen postaja ta naš planet, da ne bi že čez nekaj trenutkov izvedeli, kaj seje zgodilo na drugi strani. Iz dneva v dan postajamo bolj odvisni od življenja, ki ga živimo vsi skupaj. Zato ne smemo prezreti, da pomenijo mir, prijateljstvo in pametno gospodarjenje blagostanje in srečo vseh nas in zanam­cev jutrišnjih dni. A Z.

S

N a r o č n i k :

Danski tisk o Titu

Danski komentator in publi­cist Mogens Kofolt-Hansen poudarja v dnevniku Berling-ske Tidende, da je predsednik Tito eden od najbolj uglednih sodobnih državnikov, zgodo­vinska osebnost z bogato preteklostjo. V članku z naslo­vom Borec, partizan in vodi­telj Tito je Hansen napisal, da je jugoslovanski predsednik vnesel v mednarodno politiko dinamičnost, nove poglede in stališča o poteh utrjevanja miru in mednarodnih odno­sov. Članek je izšel pred bliž­njim obiskom predsednika Tita, na Danskem.

30. obletnica I. kongresa

V Semiču so v nedeljo skle­nili proslave ob 30. obletnici I. kongresa slovenskih kulturnih delavcev, kije 4. in 5. januarja potekal v tem kraju pod Gorjanci in se ga je udeležilo 70 kulturnikov. Slovesnosti sta pripravili kulturna skupnost Slovenije in republiška konfe­renca SZDL. Proslave so se začele že v petek. V nedeljo pa so se praznovanja udeležili tudi član predsedstva SFRJ Edvard Kardelj z ženo, pred­sednik predsedstva SRS Ser-gej Kraigher, predsednik C K ZKS France Popit, predsednik skupščine SRS dr. Marijan Brecelj, predsednik RK SZDL Mitja Ribičič in drugi.

Ob tej priložnosti je pred­sednik RK SZDL Mitja Ribi­čič odprl razstavo Kultura v NOB in odkril ploščo na seda­njem domu Partizana, kjer so se pred tremi desetletji kultur­niki zbrali na I. kongresu. V krajšem govoru je dejal, da je za Belo krajino letošnje-leto jubilejno, vendar pa vse pro­slave ne bi dale zaokrožene podobe neponovljivega velike­ga boja, če jih ne bi sklenili s prikazom kulturnega, umetni­škega in intelektualnega delo­vanja v NOB.

Prstan za Slavka Jana V soboto se je v Mariboru

sklenilo letošnje Borštnikovo srečanje. Najvišje priznanje srečanja, Borštnikov prstan za življenjsko delo, je prejel igralec, režiser, gledališki organizator in pedagog Slav­ko Jan, ki dela v gledališču že 50 let.

Žirija pa je podelila tudi nagrade igralcem, režiserjem in avtorjem najboljših dram­skih del, ki so bili v pretekli se­zoni predstavljeni na sloven­skih odrih v domovini in v za­mejstvu.

Osmi kongres ZSMS Srbije

Konec tedna se je končal osmi kongres ZSMS Srbije. Udeležilo se ga je dvesto osemdeset delegatov, kije za­stopalo 1,300.000 članov mla­dinske organizacije. Na kon­gresu so zlasti opozorili na veliko brezposelnost med mla­dimi ljudmi, saj jih več kot 200.000 išče delo. Na začas­nem delu v tujini pa je 190.000 mladih Srbov. Problem je še toliko večji, ker je med njimi zelo veliko izobraženih mla­dincev z najmanj dokončano srednjo šolo.

Kapelski kresovi Zagrebška televizija je v

Lokvah v Gorskem Kotaru za­čela snemati televizijsko film­sko nadaljevanko Kapelski kresovi. Imela bo 13 epizod po 70 minut in bo najdaljša tele­vizijska serija, ki smo jo posneli pri nas. Obravnavala bo osvobodilno borbo v Gor­skem Kotaru in hrvatskem Primorju. Snemajo jo po romanu narodnega heroja generalpolkovnika Veljka Ko-vačevića. Scenarij je napisal Ivica Ivane, režiser pa je Ivan Hetrich.

Možnosti za večje sodelovanje

Predsednik gospodarske zbornice SR Slovenije Andrej Verbič in generalni direktor ljubljanske banke Metod Ro tar sta obiskalo bavarski) de­želno zbornico za trgovino in industrijo. S predstavniki zbornice in bank sto se pogo­varjala o možnostih za boljše sodelovanje

Jesenice

Občinski odbor RK Škofja Loka je minulo soboto v restavraciji Prajerca na Spodnjem trgu priredil sprejem za 110 tamkajšnjih krvodajalcev, ki so doslej dali kri petkrat, desetkrat in petnajstkrat. Predsednik Ludvik Bernik in zdravnik dr. Tone Košir sta jim izročila značke in zahvale, med kasnejšim kulturnim programom pa je navzočim zapel komorni zbor Loka. Povejmo še, da je prav po zaslugi teh ljudi (in seveda njihovih vrstnikov iz Železnikov, Poljan, Gorenje vasi in Žirov) škofjeloška občina postala slovenski krvoda­jalski rekorder, saj se je lani pozivu Rdečega križa odzvalo kar 9 odstotkov vsega prebivalstva. (I. G.) — Foto: F. Perdan

Železničarji pred kongresom Zaposleni pri Z Ž T P Jesenice so na

javnih razpravah govorili o statu­tarnih dokumentih pred kongresom sindikatov. Osnutkom sklepov za kongres in kongresnemu gradivu so dali vso podporo, če tud i so imeli v razpravi nekaj pripomb.

Javne razprave o dokumentih se je udeleži lo 148 delavcev, k i so v raz­pravi predvsem poudaril i , da b i mo­rali na kongresu govoriti tudi o pro­blemu železnic in o problemih zapo­slenih na železnicah. Prav v tej pa­nogi prometa in transporta je še ve­liko problemov, med kater imi so na Jesenicah najbolj pereči predvsem velika fluktuacija, pomanjkanje ustreznih kadrov in delavcev za naj­težja delovna mesta, prenizki osebni dohodki, modernizacija, ukinitev nočnega dela žensk. N a postaji na Jesenicah še vedno od 72 zaposlenih

žensk dela kar 50 žensk v nočn ih iz­menah. Železničarje tarejo tudi sta­novanjski problemi, saj dolga leta zanje ni bilo n i t i enega stanovanja, šele v zadnjem letu so j i h dobil i 12. Predvsem pa bi morali nujno zgra­di t i samski dom, saj je kar 60 od­stotkov železničarjev iz drugih re­publik in zdaj prebivajo v skrajno neprimernih stanovanjskih razme­rah.

K o so pregledovali in razpravljal i o gradivu za kongres, so predvsem podprli prizadevanje sindikata za pospešeno gradnjo stanovanj, osnut­ke sklepov za zašči to okolja in o ljudski obrambi in zašči t i . Železni­čarji po kongresu pr ičakuje jo do­sledno uresn ičevanje sklepov, od kongresa pa tudi plodno razpravo o položaju delavcev v prometu in transportu. , D S.

Žalne svečanosti ob dnevu mrtvih

K R A N J

Osrednja svečanos t ob dnevu mr tv ih bo 31. oktobra ob 16.30 na Trgu revolucije v K r a n j u . V drugih kraj ih bodo komemoracije po naslednjem razporedu:

30. oktobra ob 16. ur i bo ža lna svečanos t pred spomenikom padlih v Preddvoru in na kranjskem pokopal i šču .

31. oktobra ob 11. ur i bo komemoracija pred spomenikom N O B v Trbojah, ob 16. uri na Orehku pred spomenikom N O B , ob 16.30 v S t raž i šču pred gasil­skim domom in na R u p i pri Šorl i jevem ml inu , ob 17. u r i na Primsko-vem pred z a d r u ž n i m domom, na Visokem pred spomenikom N O B in v Gor icah pred spomenikom N O B , ob 18. ur i pa pred spomenikom N O B na Jezerskem.

1. novembra ob 8. ur i bo svečanos t ob dnevu mr tv ih v Bri tofu pred domom Andreja K m e t a , ob 8.30 na pokopal išču v Predosljah in na pokopal i šču v K o k r i , ob 9.15 na pokopal i šču na K o k r i c i , ob 10. ur i pred spomenikom v Nak­lem in v Trbojah pred spomenikom N O B in ob 11. uri v Cerk l jah ob spomeniku N O B ter v Šenčur ju na pokopal i šču .

J E S E N I C E 31. oktobra

ob 16. ur i bo ža lna svečanos t na grobišču padlih na P lavžu .

1. novembra ob 9. ur i bo svečanos t v Mojs t ran i pred spomenikom N O B , ob 10. ur i na grobišču padlih na Korošk i Be l i , ob 10.45 na pokopal išču na Blejski Dobrav i in ob 11.30 pred spomenikom padlih na Blejski Dobravi .

R A D O V L J I C A 30. oktobra

ob 16. ur i bo ža lna svečanos t na grobišču padlih na Dobravi .

31. oktobra ob 16. ur i bo komemoracija pri spomeniku padlih na Ovsišah.

1. novembra ob 8.30 bo svečanos t ob dnevu mr tv ih na pokopal i šču borcev v Gorjah, ob 9.15 na pokopal išču borcev na Bledu, ob 10. uri v Dragi , ob 10.30 pred spomenikom padlih v Begunjah in ob 11.20 na grobišču padlih v Radovl j ic i .

Š K O F J A L O K A Osrednja svečanos t bo 1. novembra ob 9. ur i pred domom Z Z B

N O V v Skofji L o k i . 31. oktobra

ob 12. uri bo ža lna svečanos t pred spomenikom padlih v Železnikih, ob 15. u r i v Hotav l jah pred spomenikom N O B in ob 15.30 pred spomeni­kom N O B v Gorenji vasi.

1. novembra ob 9. uri bo ža lna svečanos t na Trebi j i pred spomenikom N O B in ob 10. uri pred spominskim obeležjem na Preski v Star i Oselici.

TRŽIČ

V tržiški občini bodo svečanos t i pripravile vse krajevne organiza­cije Zveze združen j borcev. Šolska mladina pa bo okrasila spomenike, spominska obeležja in grobove padlih partizanov.

Kranj

N a Jesenicah razpravljajo o usta­novi tvi Zavoda za razvoj turizma, kj naj bi imel svoj sedež v Kranjsk i gon

in bi deloval zaradi h i t re jšega razvoja tur izma v zgornji savski dolini. 0 predlogu za ustanovitev takega Zavoda je že razpravljal izvršni svet skupščine občine. D . S.

Za danes, torek, 29. oktobra, je sklicana 5. seja občinske konference ZKS Jesenice, na kateri naj bi razpravljali o organiziranosti Zveze komunistov v občini, razpravljal i in sprejeli naj bi s tatutarni sklep občinskega komiteja in govorih o nekaterih kadrovskih vprašan j ih .

M i n u l i teden so se na Jesenicah zbral i vsi delegati jeseniške občine, ki bodo sodelovali na republ i škem kongresu Zveze sindikatov. Govor i l i so o temah, o katerih naj bi razpravljal i na kongresu a l i predložili pismeno gradi­vo. Domeni l i so se, naj bi na kongresu razpravljal i med drugim tudi o kvali­tetnem razvoju samoupravljanja v Železarni in njegovih problemih. V začet­ku novembra se bodo delegati z Jesenic sestali še z drugimi delegati gorenjske regije in si razdelil i delo in naloge tako, da bi se na kongres Zveze sindikatov v Cel ju zares temeljito pr ipravi l i . JJ. S.

V ponedeljek opoldne se bo sestalo predsedstvo kranjske občinske skup­ščine. Skupaj s predstavniki družbe­

nopol i t ičn ih organizacij in novinarji bodo preuči l i problematiko informiranja delegatov v kranjski občini . — Prav tako opoldne pa se bodo sestali na tretji seji delegati zbora enote za graditev stanovanj Samoupravne stanovanjske skupnosti. Razpravl ja l i bodo o sredstvih, zd ružen ih v banki , in o posojilu za dograditev individualnih hiš . Razen tega bodo sklepali še o pogojih za odobritev posojil, o pomoči Kozjanskemu in o sklenjenih pogodbah za urejanje zemljišč.

Za 16. uro popoldne v ponedeljek je sekretar komiteja občinske konfe; renče K r a n j Henr ik Peternelj sklical sedmo sejo komiteja. Obravnavali bodo osnutek statutarnega sklepa o organiziranju in delovanju zveze komunistov in razpravljal i o programu izobraževan ja in usposabljanja članov Z K v sezoni 1974/75. A . Z.

V petek se je v Radovl j ic i sestal na 13. seji izvršni svet skupšč ine občine-M e d drugim je obravnaval gradiv0

o zasnovi urbanizacije S R Slovenije in zazidalna n a č r t a za obratno industrij­sko cono Bled ter za stanovanjsko cono Ja r š e—Bled . N a dnevnem redu je bila tudi razprava o predlogu d ružbenega dogovora o oblikovanju in izvajanj 1 1

Štipendijske polit ike v Slovenij i ter razprava o oceni koordinacijske komisij? za samoupravna dogovarjanja o izvajanju resolucije o skupni in splošn 1

porabi.

Sekretar komiteja občinske konference Z K Radovl j ica Jože Bohinc je Z8 če t r tek , 31. oktobra, dopoldne sklical šes to sejo občinske konference zvez« komunistov. Razpravl ja l i bodo tudi o izvajanju sklepov slovenskega in zvez­nega kongresa zveze komunistov ter o nalogah in programu občinske kon­ference Z K . Sprejeli bodo še s tatutarni sklep občinske konference in program o organiziranosti ter i zvo l i l i komisijo za organiziranost in razvoj Z K tet komisijo za statutarna vp ra šan j a . A . 2.

Včeraj popoldne je bil v Skofj' L o k i posvet predsednikov in taj­nikov krajevnih skupnosti in kra­

jevnih organizacij S Z D L s področ ja Škofje Loke. Navzoč i so na njem ob­ravnavali stanje pol i t ičn ih priprav v zvezi s sprejetjem statutov krajevni skupnosti, vo l i tvami samoupravnih organov krajevnih skupnosti ter izvedo evidentiranja za volitve delegacij za samoupravne interesne skupnosti " krajevne organizacije S Z D L .

Danes popoldne se z razpravo v Zireh v škofjeloški občini končuje jo p0" sveti o nalogah in rokih glede volitev v samoupravne interesne skupnosti. Na nje so bi l i vabljeni vsi predsedniki osnovnih organizacij sindikata ter predseo n ik i vo l i ln ih komisij v organizacijah zd ruženega dela. Posvete je pripravu občinska konferenca S Z D L Škofja L o k a .

Danes popoldne ob 13. uri bo v Škofji L o k i sestanek občinske volil"* komisije pri občinski konferenci S Z D L Škofja L o k a . Člani komisije bodo " njem spregovorili o pr ipravah na volitve v samoupravnih interesnih s k u P . n . 0

stih ter krajevnih skupnostih, obenem pa bodo ustanovil i pol i t ični aktiv, k i D

sodeloval na kandidacijskih konferencah. )%

Radovljica

Škofja Loka

Tržič V č e t r t e k se je sestalo predsedstvo občinske organizacije Zveze zdr"' ženj borcev N O V Trž ič . Člani pred;

sedstva so razpravljal i o zdravstvenem varstvu borcev, o programu praz"0

vanja 1. novembra in 29. novembra ter obravnavali koledar praznovanj 1

prihodnje leto.

N a zadnji seji predsedstva in sekretariata občinske konference Trž ič so sklenil i , da bo zasedanje občinske konferen.ee Z S M S v torek, 5. n0" vembra. N a konferenci bodo razpravljali o delu občinske mladin 9 ' ' organizacije v zadnjih dveh letih, potrdil i akcijski program za prihodnje te

izvol i l i novo vodstvo konference. Za predsednika je predlagan Ludv ik Perk°: za sekretarja pa Jakob Kepic . Predsedstvo in sekretariat sta na zadnji s e \ razpravljala tudi o m o ž n i h kandidatih za druge č lane predsedstva, sekret^' riata in predsednike komisij , k i v sedanjem mandatnem obdobju niso bw. preveč delovne. Člani predsedstva in plenuma so tudi potrdil i predlog, da prostore mladinskega k luba odstopili Š a h o v s k e m u d r u š t v u Trž ič , k i je za brez svojih prostorov, zanimanje za š a h pa se je v Trž i ču povečalo . Sahi-sti & pripravljeni sami skrbeti za red in čis točo, medtem ko bi dvorano opremili $ primerno uredili skupaj z mladinsko konferenco. -jk

Posvet v Gozd-Martuljku Občinska konferenca Z S M S Kran j

pripravlja posvet predsedstva občin­ske konference, vodstva specializira­nih organizacij in vodstev nekaterih osnovnih organizacij. Posvet bo v torek in v sredo, 29. in 30. oktobra, v prostorih hotela Špik v Gozd-Mar ­tul jku.

Predsednik občinske konference C i r i l Si tar predlaga za dnevni red

Konference S Z D L do konca leta

Občinska konferenca social is t ične zveze v Radovl j ic i je na seji minulo sredo razpravljala o konstituiranju social is t ične zveze po novem statutu S Z D L Slovenije. Skleni l i so, da se morajo v javno razpravo o tem do­kumentu vključit i vsi organizirani dejavniki v organizaciji social is t ične zveze. Č lan i so tudi potrdil i predlog izvršnega odbora občinske konferen­ce social is t ične / veze, da bo v občini v prihodnje 21 konferenc krajevnih organizacij social is t ične /.veze. T o je toliko kot je v občini zdaj krajevnih skupnosti. Priprave na konstituira nje krajevnih konferenc so se začele. Sestavljali j i h bodo delegati družbe­nopolitičnih organizacij na terenu in delegati iz različnih krajev. T u d i evi­dentiranje možnih kandidatov /a delegate se je že začelo. Skleni l i pa so, da morajo biti konference kon­stituirane najkasneje do konca leta.

A . Ž.

pregled dela občinske konference ^

konferenci. Razpravl ja l i pa naj b i "

aprila 1973 naprej in pregled -vseh komisij , k i delujejo pri občin* konferenci. Razpravl ja l i pa naj b| predlogu p r e d r a č u n a potreb obČlA ske konference za leto 1975, o VreC. logu p r o r a č u n a za medobčinski s v. mladine, osnutku pravil delovanj O K , oblikovanju programa akcijsk ga programa občinske konference * prihodnje leto ter o dogovoru o ofjJ* niziranju specializirane kontere"1' mladih v izobraževanju in konfere11

ce mladih v specializiranih mlad" skih organizacijah. - ' D

VKS 24 osnovnih organizacij

mladine V krajevnih skupnostih kranjj

občine deluje 24 osnovnih organi*, cij Zveze social is t ične mladine, rv" ferenca mladih v krajevnih skup",

mladinci na terenu konfereflf

lir"1

stih m mladinci na pripravljajo ustanovne tudi v Podblici, Adergasu, na -ku, v Kran ju , Voklem, S t r u ž e v e ^ na Primskovem, v Britofu, v DW

^ r U L le '

Ijah, na Gorenji Savi in v Stru*f vem. Organizacije naj bi zažive letos. -H'

Pred kongresom slovenskih sindikatov

Gorenjska bo nastopila enotno Osmi kongres zveze slovenskih

sindikatov je pred vrati . Priprave nanj so stekle v vseh obč inah , kon­ferencah, k i so organizirane po panogah in osnovnih organizacijah sindikata. Delovni ljudje zavzemajo stališča in pripombe do predlaganih dokumentov: statutarnega dogovora o organiziranosti slovenskih sindi­katov, program dela in predlogih sklepov.

Kdaj so se priprave na Gorenj­skem z a č e l e in kako potekajo?

0 tem smo se pogovarjali s pred­sednikom medobčinskega sveta sin­dikatov za .Gorenjsko in predsedni­kom občinskega sindikalnega sveta v K r a n j u Viktorjem E r ž e n o m .

V vsakem aktivu mladinska

partizanska č e t a Konferenca mladih v krajevnih

skupnostih je v okviru programa pri­prav na splošni l judski odpor začela akcijo ustanavljanja mladinskih Partizanskih če t v ak t iv ih na terenu. Četa mora imeti najmanj deset čla­nov, vodita pa jo komandir in polit-komisar. Čete bodo delovale v okvi­ru mladinske partizanske brigade dr. Franceta P reše rna .

Prvo partizansko če to v akt ivu so jetos spomladi ustanovili v S t raž išču l n jo poimenovali po brat ih Šiška. V tem času je sodelovala v vseh akci­jah in pohodih Preše rnove brigade, v Prireditvah ob s t raž i škem krajev­nem prazniku in drugih podobnih dogodkih. Vel iko je naredila tudi Pri obujanju in ohranjanju tradi­cij N O B mod mladino, saj zelo dobro Sodeluje s krajevno organizacijo ZZB N O V .

»Pr iprave za kongres slovenskih sindikatov so se začele že lani po 4. konferenci republ iške sindikalne konference, k i je zač r t a l a nove nalo­ge na podlagi ustavnih določil. Le-ta so dala sindikatom pomembne j šo vlogo pri oblikovanju novih družbe­nih odnosov. Sledila je reorganiza­cija sindikalne organizacije. Njeno bistvo je, da so se delavci organizi­rali po panogah. Novo organizira­nost smo v vseh obč inah uspešno iz­vedli in tudi pri prizadevanjih za boljši položaj delovnega človeka po­staja sindikat vse pomembnejš i .«

»Kdaj je stekla razprava o kongresnih d o k u m e n t i h ? «

»Predloge kongresnih dokumen­tov smo začeli š tud i r a t i pred nekaj meseci. Najprej so o njih razpravlja­la predsedstva občinskih s indikalnih svetov, nato njihovi organi. Zatem so o statutarnem dogovoru in pred­logih sklepov spregovorili na rednih sejah konferenc po panogah. N a teh sejah so izvol i l i tudi delegate za kon­gres. Gorenjsko bo zastopalo 31 de­legatov, in sicer z Jesenic, iz Škofje Loke in Radovljice po pet, iz T rž i ča trije in iz Kran ja 13 delegatov.

Pretekli mesec so o dokumentih za kongres spregovorili na zborih oziroma na konferencah osnovnih organizacij s indikata .«

»Kaj je pokazala r a z p r a v a ? « »Povsod so razpravljavci dogovor

o organiziranosti sindikatov in tudi sklepe nače lno podprli. Poudari l i so, da so dobro zasnovani in dajejo možnos t sindikatom, da se vkl juču­jejo v samoupravno skupnost. Hkra ­ti pa so menili , da so ponekod pre­malo konkretni in premalo povedo, kdo mora določene akcije izvesti ozi­roma ne pove, kdo in do kdaj naj bi izvajal predlagane sklepe.«

»Kaj pa p r i p o m b e ? « »Več j i h je bilo na predloge skle­

pov oziroma na tista določila, k i go­vore o programu dela. Konferenca prosvetnih delavcev je zahtevala, da se v program dela vključi akcija za brezp lačna učila za vse slovenske otroke. M e n i l i so, da s tem, ko brez­plačna učila dobijo le nekateri otro­ci, le še povečujemo razlike med nji­mi oziroma, da še povečujemo razli­ke med m o ž n o s t m i za šolanje otrok v razvi t ih in nerazvitih občinah . Zato predlagajo naj bi akcijo pripra­vi l i solidarno v vsej Slovenij i , po­budnik zanjo pa naj bi bi l sindikat.

Sindikat delavcev trgovine pred­laga, naj bi akcija za uvedbo prostih sobot tekla v vsej republiki hkrat i in naj bi delavci v trgovini sprejeli eno­ten d ružben i dogovor o uvedbi nove­ga delovnega časa ob koncu tedna. Menijo, da bodo laže uspeli, če bodo nastopili enotno.

Člani sindikata zahtevajo tudi boljše in hi t re jše reševanje stano­vanjskih vp ra šan j . P r i tem so spre­govorili tudi o ekonomskih stanari­nah, ceni stanovanj, vplivu organi­zacije g radben i š tva na ceno, urbani­s t ičnih n a č r t i h in drugih vprašan j ih , k i vplivajo na hitrost in s t roške gradnje.«

»O č e m bodo spregovorili go­renjski delegati na k o n g r e s u ? «

»Predvsem o vprašanj ih , k i sem j ih pravkar omenil. Prav sedaj dele­gati v posameznih obč inah priprav­ljajo razprave za kongres. N a posve­tu, k i se ga bodo udeležili vsi gorenj­ski delegati, bomo teme uskladil i tako, da bodo posamezni razprav­ljavci zastopali vse in ne le svoje občine oziroma, da bodo govorili v imenu gorenjskih sindikatov.«

L . Bogataj

En ogled je vreden več kot 1000 besed

Spalnica Petra P R I V O Š Č I T E SI V E L I K O U D O B J E N A M A J H N E M P R O S T O R U ! j^adošča vam že 14 kvadratnih metrov, da si omislite eno izmed inačic spalnice *^tra: kombinacija furnirja tanganjika in belo obarvanih površin (na sliki), vso

,furnirju tanganjika ali pa v hrastovem furnirju. V petdelno omaro lahko shra-g* oblačila tudi veččlanska družina. Prostor za posteljnino ob vznožju postelje. ^redit do 15.000 dinarjev. Ob nakupu z devizami 3 % popust. Petro si lahko ogle­date v naši prodajalni. Za dodatne informacije pišite na naslov: Lcsnina, SJEP, **1000 Ljubljana, Parmova 53.

Kranj Primskovo in Titov trg 5

dogovorimo se S E J A R A D O V L J I Š K E O B Č I N S K E S K U P Š Č I N E

V sredo popoldne se bodo v Radovl j ic i na peti skupni seji sestali vsi trije zbori radovlj iške občinske skupšč ine . Tokra t bo na dnevnem redu kar š t i r ina j s t točk. Po izvol i tv i komisije za verifikacijo pooblastil in imunitetna vprašan ja delegatov ter odobritvi zapisnika če t r t e skup­ne seje bodo najprej obravnavali poroči lo o delu radovlj iške delavske univerze. Sledilo bo obravnavanje poroči la upravnega odbora sklada za izgradnjo osnovnih šol v občini in sklepanje o poročilu in predlogu iniciativnega obora za pripravo referenduma v občini . Na to bo prišla na vrsto ocena koordinacijske komisije za samoupravna dogovarjanja o izvajanju resolucije o skupni in splošni porabi, sledilo pa bo sklepa­nje o predlogu odloka o d ružben i skrbi za udeležence N O V in njihove druž inske č lane , borce za severno mejo v let ih 1918—1919 ter sloven­ske dobrovoljce iz vojn 1912—1918. V osmi točki bodo delegati sklepali o predlogu odloka o potrdi tvi zazidalnega n a č r t a za poči tn iške hišice na Goreljku — Pokl juka, v deveti pa bodo obravnavali d ružben i dogovor o uresn ičevanju dolgoročnega programa razvoja kmetijstva v S R Sloveniji za obdobje 1974—1980. Takoj zatem bo na vrsti spre­jem še dveh d ružben ih dogovorov, in sicer d ružbenega dogovora o usmerjeni stanovanjski gradnji po s redn je ročnem programu občine in d ružbenega dogovora o oblikovanju in izvajanju š t ipendi jske polit ike v Slovenij i . Sledila bo informacija o izdelavi petletnega razvojnega n a č r t a občine Radovlj ica za obdobje 1976—1980. Nazadnje pa bodo na vrsti volitve in imenovanja ter delegatska vprašan ja .

P O R O Č I L O I N I C I A T I V N E G A O D B O R A Z A P R I P R A V O R E F E R E N D U M A

Nedvomno pomembna naloga čaka delegate na sredini seji radov­ljiške občinske skupščine pri peti točki . Poslušal i bodo poroči lo inici­ativnega odbora za pripravo referenduma v občini .

Sedanji samoprispevek za gradnjo šol v radovlj iški občini se bo konec januarja prihodnje leto iztekel. Šole, kot je bilo predvideno v programu in do ločeno z odlokom občinske skupšč ine , pa še niso dogra­jene. P r i radovlj iški , leski, blejski in šoli v Bohinjski Bis t r ic i manjkajo še telovadnice. Zgraditi pa je treba še šolo v Begunjah. K o so v občini ugotovili , da zaradi podraž i t ev gradnje ne bodo mogli v predvidenem roku uresnič i t i celotnega programa, so imenovali in ic ia t ivni odbor, k i naj bi preuči l možnos t i , da bi po izteku sedanjega samoprispevka razpi­sali nov referendum in s samoprispevkom zgradili vse šole ter začeli u resn ičeva t i program izgradnje vzgojnovarstvenih ustanov.

Razprave o tem so bile temeljite. Zdaj pa in ic ia t ivni odbor predla­ga, da šol ne bi zgradili s samoprispevkom, marveč na podlagi d ružbe­nega dogovora, da bi se sedanji prispevek iz bruto osebnega dohodka zaposlenih iz enega povečal na dva odstotka. Če bi dosegli t akšen spo­razum oziroma družben i dogovor, k i naj bi veljal t r i leta, bi šole lahko zgradili že prihodnje leto. Če pa bi se sporazumeli, da bi d ružben i dogo­vor veljal pet let, bi poleg šol lahko uresniči l i še program izgradnje vzgojnovarstvenih ustanov.

Nadalje in ic ia t ivni odbor predlaga, da bi z referendumom oziroma s samoprispevkom občanov, k i naj bi trajal pet let, razrešili nekatere probleme v krajevnih skupnostih v občini.

P r i teh predlogih pa velja opozoriti na s ta l i šče občinske konference social is t ične zveze, k i je na zadnji seji minulo sredo o tem že razprav­ljala. Član i konference so sklenil i oziroma se zavzeli, naj bi za uresniči­tev programa gradnje šol in vzgojnovarstvenih ustanov sklenil i v obči­ni d ružben i dogovor o petletnem 2-odstotnem prispevku od bruto oseb­nih dohodkov. Glede tretjega predloga so na konferenci menili , da ne bi razpisali referenduma, ker naj bi bilo v prihodnje reševanje komunal­nih vp rašan j v občini oziroma v krajevnih skupnostih domena samo­upravne komunalne skupnosti. Razen tega pa bi posamezne krajevne skupnosti za reševanje drugih vp rašan j lahko organizirale še druge ob­like zbiranja sredstev.

K a k o r k o l i že, delegati na sredini seji radovlj iške občinske skupšči­ne se bodo moral i odločiti med predlogom iniciativnega odbora in mne­njem č lanov občinske konference social is t ične zveze. A . Zalar

Na sobotnem srečanju mentorjev šolskih hranilnic na Bledu je kranjska podružnica Ljubljanske banke podelila nagrade najboljšim šolskim hranil nicam in likovnim • delom pod naslovom varčevanje. Šolske hranilnice so namreč hoteli spodbuditi k še boljšemu poslovanju tudi z razpisom tekmova­nja. Merila za tekmovanje so bila višina denarja, izvirnost prostora in odsto­tek varčevalcev. Med gorenjskimi šolskimi hranilnicami je prvo mesto osvo­jila šolska hranilnica, ki posluje v osnovni šoli v Kranjski gori. Mentorici Veri Dolmin je nagrado v soboto izročil direktor kranjske podružnice Ljub­ljanske banke Rudi Hlebec. — A . Z. — Foto: F. Perdan

Dobro uresničevanje nalog V sredo se je sestal v Trž iču komi­

te občinske konference Z K S in oce­nil u resn ičevan je akcijskega progra­ma konference in komiteja ter nju­nih organov. Član i komiteja so so­glašali z ugotovitvijo, da t rž iški ko­munisti u resn iču je jo sprejete naloge v skladu s programom in da so nare­di l i na nekaterih področj ih celo več od zapisanega. D o konca leta se bo občinska konferenca sestala še tr i­krat. Član i konference se bodo prvič zbrali v sredo, 30. oktobra, in raz­pravljali o statutarnem sklepu o organiziranosti občinske organiza­cije. Komi te je predlog statutarnega sklepa v sredo potrdil . Ob tem je me­ni l , da je zelo dobro opisana odgo­vornost posameznika in organizacije ter podprl predlog, naj bi odslej de­lovale pri občinski konferenci le tri komisije, vse ostale pa bi bile od­govorne komiteju. Še naprej kaže obdrža t i ločeni komisiji za idejna vprašan ja in za izobraževanje , saj se

je pokazalo, da imata obe dovolj dela. D r u g a č e je pri komisijah za organizacijo in razvoj ter kadrovski komisiji, ki že doslej u resn iču je ta veliko skupnih nalog. Temeljito bo treba razmisl i t i , katere stalne aktive Z K bi kazalo preoblikovati v osnov­ne organizacije, čeprav določilo pravi, da so za oblikovanje osnovne organizacije dovolj trije komunisti . Dejavnost in organiziranost Z K v občini nameravajo tržiški komunisti temeljito oceniti na novembrskem zasedanju konference.

Do konca leta se bo konferenca še enkrat sestala. Razpravljala bo o obveščanju v organizaciji Z K in ob­čini nasploh. Posamezniki in komi­sije konferenčno gradivo že priprav-l J a J ° - J . Košnjek

JI J^^JHSfc

Čez tri leta odprtje rudnika urana

Rudnik urana v Žirovskem vrhu naj bi začel obratovati čez 34 mesecev — Tone Polajnar: »Imamo občutek, da republiški interes ni v celoti prisoten!« — »Vsaka diskusija, ali je rudnik potreben ali ne, je odveč,« je dejal član IS Miran Goslar —

Gradnja nove ceste je nujna

Predsednik republ iškega izvršnega sveta inž. Andrej Mar ine in predsed­nik Gospodarske zbornice S R Slo­venije Andrej Verbič se sredinega pogovora o rudniku urana v Žirov­skem vrhu, k i je b i l v Gorenji vasi, žal nista mogla udeleži t i , pač pa sta na razpravo s predstavniki Geolo­škega zavoda iz Ljubljane, skupšč ine občine Škofja L o k a in kraja poslala svoje sodelavce: podpredsednika izvršnega sveta S R Slovenije dr. A v ­guš t ina Laha , č l ana IS M i r a n a Goslarja in podpredsednika Gospo­darske zbornice Rud i j a Babica .

Uvodoma so predstavniki ljub­ljanskega Geološkega zavoda pred­stavi l i svoj 1200-članski kolektiv in njegovo delo. Potem so spregovorili o Ži rovskem vrhu, področ ju , kjer so doslej napravil i že okrog 16 kilome­trov vr t in v notranjost hriba.

Delo ni enostavno, so dejali. Ura ­nove rude n i moč zaznat i s prostim očesom, odstotek urana se ugotavlja šele na podlagi radioaktivnosti . K o so spregovorili o velikosti rudnika, smo izvedeli, da Žirovski vrh brez

dvoma spada med večje, po kval i te t i pa med srednje rudnike urana na svetu. Trenutno je v Ži rovskem vrhu še veliko neraziskanih področi j , poleg tega pa je ugotovljeno, da pod svojo površ ino skrivajo uran tudi nekateri predeli v okolici Škofje Loke ter nekatera š ta je r ska pod­ročja.

Investicijski program rudnika, k i je b i l izdelan že pred časom, kaže , da je rudnik v Ži rovskem vrhu smotrno odpreti. Skupna investicija b i po tem programu z n a š a l a 380 mil i jonov din: 237 mil i jonov za osnovna sred­stva, 32 mil i jonov za obratna sred­stva, 96 mil i jonov za d ružben i stan­dard i td.

In š tevi lo zaposlenih? Rudn ik naj bi zaposloval 464 l judi , predelava 58, za vodilna delovna mesta pa bo po­trebnih 53 strokovnjakov; skupno torej 575 delavcev.

V Gorenji vasi in dol in i je trenut­no v n a č r t u gradnja 250 d ruž insk ih stanovanj s površ ino od 50 do 65 kvadratnih metrov na d ruž ino ter samski dom za 150 delavcev. Seveda

Razpisna komisija Zavoda za pospeševanje in razvoj turizma Bled razpisuje prosto delovno mesto

direktorja OZ D Poleg s p l o š n i h pogojev mora kandidat izpolnjevati š e naslednje pogoje: — da ima višjo strokovno izobrazbo in vsaj 5 let delovnih izkušenj v t u r i s t i čn i dejavnosti a l i — da ima srednjo strokovno izobrazbo in vsaj 10 let delovnih iz­kušenj v t u r i s t i čn i dejavnosti — da ima ustrezne mora lno-po l i t i čne lastnosti — da obvlada en tuj jezik (nemški a l i angleški)

Pismene ponudbe z dokazi l i o izpolnjevanju pogojev in opis dosedanjih delovnih izkušenj je treba poslati razpisni komisi j i pri Zavodu za pospeševanje in razvoj tur izma Bled . R o k prijave je 15 dni po objavi.

Šolski center za blagovni promet Kranj razpisuje prosto delovno mesto

učitelja (P ali Pu) za pouk predmeta samoupravljanje s temelji marksizma.

N a razpis, k i velja do zasedbe delovnega mesta za nedoločen čas, se lahko prijavijo moralno in po l i t i čno neoporečn i kandidat i : d iplomirani politolog, sociolog a l i ekonomist.

P r o š n j i z dokazili o š o l s k i izobrazbi oddajte komisiji za razpis delovnih mest pri Š o l s k e m centru za blagovni promet Kranj , Ž u p a n č i č e v a ulica 22 do 15. novembra 1974.

Stanovanja n i . ,

Nova stanovanja za delavce Iskra v Železnikih ima trenutno v

svojem obratu zaposlenih okrog 750 delavcev. M e d nj imi je tudi nekaj takih, k i še vedno nimajo urejenega stanovanjskega vp rašan ja . Sekretar podjetja Tone Lav ta r je o tem pove­dal :

» D o s l e j smo pri gradnji h i š in adaptacijah s posojili pomagali prek 100 n a š i m delavcem. Vs i ti so se v nove ali prenovljene do­move že vselili. Trenutno pa ob p o m o č i podjetja v a r č u j e okrog 100 zaposlenih. Lani februarja se je prijavilo na razpis za namen­sko stanovanjsko v a r č e v a n j e 14 delavcev, kandidatov za e t a ž n a l a s t n i š k a stanovanja, 25 za adap­tacijo in dograditev privatnih h i š in 21 za gradnjo zasebnih h i š . Vs i ti bodo imeli s p r o š č e n a sred­stva prihodnje leto ali pa čez dve le t i .«

Letos so v Iskri v Železnikih iz­vedli novo va rčeva lno akcijo. Nanjo se je javi lo 18 interesentov za e t a ž n a stanovanja v blokih, 10 za adapta­cijo in dograditev hiš ter 27 za novo­gradnje zasebnih hiš . Mesečni polog znaša 600 do 1200 din, k tej vsoti pa doda še tovarna vsakemu varčeva lcu po 1800 din mesečno . Varčevan je traja od dveh do š t i r ih let. T a k o bodo s svojo ude ležbo , s pomoč jo to-

4 m > H

Torek, 29. oktobra 1974

varne in z b a n č n i m kreditom imeli leta 1977 stanovanja vsi, k i zmorejo p lačeva t i te obroke.

»Tudi na tiste, ki p l a č e v a n j a t o l i k š n e vsote ne zmorejo, nismo pozabili. Prav zdaj je v gradnji 29-stanovanjski s t o l p i č , kjer bo­do dobili stanovanja delavci, mlade d r u ž i n e in drugi iz sred­stev solidarnostnega sklada. M i ­slim, da bo nekaj stanovanj v njem tudi za n a š e zaposlene. Tako bodo r e š e n i n a j h u j š i stano­vanjski problemi. Razen tega bloka gradi svoj blok tudi tovar­na Al ples, kjer bo prav tako nekaj stanovanj namenjenih so­lidarnostnemu s k l a d u . «

Za tovarno Iskra v Železnikih pa naj bi spomladi škofjeloško podjetje Tehnik začelo graditi 5()-stanovanj-sko stolpnico, če pa bo na ročn ikov več, pa dva 29-stahovanjska stolpi­ča. T a stanovanja bodo po predvi­devanjih vseljiva že sredi leta 1976. V vsakem od s tolpičev bodo po štir i trisobna stanovanja, eno večje dvo­sobno, deset dvosobnih, deset eno-sobnih in št ir i garsonjere. Informa­tivna cena teh stanovanj je 5000 din za kvadratni meter, k o n č n o ceno pa bodo seveda povedali gradbinci.

Poleg vsega naš t e t ega je Iskra za svoje delavce doslej kupi la že 32 sta­novanj v d ružben i lasti , 14 zaposle­nim pa je tovarna pomagala do dvo­sobnih in trosobnih e t a ž n i h stano­vanj. Vanje so se vselili v letih 1971 do 1973! ' K F

se pri tem predvideva, da bo med za­poslenimi tudi večje š tevi lo doma­činov. Trenutno je na delu v rud­niku okrog 50 prebivalcev kraja in okolice.

M e d kredi tnimi sredstvi je 75 od­stotkov d o m a č i h in 25 odstotkov tujih. D o m a č i kredit i bodo znaša l i 285 milijonov, tuji pa 95 mili jonov din.

K e r je Žirovski vrh prvi rudnik urana v Jugoslaviji , nastajajo še to­l iko večje t ežave . P rav ih izkušenj n i ! V prvi fazi izdelave n a č r t a bo zajeto predvsem varstvo okolja in baz ični inženir ing. Šele po pregledu tega in na podlagi dovoljenj ustreznih re­publ išk ih insti tucij bo mogoče začet i z drugo fazo dela. Će b i vse potekalo po n a č r t i h , bi bi la prva faza dela k o n č a n a čez Šest mesecev.

V drugi fazi je na vrst i detajlno projektiranje in izdelava projekta. Za to pa je potrebno najmanj osem­indvajset mesecev. Rudn ik naj bi torej začel z rednim obratovanjem konec leta 1978!

»Vse p revečk ra t imamo obču tek , da tu republ iški interes n i v celoti pr isoten,« je v nadaljevanju dejal predsednik škofjeloške občinske^ skupšč ine Tone Polajnar. »Zdi se nam, kot da je naha ja l i šče urana zgolj n a k l j u č n o na n a š e m področ ju . Posebno nas preseneča , da še n i izdelan konkreten program. Raz­iskave, še vedno potekajo. Seveda smo zainteresirani za energijo, a mis l im, da nič bolj kot katerakoli druga slovenska občina . N a š e zahte­ve so znane in jasne: vsak investitor mora zagotoviti konkretno investi­cijo. Denar je resda že zagotovljen, a to še ne pomeni mnogo. Poleg tega, menim, je treba okolje zašči t i t i do skrajne meje. Poljanska dolina je

Na pogoiforu o rudniku urana Žirovski vrh v Gorenji vasi so sodelovali pred­stavniki republiškega izvršnega sveta, Gospodarske zbornice SRS, skupščine občine Škofja Loka, gorenjevaške krajevne skupnosti ter strokovnjaki Geo­loškega zavoda iz Ljubljane. — Foto: J. Govekar

samo ena. Prva stanovanja bi po na­č r tu morala bi t i zgrajena že letos, a še niso izdelani n i t i u rban i s t i čn i nač r t i . Investicije za infrastrukturo je treba zagotoviti . Občina ima v pri­hodnjih let ih že tako dovolj drugih problemov,« je menil Tone Polajnar.

Predstavnik republ iške razisko­valne skupnosti je nato spregovoril o s t roških dosedanjih raziskav. T i so znašal i doslej pr ibl ižno 66 mili jonov din. Sedanje ugotovljene količine urana bi po i z r ačun ih zadostovale za dobo petnajst let za t r i nuklearne elektrarne velikosti one v K r š k e m .

Vsaka nova, večja investicija vna­ša v okolje spremembe in ruš i dote­danje odnose, je menil č lan republi­škega izvršnega sveta M i r a n Goslar. Nesporno je, da p r i na ša več proble­mov kot korist i . Vsaka diskusija, a l i je rudnik potreben al i ne, pa je od­več! M e n i m , da so predstavniki skupšč ine občine Škofja L o k a dal i koristno pobudo: res je potrebno ustanovit i neko koordinacijsko telo, v katerem bodo predstavniki Geolo­škega zavoda, občinske skupšč ine in morda še kdo. T o je edina pot, po kateri se bodo problemi hitreje reše­val i . Seveda vsega ne bo mogoče rešiti v enem letu, ampak postopo­ma. Uprav ičeno , pa zahtevate in pri­čakuje te , je pojasnil L o č a n o m , da vam strokovnjaki Geološkega zavo­da iz Ljubljane pripravijo ustrez­nejše poročilo.

N o v a cesta! D a a l i ne? Odgovor na to vp ra šan je je posredoval direk­tor republ iške skupnosti za ceste inž. Lojze B lenkuš . Cesto je nujno rekonstruirati , je dejal! Treba bo izbrati popolnoma novo traso. Idejni projekt je n a r o č e n in bi moral biti izdelan že septembra, a je v zamudi. P r i č a k u j e m o ga decembra! Rekon­strukcija odseka Škofja Loka—Go­renja vas bi veljala 140 milijonov din. T o pa je 125 odstotkov sredstev, kol ikor j i h je prihodnje leto name­njenih za ceste v vsem slovenskem prostoru. K j e dobit i denar? T o je zdaj glavno vprašan je .

Še podatek: iz Jeprce do Gorenje vasi se bo za potrebe rudnika dnev­no p revaža lo 130 do 150 ton raznoraznega materiala.

Razveseljivo je, da se stvari ob­ravnavajo življenjsko, je dejal pod­predsednik republ iškega izvršnega sveta dr. Avguš t in L a h . M e n i l je, da n i t i od enega investitorja al i občine ni mogoče p r ičakova t i , da bo naredil vse. Potrebno pa je na to gledati raz­vojno. Us tanovi t i je treba skupno delovno skupino, postaviti naloge, postaviti roke! Resn ično pa se po­stavljajo ob tem velika vprašanja , saj gre za ogromno investicijo. Res pa je tudi , da Slovenija pr i vpraša­nju energetike m o č n o zaostaja in je zato te probleme potrebno čim hi­treje reševat i , je dejal dr. Avgušt in L a h . J . Govekar

Štipendisti čakajo na podpis sporazuma

V sredo, 23. oktobra, je b i l v Ljubl jan i svečano podpisan druž­beni dogovor o oblikovanju in iz­vajanju š t ipendi j ske poli t ike v S R Slovenij i , k i so ga razen osta­l ih podpisnikov podpisali tudi predstavniki skoraj večine, to je 55 slovenskih občin. T a k o je bi l sicer s pe tmesečno zamudo pod­pisan dogovor kot rezultat tr i­letnih prizadevanj za čim bolj usklajeno d r u ž b e n o dogovorjeno poli t iko š t ipend i ran ja v repub­l ik i .

Čeprav je sporazum torej pod­pisan, pa stanje v obč inah še ma­lo ni r o ž n a t o za š t ipendis te , saj se leto nagiba že h koncu, šolsko leto pa se je začelo že 1. septem­bra. V nobeni gorenjski občini še n a m r e č ni podpisan samoupravni sporazum o š t i pend i r an ju učen­cev in š t u d e n t o v , k i naj bi ga pod­pisale temeljne organizacije zdru­ženega dela v posameznih obči­nah, le v nekaterih, kot na primer v kranjski, so in ic ia t ivni odbori za podpis sporazuma določili roke, do katerih naj organizacije zdru­ženega dela pošljejo sklepe o pri­stopu k sporazumu; v K r a n j u je rok 10. november letos.

Zaradi t akšnega položaja , ko je stari sistem š t i pend i r an j a podrt, novi pa še ni zgrajen, čaka na Go­renjskem kar precej dijakov in š t u d e n t o v na d r u ž b e n o pomoč . Odveč je poudarjati, v kakšne za­drege vodi ta zamuda predvsem s ta r še čakajočih š t ipendis tov , če vemo, da di jaški domovi zahteva­jo vzdrževa ln ino že septembra vnaprej, na marsikateri šoli pa učila in druge po t rebšč ine zahte­vajo kar precejšen kup denarja. Inicia t ivni odbori v gorenjskih obč inah se brez dvoma zavedajo težkega položaja dijakov in š tu ­dentov, k i so odvisni pri šolanju od d r u ž b e n e pomoči , in iščejo primerne reši tve. V K r a n j u je na primer K o m u n a l n i zavod za zaposlovanje odobril e n o m e s e č n o posojilo iz solidarnostnega skla­da, na Jesenicah so š t ipendis t i dobili dvomesečno posojilo, dru­god pa še čaka jo . N a kaj čaka jo?

Čaka jo , da bodo v organizacijah združenega dela sprejeli sklepe o pristopu k samoupravnemu spo­razumu o š t i pend i r an ju v posa­mezni občini in s tem k ustano­vi tv i in financiranju solidarnost­nega sklada.

D i j a k i in š t u d e n t j e bodo nam­reč dobivali š t ipendi je tako v organizacijah združenega dela in samoupravnih interesnih skupnostih kot doslej, vendar po enotnih kri ter i j ih za vse š t ipendi­torje in pa iz posebnega solidar­nostnega sklada, v katerega bi or­ganizacije združenega dela pri­spevale 0,5 odstotka od svojih bruto osebnih dohodkov. Iz tega sklada bi dobivali š t ipendi je dija­ki in š t uden t j e , za katere še n i ne­posrednega »kadrovskega intere­sa«, iz sklada pa bi se kr i la tudi razl ika v življenjskih s t rošk ih di­jakom in š t u d e n t o m , katerih kad­rovska š t ipendi ja ne bi dosegla eks is tenčnega minimuma.

Za š t ipendi jo iz solidarnostne­ga sklada se je do konca septem­bra prijavilo, kot je zbrala s lužba zavoda za zaposlovanje K r a n j , 732 prošenj iz vseh gorenjskih ob­čin, prošnje pa še vedno prihaja­jo, če tud i je rok potekel. Večino prošenj za š t ipendi jo iz zd ružen ih sredstev so poslali di jaki srednjih šol, in sicer več kot 500, ostali so š t u d e n t i . Največ prošenj so zbra­li v škofjeloški občini , in sicer 239, in K r a n j u 186, najmanj pa v Trž iču — 60 prošenj . K e r je zna­no, da organizacije združenega dela nerade š t ipend i ra jo prve letnike, je razumljivo, da je več kot polovica prošenj za š t ipen­dijo iz zd ružen ih sredstev po­slana prav od dijakov, k i šele začenja jo šolanje . Podobno sta­nje je tudi pri š t u d e n t i h , le da je tu še več prosilcev v prvih letnikih. M e d dijaki , k i so prosili za š t ipendi je iz zd ružen ih sred­stev, je največ gimnazijcev, slede dijaki ekonomske srednje šole in dijaki zdravstvenih srednjih šol. M e d š tuden t i višjih in visokih šol, k i so vložili prošnje za šti­pendijo iz združen ih sredstev, pa j i h je največ vpisanih na

filozofsko fakulteto, medicino in višjo šolo za organizacijo dela.

N a Gorenjskem letošnje leto ni bilo razpisanih ravno malo št i­pendij, saj so j i h organizacije združenega dela in samoupravne interesne skupnosti v petih obči­nah razpisale 927, od tega dve tretjini na šo lah druge stopnje, na višjih in visokih pa pr ibl ižno tretjino. N a razpise se je prijavilo okoli 700 kandidatov. Podeljenih je bilo 676 š t ipendi j . Neoddanih pa je ostalo 255 š t ipend i j , od tega 148 za šole na drugi stopnji in 107 za višje in visoke šole. Največ šti­pendij so podelili v kranjski obči­ni , in sicer 307, v škofjeloški 148, v jeseniški 106, v radovlj iški 80 in v tržiški 35 š t ipend i j . Največ neod­danih š t ipend i j , in sicer več kot polovico — 145 je ostalo v kranj­ski občini . Na jveč neoddanih šti­pendij je za š tud i j na t ehn ičn i tekstilni šoli in na zdravstvenih šolah, sledi pa strojna fakulteta in poklicna P T T šola.

Enostavno bi bilo, če bi se dalo te neoddane Štipendije prenesti na prosilce za š t ipendi je iz sklada združenih sredstev. Vendar pa je stanje glede teh neoddanih št i­pendij takole: precej š t ipendi j je ostalo predvsem za š tudi j na me ta lu r šk i šoli, na strojni fakul­teti, ker med mladimi ni zanima­nja za te poklice. Nekaj š t ipendi j je neoddanih, ker organizacije združenega dela š t ipendi ra jo le moške (na primer tekstilna stro­ka), nekatere organizacije pa šti­pendirajo le višje letnike. Doda t i pa je treba še, da vsi razpisi še niso zakl jučeni , predvsem za zdravstvene šole razpis še traja. Potrebno pa bi bilo nekaj koor­dinacije med organizacijami združenega dela in s lužbo zavoda za zaposlovanje, da bi del teh ne­oddanih š t ipendi j ponudili prosil­cem za š t ipendi je iz združenih sredstev. Vsekakor pa časa ni rav­no na pretek, saj več kot 700 dija­kov in š t u d e n t o v čaka na d ružbe­no pomoč, ta čas pa so njihovi skrbniki v nezavidnetn gmotnem položaju in v di lemi, ali naj otro­ke šolajo ali ne. L . M .

/

Gorenjski sejem Kranj razpisuje prosto delovno mesto

samostojnega komercialista Pogoji: 1. m o r a l n a i n p o l i t i č n a n e o p o r e č n o s t 2. — v i s o k o š o l s k a i z o b r a z b a s 3 l e t i d e l o v n i h i z k u š e n j na

s a m o s t o j n i h d e l o v n i h m e s t i h ; — v i š j e š o l s k a i z o b r a z b a s 5 l e t i d e l o v n i h i z k u š e n j na

s a m o s t o j n i h d e l o v n i h m e s t i h ; — s r e d n j e š o l s k a i z o b r a z b a z 10 le t i d e l o v n i h i z k u š e n j

n a s a m o s t o j n i h d e l o v n i h m e s t i h ; 3. a k t i v n o znanje vsaj enega tujega j e z i k a ; 4. z u n a n j e t r g o v i n s k a regis t rac i ja ; 5. v o z n i š k i i z p i t i n l a s tno voz i lo .

Interesenti naj pošljejo svoje vloge v 15 dneh od dneva objave na naslov: Gorenjski sejem Kranj, Cesta Staneta Žagarja 27.

Transturist in Creina pripravljata združitev

Storitveno in proizvodno podjetje Creina Kranj objavlja naslednja prosta delovna mesta:

I. TOZD Proizvodnja: I. A D M I N I S T R A T O R J A Pogoj za zasedbo: k o n č a n a 2-letna administrat ivna šola; praksa zaželena.

II. TOZD Remont: 1. P R O D A J A L C A N A F T N I H D E R I V A T O V ZA D O L O Č E N Č A S 2. A V T O K L E P A R Pogoj za zasedbo: pod 1.: d o k o n č a n a osnovna šola, starost nad 18 let, pod 2.: uspešno zak l jučena poklicna šola — avtoklepar in eno leto delovnih izkušenj . Ponovno pa objavlja naslednja prosta delovna mesta:

I. TOZD R T C Krvavec: 1. B L A G A J N I K A 2. B L A G A J N I K A Z A D O L O Č E N Č A S Pogoj za zasedbo: pod L i n 2 . : n e d o k o n č a n a srednja šola in praksa na tem al i podobnem delovnem mestu.

II. TOZD Gostinstvo in turizem: 1. R E C E P T O R J A Pogoj za zasedbo: pod 1.: srednješolska izobrazba, praksa v gostinski dejavnosti in znanje dveh svetovnih jezikov.

V č e t r t e k popoldne sta se v Kranju sestala š i r š a p o l i t i č n a aktiva š k o f j e l o š k e g a podjetja Transturist in kranjske Creine. Razpravljali so o predlogu inici­ativnega odbora za spojitev obeh delovnih organizacij v novo turi-s t i č n o h o t e l s k o , prometno in proizvodno podjetje. Predlog so podprli, d o k o n č n o pa bodo o tem o d l o č i l i č l a n i obeh kolektivov na zborih delavcev, k i bodo trajali do konca novembra.

Na seji so poudarili, da so danes d r u g a č n e m o ž n o s t i za po­vezavo kot so bile pred tremi leti, ko akcija ni uspela. Danes omo­g o č a z d r u ž i t e v nova ustava, na­rekujejo pa jo tudi v e č j e zahteve na t r ž i š č u , predvsem v turizmu, prometu in drugih dejavnostih. Č e t r t k o v e g a skupnega sestanka

se je ude lež i l tudi sekretar med­o b č i n s k e g a sveta Z K za Gorenj­sko Martin K o š i r , k i je dal pobu­do za z d r u ž i t e v obeh gorenjskih prometnih podjetij.

Rekel je, da je gorenjski turi­s t i č n i prostor danes premalo po­vezan in bi bila nova organizaci­ja zato lahko nosilec tovrstnega razvoja. Poudaril pa je, da se de­javnost podjetja ne bi smela omejiti le na Gorenjsko, sicer bi j im lahko kdo o č i t a l , da se regij­sko zapirajoln organizirajo.

Z d r u ž e n a delovna organizacija bi bila ena n a j v e č j i h po m o č i in razvitosti v Sloveniji. Tako bi lahko imela vodilno vlogo na Go­renjskem in pomemben vpliv na t u r i s t i č n o , gostinsko in promet­no dejavnost v Sloveniji. Če se bodo zaposleni na zborih delav­

cev o d l o č i l i za z d r u ž i t e v , bi novo t u r i s t i č n o hotelsko, prometno in proizvodno podjetje z a č e l o po­slovati s 1. januarjem. Do takrat pa bodo na podlagi razpisa izbra­li tudi ime podjetja.

CENTRAL Dnevno sveže pakirano meso vseh vrst vam nu­dimo v samopostrežni tr­govini Delikatesa na Maistrovem trgu 11.

III. TOZD Transport: 1. A D M I N I S T R A T O R J A Pogoj za zasedbo: pod 1.: 4-letna upravno-administrativna šola al i 2-letna administrativna šola in praksa na takem al i podobnem delovnem mestu.

Pismene prijave naj kandidati p o š l j e j o v 15 dneh po objavi na kadrovsko s l u ž b o podjetja, kjer lahko dobijo tudi vse informacije.

Industrijski kombinat

J l f c l i A N I I U L Kranj

objavlja naslednja prosta delovna mesta:

Z A T O Z D T O V A R N E O B U T V E P L A N I K A K R A N J :

10 delavcev za delo v proizvodnji 10 delavk .

z a delo v proizvodnji

Z A D E B R E Z N I C A :

snažilke 1 delovno mesto z deljenim delovnim časom P r o š n j e z u s t r e z n i m i d o k a z i l i posreduj te k a d r o v s k e m u o d d e l k u P l a n i k e v 15 dneh po objav i .

ČGP D E L O Podružnica Kranj Kranj, Koroška 16 zaposlimo 1. P R O D A J A L K O — (CA) časopisov, revij, tobaka in galanterije v kiosku v Kran ju 2. R A Z N A Š A L C A časopisa Delo za mesto Trž ič

za podružnico Jesenice: 1. R A Z N A Š A L K E — (CA) časopisa Delo za terene Jesenice, Javornik in za Koroško Belo.

P e l o je primerno za š t u d e n t e , gospodinje ali za upokojence. Nudimo dober zaslužek. Za vse informacije se o b r a č a j t e na p o d r u ž n i c o Dela v K r a ­nju, K o r o š k a 16, tel. 21-280, oz. na p o d r u ž n i c o Dela na Jesenicah, Titova 64, tel. 81-698.

pravi naslov za denarne zadeve

ker smo naše poslovne enote prek terminalov povezali z našim elektronskim računskim centrom, poslujemo še hitreje, učinkoviteje in zanesljiveje; zdaj imamo se več časa, da prisluhnemo vsaki vaši želji

/o ljubljanska banka

Dan, ki naj postane naš vsakdanjik Zrno do zrna, pogača, kamen na

kamen, pa lača . Od kdaj izvira ta rek, pravzaprav ni pomembno. Res pa je, da še vedno simbolizira nekaj lepše­ga, kar je bilo včera j , in boljšega, kar je danes. H k r a t i pa daje moto mese­cu oktobru — mesecu va rčevan ja in še posebej opredeljuje zadnji dan v oktobru — svetovni dan va rčevan ja . Varčevan je ni n i k a k r š n a magična beseda. Pomeni le, kar danes lahko pr ih ran iš , porabi raje ju t r i . Pomeni dobro gospodarjenje, pomeni varče­vanje proizvodnje, pomeni izobraže­vanje, samostojnost, zadovoljstvo — pomeni srečo nas in naš ih zanamcev na tem našem planetu.

T o je torej cilj po ju t r i šn jega dne — 31. oktobra. Ne z besedami, mar­več z dejanji je treba prepreč i t i , da beseda va rčevan je ne bo zvenela v prazno in da bo postala dan in vsak­danjik na planetu.

MOČ IN N J E N IZVOR Če brskamo po zače tk ih varčeva­

nja, nam postane najbl ižja grška antika. V Pr ieni so n a m r e č izkopali hranilnik v obl iki templja in izvira iz leta 300 pred naš im š te t j em. Doslej j e to na js ta re jš i znani hranilnik, k i potrjuje, da so varčeval i tudi že naši predniki. T a dediščina nas spremlja vse do današn j i h dni . Spoznali smo, da je va rčevan je izvor moči. P r i nas smo bi l i najprej p r iča raz l ičn im hra­ni lnicam, danes pa to s lužbo oprav­ljajo banke.

Ljubljanska banka je ena izmed t ist ih pr i nas, za katero lahko reče­mo, da je m o č n a banka. In od kod ta njena moč? Skoraj mili jon osem sto tisoč varčeva lcev je zd ružen ih v njej. Pr ihranjenih imajo skoraj osem mili jard in pol novih dinarjev. Sicer pa ima ta banka, k i zagotavlja sodobno, uč inkov i to in zanesljivo b a n č n o poslovanje, 130 poslovnih enot v skoraj vseh središčih v državi . V tuj ini pa ima štir i p r e d s t a v n i š t v a in enajst informativnih birojev. Reklamno zvenijo včasih besede, da je Ljubljanska banka pravi naslov za denarne zadeve, vendar je res, da je njeno sodobno poslovanje t a k š n o , da se lahko meri z največj imi in naj­moderne j š imi denarnimi zavodi v svetu.

N A D A L J E V A N J E T R A D I C I J E IN I Z K U Š E N J

Od 130 poslovnih enot v državi ima Ljubljanska banka na Gorenj­skem deset poslovnih enot, k i so združene v kranjski podružnic i L j u ­bljanske banke. Po eni strani te po­slovne enote uspešno uresničuje jo poli t iko in nadaljujejo tradicijo L j u ­bljanske banke, po drugi strani pa seveda nadaljujejo tradicijo bogatih izkušenj prejšnjega denarnega zavo­da na Gorenjskem.

Delo d a n a š n j e kranjske podružn i ­ce Ljubljanske banke je bilo vedno v dobršn i meri usmerjeno na varčeva­nje prebivalcev. Začeli so s tako ime­novanimi klas ičnimi obl ikami varče­vanja — z va rčevan jem na hranilne knjižice. Pred nekaj leti pa so si za­dali velik in zahteven program: Var­čevanje naj postane vsakdanjik sle­hernega — od najmlajšega do naj­s tare jšega . Tako so uvedli vrsto no­vih oblik, k i spodbujajo občane k varčevan ju . In pri tem so j i m veliko koristile prejšnje izkušnje.

Začeli so pri na jmla jš ih . Ze nekaj let ob rojstvu vsakemu novemu pre­bivalcu Gorenjske podarijo hranilno knjižico in 30 novih dinarjev. Potem so začeli ustanavljati šolske hranil­nice, v katerih hranijo in varču je jo učenci . Ze pred tem so začeli tudi z izplačevanjem osebnih doh(xlkov na hranilne knjižice. In nazadnje tem organiziranim oblikam varčevan ja za prebivalce vseh starosti sledi iz­p lačevanje pokojnin na hranilne •cnjižice.

K o t rečeno ima kranjska podruž­nica Ljubljanske banke na Gorenj­skem 10 poslovnih enot. Razen tega ima še 5 hrani ln ih blagajn v delov­nih organizacijah in 16 šolskih hra­nilnic. Poslujejo pa tudi prek vseh pošt na Gorenjskem. Še letos name­ravajo odpreti novo poslovno enoto v Prešernovi u l ic i v K r a n j u (v biv­šem lokalu Gorenjska oblači la) in enako v prizidku samskega doma v S t raž i šču . Pripravljajo pa se na otvoritev poslovne enote v Bohinju , Lescah in v novem stanovanjskem naselju na P lan in i pri Kran ju .

Z G O V O R N E Š T E V I L K E S kranjsko podružn ico Ljubl jan­

ske banke oziroma njenimi poslov-l imi enotami na Gorenjskem je 30. eptembra letos sodelovalo 174.346 lagateljev (lani 159.375). Letos so meli konec septembra vlagatelji ozi-oma varčevalci na območju kranj­

ske podružn ice prihranjenih prek >10 mili jonov novih dinarjev (lani blizu 492 milijonov).

Na jmočne j e so zastopane hrani l­ne vloge (460 milijonov), sledijo de­vizni r a čun i (vseh je 8G24, vrednost prihranjenega denarja pa znaša sko­raj 11 milijonov dinarjev). Stano­vanjskih varčevalcev je bilo konec septembra 2152, prihranjenih pa so imeli nekaj nad 32 mili jonov dinar­jev. Razen tega pa ima 12 hranilno kreditnih s lužb pri kmeti jskih za­drugah pri banki izločenih prek 7 mili jonov dinarjev, k i so last kmeto­valcev oziroma kooperantov zadrug. Še najmanj je trenutno pri banki lastnikov tekočih r ačunov , in sicer 20, na njih pa imajo lastniki 14.000 novih dinarjev. T a oblika varčeva­nja oziroma poslovanja kar nekako ne more zaživeti ,- predvsem zaradi nerazumljivega nezaupanja trgov­skih podjetij do čekovnega poslova­nja.

Med hrani ln imi vlogami, k i pred­stavljajo največjo vrednost v privar­čevanem denarju gorenjskih prebi­valcev, je trenutno daleč na prvem mestu izplačevanje osebnih dohod­kov na hranilne knjižice. K a r 44.397 al i 65 odstotkov vseh zaposlenih na Gorenjskem že dobiva mesečno pla­čilo na hranilno knjižico. Konec sep­tembra letos so imeli delavci na hra­n i ln ih knj iž icah 126,556.000 novih dinarjev (lani 33.510 delavcev 76 mi­lijonov 100 t isoč dinarjev).

Trenutno ima pri kranjski podruž­nici in njenih poslovnih enotah na Gorenjskem 11.924 na jmla jš ih pre­bivalcev Gorenjske (novoro jenčkov — nekateri bodo kmalu stari že pet let) hranilne knjižice. K 30 novim dinarjem, k i j i h je banka vpisala vsakemu novoro jenčku ob rojstvu na hrani lno knjižico, so s tarš i do danes pr imakni l i kar desetkratni znesek zače tne vloge. T a k o imajo najmlajš i trenutno na hrani ln ih knj iž icah kar 3,44 mili jona novih dinarjev (lani je imelo 8516 ma lčkov 20,4 mili jona novih dinarjev).

R e k l i smo že, da ima kranjska po­d ružn ica na Gorenjskem 16 šolskih hranilnic. Učenci imajo v njih nalo­ženih 260.000 novih dinarjev (lani 5 hranilnic in 61.000 novih dinarjev).

In upokojenci? Izp lačevanje po­kojnin na hranilne knjižice je nova oblika in si šele ut ira pot. L a n i je 50 upokojencev imelo p r iva rčevan ih 418.000 novih dinarjev, letos pa ima 536 upokojencev 5,364.000 novih di­narjev. P r i izp lačevanju pokojnin na hranilne vloge pa je še nekaj težav zaradi same tehnike izplačil. Repub­liški zavod za pokojninsko zavarova­nje n a m r e č dovoljuje vpis in dvig denarja na hrani ln i knjižici le na se­dežih banke ne pa na primer tudi pri poš t ah . Zato si v banki prizadevajo, da bi tudi to formalnost č imprej ure­d i l i .

N A J M L A J Š I V A R Č E V A L C I Podobno kot lani ta čas, smo tudi

pred dnevi s predstavniki Ljubl jan­ske banke na Gorenjskem prebrska­l i seznam novoro jenčkov. Iskali smo tiste, k i so bi l i rojeni lani 31. okto­bra, torej na svetovni dan varčeva­nja, in k i bodo po ju t r i šn jem prazno­vali prvi rojstni dan. Ugotovi l i smo, da se j i h je na praznik varčevalcev lani rodilo na Gorenjskem pet. Vze l i smo pot pod noge oziroma pod kole­sa fička (sicer bi predolgo hodili) in jih obiskali . Banka je vsakemu poleg čes t i tk za bližnji prvi praznik pripi­sala k p r i va r čevanemu znesku kot darilo še 150 novih dinarjev na hra­nilno knjižico.

31. oktober — svetovni dan varčevanja

Klemen Belhar: »Ko bosta mamica in očka doštudirala, bom še bolj varčeval. . .«

K O R E N J A K M a l i Klemen Belhar iz Vir ja 14 v

Trž iču je pravi korenjak. Čez dva dni bo star eno leto, a že t r i mesece sam »raca« sem ter tja. Mamice Ju ­dite in očka Petra ni bilo doma. Š tu ­dirata. Ona pravo, on pa veterino. Nanj je pazila Judi t ina mama. »Klemen je zares priden in močan« , je povedala. »Kako tudi ne. T a vr l i ­na je kar nekako v rodu. Štir i praba­bice, dve stari mami in dva pradeda ima. In č e bo vse po sreči, bo tudi Klemen zrasel v pravega varčeval ­ca.« Trenutno razumljivo ne more kaj dosti va rčeva t i , saj mamica in očka š t u d i r a t a brez š t ipendi j . B o pa, ko bodo trenutne težave mimo.

Gospodarska m o č je odvis­na tudi od v a r č e v a n j a . Tak­š n o je geslo Ljubljanske banke ob l e t o š n j e m svetov­nem dnevu v a r č e v a n j a . S to mislijo Ljubljanska banka ob svetovnem dnevu v a r č e ­vanja č e s t i t a vsem v a r č e ­valcem, š e posebno petim n a j m l a j š i m na Gorenjskem, ki bodo p o j u t r i š n j e m praz­novali prvi rojstni dan.

Robert Benedik: »Bom. Bom ja, varčeval. Ampak drugič pridite preden bom šel spat.. .«

N O V A V A S V S T R A Ž I Š Č U V Novi vasi pri Preddvoru smo

nazadnje že precej pozno zvečer iskali Roberta Benedika. Po dolgem iskanju smo /.vedeli, da se je mlada d ruž ina preselila v St razišče na Pševsko 14. Pa bi spet.skoraj imeli smolo. Robertova mamica Štefka ni imela rezervnega kl juča od vhodnih vrat, moža Pavleta ni bilo doma, sin Robert pa je že spal. No, pa smo vse

Uredili tako, da je Robert dobil dari­lo rn da je požiral pred fotoapara toni. »Oba /. možem sva zaposlena. On dela v L T H v Škof j i Lok i , jaz pa v K o k r i v Kranju , /daj popravljava hišo. Zato tudi Robert ne more kaj več prihranit i . Vendar smo enkrat že izpraznili hranilnik. Ka j več pa bo, ko bomo rešili trenutne težave,« je nazadnje povedala Robertova ma­mica.

»Naj se Pavel čimprej zdrav vrne z morja,« smo čestitali in zaželeli mamici Minki Kristan v Škof ji Loki

N A M O R J U Po ovinkih smo potem tega lepega

dne šli iskat Pavla Kr i s t ana v Pu-š ta l 91 v Škofji L o k i . »Ga pa ni do­ma. Škoda . Za tr i tedne je moral na morje na zdravljenje,« je povedala mama M i n k a skoraj leto dni starega »tur is ta« . »Gotovo bi že kaj prihra­ni l , a smo ob rojstvu obvestilo o hra­ni ln i knjižici nekam zamešal i . Z možem imava majhno kmetijo in

tudi zaposlena sva. Mož Jože dela v L T H , jaz pa v Jelovici . Tako pač po močeh tudi otroke navajava na varčevanje . Pavlova sestrica tri in polletna Darja ima precej v hranil­niku, brat Marko , k i hodi v prvi raz­red, pa tudi. No , zdaj bo pa tudi, Pavel začel.« M a m i c i smo zaželeli, da bi se č imprej zdrav vrni l z morja, j i izročili darilo in obljubil i , da ga bomo ob pr i l ik i tudi s l ikal i .

•Jana Kristane: »Zdaj varčujem še za igračke

Z D A J ZA I G R A Č K E T u d i na Mlekarski cesti 14 v K r a ­

nju b<xio čez dva dni slavil i rojstni dan. Praznovala ga bo Jana K r i ­stane. Mama Mar i ja je' uči tel j ica, oče -Jane/, pa je zaposlen v Iskri. »Z možem zidava, zato hčerka trenutno varčuje bolj za igračke. Čez čas in ko se bo že zavedala, bo seveda tudi

varčevala . Pozdravljam pobudo L j u ' bljanske banke, da vsakemu -novoro­jenčku da hranilno knjižico. Prene-kateri s tarš i bi že včasih hranil i za otroke, a morda niso vedeli, kako-Saj veste, denar je res najbolje shra­ni« n v banki. Doma ga prej porabi" kot pa pr ihraniš ,« je povedala -Jan1' na mamica.

Sonja Stefanovič: »Kako čudno vprašat?. Seveda varčujem . . .«

N A O B I S K U Potem smo spet naleteli na kore­

njaka, ki ga ni bilo doma. Tokra t je bila to Sonja S te l anov ič s Planine 63 v Kran ju . Najprej je bila v zdrav­stvenem domu, potem na obisku. Očka Drago, ki je zaposlen v Zavaro­valnici Sava, luis je rešil zadrege, da smo našli Sonjo in njeno mamico

Ano, ki dela v I M P Ljubi je pa res presenečen je. Če varčuje. ' Seveda. Okrog 50 BOCakov že ima. Pobuda L j banke je res v redu. Šk<x traja Se dlje, tako bi tudi let ni bratec imel že danes k njenega,« sta nam zaupali s ta rša .

Jana. »T9. Jana k«J starih n '

ubl jansk* la, da nj -Janin l2* aj pr i ln ' 1 ' i Sonjin*

Kmečko gospodarstvo v Dolini Ob etnografski razstavi v Gorenjskem muzeju v Kranju

V sredo bodo v Mestn i hiši v Kranju odprli etnografsko razstavo, ki je letos obiskala že Kranjsko goro in Jesenice. N a razstavi so Pnkazane posamezne zvrsti kmečke­ga gospodarstva v D o l i n i : poljedel­stvo, živinoreja, gozdarstvo z oglar-stvom, sadjarstvo, d o m a č e obrtne dejavnosti in na jmla j ša oblika go­spodarskega prizadevanja Dolincev, kmečki turizem. Po svoji vsebini se razstava omejuje v poglavitnem na obdobje zadnjih 150 let, vendar je v razstavljenem gradivu ohranjenega mnogo s tare jšega izročila.

Poljedelstvo in živinoreja sta naj­pomembnejši t radicionalni veji do­linskega kmetijstva. Dohodki od gozda so postali pomembne jš i šele P° zgraditvi železnice Jesenice— Trbiž leta 1870, posebno pa še po 1- svetovni vojni, ko se je tudi v gornje savski dol ini razcvetela lesna trgovina.

Pomen kmetijstva je bi l glede na Posamezne posestno-socialne skupi­l e vaščanov zelo razl ičen. Revnej­šemu sloju vaškega prebivalstva zemlja n i p r inaša la dovolj sredstev za preživl janje. Skozi stoletja je dolinsko gospodarstvo nihalo med dohodki od zemlje in zas lužkom teven kmetijstva. V preteklosti sta ga pr inaša la stara pot čez korenski Prelaz ter fužine v Bel i peči, v M o j ­strani in v okolici Jesenic. Do l inc i so kuhali oglje, k i so ga v vel ikih količinah porabile domače fužine, dokončno je oglarstvo zamrlo v teh £ r ajih šele po prvi svetovni vojni. V casu starega cestnega prometa so vozarji puščal i lepe denarce v fur­l a n s k i h gostilnah, k i so bile poseja­ne ob korenski poti , Podkorenom so ode npr. kar t r i : pri Razingerju, pri Pečarju in pri Kramar ju . Tako kot gostilne so bogatele tudi hiše, kjer so se ukvarjali s fUrmanstvom (npr. v Mojstrani pri Š p a n u , na Dovjem

pri Zelezniku). Mnogi domač in i so si iskali zas lužka s pripregami, poma­gali so vozarjem pri premagovanju napetih klancev bodisi z živino (s konji ali pa z voli) bodisi z lastno močjo. Revnejš i Dol inc i so si iskali boljšega kosa kruha kot sezonski — poljski ali gozdni delavci v sosednjih deželah. Dol inke so hodile na koroško žet, moški pa so hodil i »gol-cvat« v š ta je rske gozdove. Železnica, razvoj planinstva prineseta v življe­nje Dolincev nove premike. Z želez­nico se začne deagrarizacija vaškega prebivalstva. Že pri graditvi želez­nice so števi lni iskali zaposlitve, mnogi so se kasneje pri železnici tudi stalno zaposlil i . Samo v Kran j sk i gori je bilo pred 1. vojno zaposlenih 30 domač inov . Z razvojem planin­stva v zadnjih desetletjih 19. stol. se začne v D o l i n i tu r i s t i čna dejavnost. Kajžarsk i sinovi, pastirji, oglarji, divji lovci vstopajo v vrste gorskih vodnikov, nosačev. Ze v drugi polo­vici 19. stoletja prihajajo k Raz in ­gerju v Podkoren tudi prvi leto-viščarji. Po 1. svetovni vojni pa se razvije postopoma v vseh vaseh v Dol in i , posebno pa še v Kran j sk i gori živa tu r i s t i čna dejavnost, k i je odtlej nepogrešlj ivi sestavni del kmečkega gospodarstva v D o l i n i .

Za poljedelstvo prirodni pogoji v tej gorski dol ini niso primerni. Vendar je človek, priklenjen na to pokrajino, storil vse, da je stisnil iz zemlje, kar se je stisniti dalo. N a j p o m e m b n e j š a je bila v D o l i n i kul tura žit, največ so pridelovali rži, tudi še potem, ko so se v z a č e t k u 19. stoletja uveljavile tudi tukaj nove kulturne rastline: krompir, koruza — »sirk«, detelja in druge krmske rastline. Star i obdelovalni nač in i so dajali Dol incem slabe pridelke. V 18. stol. se je gibalo razmerje med posevkom in pridelkom komaj v raz­merju 1:3, že v drugi polovici pietek-

£ - ^ercovem rovtu na Poljani. »Senoseki« in »grabljice« pri »južini«. Veliko °Po sena prekrijejo z rjuho iz domačega prta, polože gori skledo in poklek-eJo okrog kope.

Bogata folklorna

: sezona p r• dvajset let pri D P D Svoboda a i J a k o v o pri Kran ju obstaja zelo n j l v n a folklorna skupina. Strokov­n i , \ ° ^ J a skupine, v kateri so sami , 'adi fantje in dekleta, je Tone K o -

•)• zaposlen v tovarni Planika v par i ju , idejni vodja pa je že t r i leta ^ 9

a r , j a Cipe s Primskovega, zaposle-^y P T T podjetju v Kran ju .

1a ? a o V j i h letih je imela ta folklor? ^ s.kupina š tevi lne nastope na do-v ? c ' h prireditvah, plesali pa so tudi 'p °telu Creina, na zbiljski noči in v ^ | l r , s tur is tu . Pravijo, da se bodo še I Ko spominjali prireditve, ko so h« °h mednarodni konferenci o

lega stoletja se je dvignilo na stopnjo 1:6 do 1:10. K l j u b temu številni doma niso pridelali dovolj žita za svoje potrebe, morali so ga dokupovati . K o t v drugih gorskih krajih se je tudi v Do l in i dolgo ohranila tradicija pridobivanja ob­časnih polj lazov ali frat, kakor so imenovali krčevine sredi gozda. N a lazih, so sejali rž. Obdelovali so j i h dve al i tr i leta, potem so j ih opustil i in napravili nove krčevine sredi gozda. Lazarstvo je zamrlo ob koncu prejšnjega stoletja.

N a j p o m e m b n e j š a veja dolinskega kmetijstva je živinoreja z močno razvi t im p l a n š a r s t v o m v preteklosti. Dol inc i so udeleženi pri izrabi živinorejskih površin v Jul i j sk ih A lpah in v Karavankah. Vasi zgornje Doline imajo svoje poglavit­ne planine v Karavankah , Dovje in Mojstrana sta v enaki meri udele­ženi na obeh straneh, na ju l i j sk i in ka ravanšk i , gorske vasi v okolici Jesenic pa imajo svoje planine in senožet i v goliškem območju . V pre­teklosti je bila v teh krajih močno razvita ovčereja, planinsko sirarstvo je temeljilo na ovčereji in kozjereji. Govejih mlečnih planin Dol inc i niso imeli . Trgovina z živino, s sirom in volno je pr inaša la d o m a č i n o m pred razvojem lesne trgovine poglavitne dohodke. V trgovskem pogledu so bile te vasi živo povezane z deže lami na drugi strani Karavank.

Vsako leto na pomlad in na jesen so prihajali v te kraje t i rolski trgov­ci , skupovali drobnico in jo v vel ikih tropih vodil i čez korenski prelaz. Volno so Do l inc i že v prejšnj ih stoletjih prodajali v suknarski obrat v Begunjah, sir iz ovčjega in kozjega mleka pa so vozi l i vozarji v Trs t in Beljak, kasneje pa trgovcem na Jesenice.

S svojimi posebnimi oblikami, kakršne so narekovale zakonitosti gorskega sveta, je živinoreja s plan­ša r s tvom dala celotni l judski kul tu­ri v Do l in i svoje posebno obeležje. Bistveno je udeležena tudi pri oblikovanju kulturne podobe te po­krajine. Senožet i in planine z gospodarskimi zgradbami in plotovi, dalje kozolci na ozarah pa nasadi jesenov, k i so j ih še do nedavna odsekovali za krmo ovac in koza — vse to je vel ičas tna podoba, k i jo je vtisnil pokrajini človek, ko je narav­no okolje podrejal potrebam svojega gospodarstva.,

V zadnjem prostoru so na razstavi prikazane tudi d o m a č e obrtne de­javnosti . Med njimi je najbolj popolno prikazano d o m a č e platnar-stvo, k i se je v Do l in i dolgo ohranilo. V obdobju med obema vojnama so bile R a t e č e pravo tkalsko središče, saj je premoglo še šest tkalcev. T u d i po drugi svetovni vojni so Dolinke nosile prejo v tkanje tkalcem, tedaj druge gorenjske kraje. Skrbele so, da so doma pridelali platno, k i so ga rabili za nošivne rjuhe za p renašan j e sena in listja in za delovne pred­pasnike.

N a razstavi K m e č k o gospodarstvo v D o l i n i je prikazanih 120 fotografij in okoli 100 originalnih etnografskih predmetov.

A n k a Novak

r ačuna ln ikov v kemijskem &t<w?| . 0 V a n i u m i zobraževanju na-^(lu''' / l ? n a n s l v e n ' k o na J a r č j e m

v smo lani nekajkrat nastopili f.u . ° t e ' u Creina v Kran ju , nam je t(). °Pnik tur i s t ične agencije Yugo-|,, t"' s -Jože Pogačnik predlagal, da bi r^0* za goste te agencije pripravil i (u*°Pe na prostem. Tako smo letos fo), r , 1 a ' a naprej imeli vsak če t r t ek |) ! ) 0 ldne nastope pri Š tumfa r ju na (V 'Uskovem,« je povedala Mar i j a

o.' Htj t e v i l n i , predvsem angleški turi­te ' S ( ) bili velikokrat navdušen i nad h, J 1 Prireditvami. Zato j ih bodo pri-(|,,h

n.H' leto najbrž spet prirejali. Z t\h

H , ' j c in , ki so ga zaslužili s temi t|(J. "Pj, bodo zdaj kupil i narodne V ;uh ? ' c e r P a bodo v zimski sezoni 'lit 1 i n nastopali na domač ih prire-

Ob koncu so mi mladi folkloristi zaupali, da so letos imeli pravo smo­lo zaradi harmonikarja. Domač i harmonikar A lb in Rozman se j i m je namreč ponesreči l in je še vedno v bolnišnici . Zato sta j im priskočila na pomoč harmonikarja s Kokr ice in folklorne skupine Sava. Obema se

ob končan i bogati folklorni sezoni na Primskovem zahvaljujejo za so­delovanje, A lb inu Rozmanu pa želi­jo, da bi se čimprej vrni l v skupino. Razen tega pa za prihodnjo sezono vabijo medse tudi nove mlade ple­salce.

A . Z.

Razstave in koncert V Kran ju bo ju t r i , 30. oktobra, ob

18. uri v galeriji v Prešernovi hiši otvoritev razstave del slikarja Mar­jana Belca iz Kranja . Ob 17. ur i bo v Mestni hiši otvoritev razstave »Go­spodarstvo v Dolini«, ob 18.30 pa bo v galeriji Mestne biše otvoritev raz­stave del akademskih slikarjev Mak­sima Sedeja ml. ill Henrika Mar-cliela.

Ob 19. uri bo v Renesančn i dvora­ni Mestne hiše koncert tria »PRO M U Š I C A R A R A « , v katerem sode­lujejo: Franc T r ž a n , klarinet; Ed ­vard Adamič , violončelo in Leon Engelman, klavir. N a sporedu so dela: H . E . J . Lannoja, G iu l i a Viozzia in M a r k a Tajčeviča: Sedem balkanskih plesov. p

Petkova otvoritev likovne razstave v galeriji na loškem gradu je bila zares kvaliteten in tudi po obisku zelo obetaven uvod v zimsko kulturno sezono. Gostom sta se s svojimi deli predstavila akademski slikar Peter Adamič (levo) in mladi kipar-samouk Franci Tavčar iz Čabrač v Poljanski dolini (desno). I. G.—Foto: F. Perdan

Razstava ob jubileju Člani šolskega špor tnega d r u š t v a

»Blegoš« na osnovni šoli »Ivan Tav­čar« v Gorenji vasi v Poljanski doli­ni letos praznujejo peto obletnico obstoja. V počas t i tev tega jubileja so v galeriji d o m a č e osnovne, šole pripravil i zanimivo razstavo foto­grafij znanega slovenskega fotore-porterja Edi ja Še lhausa .

Šolsko š p o r t n o d ruš tvo »Blegoš« šteje 400 č lanov. Pod njegovim okri­ljem delujejo koša rka r ska , rokomet­na, šahovska , smuča r ska , namizno-teniška, g imnas t i čna ter folklorna sekcija. Prizadevne špor tn ike pri delu usmerjata uči te l ja telesne vzgoje na šoli Francka Klemenčič ter Janez Bizjak.

N a otvori tvi razstave, k i je bila minulo nedeljo, so v kul turnem pro­gramu nastopili Gorenjevaški oktet, člani folklornega krožka domače osnovne šole, harmonikar Izidor Pe-ternelj ter folklorna skupina iz Ja­vori j .

Goste, med njimi sta bila tudi fo­toreporter E d i Selhaus ter podpred­sednik škofjeloške občinske skupšči­ne dr. Branko Berčič, je na sveča­nosti pozdravil predsednik Š Š D »Blegoš« Bojan Tišler. V nadaljeva­nju je orisal dosedanje delo d ruš tva .

Začetek je bil težak, je dejal, vendar smo s požr tvova ln im delom uspeli prebroditi vse težave . Iz leta v leto deluje v okviru d ruš tva več krožkov, usposobljenih je vse več pionirjev vodnikov. Ob koncu je podelil spo­minske zastavice d r u š t v a dr. Branku Berčiču in fotoreporterju Edi ju Šel-hausu.

E d i Še lhaus razstavlja v galeriji gorenjevaške osnovne šole šes tdeset svojih del. Zastopane so predvsem fotografije z zadnjih olimpijskih iger v Munchnu , z zadnjega munehen-skega svetovnega nogometnega prvenstva, evropskega atletskega prvenstva v R i m u , ne manjkajo pa ni t i fotografije Cerarjevih uspehov, posnetki smuča r sk ih skokov v Pla­nici , svetovnega hokejskega prven­stva ter svetovnega prvenstva v ko­šarki v Ljubl jani , med katerimi po­sebno izstopa uspela fotografija po­kojnega košarkarskega reprezentan-ta Trajka Rakovica .

Razstava, k i bo v Gorenji vasi od­prta do konca novembra, je že bila postavljena v Trs tu in Polhovem Gradcu. V obeh krajih je zbudila veliko zanimanja. In gotovo bo tako tudi v Gorenji vasi.

J . Govekar

Na petkovem koncertu v Preddvoru so nastopili moški pevski zbor kulturnega društva Bela, moški zbor KUD Storžič s Kokrice, moški zbor Tugo Vidmar iz Kranja in moški zbor društva upokojencev iz Kranja, ki ga vidimo na sliki. — Foto: F. Perdan

V soboto sta na koncertnem večeru v Trbojah nastopila moški in mešani zbor zveze slepih Kranj in moški zbor DPD Svoboda Stražišče, ki ga vidimo na sliki. — Foto: F. Perdan

Spet razstava v delovni organizaciji Občinski svet Zveze sindikatov in

Zveza kul turno prosvetnih organi­zacij v. Radovl j ic i sta pripravila v tem mesecu že drugo razstavo v de­lovnem kolekt ivu. Prva razstava je bila pred tedni v obratu L I P Bled na Rečici. V petek popoldne pa so svo­ja dela razstavili slikarji likovne skupine L I K O R iz Radovljice v obratu L I P Bled »Tomaž Godec« v Bohinjski Bis t r ic i . Ob otvori tvi je sodeloval moški pevski zbor Stane Žagar iz Krope ter recitator-ki iz tovarne A l m i r a v Radovl j ic i .

Prireditelj i so bi l i z obiskom pri otvoritvi razstave zelo zadovoljni. Prav obisk razstav v delovnem okolju priča, da so zlasti amaterska likovna dela po izvoru, po obliki , po tehniki in razumljivosti blizu delov­nemu človeku. T o je tudi porok, da taka dela niso odmaknjena od naše resničnost i . Način , s katerim so ne­posredni proizvajalci sprejeli take prireditve, pa priča, da bo s približe­vanjem kulture potrebno nadaljeva­ti in ga uvajati povsod, kjer ga doslej še nismo. N . R .

Malta — zibelka starih kultur in civilizacij Dubrovn i ška potovalna agencija

Atlas , k i ima posredovalnico tudi v ljubljanski N a m i , je v le tošn jem februarju le kratek čas in manj buč­no kot sicer počno agencije, ponuja­la izjemen in razmeroma poceni t r i ­dnevni izlet z letalom na M a l t o .

Na jbrž je b i l to šele prvi poskus ene izmed jugoslovanskih tu r i s t i čn ih posredovalnic, da bi prodrla na to manj znano in tu r i s t i čno preverjeno sredozemsko o toško državico. At las naj bi prvi spustil sidro na novo tu­ris t ično pr ibežal išče sveta željnih • Jugoslovanov.

Razen redkih posameznikov, k i so na kr ižar jenj ih po Sredozemskem morju obiskali ta otok, n ihče pred At lasom še ni tvegal ali pa n i mogel vzpostaviti rednih tu r i s t i čn ih stikov kot denimo z veliko bolj oddaljenimi deže lami sveta in sredozemskega ob­močja , kjer je v zadnjih nekaj let ih prišlo do prave invazije naš ih tur i ­stov. Primer Špani je , Grčije, Turč i ­je, Tunisa in grških otokov to naj­bolj potrjuje. Le M a l t a je do zadnje­ga ostala še neodkrita — bela lisa na ogromnem sredozemskem področju .

In tako je imel At las pionirsko poslanstvo, s kater im pa oč i tno n i bi l preveč zadovoljen. Po š t i r ih al i petih marčevsk ih izletih, kol ikor j i h je organiziral, je bilo vsega konec. M a l t a , vsaj v tem letu, n i Več na programu. F i n a n č n i neuspeh a l i kar­kol i že?

S M E R — J U G P r i od loč i tvah za potibd v daljne

neznane kraje in dežele n ikol i nisem bi l v zadregi. K e r sem bi l med prv imi tu r i s t i čn imi lastovkami z »jugoslo­vanskega severa«, je bi la ta odloči­tev še bolj mikavna. K a r hitro sem začel brskati po leksikonih in 'zem­ljevidih, da bi se vsaj za silo seznanil z državo , k i sem jo doslej, pr iznat i moram, bolj malo poznal. Megleni podatki, k i so mi ostali v spominu iz šolskih let in iz pol i t ično informativ­nih rubrik časopisov in T V oddaj, so bi l i tako pomanjklj ivi , da pravza­prav nisem vedel kaj več o M a l t i kot pa o Cejlonu v Indijskem oceanu.

11. marca, že dobro uro pred pole­tom letala D C - 9 Inex Adr ia , se je na b rn i škem letal išču zbrala pisana drušč ina »Mal težanov« iz vseh kra­jev Jugoslavije, med katerimi nas je bilo presenetljivo malo iz Slovenije. Srbi in Makedonci so prileteli iz Beograda, Hrvat je pa so se pripeljali z avtobusom iz Zagreba. Sami novi in neznani obrazi.

Atlasov predstavnik nas je preš te l in prepustil letal iški stevardesi, le-ta pa kolegici pri vhodu na letalo.

Ob 19.10 smo odleteli v temno, z oblaki prekrito nebo. Šele nekje nad Reko a l i Lošinjem smo dosegli 9000 m višine, kak r šna je predpisa­na, in visoko nad oblaki opazil i zvez­de, k i so nekako mirno in d o m a č e mežikale iz kosmosa. Preleteli smo Jadransko morje, Ancono in bi l i v dobrih 45 minutah že nad R i m o m , če t r t ure pozneje pa nad Neapljem. Čeprav smo leteli 900 km na uro, smo imeli o b č u t e k kot bi v brezkonč­ni temi lebdeli nad črn im prostran­stvom z osamljenimi svet lečimi oazami i tal i janskih mest in naselij.

V skrivnostnem zvezdnatem veso­lju, zavaljeni v udobnih sedežih, so vsi, k i j im je bil to prvi polet, zveda­vo zr l i skozi okenca. Izkušen i »zrač­ni volkovi« pa so si s pripovedova­njem s prejšnj ih z račn ih popotovanj krajšali čas, kot da tako al i d r u g a č e nimajo kaj počet i . Ob enakomernem brnenju motorjev sem se spomnil pravkar prebrane knjige Ernesta Gana, amer i škega linijskega pilota — »Usoda je lovec«. K a k o r k o l i že, navzlic nespornim kvali tetam so-lobnih letal, k a k r š n o je tudi n a š e — DC-9, ob pogledu na t resočo se luč-

Cesta JLA 6/1 nebotičnik

PROJEKTIVNO P O D J E T J E K R A N J Izdeluje načrte za vse vrste visokih in nizkih gradenj. Razpolaga z na­črti tipskih projektov stanovanjskih hiš in gospodarskih poslopij.

8 Torek, 29. oktobra 1974

ko na koncu koničas tega k r i l a nisem bil č is to p repr ičan , da se je človeški um d o k o n č n o dokopal do take po­polnosti, k i bi bila absolutna. Mars i ­katera trditev Ernesta Gana, k i jo je opisal o svojih š tevi lnih poletih, bo bržkone d rža la , še posebej pa tista o usodi in sreči, k i spremlja junake višav, sem razmišl ja l v sebi. K a p i t a n in kopilot sta res vsega spoš tovan ja vredna moža , če tud i j ima pomaga a v t o m a t i č n i pilot, k i krmar i jekleno ptico namesto njiju.

Medtem smo že preleteli Ka labr i j ­ski polotok — tisti stopalasti del ita­lijanskega škorn ja , k i ga mesinska ožina loči od Sicilije, in že smo zagle­dali luči obalnega mesta Palermo. Po slabih dveh urah je stevardesa napovedala običajno opozorilo »pri­trdite si pasove — s p u š č a m o se na Malto .«

Drsel i smo skozi gmote oblakov v č rno praznino ne da bi kje opazil i kakšno svetlobo.

»Majku mu!« , se je pr iduša l neki Dalmatinec, k i je najbrž ničkoliko-krat »navigavao« — »Zdaj bi moral i bit i že v L i b i j i ali Tun i su ! Zagotovo smo , fa l i l i ' otok. Navsezadnje ne bi bilo nič čudnega , ko pa je tako maj­hen,« je na lašč vznemirjal staro gospo s t i rolskim k l u b u č k o m — Zag-rebčanko , k i j i je bilo že tako dosti dolgega poleta. Vznemirjenost se je lotevala tudi drugih, k i so preveč resno vzeli D a l m a t i n č e v e ugotovi­tve. Falot pa je želel samo malce po-nagajati, da bi nas spravil v dobro voljo.

Zaokrožil i smo v š i rokem krogu in končno zagledali nekaj sto metrov pod seboj luči naselja in nato še v i ­jo l ičas te in rdeče vrste signalnih sve­tilk le ta l išča Luqa , kamor smo se točno po dveh urah in 5 minutah, sicer malo trdo, a vendar varno spu­st i l i .

N A R A V N A L E T A L O N O S I L K A Luqa je eno izmed 30 letal išč , ko­

likor j i h je bilo med zadnjo vojno na otoku. Od glavnega mesta Vallet te je oddaljeno 16 km, kar je za tam­kajšnje predstave o razdaljah hudo daleč . D a je bila Luqa vojaško leta­lišče, je videt i že po letališki zgradbi in drugih objektih, k i so preurejeni iz hangarjev in znači ln ih ovalnih bivališč iz rebraste pločevine, k i so j i h britanske enote gradile v svo­j ih bazah. Ze od pradavnin je bila M a l t a v a ž n o s t r a t e š k o oporišče, to­liko bolj pa v II. svetovni vojni s svojimi letal išči , zato so jo upraviče­no imenovali za največjo naravno letalonosilko na svetu. Danes je ra­zen glavnega v L u q i v rabi le še 4 ali 5 letal išč, last letalske d r u ž b e A i r -malta, k i menda edina na svetu, ni­ma notranjih letalskih l in i j . Mal te ­ška p o t n i š k a letala vzdržujejo dnev­no 3 linije z Vel iko Bri tani jo — v London, Bi rmingham in Manchester — po eno s Par izom, z R i m o m , s Tunisom in Tr ipol i jem. Zračni pot­niški promet je docela zamenjal do pred več leti še zelo ž ivahne , še prej pa edino možne pomorske zveze.

Otok sredi Mediterana je kot osamljena barka, izgubljena v og­romnem vodnem prostranstvu, za poldrugo stopinjo j užne j e od severne afriške obale ali 300 km od vzhodne obale Tunisa , medtem ko jo od Sici­lije razdvaja dobrih 90 km.

Ne glede na to pa ima v zadnjih letih najbolj razvit promet z Libi jo . T a arabska d ržava , zahval ju joč vse­lej presenetljivim pol i t ičn im pote­zam polkovnika Gadafija, M a l t i iz­datno gospodarsko pomaga. Medse­bojna trgovina močno raste. M e d l i ­bijske izvozne artikle sodi tudi sadje in mineralna voda. ,Na otoku nam­reč m o č n o primanjkuje pitne vode, zato si M a l t e ž a n i gasijo žejo razen z dobrim d o m a č i m virfOtn samo z libij­sko mineralno vodo, k i pa je komaj­da tako u ž i t n a kot naša voda iz vo­dovodnega omrež ja .

Grdo bi lagal vsakdo med stopet-najstimi, kol ikor nas je priletelo z »mrzlega« Brn ika , če bi t rdi l , da je bilo na M a l t i za eno samo stopinjo toplejše. N a letal iščni ploščadi nas je sprejel hladen marčevski veter, kar so posebno občut i l i t isti naivne­ži, k i so verjeli At lasovi propagan­di, k i je vabila na M a l t o — »otok sonca, kjer ne vedo, kaj je zima«.

Nekatere naše sopotnice v platne­nih oblekah s kra tk imi rokavi in po­letnimi sandalami, misleč, da gredo na avgustovski dopust kam na j u ž n i Jadran, so bile res usmiljenja vred­ne.

Pohitel i smo v le ta l iško stavbo, ki je bila videti kot poš tn i urad kakega zakotnega mesta. Nikjer ni bilo na spregled nobenega uniformiranca, k i jih na drugih letal iščih kar mrgoli. Nekaj mlajš ih temnopoltih pos t rešč-kov se je dolgočasi lo po hodnikih, mi pa smo se v vrsti pomikal i proti ca­rinskemu pul tu .

Dva civi lna us lužbenca , carinika ali policista, tega nismo ugotovili .

sta ljubeznivo udarjala velik pra­vokotni žig v naše potne liste kot prijazna poš tna uradnika in z na­smehom kar naprej ponavljala »okej, okej«.

Po hitro opravljenih formalnostih smo se kot zgubljene ovce zbral i v av l i , dokler nismo zagledali postav­nega mladeniča , k i nas je v hrvašč in i pozival k sebi. Predstavil se nam je za Atlasovega vodnika z imenom Krešo .

Od tega trenutka nas je bilo polo­vica p r epuščena njemu, druga polo­vica pa njegovi kolegici.

Krešo , sicer š t u d e n t umetnostne zgodovine na zagrebški univerzi , nas ni r azoča ra l . B i l je vseskozi vljuden in ustrežl j iv vodnik, k i je s svojim znanjem veliko prispeval, da smo preživeli lepe trenutke in se seznani­l i z marsikaterimi posebnostmi.

M A L T E Š K I A V T O B U S I N a slabo osvetljenem parkirnem

prostoru pred le ta l iškim poslopjem sta nas čaka l a dva starinska avtobu­sa, k i sta že zaradi svojih ška t l a s t i h oblik z vel ikim hladi lnikom in mo­torjem spredaj takoj zbudila našo pozornost. V o z i l i sta me m o č n o spo­minjal i na lokalne avtobuse Bled— Lesce, k i smo j i h zavrgli že v času prve petletke po osvoboditvi. Precej sta bi la podobna starim p o š t n i m avtobusom, k i še vedno p revaža jo potnike na avstrijskem podežel ju, le da nista bi la žol te , m a r v e č sinje modre barve. T u d i notranjost teh avtobusov n i dosti bolj sodobna, čeprav ne bom trdi l , da trdi sedeži in linolejska t la niso bi l i čisti. Pozneje smo se prepr ičal i , da smo se pravza­prav v primerjavi z drugimi, voz i l i z na judobne j š imi in tudi naj lepšimi avtobusi, kar j i h premorejo na otoku.

Mal tešk i avtobusi so sploh poseb­nost. Najprej naj povem, da je avto­busni promet zelo dobro razvit. Že­leznice na otoku n i . Doma la vsako naselje je povezano z avtobusno l i ­nijo. Tako lokalna kot medkrajevna vozila so še bolj stara kot so bile naše škat le , k i sprejmejo v svojo na vseh koncih škr ipajočo notranjost in lesene sedeže največ 20 potnikov. Prisegel bi, da noben n a š potnik ne bi v t a k š n e m avtobusu prenesel vož­nje od Bleda do Kran ja . Odrasli pot­nik i seveda ne morejo stati, ker je vozilo prenizko. Ma l t ežan i , p re tež­no revnejšega sloja, z občudovan ja vredno potrpežl j ivost jo mirno in s to ično p renaša jo neudobje in se ne pustijo moti t i kljub s t r a š a n s k e m u ropotanju in tresenju, k i ga povzro­ča vožnja po ozkih in vijugastih cestah in ul icah. Največ ja zanimi­vost vsakega avtobusa je s cvetjem in z večno lučko okrašen o l t a rček nad voznikovim sedežem ali v kotu njegove kabine. Človek bi rekel, da šoferji in sprevodniki kar tekmujejo med seboj, kdo bo imel lepšo in bolj ok rašeno ter osvetljeno miniaturno kapelico.

Nat lač i l i smo se torej v dva »tu­r is t ična« avtobusa in odrdrali v noč po glavni cesti proti Va l le t t i .

Vodnik Krešo nam je dal vedeti, da smo vsi v na šem avtobusu odslej zaupani njegovemu vodstvu in skrbi. Resno, kot se spodobi vodniku tak­šne skupine, zbrane z vseh vetrov Jugoslavije, nas je opozoril, da bomo morali b i t i vselej točni pri zbiranju in odhodih na oglede, pr i obedih in tako naprej. Poučen , b ržkone s sla­bimi izkušn jami z i z l e tn ik i kakšne prejšnje skupine, je mladen ič želel zagotoviti potrebno disciplino.

Nekateri so krotko pr ik imal i , dru­gi so molčal i , le eleganten zagrebški parček je prizadeto pripomnil , da vendar nismo nobena vojska, pač pa svobodni iz le tniki , k i za svoj denar in po svoji volji prihajamo na ta »fa­mozni« otok, kjer se sploh ni mogoče izgubiti . Nak l juč je je hotelo, da sta prav ta dva nezadovol jneža že na­slednje jut ro zamudila avtobus in nas t ava joč po labir int ih valletskih ulic iskala celo dopoldne. Naš la sta nas šele pri odhodu iz mesta nazaj v hotel.

Opazil i smo, da naš avtobus kot vsa ostala vozila, k i smo j ih s rečava-li v tej pozni ur i , vozijo po levi, pre­hitevajo pa po desni strani ceste. N a M a l t i n a m r e č veljajo bri tanski pro­metni predpisi, kar nam je »prva povzroča lo precej preglavic pri preč­kanju cest in ulic, zlasti pa pri izmi­kanju hi t r im in gostim kolonam osebnih avtomobilov. V nasprotja s predpotopnimi tipi avtobusov ima­jo na M a l t i samo dobre in sodobne osebne avtomobile, največ seveda bri tanskih znamk. Po s t a t i s t i čn ih podatkih imajo na otoku registrira­nih več kot 75.000 osebnih avtomo­bilov, kar pomeni pri 322.000 prebi­valcih, kol ikor j i h šteje ta držav ica , da ima svoje vozilo vsak če t r t i d ržav l j an . t a k š n o popreč je pa komaj dosežejo najbolj razvite deže­le na svetu Zato m presenetljivo, če je domala v vsaki ul ic i najmanj ena,

raje pa več, sodobnih prodajaln avtomobilov. Cene teh vozi l so raz­meroma nizke, če j i h primerjamo s cenami avtomobilov pri nas. Vel iko je tudi m e h a n i č n i h delavnic, servi­sov, trgovin z rezervnimi avtomobil­skimi deli in seveda bencinskih črpalk. Za ceno bencina nisem uspel zvedeti, vsekakor pa ne more bi t i preveč visoka, saj se tako rekoč vse živo vozi z avtomobili . T u d i cene vo­zovnic na lokalnih avtobusih so niz­ke, saj recimo na 5 km razdalji sta­nejo 1,5 centa, kar je manj kot 75 par.

Mal tešk i funt so nam menjali za 50 din, čeprav je bil uradni tečaj 45 din. Sicer se je dalo marsikaj kupi t i tudi za dinarje. Naš denar je kar cenjen na otoku in se enakovredno kosa s konvert ibi lnimi zahodnimi valutami.

T U R I Z E M Š E L E V P O V O J I H Po polurni vožnji skozi strnjeno

naselje smo mimo obzidij prestolni­ce Vallet te prispeli v mesto Sliema in se ustavi l i pred hotelom z zvene­čim imenom Metropol .

K e r so vsa naselja na jugovzhodu obale m o č n o strnjena, je t ežko dolo­čiti, kje se k o n č a eno in začne drugo mesto. Majhen paradoks je na jbrž tudi v tem, da ima Val le t ta le 15.000, Sliema pa bl izu 22.000 prebivalcev in precej večjo površ ino, povrhu pa še dosti več novih zgradb, predvsem pa hotelov. Zaradi teh okoliščin je težko reči, a l i je Sliema predmestje Vallet te a l i pa nasprotno.

Hote l Metropol spada v B katego­rijo; menda po ma l t e šk ih meri l ih. Zahtevne jš i turist pa bi mu prisodil kategorijo C — vsaj v primerjavi z našimi hoteli. T u d i na M a l t i velja za hotel že vsak poprečni penzion, po­dobno kot v zahodnih mestih, kjer to niso izkl jučno tu r i s t i čn i objekti. Najsi bo tako al i d rugače , ljubezni­vim d o m a č i n o m tega še ne moremo oči ta t i za zlo, kajti turizem na M a l t i je oč i tno šele v povojih. V zameno za to pa imajo M a l t e ž a n i š i roko odprta srca in smisel za gostoljubje. T o smo občuti l i že ob prvem stiku z njimi. Vedno masmejan šofer avtobusa, k i je dokaj t ekoče govoril angleško, bi bi l lahko vzor vsakemu vajenemu t u r i s t i č n e m u delavcu. T u d i unifor­mirani receptor, črnolas i š t i r ideset-letnik z me tu l j čkom pod vratom, prava kopija Omarja Sharifa, je bil nadvse ustrežl j iv . Z njim smo se lah­ko pogovorili, razen v angleščini tudi v francoščini in i ta l i janščini . Le o nemščin i n i imel pojma, kar ima seveda svoje, več kot up rav ičene razloge. Nemšč ina na M a l t i je prav tako tuja kot j aponšč ina , bi dejal človek, ko si malo ogleda otok in se pogovarja z l judmi. Pa ne, da bi t i dobri ljudje Nemce sovražil i . Še zdaleč ne, čeprav imajo tudi Mal te ­žani nadvse grenke izkušnje z njimi v drugi svetovni vojni. Zajec tiči č is to v drugem grmu — v angle­škem, bi lahko rekel. Br i t anc i , k i so več kot 160 let suvereno vladal i

tonskimi kolosi niso preveč pozidali s l ikovi t ih naselij, saj bi pokvarili videz tesnih ulic, strnjenih ozkih in visokih zgradb s t ipičnimi viktori­janskimi balkoni, k i kot velike klet­ke al i zasteklene omare krasijo nad­stropja. Človeku se zdi, da so prav vse ulice enake. S rčkan i balkončki , popleskani z vsemi niansami zelene in modre barve, so prava paša za oči. Zanimalo nas je, kaj pravzaprav počnejo v r l i M a l t e ž a n i na teh pol metra širokih in 2—3 m dolgih za-steklenih kletkah. Pijejo popoldan­ski čaj in prodajajo zijala na sosed­nje balkone, nam je povedal Krešo. To , da pijejo ča j , bi b ržkone držalo, zijala pa morajo bi t i m o č n o prikraj­šana , kajt i vsi stanovalci kar tekmu­jejo, kdo bo imel lepše zavese na ul ično stran. Čeprav se hoteli skoraj ne razlikujejo med seboj, je n a š Me­tropol zaslužil vseeno malo več po­zornosti. Ze na poti z le ta l išča nas je Krešo opozoril na točnos t v hotelu, ker se nam sicer zna pripetit i , da ostanemo brez obeda. Morda so se M a l t e ž a n i reda nauči l i od svojih dol­goletnih gospodarjev Angležev? Po­sebnost v Metropolu je zajtrkoval-nica na vrhnj i terasi te petnadstrop­ne stavbe. S terase je lep razgled na gosto naseljeno Sliemo in na brez­končno Sredozemsko morje. Tako kot Metropol imajo tudi vse druge stavbe ravne strehe s terasami. To je verjetno vpliv arabske arhitekture, čeprav so hiše z ulic bolj viktorijan­skega videza.

K o t rečeno zajtrk s t režejo na vrhu hotela, kosilo in večerjo v prit­lični restavraciji, popoldanski čaj pa v nekakšn i k lubski sobi v prvem nadstropju.

Gostom je na voljo tudi nočni lo­kal — bar, k i je domiselno urejen kot k a k š n a podzemeljska jama z diskretno f luorescenčno razsvetlja­vo. Notranjost hotela, glavna avla, hodniki , s topn i šča in drugi skupni prostori so dobesedno iz samih ogle­dal. S temi zrcalnimi stenami je last­nik oč i tno želel doseči opt ični učinek večje prostranosti in udobja v sicer ozkih in ne preveč velikih prostorih.

Tako človeku n ikol i n i dolgčas, če se potika po ozkih stopnicah,, saj ga vedno spremljata še ena ali dve po­dobi. Še bolj prijetno mora b i t i v ve­selih d r u ž b a h , ko j i h obkrožajo vse-okoli prav tako razigrani ljudje. Ra­zen ogledal so seveda ob stenah tudi bogate zavese iz pravih mal tešk ih čipk, k i slovijo po vseh deže lah zdru­ženega kraljestva.

Čez red in čis točo skupnih prosto­rov in sob se nismo imeli kaj pritože­vati. Kopalnice in sanitarije so po urejenosti na evropski ravni. Glede na to, da smo prileteli v najbolj hladnem času, smo močno pogrešali peči. Namesto radiatorjev za cen­tralno gretje imajo na M a l t i v sobah vgrajene naprave za hlajenje. Šele na prošnjo našega vodnika Kreše nam je osebje hotela od nek(xl pri­neslo majhne žar i lne e lek t r ične peči-

in upravljali otok, so zaradi stra­teških objektov in same lege tega oporišča ljubosumno pazi l i , da nihče razen njih ni imel pristopa. Cel otok je bi l ena sama ogromna trdnjava s š tev i lno posadko vojakov in njihovih druž in . Zato je bilo tisto bore malo turizma, kar so ga imeli , namenjeno le Bri tancem. Od tod tudi zgolj angleški napisi, angleški slog hotelov, angleške navade in celo obvezen angleški čaj med č e t r t o in peto uro popoldne. Zaman si boste prizadevali, da bi dobili tu r i s t ičn i prospekt. Načr t mesta lahko kupite v trafikah ali knjigarnah, a le z an­gleškim besedilom in seveda doma­čim — mal te šk im.

Medtem ko je v Val le t t i le hotel Phoeniea, ki zasluži renome sodob­nega hotela, zgrajen je po 2. svetovni vojni, je v Sliemi na seznamu kar 34 hotelov, a le dva ali tr i bi lahko šteli v mednarodni razred. Po svoje je morda celo dobro, da z novimi be-

Zares ironija! Sredi toplega Medi­terana smo zmrzovali kot bi bilj nekje na Severnem At l an t iku . Mrze' jugovzhodni veter, ki vselej v marcU piha iz smeri C ip ra in drugih grških otokov, povzroča na M a l t i prava neurja. Morje se z več kot desetnik' t rškimi valovi zaganja ob obalo 1 1 1

voda prši na vse strani kot bi deže­valo.

D o m a č i n e oč i tno to ne moti pre­več, kajti s svojimi vozili dirjajo, so se nam včasih kar jezi l i lasje. Tre­ba je vedeti, da so ceste s|>eljane prav po robu nekaj metrov visoke obale. Morsk i hlapi in vetrovi razna* Saj o sol po celem otoku in podobo 0

kot na otoku Pag v Dalmaci j i pov­zročajo posebne biološke pogoje t$ last trave, ki je pogodu zlasti ovc;" 1 ' in kozam. K r a v in druge goved1

menda na M a l t i sploh nimajo.

JOST ROLC (Se bo nadaljevalo)

— K A R I B S K A S K R I V N O S T POMENKI O TRBOJAH B g a m I N ŽERJAVKI

33 V sodelovanju s Prešernovo družbo objavljamo v nadaljevanjih kriminalko Agathe Christie Ka­ribska skrivnost. To knjigo so dobili za nagrado izžrebani naročniki knjižne zbirke za leto 1974.

21. J A C K S O N O K O Z M E T I K I

»Ali res nimate nič proti?« je vpraša la Eve lvn Hil l ingdonova.

»Prav nič, draga moja,« je odvrnila Jane Marplova. »Zelo me veseli, da bom lahko v pomoč. V mojih letih se človek počut i , kot da ni za nobeno rabo več. Še posebno v takemle le toviškem kraju, kjer se ves čas samo zabavam in kjer nimam nobenega dela. Ne, res — prav veselilo me bo, če bom lahko sedela pri M o l l y . K a r lepo pojdite ha izlet. N a Pelikanov rt greste, kajne?«

»Da,« je odvrnila Eve lvn . »Edvvardu in meni je kraj zelo pri srcu. K a r naprej bi opazovala ptice, k i se spuščajo naravnost v morje in lovijo ribe. T i m je pri Molly. Vendar pa ima razne opravke in ne bi rad pustil M o l l v same.« .

»Pravilno,« je odvrnila Jane Marplova . »Tudi jaz bi tega na njegovem mestu ne storila. Človek n ikol i ne ve, ne res? Ce nekdo enkrat poskusi nekaj takega . . . No, le pojdite, draga moja.«

Evelvn je odšla proti majhni skupini, k i je čaka la nanjo. Njen mož, Dvsonova" dva ter še troje ali če tve­ro drugih. Jane Marplova je pregledala svoje pletilne priprave, videla, da ima vse, kar potrebuje, ter se odpravila proti Kendalovemu bungalovu.

K o se je povzpela na verando, je skozi napol odprta steklena vrata zasl išala T imov glas.

»Ce bi mi vsaj povedala, zakaj si to storila, M o l l v . K a j te je pripravilo do tega? Kakšen vzrok? K o bi mi vsaj hotela povedati .«

Jane Marp lova je postala. V bungalovu je nekaj časa vladala t iš ina, nato pa je spregovorila M o l l v z medlim in utrujenim glasom:

»Ne vem, T i m , res ne vem. Najbrž me je kar zagra­bilo.«

Jane Marp lova je potrkala na šipo v vrat ih in vstopila.

»O, v i ste, gospodična Marplova . T o je pa res lepo od vas.«

»Nikar ne govorite tako,« je odvrnila Jane Marplova . »Prav veseli me, da bom lahko v pomoč . A l i naj sedem na tale stol? Dost i boljši ste videti , M o l l v . Čestitam.«

»O, z menoj je vse v redu,« je rekla M o l l v . »Čisto v redu. Le tako —ooo, tako sem zaspana.«

»Čisto tiho bom,« je rekla Jane Marplova. »Le lepo mirno ležite in počivaj te , jaz pa bom pletla.«

T i m Kenda l jo je hva ležno pogledal in odšel iz bungalova. Jane pa seje namestila na stol.

M o l l v je ležala na levem boku. Izraz na njenem obrazu je bi l napol omamljen, izmučen. Spregovorila je z glasom, k i je bil skoraj šepet :

»Zelo lepe) od vas, gospodična Marplova. M i s l i m — misl im, da bom zadremala .«

Napol se je obrnila proti steni in zaprla oči. Počasi je njeno dihanje postalo vse bolj enakomerno, čeprav še zdaleč ne normalno. Zaradi dolgoletne vaje v nego­vanju bolnikov je Jane Marplova skoraj a v t o m a t i č n o nategnila rjuho na M o l l v j i n i postelji in jo zatakni la pod zimnico. P r i 'tem pa je z roko zadela ob nekaj trdega in št irioglatega, k i je ležalo pod njo. Presene­čeno je zagrabila predmet in ga potegnila na svetlo. V roki je d rža la knjigo. Jane Marplova se je hitro ozrla proti dekletu v postelji, a le-ta je ležala povsem mirno. Po vsem videzu je spala. Jane Marp lova je odprla knjigo in videla, da ima v roki sodobno delo o živčnih boleznih. Knj iga se je sama odprla na me­stu, k i je opisovalo napad zasledovalne manije in razne druge oblike shizofrenije in sorodnih bolezni.

Knj iga ni bila napisana samo za strokovnjake, ampak jo je lahko razumel vsak laik. Čez nekaj minut je knjigo zaprla in se zamislila. Nato pa se je sklonila in jo skrbno položila tja, kjer jo je bila našla, pod žimnico.

Zmedeno je zmajala z glavo. Brez glasu se je dvig­nila s stola in stopila do okna, nato pa se je naglo ozrla prek rame. Mol lv j ine oči so bile odprte, toda še vtem, ko je Jane Marplova ob rača la glavo, so se spet zaprle. Jane Marplova ni vedela, al i si je samo domiš­ljala, da jo je M o l l v hitro, predir.no pogledala. A l i se je M o l l v samo delala, da'spi? To sicer ne bi bilo nič posebnega. Mogoče se je bala, da se bo Jane Marplova začela pogovarjati, če bo opazila, da je budna. Da , najbrž je bilo to.

A l i pa je mogoče v Mol lv j inem pogledu razbrala potuhnjenost, ki j i je bila zelo neprijetna? Človek nikoli ne ve.

Odločila se je, da se bo pogovorila ž dr. Grabamom, brž ko se bo ponudila pr i l ika. V r n i l a se je k stolu pri postelji. Čez približno pet minut je bila povsem pre­pr ičana , da Mol lv res spi. Nihče ne bi mogel ležati tako mirno in dihati tako enakomerno, če bi se samo delal. Jane Marplova je spet vstala. Danes je imela na nogah čevlje z gumijast mu podplati, k i mogoče res

niso bil i posebno elegantni, zato pa so bil i čudovi to primerni za to podnebje in prostorni za njene noge.

Potihoma se je premikala po sobi in se ustavila pri obeh oknih, k i sta gledali v dvoje razl ičnih smeri.

Zunaj je bilo vse tiho in zapuščeno . Jane Marp lova se je spet vrni la k stolu in je malce negotovo stala ob njem ko se j i je zazdelo, da je slišala komaj zaznaven š u m , k i je prihajal od zunaj, kot da je čevelj podrsal ob verando. Za trenutek se je obotavljala, nato pa je stopila proti vratom, obrnila glavo nazaj prot i sobi in rekla:

»Le za trenutek vas bom pustila samo, ljuba moja. Do svojega bungalova bom stopila pogledat, kam sem založila vzorec. In čisto p rep r i čana sem bila, da ga imam s seboj. Saj boste lepo počakal i , dokler se ne vrnem, kajne?« Nato pa se je ozrla predse in zamrmrala sama pri sebi: »Ubogi otrok je zaspal.«

M i r n o je stopila po verandi, se spustila po stop­nicah in se na stezi obrnila na desno. Če bi jo kdo opazoval, bi se gotovo začudil , ko bi videl, da je, potem ko je prišla mimo zaslonjala rožna t ih grmov, obrnila na gredi rož, se odpravila proti zadnjemu koncu Kendalovega bungalova in vstopila skozi druga vrata. Le-ta so vodila naravnost v majhno sobo, k i jo je T i m včasih uporabljal za neurejeno pisarno. Od tod pa si lahko prišel v dnevno sobo.

Okno v mali pisarni je bilo skoraj popolnoma zakrito s širokimi zavesami, k i naj bi varovale mal i prostor pred soncem in vročino. Jane Marp lova je smuknila za zaveso. Na to pa je čaka la . Skozi okno si bo lahko prav dobro ogledala vsakogar, k i bi se pri­bližal M o l l v j i n i spalnici. Skoraj pet minut je trajalo, preden ga je zagledala.

Č e d n a Jacksonova postava v beli uniformi s e j e povzpela po stopnicah na verando. Za trenutek se je ustavil pri balkonu in lahno, diskretno potrkal na steklo odprtih vrat. K o l i k o r je mogla sl išat i , n i bilo nobenega odgovora. Jackson se je hitro in pritajeno ozrl okrog sebe, nato pa je smuknil skozi odprta vrata. Jane Marp lova je stopila do vrat, k i so vodila v prvo kopalnico.

Jackson, k i je bil pregledoval polico nad umivaln i ­kom, se je zavrtel okrog. Videt i je b i l precej presenečen, kar seveda ni bilo tako čudno .

»O,« je .vzkliknil , »nisem — jaz — ee —« »Gospod Jackson!« je sila p resenečno vzkl ikn i la

Jane Marplova . »Mislil sem, da boste tu nekje,« je dejal le-ta. »Ste prišli kaj iskat?« »Ogledal sem si samo kremo za obraz, k i jo uporab­

lja gospa Kendalova .« Jane Marp lova je morala priznati , da je Jackson

hitro našel primeren odgovor — v roki je n a m r e č držal lonček kreme.

»Pr i je tno diši,« je pripomnil in zgrbanči l nos. »Kar precej dobra krema je to, če pomislimo na vse mogoče preparate, k i j i h izdelujejo dandanes. Cenejše kreme n a m r e č niso za vsako kožo in prav lahko povzroči jo izpuščaje. Isto velja tudi za puder.«

»Videti je, da precej veste o teh stvareh,« je pripomnila Jane Marplova .

»Nekaj časa sem delal v farmacevtski stroki,« je odvrnil Jackson. »Tam se č lovek n a u č i precej o kozmetiki . Čeden lonček napo ln i š s kremo, ga drago zaviješ — in neverjetno, kako hitro ga p rodaš žen­skam.«

»Ali ste o tem — ?« Jane Marp lova je na lašč prenehala sredi stavka.

»Ne, res je, nisem se prišel pogovarjat o kozmet ič ­nih pr ipomočkih,« se je strinjal Jackson.

,Nis i imel časa, da bi si izmisl i l primerno laž, ' je sama pri sebi pomisli la Jane Marplova . ,Videl i bomo, kaj boš zdaj prinesel na dan.'

»Gospa VValtersova je zadnj ič posodila šminko gospe Kendalovi . Iskat sem jo prišel. Pot rka l sem na šipo, a ko sem videl, da gospa Kendalova trdno spi, sem misl i l , da ne bo nič hudega, če bom stopil do kopalnice in šminko sam poiskal.«

»Aha,« je odgovorila Jane Marplova . »Ste jo našli?«

Jackson je odmajal z glavo.' »Najbrž jo ima v ročni torbici,« je lahkotno odvrnil . »Sicer pa je vseeno. Gospa VValtersova je ne potrebuje tako nujno. L e mimogrede jo je omenila, da jo je posodila gospe Kendalovi .« Ozr l se je po toaletnih p r ipomočkih in nadaljeval: »Nima veliko, kaj?« Oh, da — v njeni starosti tudi ne potrebuje kaj dosti. Zdravo, naravno kožo ima.«

Prešernova družba izdaja razen redne zbirke tudi zbirko roma­nov Ljudska knjiga. V letu 1974 bo izšlo 6 romanov: Graham Greene: POTOVANJE Z MOJO TETO, Nikolaj Gogolj ZGODBE S PRISTAVE, James Leo Herlihy POLNOČNI KAVBOJ, Honore de Balzac VOJVODINJA DE LANGEAIS, Christa Wolf MAČJE OKO. Vsa zbirka stane broširana 90 din, v platno veza­na pa 140 din. Prešernova družba izdaja tudi bogato ilustrirano mesečno revi­jo Obzornik 74. Letna naročnina je 50 din. Vpišite se v Prešernovo družbo pri vasem zaupniku ali pa naravnost na naslov: Prešernova družba, 61000 Ljubljana. Opekarska-Borsetova 27.

(2. zapis)

K o t nisem mogel reči ne za Olše-vek, še manj pa za Voklo kake dobre besede o ljudsko-prosvetni dejav­nosti, k i tam že nekaj let mirno po­čiva — tako lahko za Trboje rečem, da njihovo K u l t u r n o - u m e t n i š k o d ruš tvo »Simon Jenko« ž ivahno de­luje. V preteklem letu je imelo 5 dramskih ' uprizoritev, 5 proslav d ržavn ih praznikov in 2 gostovanji sosednjih druš tev . T u d i knj ižnica opravlja svoje poslanstvo. Pozna se sodelovanje mladine, k i seve ne pozabi tudi na plesne in zabavne pri­reditve.

V Trbojah je, kot malo kje drugje, povezano K U D »Simon J e n k o « z družbenopol i t i čn imi organizacijami in celo s Kmet i jsko zadrugo Cerklje, k i ima v Trbojah svoje obrate. T o s(xlelovanje se pozna posebno pri skrbi za dvorano, k i je vkl jučena v Zadružn i dom v Trbojah.

V zvezi z ljudsko-prosvetno dejav­nostjo je treba reči besedo o šoli, k i je ohranila svoj okoliš (Trboje in Zerjavko) ter sega celo čez občinsko mejo, saj se v Trbojah šolajo tudi otroci iz Moš.

C V E T L I C O , KI J E V Z K L I L A . . .

Nenavaden napis sem prebral na osrednjem vaškem spome­niku padlim v N O B : Cvetli­

co, ki je vzklila iz n a š e krvi , zve­sto č u v a j t e !

Sliši se kot naroči lo mladim rodo­vom.

N a razpotju sredi Trboj stoji lepo oblikovan spomenik — prav kot staro vaško znamenje. Tako je naj­brž najbolj prav: spomeniki se mo­rajo v okolje vkl jučevat i , ne pa vsi­ljivo izstopati, navadno celo s tuj im bliščem.

N a obodu osrednjega kvadra, se­stavljena iz surovo obdelanega domačega kamenja, je vklesan še drug napis:

V spomin ž r t v a m N O B — Sla­va padlim borcem. K r i padlih ju­nakov — temelj socializma.

Potem pa slede imena pad l ih do­mačinov : Bohinc Anton , Zun Franc, Stenovec Ka re l , Bizjak Mihaela , Gubane Anton , Pintar Franc, Kopač Peter, Volk L u k a in Jakob Zlate; to

Osrednji spomenik NOB v Trbojah

Koki Gosalia Na letošnjem mednarodnem sejmu obrti in opreme v Kranju je sodelo­valo tudi podjetje I nt e rt rade iz Ljubljane. Obiskovalcem je predsta­vilo indijske in kitajske izdelke umetne obrti. Z razstavo so zbudili med obiskovalci nemajhno zanima­nje. Nedvomno pa je precej pripo­mogla k temu tudi simpatična mla­da prodajalka iz Indije.

»Koki Gosalia,« se nam je predsta­vila. »Rojena sem 1950. leta v Kal-kuti, zdaj pa z možem že štiri leta živim v Sloveniji,« je povedala lepo po slovensko.

Pravi, da jima je z možem v Slove­niji oziroma v Ljubljani zelo všeč in da se je slovensko naučila iz časo­pisov in slovarja. Zaupala nam je tudi, da bo podjetje Intertrade mor­da z izdelki indijske in kitajske umetne obrti spet sodelovalo tudi na prihodnjih sejmih v Kranju. — A. Z. — Foto: F. Perdan

so bi l i borci. N a stranskih ploskvah pa so vklesana imena padlih talcev — domač inov : Bizjak M i h a , Jenko Vinko, Cingerle Franc, Špenko Jo­žef, Dol inar Vinko , Bohinc Jernej, Medved Boris, Knif ic M i h a , Ješe Jožef, Š imnovec Franc, Jagodic Ivan, Novak Franc, K r i ž n a r Jože, Rozman Anton in Govekar Vinko .

P r i vseh imenih je seve vklesana tudi letnica rojstva in smrti . Med borci je bi l vsekakor najs tare jš i Jakob Zlate, roj. 1. 1877, padel 1. 1944 — star torej že 67 let. M e d ž r tvami pa je bil najs tare jš i Jernej Bohinc, o katerem smo spregovorili že v prej­šnjem zapisu.

Osvobodilna fronta je bila v Trbo­jah ustanovljena že 1. 1941. Semkaj sta prihajala predavat in svetovat Tomo Brejc in Anton Dolinšek.

Pr i ložnos t je, da ob tem spome­niku premislim: al i je prav, da kar vsem, padlim borcem, talcem, umr­lim internirancem ali pobitim prebi­valcem ob neki kazenski akciji — pravimo, da so žrtve, padle v N O B . Po moje bi bilo prav ločit i : v bojih padli part izani niso nikake žr tve , to so bi l i junaki , k i so šli zavestno v boj in z orožjem v roki branil i svoje živ­ljenje, še prej pa so bil i po sovražni­ku. Žr tve pa so talci in vsi oni, k i so tako ali d rugače umrli zaradi faši­s t ičnega terorja. — Res, oboji so izgubili življenje, oboji so dali za svobodo največ, kar so imeli . Le izraz »žrtev« za hrabrega moža, k i je padel od krogle zadet, me moti.

Seveda, to moje premišl jevanje morda komu ne bo po godu. Lahko, da se motim. A najbrž ne. Morda bomo kdaj celo napise na nekaterih spomenikih in obeležjih N O B morali le spremeniti. Saj so marsikje vkle­sane v kamen še celo prave napake pri imenih in letnicah.

K O M A N D A N T TOMAŽ

Ob cesti, k i vodi od Trboj proti Smledniku, stoji obeležje iz obklesane sive granitne skale

(visoke 127 cm) z napisom: Na tem mestu sta padla 14.

aprila 1944 komandant T o m a ž e ­vega bataljona Fajfar J o ž e - T o -m a ž , rojen 19. marca 1922, in ne­znani mitraljezec.

J o ž e Fa j fa r -Tomaž , komandant I. bataljona Gorenjskega odreda, je bil doma iz Selške doline, iz Lajš blizu Dražgoš .

T o m a ž je b i l sprva partizan v T o n č k o v e m bataljonu Gorenjskega odreda, k i se je "boril na desnem bre­gu Save. Dne 9. maja 1943 je T o m a ž v sklopu Blaževe čete, k i je veljala kot prva četa Tončkovega bataljo­na, prešel na področje pod Storži -čem. Blaževa če ta je takrat š te la kar 45 borcev.

Tedaj je bil iz Kokrške čete, v ka­teri so bi l i preostali borci II. bata­ljona Kokrškega odreda in novodo-šle če te s področja na desni strani Save, dne 14. maja 1943 ustanovljen Kokršk i bataljon Gorenjskega odre­da. V tem bataljonu je bi l T o m a ž postavljen za komandirja druge čete.

Dne 13. ju l i ja 1943 je T o m a ž z ba­taljonom, k i je štel 130 mož, odšel nazaj čez Savo, da bi se vključil kot sestavni del na novo ustanovljene Prešernove brigade. Vendar tu cele­ga bataljona niso vključili , ker bi bilo potem področje okrog Storž iča preveč oslabljeno. Zato se je moral T o m a ž s 45 možmi že ob koncu ju l i ­ja 1943 vrni t i .

P r i tej, 3. Kran jsk i četi , je bil To­maž komandir le do septembra 1943. In spet so ga poklicali na področje onstran Save, vodstvo njegove, če te pa je prevzel Mat i j a Suhadolnik-Luka .

Nekako v marcu 1944 je T o m a ž s če to I. bataljona ponovno prišel nazaj pod Štorž ič oziroma pod Krvavec. Semkaj je bil poslan v za­časno pomoč partizanom na tem področju , ki so imeli zaradi svoje maloš tevi lnos t i velike izgube. In res, kmalu se je T o m a ž s svojimi možmi izkazal: izvedel je pod Storž ičem in Krvavcem več uspelih akcij in sploš­no mobilizacijo novih borcev.

Tako je tudi dne 14. aprila 1944 z manjš im š tevi lom svojih borcev na­padel na cesti med Trbojami in Smlednikom nemško patruljo, k i je z osebnim avtomobilom spremljala avtobus z delavci, namenjenimi na delo v Medvode.

T o m a ž , ki je veljal med tovariši za izredno hrabrega moža, borečega se vedno v prvih vrstah, je tudi to pot kar po čistini jur i ša l na Nemce. P r i tem pa je bi l smrtno zadet. Ob njem je padel tudi mitraljezec Šandov . Trdna granitna skala zdaj čast i spo­min na oba j u n a k a . . .

(Se bo nadaljevalo)

*§ 9

Prostorska stiska na pokopališčih

Avtobusna postaja v Ratečah je zadnje čase zelo zapuščena in zanemarjena, saj že ob manjšem deževju voda zalije luknje in nastane pravcato jezero. Čigava je avtobusna postaja? Krajevna skupnost Rateče in skupščina občine Jesenice sta za ureditev postajališča porabili že precej denarja. Avtobusna podjetja, kot so jeseniški Viator, kranjska Creina in ljubljanski Sap, ki upo­dabljajo ta prostor, pa niso primaknila k ureditvi niti dinarja. Vsa omenjena podjetja poslujejo tudi s tovornim prometom, in prav bi bilo, da bi eno izmed teh podjetij pripeljalo vsaj en kamion gramoza in zakrpalo luknje. Zado­voljni bi bili potniki, domačini, kakor tudi prevozniška podjetja, saj gredo vse zbadljivke na račun šoferjev, ki morajo ustavljati v »bazenih«. — Foto: A. Kerštan

V kislo jabolko bednega začetka kmečkega turizma Zabregarjeva Amalija ni hotela takoj zagrizti; sploh je kazalo, da je predsednik kra­jevne skupnosti Zabreg ni kaj zadovoljivo prepričal o vseh idealnih prednostih kmečkega turizma, ki naj bi že v naslednji sezoni skokoma osvojil Zabreg;^ niti ni preveč verjela govoricam, da nudi občina bajna posojila, da se bo gradila cesta z asfaltom, da se renovira Šmonova gostilna, četudi so te govorice prihajale iz ust čakajočih v vaški štacuni in bi jim zaradi že preizkušeno dobre informiranosti vaščank prej ko slej morala verjeti.

Čez leto dni ji je je že nekoliko postalo žal, ker ni poskusila: asfalt je bil na pol poti/Šmonova gostilna, ki jo je imel samo v najemu, kako­pak, je bila obnovljena v tako imenovanem alpskem slogu, v neštetih srnjakovih glavah, našopanih lisicah, romantičnih srčecih in okenčkih; na dveh* treh domačijah se je vidno bohotil napis Zimmer frei, na Kramarjevi razen tega tudi Rooms, ker so imeli dva potomca še v višjih razredih osnovne šole; v Zabreg so privlekli tudi prenosno vlečnico in vse je kazalo, da je zimski turizem na pohodu.

Čisto tako, mimogrede, si je potlej Zabregarjeva Amalija ogledala tudi tiste Zimmer frei, ker se je pač le nekoliko bala, da z obljubljenim posojilom ne bo mogla prizidati sobe in jo poleg tega še lepo opremiti. A je zazijala! Kramarjeva najmlajša hči jo je odvedla natanko v bra­tovo sobo in ji zatrdila, da je to tisti »cimer«, ki ga oddajajo gostom. Za vrati umivalnik, stara vegasta postelja, majav stol in miza, v kotu sumljivo čista stena, saj so umaknili razpelo. Kramarjeva hči je zago­tovila, da so bili tisti trije iz občine, inšpekcija, zelo zadovoljni in vidno presenečeni nad domačnostjo, vsi vprek so hvalili, da je vse v stilu in naj tako tudi ostane. Le da so v onem kotu, kije bil prazen, imeli tedaj še skrinjo, kipa jo je za šilinge odkupil zadnji gost.

Amalija je potem tuhtala ves večer in razlagala poti v svoj boljši standard svojemu možičku prav vso noč. Že v ranem jutru naslednjega dne je vzela pot pod noge, na občini izprosila posojilo in čez mesec dni so se pri Zabregarjevih začela velika zidarska dela. Amalija tudi ni zamudila gospodinjskega tečaja, ki ga je v Šmonovi gostilni vsak večer prirejalo domače turistično društvo, nabrala si je precej izkušenj, ki naj bi jih s pridom uporabila pri domači kuhi za »letovišarje«, kot jih je imenovala.

Kmečki turizem A teh »letovišarjev« v naslednji sezoni ni in ni hotelo biti. Nad sla­

bo sezono zaradi pomanjkanja snega so jadikovali celo v bližnjem tu­rističnem kraju z neštetimi hoteli in žičnicami. Amaliji pa vendarle ni šlo v račun, saj je povsod slišala in brala, da si današnji turist želi predvsem in le osvežujočega gorskega zraka, miru, šelestenja vetra v gozdovih, mirnih in samotnih poti v idilo narave. A so ti maloštevilni pred sezono, ki so pri njej prenočili za eno noč ali dve, očitno iskali drugačne idile. Kako naj bi sicer drugače razumela obnašanje para iz bližnjega mesta, navidez ju je celo poznala, ki sta prečepela v sobi noč in ves dan, na večer pa sta se odpeljala? Celo v Šmonovi gostilni se nista nič oglasila, ne v gozdu za srnami oprezala, ne zrla v prostrano mogočnost gora! Narave iz kamre zanesljivo nista mogla videti, ker jima je pogled zastiral star hlev, ki je stal tik zraven okna. Hja, čudni so ljudje in njihova ljubezen do narave in kmetov, je modrovala Ama­lija, ko se je spomnila tistih dveh Italijanov, ki ste pretaknila vso hišo in pokupila še takšne bedarije kot je bil star možev preluknjan klobuk. Če bi mogla, bi odpeljala tudi čebelnjak!

Ko je zapadlo nekaj snega, je na Amalijina vrata potrkala neka družina s tremi malimi otroki, najmlajšemu je bilo dve leti. Glava dru­žine se je komaj sporazumel z Amalijo, ker je najmlajši neutrudljivo jokal, srednji se je pačil, najstarejši je presunljivo cvilil, ker ga je Ama-lijin Runo ljubeznivo ovohaval. Ko so le vstopili, je gospa prezirljivo zavihala nos, ker se je v veži sušilo perilo, srednji se je spotaknil ob le­sene stopnice, največji pa se je pognal za mačkom. Amalija skoraj vso noč ni zatisnila očesa, ob večeru naslednjega dne pa je bila z živci na koncu. Otroka sta ji bila stalno za petami, Sivko sta v hlevu vlekla za rep, da je presunljivo mukala, prašičke sta spustila na dvorišče, mirne­ga in ubogljivega konja Vranca pa privezala k sosedovi ograji. Zvečer je Amalija pozno v noč iskala dve kokoški, ki sta ob indijanskih krikih malih hudob zbežali kdo ve kam. Najhuje pa je bilo to, da nikakor niso znali ceniti Amalijinih kuharskih prizadevanj: domače zaseke otroci

- niso marali, ob žgancih je gospa dejala, da te pacarije videti ne more, mož pa bi se stalno basal s pariškimi, dunajskimi ali ljubljanskimi zrezki. Ob odhodu so dejali, da so se imeli zares krasno in da bi pri­hodnje leto spet prišli. Amalija je sicer sprejela v dar ruto, kijih je ime­la ničkoliko, za ponovno snidenje pa ni bila preveč ogreta.

Potem se je zvrstilo še nekaj takih ali podobnih letoviščarjev, bolj ali manj sitnih, zajedljivih in izbirčnih. Le dva starejša zakonca sta ji bila všeč, ker ju skoraj nikoli ni videla. Ko je sneg skopnel, je naredila obračun in ugotovila, da je prenočilo pet družin in pet parov ter en sa­mec. Dobiček je bil boren, enak tistemu, ki bi ga sicer zaslužila, ko ne bi opustila svojega prejšnjega honorarnega dela: izrezljanja raznih fi­guric na blagu, dela, ki ga je vsem gospodinjam nudila bližnja modna tovarna.

Prihajajočemu kmečkemu turizmu se zaradi izposojenih dveh mi­lijonov ne more odreči. Kadar pleve, kadar okopava krompir ali kadar molze Sivko, stalno premišljuje o tistih mesecih, ko se bo spet začel kmečki turizem, ko bo ob živce in ko bodo v strahu njene uboge živali. Kajti vseh pet družin se je že napovedalo ... D. S.

Izvršni svet škofjeloške občinske skupščine je na eni izmed svojih zadnjih sej med drugim obravnaval tudi poroči lo o stanju pokopal išč v občini. Pr isotni so menili , da stanje, kak r šno trenutno na tem področju je, še zdaleč ni zadovoljivo. K e r se-

Obe-tavnejši odkup živine

K a ž e , da posledice omejeva­nja izvoza govedi in mesa v d e ž e l e Evropske gospodarske skupnosti za slovensko gove­dorejo le ne bodo tako hude kot je sprva kazalo. Ker zvez­na direkcija za rezerve ž iv i l v n a š i republiki ni odkupila in u s k l a d i š č i l a dovolj mesa, je r e p u b l i š k i i z v r š n i svet že na­r o č i l nekaterim upravnim organom, naj skupaj z ž i v i n o ­rejsko poslovno skupnostjo in gospodarsko zbornico SRS p o i š č e j o in pripravijo predlog ukrepov za v e č j o p o t r o š n j o mesa doma. Cena mesa v ma­loprodaji naj bi se z n i ž a l a , -republika pa bi za kritje n i ž j e cene poiskala potreben denar.

Obenem so se predstavniki Slovenije pogovarjali z zvez­no direkcijo za rezerve ž iv i l o p o v e č a n e m odkupu mesa oziroma goveda v Sloveniji. Direkcija je pokazala veliko mero razumevanja in odobrila odkup 2000 ton mesa ter oblju­bila, da bo v 40 dneh vzela od slovenskih rejcev 10.000 gove­di. Razen tega bo direkcija za rezerve ž iv i l odkupila v Slove­niji tudi p r e c e j š n j e p r e s e ž k e mesa perutnine.

Zvezni komite za kmetijstvo in ž i v i l s k o industrijo je tudi predlagal zveznemu i z v r š n e ­mu svetu zakonsko ureditev premiranja mlade pitane go­vedi. Zaradi visokih s t r o š k o v prireje, ki so posledica draž je ­ga reprodukcijskega materia­la, predvsem krmil , in zakas­nelega prevzemanja spitanih govedi, je zvezni komite za kmetijstvo in ž i v i l s k o indu­strijo že predlagal tak ukrep, vendar je bil predlog zavr­njen.

Ker k a ž e , da bodo slovenski proizvodni v i š k i goveje ž i v i n e in mesa odkupljeni, se i z v r š n i svet ne o d l o č a za posebne ak­cije. T r ž n e razmere se utegne­jo kmalu normalizirati, ven­dar morajo organizacije zdru­ž e n e g a dela, ki se ukvarjajo z govedorejo, sproti spremljati proizvodne in t ržne razmere in s p o l o ž a j e m seznanjati d r u ž b e n o p o l i t i č n e skupnosti, ki bodo morale v k r i t i č n e j š i h primerih primerno ukrepati. Nalogi pa bodo kos le, č e bodo vsestransko seznanjene s po­l o ž a j e m .

Ukrepi, o katerih p i š e m o , so dobili zadnje dni novo vred­nost. I z v r š i l n o telo Evropske gospodarske skupnosti je n a m r e č sklenilo, da prepoved uvoza mesa s 1. novembrom ne bo prenehala veljati kot je bilo prvotno predvideno. Pre­poved je spet p o d a l j š a n a za n e d o l o č e n č a s , vendar se je Evropska gospodarska skup­nost pripravljena pogovarjati s posameznimi, n a j v e č j i m i iz­voznicami mesa in s p l o š n o prepoved zamenjati s posebni­mi medsebojnimi sporazumi.

^ I 4 Ni bilo orehov

Letošnj i pridelek orehov na Go­renjskem bo minimalen, saj so orehi obrodili le v nekaterih nižjih krajih na Gorenjskem in še tam je pridelek nepomemben. Vse kaže , da bodo letos orehi še dražji kot so bi l i , saj je bila njihova cena že sedaj precej visoka. -an

Manj tujih gostov

Za divjad je bila letos izredno Ugodna zima in pomlad, zato so Šivali dobro prestale zimo. T o se pozna tudi na le tošnjem prirastku, saj je divjad povsod lahko videti, tako perjasto kakor tudi dlakasto. Kmetova lc i celo trdijo, da jih je preveč in da jim delajo škodo. Zani­mivo je, da je letos na lovu manj tujih gostov-lovcev kakor j ih je bilo prejšnja leta. Prav gotovo gre to pripisati gospodarskim t ežavam tudi v gospodarsko hol j razvit ih d r žavah . -an

danja kr i t i čna situacija zahteva kar na jh i t re j še ukrepanje, so č lani sveta sklenili informacijo posredovati tudi * delegatom vseh treh zborov na pri­hodnjem zasedanju skupšč ine ob­čine.

N a področ ju škofjeloške občine je devetnajst pokopal išč . V Škofji L o k i , Star i L o k i in R e t e č a h j i h vzdr­žuje komunalno podjetje Remont, po ostalih krajih pa krajevne skup­nosti.

Najbolj pereč je trenutno problem gradnje novega pokopal išča v Škofji L o k i . N a področju mesta sta sicer dve pokopališči , vendar obe že zdav­naj obkoljeni s stanovanjskimi zgradbami. N a s ta ro loško gravitira enajst naselij, na škofjeloško štiri­indvajset in na re teško t r i : skupno okrog 15.000 ljudi ali pr ib l ižno polo­vica prebivalcev občine. Verjetno so prav v Škofji L o k i prišle najbolj do izraza posledice migracije prebival­stva, saj se je prostor za grobove izredno hitro krčil , danes pa ga že močno primanjkuje. Prostorska sti­ska je to l ikšna , da se umr l i pokopa­vajo že kar na dohodnih poteh. Gradnja novega pokopal i šča je torej nuja!

N o v a lokacija zanj je bi la določe­na že v u rban i s t i čnem n a č r t u , podrobneje obdelana in geološko raziskana je bi la pred dvema letoma, kasneje pa po obravnavah na zborih občanov tudi potrjena na občinski skupščini . Za novo pokopal išče pri L i p i c i je izdelana programska š tu­dija in delno idejni projekti, n i pa glavnih projektov, ker je za njihovo naroči lo zmanjkalo denarja. N a zborih občanov je bilo precej pred­logov, naj bi se gradnja financirala s samoprispevkom, vendar referen­dum ni uspel. S tem so pripravljalna in vsa nadaljnja dela ostala v slepi u l ic i . Določen ni n i t i min imaln i obseg nujnih del in predlog finan­ciranja le-teh. Skratka, n i investi­torja, k i bi prevzel nase breme grad­nje novega pokopal i šča . v Škofji L o k i .

Podobno je stanje v Železnikih. Zadnje umrle so prav tako kot v Škofji L o k i pokopavali po pokopa­liških poteh. K sreči pa v Železnikih obstaja možnos t , da se sedanje po­kopališče razšir i na sosednje zem­ljišče. Predlog za razši r i tev lokacije je prav zdaj javno razgrnjen, na novembrski seji pa ga bo obravna­vala občinska skupščina . Program­ska dokumentacija je izdelana, ni pa glavnih projektov in prav tako tudi ni znan način financiranja. Po se­danji oceni bi vsa dela veljala pr ibl ižno 90.000 din.

Tretje pokopal išče, k i je povsem napolnjeno, je pokopal išče v Gorenji vasi. Za razš i r i tev pokopal išča je s potrjenim zazidalnim n a č r t o m po­trjen rezervat. Za gradnjo še ni izde­lanih n ikakršn ih projektov, ne loka-

.cijske dokumentacije, ni t i ni teren

geološko raziskan. Podobno stanje je tudi v Zalem logu v Selški dolini . Pokopal i šče je zapolnjeno že nekaj let, krajevna skupnost pa vse do danes ni uspela pridobiti ustreznih dovoljenj.

Ostala pokopal i šča v občini so pri­merno urejena, s pripombo, da bo v več krajih potrebna obnova mrl iških vežic in ograj ter opornih zidov. Ve­čina krajevnih skupnosti zlasti opo­zarja na dejstvo, da vp rašan je finan­ciranja urejanja pokopal išč ni reše­no. Najemnina za grobove n a m r e č še zdaleč ne pokriva vseh s t roškov vzdrževanja objektov. Iz istega raz­loga tudi ni l judi, k i bi bi l i odgovorni za razna dela na pokopal išč ih . V petih krajih nimajo n i t i grobarja, tako da morajo vse potrebno ob po­grebu urediti svojci umrlega.

Spr ičo n a š t e t i h dejstev je šir i tev in novogradnja pokopal išč še pose­ben problem. Krajevne skupnosti nimajo ljudi, k i bi lahko p ravočasno priskrbeli vso potrebno dokumenta­cijo, saj je znano, da je le-ta za po­kopal išča izjemno zahtevna in obsežna ter vezana na š tev i lna so­glasja. Druga zahtevna, čes to pre­zahtevna, naloga za krajevne skup­nosti pa je izdelava investicijskih programov in sistem financiranja.

In kje so reši tve? Vse kaže, da so prvi ukrepi že na v idiku. Krajevne skupnosti naj bi v bodoče za grobove predpisale najemnino, k i bo zagotav­ljala redno vzdrževanje pokopal i šča z vsemi objekti in gradnjo manjš ih objektov na pokopal išč ih ter njihovo ureditev v skladu s predpisi. V tej najemnini je predviden poseben del, k i bo namenjen izkl jučno investicij­skemu vzdrževan ju . Zadolži tev za pripravo dokumentacije in pridobi­tev vseh soglasij bo zaupana Loka-investu. S t roške za izdelavo lokacij­ske in investicijsko t e h n i č n e doku­mentacije pa naj bi v prihodnje v enakih delih nosili krajevna skup­nost in občina .

K o so spregovorili o novem loškem pokopal i šču , pa so č lani izvršnega sveta menil i , da morata krajevna skupnost ter komunalno podjetje Remont še pred koncem leta izdelati predlog minimalnega obsega del ter nač ine zbiranja sred­stev za gradnjo.

J . Govekar

Kostanj je dozorel

Zadnji mraz in slana sta spravila z drevja jezice jedilnega kostanja in tako je prišel čas nabiranja tega gozdnega sadeža . Letos je kostanj kar dobro obrodil, ni pa tako lep in debel kot je bil preteklo leto. K temu je prav gotovo pripomoglo le tošnje muhasto vreme. -an

Uporaba uree v prehrani prežvekovalcev

Uporaba sečnine — uree v prehrani prežvekovalcev je brez nevar­nosti, če se upoš teva jo določeni predpisi: urea mora bi t i homogeno razdeljena v krmi , dnevno se je sme pokladati največ 150 g na molz­nico al i 30 g na 100 kg žive teže.

Krmljenje uree je s fiziološkega s ta l i šča m o ž n o in pri d a n a š n j i h cenah soje in sončn ičn ih tropin ekonomsko opravičl j ivo, posebno pri pitanju.

P r i odloči tvi , da se uporabi urea pri krmljenju kot nadomestilo za relativno drage komponente v obroku, sta dve možnos t i : mešan je z močn imi krmi l i al i z osnovno krmo.

Mešanje uree z močn imi k rmi l i pride v poš tev le na kmetijah, k i same pripravljajo mešan ico močn ih k rmi l . To je pri nas pogosto tam, kjer meljejo doma koruzo ali odpadna ži ta . Urea in zrnata s t ruktura k rmi l se dobro mešajo. P r i mešan ju je treba pazit i , da i s točasno ne pride dO mletja — drobljenja. Urea je v naravi zelo h igroskopična (vle­če nase vlago). Industrijsko pripravljena urea je v obl iki kroglic, k i ima­jo trdo zunanjo lupino, k i h igroskopičnost uree zmanjšu je . Z mešan jem se zašč i tna lupina poškoduje in urea postane zelo h igroskopična; t a k š n a krmi la so hitro pokvarlj iva, rada začno plesniti.

P r imerne j še in tudi bolj se bo razširi lo na kmetijah dodajanje uree v osnovna krmila . T o predvsem pri siliranju si lažne koruze, k i ima š i roko razmerje med beljakovinami in šk robno vrednostjo. Važno pri tem je, da koruza ne sme imeti manj kot 28 % suhe snovi (v voščeni zrelosti). V nasprotnem primeru pride med siliranjem in kasneje do topljenja uree in v spodnjih slojih se nabere prevelika koncentracija uree. K o r u z n i silaži z 28 % suhe snovi se lahko na 100 kg doda 500 g uree.

Pravi lno doziranje pri siliranju je izrednega pomena. P r i neenako­merni porazdelitvi uree v silaži lahko pride do prevelike količine uree v obroku. Urea se v vampu zelo hitro razkraja na amoniak in C02 . Amo-niak se skozi steno vampa vsrka v kr i . Pr i prevelikih koncentracijah amoniaka v krvi lahko pride do zastrupitve in pogina. P r i enakomerni razdelitvi uree v silaži in dvakratnem krmljenju dnevno do tega ne more pri t i . P r i v e č k r a t n e m pokladanju silaže z dodatkom uree se lahko količina uree poveča celo nad 500 g na 100 kg krme.

Pravi lno doziranje tako odloča o uspehih. R o č n o posipanje uree na plast si laže ni pravilno, je celo nevarno. Nevarno je tudi posipanje uree po krmi pred krmljenjem. Enakomerno dodajanje uree se lahko doseže le s posebnim dozatorjem, k i se montira na silokombajn al i krmoreznico. Dozatorj i za ureo so v prodaji tudi pri nas. Stanejo pribl ižno 1000 din. Podrobne j še informacije o dozatorjih pa so na voljo na Kmeti jskem i n š t i t u t u v Ljubl jani — na zavodu za živino­rejo — pri inž. Grumu in inž. Verbiču.

Živinorejsko veterinarski zavod Gorenjske — K r a n j Kmeti jska pospeševalna s lužba: Peter Kunste l j , d ipl . inž. agr.

r radio

•'oročila poslušajte na PRVEM PROGRA­MU vsak dan ob 4.30, 5.30, 6.00, 6.30, 7.00, 7.25, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 15.00, 17.00, 18.00, 19.00 (Radijski dnevnik), 22.00, 23.00 in 24.00, ob nedeljah Pa ob 6.05, 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 18.00, 19.00 (Radijski dnevnik), 22.00, 23.00 in 24.00; na DRU-OKM PROGRAMU ob delavnikih vsako uro od 9.30 do 18.30, ob nedeljah ob 8.00, 8-30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.15, 15.30, 16.30, 17.30 in 18.30; NA TRETJEM PROGRA­MU pa vsak dan ob 19.00, 20.30 in 23.50

SOBOTA, 2. NOVEMBRA

4.30 Dobro jutro, 8.10 Glasbena matineja, 9.05 Pionirski tednik, 9.35 Naš Plesni orkester ima besedo, 10.15 Sedem dni na radiu, 11.15 Z nami doma in na poti, 12.30 Kmetijski nasveti, 12.40 Ob bistrem potoku, 13.30 Priporočajo vam, 14.10 S pesmijo in besedo po Jugoslaviji, 15.30 Glasbeni intermezzo, 15.45 Vrtiljak, 16.45 Listi iz albuma lahke glasbe, 17.20 Gremo v kino, 18.05 S knjižnega trga, 18.20 Rad imam glasbo, 19.40 Minute z ansamblom Silva Štingla, 19.50 Lahko noč, otroci, 20.00 Radijski radar, 21.00 Za prijetno razvedrilo, 21.30 Oddaja za naše iz­seljence, 23.05 S pesmijo iti plesom v novi teden

Drugi program 9 00 Sobota na valu 202, 13.00 Vedri zvoki, 13.35 Zvoki Latinske Amerike, 14.00 Odrasli tako, kako pa mi, 14.20 Glasbeni drobiž od tu in tam, 14.35 3000 sekund Radia Student, 15.40 Portret orkestra Quincy Jones, 16.00 Naš pod­listek, 16.15 Vodomet melodij, 16.40 Glasbeni stereo studio: S popevkami po Jugoslaviji, 17.40 Svet in mi, 17.50 Deset minut z ansamblom Jo­žeta Kampiča, 18.00 Vročih sto kilovatov, 18.40 Jazz na Il.'programu

Tretji program 19.05 Znanost in družba, 19.20 Richard "agner: Mojstri pevci niirnberški — opera v treh dejanjih, 23.55 Iz slovenske poezije

NEDELJA, 3. NOVEMBRA

6.00 Dobro jutro, 8.07 Radijska igra za otroke — F. Puntar: Vzorček, 8.52 Skladbe za mladi­no, 9.05 Še pomnite, tovariši, 10.05 Koncert iz naših krajev, 11.15 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo, vmes ob 11.50 Pogovor s poslu­šalci, 14.05 Nedeljsko popoldne: prenosi in Poročila o športnih dogodkih, nedeljska repor­taža, humoreska tega tedna, 18.03 Radijska igra — L. Pirandello: Cece, 18.41 Glasbena medigra, 19.40 Glasbene razglednice, 19.50 Lahko noč, otroci, 20.00 V nedeljo zvečer, 22.20 Serenadni večer, 23.05 Literarni nokturno, 23.15 V lučeh semaforjev

Drugi program 8.10 Zvoki za nedeljsko jutro, 9.35 Mladina sebi »n vam, 10.05 S Plesnim orkestrom RTV Ljub­ljana, 10.35 Naši kraji in ljudje, 10.50 Cocktail melodij, 11.35 Melodije po pošti, 13.20 Film, opereta, musical, 14.00 Pet minut humorja, 14,05 Glasba ne pozna meja, 15.00 Nedelja na valu 202

Tretji program (stereo) 19.05 Večerna nedeljska reportaža, 19.15 Igra­mo, kar ste izbrali, vmes ob 20.35 Športni do­godki dneva, 23.00 Majhen koncert kvarteta La Salle, 23.55 Iz slovenske poezije

PONEDELJEK, 4. NOVEMBRA

£30 Dobro jutro, 8.10 Glasbena matineja, 9.05 risan svet pravljic in zgodb, 9.20 Pet minut za novo pesmico in pozdravi za mlade risarje, 9.40 'Jrkestri in zabavni zbori, 10.15 Za vsakogar ne­kaj. 11.15 Z nami doma in na poti, 12.30 Kme-t'Jski nasveti, 12.40 Pihalne godbe na koncert­nem odru, 13.30 Priporočajo vam, 14.10 Ama­terski zbori pojo, 14.30 Naši poslušalci čestitajo 'n pozdravljajo, 15.30 Glasbene razglednice, 10.45 Vrtiljak, 16.45 Interna 469, 17.20 Koncert P<> željah poslušalcev, 18.05 Naš gost, 18.20 Ob lahki glasbi, 19.40 Minute Z ansamblom bratov Avsenik, 19.50 Lahko noč, otroci, 20.00 Ce bi globus zaigral, 20.30 Ruggiero Leoncavallo: t'Iuniači — opera v dveh dejanjih, 21.45 Lepe melodij,, 22.20 Popevke iz jugoslovanskih stu­diev, 23.05 Literarni nokturno. 23.15 Za Ijubite-'Je jazza

Drugi program 5j30 Ponedeljek na valu 202, 13.00 Melodije in "tnii i/, studia 14, 13.35 Z majhnimi zabavnimi ••»ambli, U.OO Ponedeljkov križemkraž, 14.20 bodala v ritmu, 14.35 Pop integral, 15.40 Obisk P" orkestru Kun Edelhagen, 16.00 s knjižne Police, 16.05 Panorama slovenskih popevk,

).40 Glasbeni stereo studio: Ti in jaz in glasba, '•40 Besede in dejanja, 17.50 Sprehodi instru­

mentov, 18.00 Glasbeni cocktail, 18.40 Zabavni 7-voki za vse

Tretji program (stereo) 19.0.) Zborovske skladbe Rista Savina in Franca Vl |narja, 19.30 Dubravka Tomšič-Srebotnjako-^ a 'Kra Chopina, 19.50 Literarni večer, 20.35 "Oseph Havdn: Simfonija št. 45 v fis-molu — »alimfonija slovesa«, 21.00 Ekonomska politika,

1.L0 Večeri pri slovenskih skladateljih: Milan , , , h l l . i . 23.00 Sezimo v našo diskoteko. 23.55 Iz

"'ovenske poezije

TOREK, 5. NOVEMBRA

*j30 Dobro jutro, 8.10 Glasben« matineja. 9.06 **aijska Kola u srednjo stop ijo, 9.30 Pojeta:

Izdaju CP Glas, Kranj, Ulica M oso Pijadoja 1. Stavek: GP Gorenjski tipk Kranj, tisk: Združeno podjetje Ljudska pravica, Ljubljana, Kopi­tarjeva 2. — Naslov uredništva in uprava lista: Kranj, Mošo Pijadoja »• — Tekoči račun pri SDK v Kra­nju številka 51500-601-12594 — Te­lefoni: glavni urednik, odgovorni urednik in uprava 21-'90, uredni­štvo 21-835, novinarji 21-860, malor •»glasni in naročniški oddelek 21-194. — Naročnina: letna 90 din. Polletna 15 din, cena /a 1 številko 1 dinar. — Oproščeno prometnega davka po pristojnem mnenju

421-1/72.

kvartet Savski val in Tržaški vokalni oktet, 10.15 Z nami doma in na poti, 12.30 Kmetijski nasveti, 12.40 Po domače, 13.30 Priporočajo vam, 14.10 Skladbe za mladino. 14.40 Na poti s kitaro, 15.30 Glasbeni intermezzo, 15.45 Vrti­ljak, 16.45 Svet tehnike, 17.20 Zveneča imena, 18.05 V torek na svidenje, 18.35 Lahke note, 19.40 Minute Z ansamblom Jožeta Pnv.ška, 19.50 Lahko noč, otroci, 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi, 20.30 Radijska igra — H. Pin-ter: Pokrajina, 21.20 Zvočne kaskade, 22.20 So­dobni skladatelji na ljudske teme, 23.05 Lite­rarni nokturno, 23.15 Popevke se vrstijo

Drugi program 9.00 Torek na valu 202, 13.00 S solisti in ansam­bli JRT, 13.35 Lahka glasba na našem valu, 14.(K) Književnost jugoslovanskih narodov in narodnosti, 14.20 Zabaval vas bo ansambel Mojmira Šepeta, 14.35 Parada popevk, 15.40 Tipke in godala, 16.00 Pet minut humorja, 16.05 Moj spored, 16.40 Glasbeni stereo studio: Stereo jazz, 17.40 Ljudje med seboj, 17.50 S pevko Carlv Simon, 18.(K) Parada orkestrov, 18.45 Popevke slovenskih avtorjev

Tretji program (stereo)

19.05 Mejniki v zgodovini, 19.20 Radijski pevski leksikon, 20.(X) Slovenska instrumentalna glas­ba, 20.35 Vidiki sodobne umetnosti, 20.55 Du­najski slavnostni tedni 1974, 22.15 Sonate Do-menica Scarlattija, 23.00 Koncertna glasba za pihala, 23.55 Iz slovenske poezije

SREDA, 6. NOVEMBRA

4.30 Dobro jutro, 8.10 Glasbena matineja, 9.05 Za mlade radovedneže, 9.25 Glasbena pravljica, 9.40 Temelji marksizma in socialistično samo­upravljanje, 10.15 Urednikov dnevnik, 11.15 Z nami doma in na poti, 12.30 Kmetijski nasveti, 12.40 Od vasi do vasi, 13.30 Priporočajo vam, 14.10 Pojo naši operni pevci, 14.30 Naši poslu­šalci čestitajo in pozdravljajo, 15.30 Glasbeni intermezzo, 15.45 Loto vrtiljak, 16.45 Zvoki in barve orkestra Radia Bremen, 17.20 Iz reperto­arja Komornega zbora RTV Ljubljana, 18.05 Naš razgovor, 18.35 Predstavljamo vam, 19.40 Minute z ansamblom Silvestra Mihelčiča, 19.50 Lahko noč, otroci, 20.00 Koncert Simfoničnega orkestra RTV Ljubljana iz našega studia, 22.20 S festivalov jazza, 23,05 Panorama sodobne svetovne lirike, 23.15 Revija jugoslovanskih pevcev zabavne glasbe

Drugi program

9.00 Sreda na valu 202, 13.00 Danes smo izbrali, 13.35 S pevci jazza, 14.00 Radijska šola za sred­njo stopnjo, 14.25 Glasbena medigra, 14.35 Zna­na imena — znane popevke, 15.40 Srečanja me­lodij, 16.00 O avtomobilizmu, 16.10 Popevke tako in drugače, 16.40 Glasbeni stereo studio: Moderni odmevi, 17.40 Svetovna reportaža, 17.50 V ritmu foxa, 18.00 Progresivna glasba, 18.40 Jugoslovanski pevci zabavne glasbe

Tretji program (stereo)

19.05 Deseta muza, 19.15 Antonin Dvoržak: Se-renada za godala v E-duru, op. 22, 19.45 Za lju­bitelje stare glasbe, 20.35 Slovenski zborovski skladatelji, 21.00 Pot izobraževanja, 21.15 Ste-reofonski operni koncert, 22.45 Razgledi po so­dobni glasbi, 23.55 Iz slovenske poezije

Č E T R T E K , 7. N O V E M B R A

4.30 Dobro jutro, 8.10 Glasbena matineja, 9.05 Radijska šola za višjo stopnjo, 9.30 Iz glasbenih šol, 10.15 Po Talijinih poteh, 11.15 Z nami do­ma in na poti, 12.30 Kmetijski nasveti, 12.40 S pihalnimi godbami, 13.30 Priporočajo vam, 14.10 Poje zbor RTV Beograd p. v. Borivoja Si­rnica, 14.40 Med šolo, družino in delom, 15.30 Glasbeni intermezzo, 15.45 Vrtiljak, 16.45 Jezi­kovni pogovori, 17.20 Iz domačega opernega ar­hiva, 18.05 Naši znanstveniki pred mikrofonom, 18.20 Produkcija kaset in gramofonskih plošč RTV Ljubljana, 18.35 Z Zabavnim orkestrom RTV Ljubljana, 19.40 Minute z ansamblom Jo­žefa Kampiča, 19.50 Lahko noč, otroci, 20.0Q Četrtkov ' večer domačih pesmi in napevov, 21.(K) Literarni večer, 21.40 Lepe melodije, 22.20 Ludvvig van Beethoven: Godalni kvartet v F-duru, op. 59, št. 1, 23.05 Literarni nokturno, 23.15 Paleta popevk in plesnih ritmov

Drugi program 9.00 Četrtek na valu 202, 13.00 Od melodije do melodije, 13 35 Zvoki orkestra Rias Berlin, 14.(X) Temelji marksizma in socialistično samo­upravljanje. 14.20 Mehurčki, 14.35 Radi jih po­slušate, 15.40 Rezervirano za mlade, 16.(M) Okno V svet, 16.10 V svetu operete, 16.40Glasbeni ste­reo studio: Mozaik glasov in instrumentov, 17.40 Pota našega gospodarstva,,17.50 Z zabav­nim orkestrom RTV Ljubljana, 18.(X) Popevke na tekočem traku, 18.40 Evropa pleše

Tretji program (stereo) 19.05 Večerni concertino, 19.50 Sodobni literar­ni portret, 20.10 Iz tuje zborovske literature, 20.35 Mednarodna radijska univerza, 20.45 Du­najski slavnostni tedni 1974, 22.00 Georg Frie-dneh Handel: Jozve — oratorij, 23.30 Benjamin Brit t en: Sonata za violončelo in klavir v C-du-ru, op. 65, 23.55 Iz slovenske poezije

PETE K, 8. NOVEMBRA

4.30 Dobro jutro. 8.10 Glasbena matineja, 9.05 Radijska šola za nižjo stopnjo, 9.30 Jugoslovan­ska narodna glasba, 10.15 Uganite, pa vam za­igramo po želji, 11.15 Z nami doma in na poti, 12.30 Kmetijski nasveti. 12.10 Popevke brez be­sed, 13.30 Priporočajo vam, 14.10 O razvoju mladinske zborovske glasbe, 14.30 Naši poslu­šalci čestitajo in pozdravi ja jo, 15.30 Napotki za turiste, 15.35 Glasbeni intermezzo, 15.45 Vrti­ljak, 16.50 CiOvefc in zdravje, 17.20 Z letošnjega tekmovanja Petra Iljiča Cajkovskega, 18.06 Ogledalo našega časa, 18.15 Signali, 19.40 Mi­nute z ansamblom V i I i j a Petriča, 19.50 Lahko noč, otroci. 20,00 Stop-pops 20, 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih. 22.20 Besede in zvoki iz logov domačih, 23.05 Literarni nokturno, 23.15 Jazz pred polnočjo

Drugi program 9.00 Petek na valu 202, 13.60 Glasovi v ritmu, 13.35 I/, filmskih in glasbenih revij, 14.(X) Radij­ska šola za nižjo stopnjo, 14.25 Glasbena med igra. 14 35 Kaleidoskop popevk, 15.40 Jazz za mlade, 16.00 Filmski vrtiljak. 16.05 Z velikimi zabavnimi orkestri, 16.40 Glasbeni stereo stu. dio: Za mladi svet, 17.40 Odmevi z gora. 17.50 S pevko Terezo Kesovijo, 18.(X) Izložba popevk, 18.40 Partiture lahke glasbe

Tretji program (stereo) 19.05 Radijska igra — P. Bichsel: Vsebinski povzetek dolgčasa. 19.50 VVolfgang Atnadeus Mozart: Divertimento št. II v D-duru, 20.15 Z jugoslovanskih koncertnih odrov, 22.15 V noč­nih urah, 23.55 Iz slovenske poezije

Kranj CENTER 29. oktobra domači barv. vojni PARTIZANI

ob 16., 18. in 20. uri 30. oktobra domači barv. vojni PARTIZANI

ob 16., 18. in 20. uri 31. oktobra premiera barv. pust. KARATE —

JEKLENA PEST ob 16. in 20. uri, sovjet, barv. ANDREJ RUBLJE V ob 18. uri — predstava za Filmsko gledališče

1. novembra nem. barv. ljub. drama LJUBE­ZEN JE LE BESEDA ob 16., 18. in 20. uri

2. novembra nem. barv. ljub. drama LJUBE­ZEN JE LE BESEDA ob 16., 18. in 20. uri, pre­miera angl. barv. krim. MORILEC Z RILL-INGTONSKEGA TRGA ob 22. uri

3. novembra amer. pust. TARZANOV TAJ­NI ZAKLAD ob 10. uri, angl. barv. krim. MO­RILEC Z RILLINGTONSKEGA TRGA ob 15. uri, nem. barv., ljub. drama LJUBEZEN JE LE BESEDA ob 17. in 19. uri, premiera amer. barv. komedije KAJ TE OČKA PUŠČA SAMO? ob 21. uri

4. novembra angl. barv. krim. MORILEC Z RILLINGTONSKEGA TRGA ob 16., 18. in 20,

Kranj STORŽIČ

29. oktobra ital.-amer. barv. vvestern ŠERIF IMENOVAN ČUTARA ob 16., 18. in 20. uri

30. oktobra ital.-franc. barv. akcij. DIABO-LIK ob 16., 18. in 20. uri

31. oktobra premiera ital. barv. CS drame VRTFINCIJAKONTINIJAob 16.,18. in 20. uri

1. novembra barv. pust. KARATE — JEK­LENA PEST ob 16., 18. in 20. uri

2. novembra barv. pust. KARATE — JEK­LENA PEST ob 16. in 18. uri,- domači barv. vojni PARTIZANI ob 20. uri

3. novembra barv. pust. KARATE — JEK­LENA PEST ob 14. uri, ital. barv. erot. KO SO ŽENSKE IMELE ŠE REP (ni primeren za otroke) ob 16. uri, domači barv. vojni PARTI­ZANI ob 18. uri, premiera ital. barv. vvesterna LOV ZA PLENOM ob 20. uri

4. novembra ital. barv. vvestern LOV ZA PLENOM ob 16., 18. in 20. uri

Tržič 29. oktobra ital.-franc. barv. akcij. DIABO-

LIK ob 18. in 20. uri 30. oktobra franc. barv. krim. RDECl KROG

ob 17.30 in 20. uri 31. oktobra franc.-ital. barv. akcij. DIABO-

LIK ob 18. in 20. uri 1. novembra premiera ital. barv. CS drame

VRT FINCIJA KONTINIJA ob 18. in 20. uri 2. novembra franc. barv. komedija KAKO

SKRITI TRUPLO ob 16., 18. in 20. uri 3. novembra ital. barv. krim. TRDOKOZEC

ob 15., 17. in 19. uri. 4. novembra ital. barv. krim. TRDOKOZEC

ob 18. uri

Kamnik DOM

30. oktobra franc. barv. komedija KAKO SKRITI TRUPLO ob 18. in 20. uri

31. oktobra franc. barv. komedija KAKO SKRITI TRUPLO ob 18. in 20. uri

1. novembra franc. barv. krim. RDEČI KROG ob 17.30 in 20. uri

2. novembra angl. barv. grozlj. UMORI V ULICI MORGUE ob 16., 18. in 20. uri '

3. novembra amer. pust. TARZANOV TAJ­NI ZAKLAD ob 15. uri, angl. barv. grozlj. UMORI V ULICI MORGUE ob 17. in 19. uri

4. novembra ital. barv. erot. KO SO ŽENSKE IMELE ŠE REP (ni primeren za otroke) ob 18. in 20. uri

Radovljica 29. oktobra amer. barv. SOUNDER ALI

PASJE ŽIVLJENJE ob 20. uri 30. oktobra amer. barv. krim. LOPOV, KI JE

PRIŠEL NA VEČERJO ob 20. uri 31. oktobra nem. barv. ODMOR BREZ

DEKLET ob 20. uri 1. novembra amer. barv. pust. DVOBOJ ob

18. uri, amer. barv. krim. LOPOV, KI JE PRI­ŠEL NA VEČERJO ob 20. uri

2. novembra amer. barv. SOUNDER ALI PASJE ŽIVLJENJE ob 18. uri, nem. barv. ODMOR BREZ DEKLET oh 20. uri

3. novembra amer. barv. krim. LOPOV, KI JE PRIŠEL NA VEČERJO ob 16. uri, nem. barv. ODMOR BREZ DEKLET ob 18. uri, arrier. barv. pust. DVOBOJ ob 20. uri

4. novembra angl. barv. krim. ŠAKAL ob 20. uri

Jesenice RADIO

29. oktobra amer. barv. LEGENDA O ČR­NEM CHARLIJU

30. oktobra amer. barv. vvestern ČLOVEK IZ ARIZONE

1. novembra amer. barv. vvestern VALDEZ 'MAŠČEVALEC

2. novembra amer. barv. fantast. UPOR ZA­PORNIKOV

3. novembra amer. barv. fantast. UPOR ZA­PORNIKOV

4. novembra amer. barv. krim. KAPETAN SLAUGHTER

Jesenice PLAVŽ

29. oktobra nem.-ital. barv. krim. KOMISAR X — TRIJE ZELENI PSI

31. oktobra amer. barv. JOE, TUDI TO JE AMERIKA

1. novembra amer. barv. vvestern ČLOVEK IZ ARIZONE

2. novembra amer. barv. krim. KAPETAN SLA UGHTER

3. novembra amer. barv. krim. KAPETAN SLA UGHTER

4. novembra amer. barv. fantast. UPOR ZA­PORNIKOV

Kranjska gora

30. oktobra amer. barv. LEGENDA O ČR­NEM CHARLIJU

31. oktobra amer. barv. vvestern ČLOVEK IZ ARIZONE

2. novembra nem.-ital. barv. krim. KOMI­SAR X - TRIJE ZELENI PSI

3. novembra amer. barv. vvestern VALDEZ MAŠČEVALEC

televizija

SOBOTA, 2. NOVEMBRA

9.30 TV v šoli (Bg), 10.35 TV v šoli (Zg), 12.(X) TV v šoli (Sa), 16.10 Obzornik (Lj), 16.25 Nogomet Željezničar : Radnički (Kragujevac) — prenos (Sa), 18.25 Disnevev svet — bas ni film. 19.10 Barvna risanka, 19.30 TV dnevrnk, 19.50 Tedenski zunanjepolitični komentar (Lj), 2().(X) Človek, he jezi se (Zg), 20.30 Moda za vas — barvna oddaja, 20.40 Gostje Slovenske popevke 74 — barvna oddaja, 21.35 Visoka Sierra — ameriški film, 23.10TV dnevnik (Lj)

UHF — oddajnik Krvavec 18.15 Plus pet — otroška oddaja (Sa). 19.30 TV dnevnik (Sa/Zg II), 20.00 Koncert ob dnevu solidarnosti, 21.00 Bojevnikov talent — TV drama, 22.(X) Feniksova usoda — dok. oddaja, 22.45 Človek gradi, človek uničuje (Bg II)

CENTRAL Vsak čas sveže pečeni pi­ščanci. Trud s pripravo piščanca se vam ne izpla­ča. Kupite pečenega pi­ščanca v trgovini Deli­katesa v Kranju na Mai­strovem trgu 11. Piščance vam spečemo tudi po naročilu.

NEDELJA, 3. NOVEMBRA

9.25 Svet v vojni — serijski dok. film, 10.15 Otroška matineja: Zgodba o dekjici Margareti, Življenje v gibanju — barvna filma, 11.10 Poro­čila (Lj), 11.15 Kmetijska oddaja (Bg), Nedelj­sko popoldne: Ptujski festival — 3. del, Za ko­nec tedna, Igre brez meja (Lj), 16.30 Košarka Partizan : Crvena zvezda — prenos (Bg), 18.15 Poročila, 18.20 Vidocq — serijski barvni film, 19.15 Barvna risanka, 19.30 TV dnevnik, 19.50 Tedenski gospodarski komentar (Lj), 20.00 M. Božič: Človek in pol — barvna TV nadalje­vanka (Zg), 21.(X) Giasinac — 2. del iz serije Karavana (Lj), 21.35 Športni pregled (Sa), 22.10 TVdnevnik.(Lj)

UHF — oddajnik Krvavec 19.30 TV dnevnik (Bg), 20.00 Dokumentarni film, 20.20 S kamero po svetu, 21.00 Celovečerni film (Bg II)

PONEDELJEK, 4 . N O V E M I " ! A

8.10 TV v šoli, 9.00 Angleščina, ponovitev ob 15.00 (Zg), 9.30 TV v šoli, ponovitev ob 15.30. 16.30 Madžarski TVD (Bg), 17.15 Revija pevskih zborov v Zagorju — 4. oddaja, 17.55 Obzornik, 18.10 Ansambel Modre kitare — barvna oddaja, 18.40 Družbeno zgodovinski vidik marksizma, 19.00 Odločamo, 19.10 Barvna

p r e s e r n o v o

g l e d a l i š č e

SREDA, 30. oktobra, ob 19.30 — I. Cankar: POHUJŠANJE V DOLINI ŠENTFLORJAN-SKI; gostovanje na Bledu.

Ljubezen je le beseda

Režija: Alfred Vohrer Gl. vloge: J ud v VVinter, Herbert Flei-schmann

V filmu režiserja Vohrerja je marsi­kaj obtičalo na ravni povprečnega in nedodelanega. Scenarist Manfred Pur-zer je vzel kot predlogo istoimenski ro­man J. M. Simmla. Zgodba namreč pri­poveduje o veliki ljubezni med mladim študentom, sinom bogatih staršev, in priletno ženo uglednega poslovnega mo­ža. Mladeniča, ki je nemirnega duha. bolj kot šola zanimajo ženske in zato sploh ni čudno, da so se ga ravnatelji številnih šol naveličali. V tem tavanju od šole do šole pa se nesrečno zaljubi. Zaljubljenca sta v predajanju ljubezen­skim užitkom pozabila na njenega moža, ki odkrije ženinega skrivnostnega ljubimca. To pa je že dovolj za veliko ljubezensko tragedijo.

Ob gledanju filma se nikakor ne mo­remo znebiti vtisa, da gre zopet za ne­uspel poskus zabodnonemške filmske proizvodnje riarediti nemško verzijo Ljubezenske zgodbe (Love storv).

M G .

T R I G L A V K O N F E K C I J A K R A N J

Imamo večjo izbiro dekliških oblek primernih za šolarke in dijakinje v prodajalnah v Kra­nju, Kamniku in Tržiču.

ri-anka, 19.30 TV dnevnik, 20.05 V. Zupan: Ulica treh rodov — TV drama, 21.15 Sodobna oprema — barvna oddaja, 21.25 Kulturne diagonale, 21.55 Mozaik kratkega filma: Maroko — barvni film, 22.05 TV dnevnik (Lj)

UHF — oddajnik Krvavec 17.25 Poročila (Zg), 17.30 Lutke (Sk), 17.45 TV vrtec. 18.(X) Kronika (Zg), 18.15 Narodna glasba (Bg). 18.45 Književni klub (Sa), 19.30 TV dnevnik (Sa'Zg II), 20.00. Aktualna oddaja, 20.30 Jazz, 21.00 24 ur, 21.15 Celovečerni film (Bgll)

TOREK, 5. NOVEMBRA

8.10 TV v šoli, ponovitev ob 14.10 (Zg), 9.35 TV v šoli, ponovitev ob 15.35 (Sa), 10.05 TV v šoli, ponovitev ob 16.05, 16.35 Madžarski TVD (Bg), 17.40 I. Cankar: V gozdu, 17.55 Obzornik, 18.10 Življenje v gibanju — barvni film, 18.40 Ne prezrite. 19.10 Barvna risanka, 19.30 TV dnevnik, 20.05 Pogovor o (sindikati pred kon­gresom), 21.05 T. Hardv: Mračni Jude — barvna TV nadaljevanka. 21.50 TV dnevnik (Lj)

UHF — oddajnik Krvavec 17.25 Poročila (Zg), 17.30 Divja Avstralija (Sa), I8.(X) Kronika (Zg). 18.15 Glasbena oddaja (Sa). 18.45 Vaš svetovalec, 19.30 TV dnevnik, 2().(X) Argumenti 74 (Zg), 20.45 Serijski film: Sedem afer done Juanite, 21.55 Kultura danes (Bg), 22.25 TV dnevnik (Zg)

SREDA, 6. NOVEMBRA

8.10 TV v šoli (Zg), 10.50 TV v šoli, 15.25 TV v šoli, 16.30 Madžarski TVD (Bg), 17.20 Zgodba o deklici Margareti — serijski film, 17.50 Obzornik. 18.05 Iskanje sodobnega gledališča, 18.40 Mladi za mlade — oddaja TV Beograd, 19.10 Barvna risanka, 19.30 TV dnevnik, 20.05 Film tedna, ...Miniature: Franc Novine — barvna oddaja,... TV dnevnik (Lj)

UHF — oddajnik Krvavec 17.25 Poročila (Zg), 17.30 Mali svet, 18.(X)

Kronika (Zg), 18.15 Narodna glasba (Sa), / 18.35 Znanstveni studio (Bg), 19.30 TV dnevnik (Sa/Zg II), 20.00 Popje z Ožganega grma — TV nadaljevanka, 21.(X) Glasbena oddaja, 21.15 24 ur, 21.30 Feljton (Bg II)

ČETRTEK, 7. NOVEMBRA

8.55 Kongres zveze sindikatov Slovenije — prenos do pribl. 13.00 (Lj), 14.10 TV v šoli (Zg), 15.35 Francoščina (Bg), 16.45 Poročilo s kongresa zveze sindikatov Slovenije, 17.30 T. Seli.škar: Bratovščina Sinjega galeba —barvna oddaja, 18.(X) Obzornik, 18.20 Svet v vojni — serijski dok. film, 19.10 Barvna risanka, 19.30 TV dnevnik, 20.05 F. Hečko: Rdeče vino — TV nadaljevanka, konec, 21.25 Kam in kako na oddih, 21.35 Četrtkovi razgledi: Človek, kruh, lakota, 22.05 C. Saint Saens: II. klavirski koncert, 22.30 TV dnevnik (Lj)

UHF — oddajnik Krvavec 16.(X) Namizni tenis Jugoslavija : Madžarska (Zg II), 19.30 TV dnevnik (Zg), 20.(X) Krog, 20.50 Glasbena oddaja, 21.20 24 ur, 21.55 87. po­licijska postaja — serijski film (Bg II)

PETEK, 8. NOVEMBRA

8.10 TV v šoli, ponovitev ob 14.10 (Zg), 10.50 Angleščina, ponovitev ob 15.45 (Bg), . . . Kon­gres zveze sindikatov Slovenije, 17.20 Veseli tobogan, 17.50 Obzornik, 18.05 Revija folklore — barvna oddaja, 18.40 Smotrna uporaba električnega toka v gospodinjstvu - 2. del, 18.50 Dosežki svetovne znanosti, 19.10 Barvna risanka, 19.30 TV dnevnik, 19.50 Tedenski no­tranjepolitični komentar, 20.10 Ta prisrčna dobrota — celovečerni film v barvah, 22.15 TV kažipot, 22.35 T V dnevnik (Lj)

UHF — oddajnik Krvavec 17.25 Poročila (Zg), 17.30 Otroški spored (Bg), 18.(X) Kronika (Zg). 18.15 Narodna glasba (Sk), 18.45 Reportaža (Bg). 19.30 TV dnevnik (Zg), 20.(X) Serijski film, 20.50 Dokumentarna oddaja, 22.00 24 ur(Bg II)

CENTRAL

Poceni, dobre in obilne malice vam nudi bife v trgovini Delikatesa v Kranju. Podjetja, naroči­te malice za svoje delav­ce. Malice dajemo tudi na dom.

JESENICE Solata 8 din, korenček 3,20 din, jabolka 2,70

do 4 din, limone 10 do 13,80 din, česen 23,40 din, čebula 3 din, fižol 12,70 do 17 din, pesa 2,50 din, paradižnik 8 do 8,40 din, ajdova moka 16,91 din, koruzna moka 3,95 din, jajčka 1,20 do 1,30 din, surovo maslo 46,30 din, smetana 21,24 din, orehi 50,60 din, klobase 43 din, skuta 12,70 din, sladko zelje 1,70 din, kislo zelje 4,70 din, cvetača 10 din, paprika 6,50 din do 7 din, krompir 1,60 do 1,70 din

T R Ž I Č Solata 5 din, špinača 6 din, korenček 6 din,

jabolka 5 din, limone 13 din, česen 20 din, čebu­la 5 din. fižol 14 din. pesa 5 din, kaša 12 din, pa­radižnik 6 din, sir 14 din, banane 7 din, hruške H din, fige 10 din. kostanj 10 din, ajdova moka 14 . din, koruzna moka 5 din, jajčka 1,50 do 1,80 din, surovo maslo 40 din, smetana 20 din, orehi 10 din liter, klobase 20 din, skuta 12 din, sladko ze­lje 6 din, kisla repa 6 din, krompir 1,50 do 2 din

fX 1 Torek, 29.

11 oktobra 1974

Odbor za medsebojna rezmerja delavcev

Iskra — tovarna industrijske opreme Lesce v Z P Iskra Kranj razglaša prosto delovno mesto

konstrukterja I. ali konstrukterja II. Kandidati morajo izpolnjevati naslednje pogoje: — višja izobrazba strojne smeri s 5-letno prakso s področja hidravlike in pnevmatike a l i — srednjo izobrazbo strojne smeri s 5-letno prakso s področja hidravlike in pnevmatike

Pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati p o š l j e j o v 15 dneh od dneva objave na naslov Iskra — Tovarna industrijske opreme Lesce, Odbor za medsebojna razmerja.

O dobrih in slabih voznikih Kaj je pokazala študija ameriških strokovnjakov

in kaj se iz nje lahko naučimo?

Gripa nam grozi N a m tudi letos grozi gripa? T o vp ra šan je si zastavljajo prebi­

valci in zdravstveni strokovnjaki po vsej deželi. Odgovor je na ža los t le eden. D A , tudi letos nam gripa grozi, in to še bolj resno in nevarno kot prejšnja leta. Vzrokov za to nevar­nost je več. Le to šn j a hladna in de­ževna jesen je nastopila zelo zgodaj. D a l j n i vzhod in j u ž n o poloblo je za­jela epidemija gripe že septembra. Pre j šn jo zimo je pri »nas zbolelo za gripo le malo l judi , ker ni bilo prave epidemije in zato je večina prebival­stva naravno neodporna proti tej bolezni.

„ Znano je, da je gripa nalezljiva, v i ­rusna bolezen, k i se naglo razvija, poteka z visoko vročino, mrzlico, bo­lečinami v grlu in sklepih. Bolezen traja 4 do 7 dni , če ni komplikaci j . P r i otrocih je na jpogos te j ša kompli­kacija vnetje srednjega ušesa, pri odraslih — s ta re j š ih osebah se po­sebej bojimo pl jučnice .

Čeprav so strokovnjaki virus gripe odkri l i že 1933. leta in ga dobro pro­učili, doslej niso našl i n ikak r šn ih vzročnih zdravil za gripo, n i t i iz sku­pine kemičn ih sredstev n i t i iz skupi­ne antibiotikov. Bo ln ik mora v po­steljo že ob prvih znamenjih bolezni.

,Bolezen moramo pre leža t i . Samemu sebi in okolici so nevarni »junaki«, k i se hvalijo, da so »hripo prebolel i v s toje«. Zdravniki j i h neredko sreču­jemo po nekaj tednih s p l jučnico, vnetjem reberne mrene al i celo s specifičnim zasenčen jem pljuč. K o ­ristne so večje doze C vi tamina in aspirin. Ostala zdravila predpiše in izbere le zdravnik. Zelo nevarno je jemanje zdravil na svojo pest. Po­sebej nevarno je už ivan je alkohola. T a lahko zabriše znamenja gripe al i njenih komplikacij ter zman j ša na­ravne obrambne moči organizma. Če temperatura kljub ležanju ne pade tretji dan, je vedno potreben posvet

Is zdravnikom. Otroci , stari ljudje, kronični bolniki in osebe po operaciji obvezno potrebujejo v času gripe zdravniški posvet in zdravila.

Pešec in avtomobilist

S t a t i s t i č n o je ugotovljeno, da so tudi pešci zelo veliko udeleženi v prometnih nezgo­dah. Pešec se pogosto ni t i ne zaveda, v kakšn i nevarnosti je na primer na slabo osvetljeni cesti v nočn ih urah. K o l i k o pešcev brezbr ižno hodi skoraj po sredini ceste in še po desni strani! Pešec si pač misli , da ga bo voznik opazil v soju svojih ž a r o m e t o v in se mu izognil. N i t i ne pomisli, da lahko voznika oslepi vozilo, k i pripelje iz nasprotne smeri.

Pravi lna vzgoja pešca se mora začeti že zelo zgodaj. Izredno pomembno za varnost otroka je, da ga že v najzgod­nejši dobi vzgojimo, kako naj se vede v prometu. Ob tem pa naj opozorim na napako, ki jo s tarš i tako pogosto delajo. Svojemu otroku rečejo: » H i t r o steci čez cesto!« Pr i tem pa ne pomislijo, d a , otrok res zelo pogosto hitro s teče čez cesto, a prepogosto nenadoma in ne-nepremiš l jeno , ker se sploh ne ozira na promet. T o pa je zelo nevarno, saj peščeva pre­nagljenost in neprevidnost zakrivi ta vsaj tol iko nesreč kot avtomobilistova predrznost. Zanimivo je tudi to, da se pešcu pogosto pripeti nezgoda v bližini njegovega doma in manj kje drugje.

Vsekakor je razveseljivo, da se s š ir jenjem motorizacije veča tudi razumevanje pešca do avtomobilista. Gotovo pa bi bilo za vzgojo slehernega pešca najbolje, če bi mu vsaj za ne­kaj časa dal i v roke motorno vozilo.

Vel ja Kocič

Gr ipa je posebej nevarna, ker na­stopi v obl iki vel ikih epidemij, ko zbolijo i s točasno v istem mestu de­set tisoči. T o povzroča velike zdrav­stvene, d r u ž b e n e in ekonomske ško­de.

Zadnja leta se u spešno borimo proti epidemijam gripe s cepljenjem. Desetletne izkušnje in rezultat i v S R Slovenij i kažejo, da cepljenje za­gotavlja individualno in kolekt ivno zašči to pred gripo ter ima razen pre-ventivno-zdravstvenega pomena tu­di velik gospodarski pomen, ker v primeru epidemije zelo z m a n j š a šte­vilo obolelih in s tem tudi izgubo de­lovnih dni. Cepljenja organizirajo splošne in obratne ambulante v do­govoru z organizacijami zd ruženega dela. T u d i v n a šem kraju cepimo že več let z dobrim zdravstvenim in go­spodarskim uspehom. Cim boljša je udeležba na cepljenju, boljši so re­zul ta t i cepljenja, ker je kolekt ivna zašči ta odvisna od precepljenosti ko­lektiva. Zato je dobro, če cepimo po­leg ak t ivn ih zavarovancev č imveč ostalega prebivalstva.

Po pr iporoči lu svetovne zdrav­stvene organizacije je potrebno predvsem zašči t i t i stare osebe, bolni­ke s prirojenimi in pridobljenimi srčnimi h ibami , osebe z iz raženim poapnenjem žil, zvišanim krvnim prit iskom in z oslabelostjo s rčne mi­šice, bolnike z naduho, k ron ičn im bronhitisom in tuberkulozo ter bol­nike s sladkorno boleznijo. Ne sme­mo pozabiti dela prebivalstva, k i je najbolj izpostavljen okužbi z gripo in k i je nujno potreben za normalno življenje v deželi . T o so predvsem zdravstvena in prometna s lužba, s lužba javne varnosti, delavci v trgovinah, predvsem v živilskih trgo­vinah, terenski delavci, vodovodni delavci, inkasanti , prosvetni delavci; zunanji delavci v kmetijstvu, goz­darstvu, g radben iš tvu , komunalni dejavnosti in drugi. Posebej je po­membno, da pred gripo zavarujemo vse tiste, katerih bolezen in odsot­nost z dela bi ogrozila proizvodnjo in gospodarstvo. Dosedanje izkušnje so pokazale, da je bilo vaško prebival­stvo doslej najmanj zašč i teno , naj­več obolevalo in tudi največ umiralo zaradi gripe. Zato je nujno, da cepi­mo tudi č imveč vaščanov.

Ce h o č e m o doseči dober uspeh za­šč i tnega cepljenja, moramo pričet i s cepljenjem že v zače tku novembra, ker so dosedanje epidemije pokazale, da se gripa najbolj razšir ja od de­cembra do februarja. Posebej ogro­žene skupine prebivalcev pa moramo cepiti že prej.

V zdravstvenem domu smo že poskrbeli za cepljenje in cepivo. Ce­pivo, ki ga imamo na zalogi za leto­šnje cepljenje, je popolnoma sveže, pripravljeno je v skladu z mednarod­nimi standardi, je uspešno proti gripi, k i jo povz roča t a virusa tipa A in B , in ne povzroča reakcij ali nev­šečnost i po cepljenju. Cepivo je pri­pravno za individualna in masovna cepljenja, a posebej uč inkov i to za osebe nad 60 let starosti, osebe, k i bolujejo od tuberkuloze, k ron ičn ih pl jučnih bolezni, bolezni srca in oži­lja, sladkorne bolezni, bolezni ledvic. Uspešno se sme uporabljati tudi pri osebah, k i imajo zvišan krvni pritisk in arteriosklerozo ter pri nosečn icah v visoki nosečnos t i .

Prosti gripi ne cepimo otrok do 7. leta starosti, oseb, k i imajo v času cepljenja kako vročinsko bolezen, ter oseb, k i so alergične na jajca, perutnino in perje.

Za cepljenje proti gripi imamo na voljo sodobno opremo, s katero lah­ko uč inkov i to , hitro, neboleče in ne­nevarno pocepimo v kratkem času velike skupine prebivalstva. Opremo smo. uč inkov i to preverili že pre jšnja leta, prej pa so jo preverile pri ma­sovnih cepljenjih prebivalstva in vo­jakov najbolj razvite dežele v svetu.

Za kompletno zašč i to je potrebno dati najmanj dve dozi cepiva v pre­sledku enega meseca.

Po naših zakonitih predpisih cep­ljenje proti gripi ni obvezno, vendar t a strokovnjaki zelo pr iporočajo .

dr. Mar io Koci jančič

-Precej ljudi, ko sedejo za volan, postane druga osebnost, ugotavljajo psihologi. Spremeni­jo se tako m o č n o , da jih skoraj ni prepoznati. O b č u t e k neodvisno­sti i n oblasti, oblasti nad konji, skritimi v motorju, nad kubiki, nad plinskim pedalom, ki p o s l u š ­no uboga sleherni premik last­nikove noge, o b č u t e k , da so v p l o č e v i n a s t i š k a t l i nedotakljivi, svobodni, jim mahoma docela p o p a č i z n a č a j . Miroljubni urad­nik preraste v a g r e s i v n e ž a , po­hlevni d r u ž i n s k i copatar v cest­nega tirana, pritlikavec v Guli -verja. Marsikdo v samomoril­skem izzivanju katastrofe neza­vedno i š č e zdravilo zoper ne­uspehe, poraze in r a z o č a r a n j a , k i mu grenijo ž i v l j e n j e . Zlasti ner­vozne, labilne osebnosti so po­gosto p o d v r ž e n e » a v t o m o b i l s k i u t e h i « . Pojav je izredno nevaren, saj v normalnih pogojih pre­prosto ni m o g o č e nikomur doka­zati, da sodi v krog » b o l n i k o v « , opozarjajo strokovnjaki. Zadevo š e o t e ž u j e o g o r č e n o kljubovanje osumljencev, k i brez izjeme zani­kajo o b t o ž b e o » v r a g u v duš i« in ki so ponavadi trdno p r e p r i č a n i v n e o p o r e č n o s t lastnih vozni­š k i h kvalitet.

Sploh ogromna večina šoferjev, ne glede na pretekle izkušnje, prece­njuje samega sebe. Enostavno si nočejo priznat i , da je njihovo znanje pomanjkljivo — tudi če p rak t i čn i preizkusi to neovrgljivo potrjujejo. Anke ta Kalifornijskega avtomobil­skega kluba ( Z D A ) , v kateri so 4000 d ržav l j anov naj razl ičnejš ih starosti, poklicev in ras vprašal i , kam se pri­š teva jo — k slabim, poprečn im, dobrim ali odl ičnim voznikom — je dala domala komične rezultate; v kategorijo slabih naj bi po zbranih odgovorih n a m r e č sodilo le pičlih 8 odstotkov, m e d poprečne 23 od­stotkov, med dobre 41 odstotkov, med odl ične pa ostalih 28 odstotkov anketirancev. Poroči lo nadalje pra­vi , da so v el i t i samozvanih Fi t t ipa l -dijev zasledili več deset s rčn ih bolni­kov, nag lušn ih in kra tkovidnih gospa, r e v m a t i č n i h sedemdesetlet­nikov ter golobradih najstnikov z eno ali dvomesečn im šoferskim s t ažem. Vmes je bilo celo nekaj raz-bor i težev, k i so spričo dolge verige prekrškov i n lažjih nesreč že parkrat prekorači l i maksimalno dovoljeno števi lo kazenskih točk in začasno prišli ob knjižico.

Temelj i t medicinski pregled in testiranje psihofizičnih ter vozniških kvalitet prek 1000 vzorčno izbranih » labora tor i j sk ih zajčkov« obeh spo­lov sta kajpak navrgla č is to d rugač ­no sliko. Oceno »odlično« je dobilo

11 oseb (1 odstotek), »dobro« 106 oseb (10 odstotkov), »poprečno« 580 oseb (55 odstotkov) in »slabo« 363 oseb (34 odstotkov). Nočemo delati var l j ivih primerjav, vendar bržkone ne bomo dosti pogrešili, ako zapišemo, da bi podobna akcija pri nas razkri la sorodno, če ne še vzne-mirljivejše stanje.

In k a k š n e so osnovne zna­č i l n o s t i prvovrstnega voznika? Predvsem gre za u r a v n o t e ž e ­nega, p r e r a č u n l j i v e g a in hladno­krvnega č l o v e k a v solidni f iz ičn i kondiciji, brez telesnih okvar, ki ga odlikujejo izborni refleksi in sposobnost bliskovitega presoja­nja nenadnih situacij. Nikdar ne vrti volana a v t o m a t i č n o , odsot­no, p r e m l e v a j o č v glavi, recimo, t e k o č e s l u ž b e n e probleme. Ved­no je »pri s t v a r i « , vedno pozorno motri dogajanja na c e s t i š č u in okrog njega. Ima izrazito razvit smisel za presojo hitrosti in raz­dalj, obenem pa do obisti pozna zmogljivosti svojega avtomobila. Prilagodi se v s a k r š n i m razme­ram in bo zmeraj, bodisi v dež ju , snegu ali poledici, bodisi v ide­alnih vremenskih pogojih, kos nastalim o k o l i š č i n a m . V koč l j i ­vih trenutkih o b i č a j n o izbere najbo l j š i m o ž e n izhod. Dasi vozi v skladu z o b č i m i pravili , so zanj subjektivne meje dovoljenega postavljene razmeroma visoko; zgodi se, da nehote k r š i predpise, prikrojene n a j š i r š e m u krogu u d e l e ž e n c e v v prometu, in tvega kazen — č e p r a v zlepa ne stori napake in č e p r a v je le zelo redko s o u d e l e ž e n v nezgodah.

Naslednjo skupino, skupino solid­nih, dobrih šoferjev, tvorijo preka­

ljeni mački , vzorni tehničar j i in poznavalci cestnih zank, k i nemara samo spričo odsotnosti določenih prirojenih lastnosti ne dosegajo nivoja spre tne jš ih kolegov.

No, tudi v n a j š t e v i l n e j š e m » s r e d n j e m « razredu bi n a š l i dovolj mojstrov. A ža l so nered­ko ž r t v e nihanj, i z v i r a j o č i h iz sprememb r a z p o l o ž e n j a , k a k r š ­nim smo sicer p o d v r ž e n i vsi smrtniki. R a z p o l o ž e n j s k e spre­membe pa v 80 odstotkih pri­merov spremljata raztresenost in padec koncentracije, dva zekleta s o v r a ž n i k a varnosti, š k o d l j i v a n i č manj kakor alko­hol, huda utrujenost ali narko-tiki. P o p r e č n e ž i naj bi torej vozili pasivno, z a d r ž a n o , strogo u p o š t e v a j o č opozorilne table in oznake. Vnaprej naj bi se ogibali m o ž n i m zapletom, ki j im bodo v normalnih o k o l i š č i n a h b r ž k o ­ne zlahka dorasli, medtem ko v stanju otopelosti in miselne odsotnosti utegnejo ukrepati prepozno ali narobe.

O slabih voznikih ne bomo izgub­l jal i besed. N i j i h težko prepoznati, saj so skoraj, zmeraj tvorci in zasta­vonoše kilometsrkih kolon ob ne­deljskih konicah. Cez previdnost jo ni , govorijo, prilepljeni k vetrobran-skemu steklu. Potujejo v tretji pre­stavi, dvajset kilometrov počasne je kot je dovoljeno, in n i t i ne opazijo, da merijo asfalt zdaj ob skrajnem desnem robu cestišča, zdaj spet ob razpolovni srednji čr t i . Kada r prehi­tevajo počasen tovornjak, j i h obliva zona, in ko nazadnje priromajo na cil j , so kakor ože ta cunja.

K o n č a j m o zdaj. Ce smo koga pri­s i l i l i v tuhtanje, je namen gornjega-prispevka dosežen. In če bo amer i ško »odkritje« komurkol i odprlo oči, smo opravili pomembno delo. I. G .

Tovarna čipk, vezenin in konfekcije Bled

razpisuje za sredo, 30. oktobra 1974, ob 12. uri na dvorišču podjetja Bled, Kajuhova 1

javno licitacijo za prodajo naslednjih rabljenih šivalnih strojev — šivalni stroj

40.425 din — šivalni stroj

46.250 din — 2 šivalna stroja model DWK — 822 FMK/32, iz

klicna cena za posamezni stroj 32.288 din. P r e d s t a v n i k i podjet ja mora jo p r e d l o ž i t i poob l a s t i l a . Z a enako p o n u đ e n o ceno i m a prednos t d r u ž b e n i sektor . .

model LBH — 761,

model LBH —762,

izklicna cena

izklicna cena

PRENOSNI TRANSFORMATOR ZA VARJENJE

TBH 140 Bantam

Za varjenje kosov tanke p l o č e v i n e ali za njeno obdela­

vo je n a j i d e a l n e j š e orodje BAN­T A M transformator: ker tehta le

20 kg, je zelo primeren za delo v de­lavnici ali na potovanju. Z njim lahko va­

rite navadno mehko jeklo, n e r j a v e č a jekla in jekla, ki so odporna proti kislinam. M o č je

variti lito ž e l e z o ali obnoviti izrabljene p o v r š i n e z elektrodami za trdo varjenje. Stroj je m o ž n o pri­

ključit i na enofazni pr ik l juček 220 ali 380 V.

Za B A N T A M velja garancija leto dni. Č e se pokvari v ga­rancijskem roku, bo kupec dobil v zameno nov aparat. Č e

pa se stroj pokvari po garancijski dobi, lahko kupec B A N T A M zamenja za novega — po zelo nizki ceni.

Brodogradilište, tvornica dizel motora i tvornica električnih stro­jeva i uređaja — Pula

P. P. ŠTEV. 208, TELEFON: C E N T R A L A (052) 22-322 TELEX: 25 252 YU ULJTES

mali oglasi • mali oglasi

prodam V E L I K O C V E T N E K R I Z A N T E -

M E , več lepih sort, dobite pri Gom-ziju, Podbrezje 58. 31. oktobra od 7. do 19. ure in 1. novembra od 7. do 14. ure, bo razprodaja krizantem po ceni od 5 do 10 din. 6326

Prodam odlično ohranjeno S P A L ­N I C O z ž imnicami in prečiščena H L A D I L N I K A za zastavo 750. N a ­slov v oglasnem oddelku. 6681

Prodam opremo dveh S A M S K I H S O B . Ogled v nedeljo od 10. do 16. ure. Polak, Part izanska 6, 64000 Kran j 6745

Prodam 170 kg težkega P R A Š I ­ČA. Lahovče 26, Cerklje 6774

R A Z P R O D A J A eno leto starih K O K O Š I — nesnic v Strahinju 38, Naklo 6775

Prodam K R A V O tik pred tel i tvi-jo. Stare, Tat inec 6, Preddvor 6776

Prodam 4 kub. m G R A D B E N E ­G A L E S A in 12 kv. m » V E N E C I -J A N E R J A « . Š m u d , Groharjevo na­selje 12, Škofja L o k a 6777

Prodam Z R E B E T A , 5 mesecev starega, a l i menjam za mlado, jalovo K R A V C . Naslov v oglasnem od­delku. 6778

Prodam malo rabljeno l i toželezno P E Č za centralno kurjavo, 35.000 kalorij . E ržen , Gorenja vas 94 nad Skofjo L o k o 6779

Prodam K R A V O po izbir i . E ržen , Pševo 7, K r a n j 6780

K R A V A , po č e t r t e m teletu, ugod­no naprodaj. Voglje 59, Šenču r 6781 ; Prodam suhe B O R O V E P L O H E . Visoko 40 6782

Prodam ruski P O V E Č E V A L N I K za slike tip Y T A - 5 z dodatno opremo za 600 din. Jeretina, Begunjska 8, Kran j 6783

Prodam P R A Š I Č A za zakol, težkega 200 kg. P rebačevo 3, K r a n j

6784 Prodam Z I M S K A J A B O L K A in

sladki M O Š T . Vehovec, R u p a 16, Kran j 6785

Prodam na obroke komplet S P A L N I C O s knj ižno omaro, tekači ,

Težja vozila prek Jeprce

Zaradi gradnje novega mostu v Zabnici veljajo na tem cestnem od­seku posebni predpisi. Predstavniki prometnih organov, Cestnega pod­jetja Kran j in občinske skupščine Kran j so se dogovorili, da je obvoz, ki je urejen v Zabnici , dovoljen samo za osebna vozila. Tež ja vozila, k i so namenjena iz Kran ja v Škofjo Loko ali obratno, pa morajo prek Jeprce.

lestenec. Ugodno prodam 80-basno H A R M O N I K O (novo) in e lek t r ično K I T A R O . Ponudbe pod »Na obro­ke«. Telefon 061-311-738 6786

Prodam dobro ohranjen T E L E V I ­Z O R C A P R L Tonja Ivo, Sv. D u h 49, Škofja L o k a 6787

Prodam 6 tednov stare P U J S K E . Pogačar , S tudenč ice 7, Lesce 6788

Prodam rabljeno, kombinirano P E C za kopalnico, Š T E D I L N I K na trdo gorivo gorenje in L O N Č E N O K A V Č P E Č . Šenčur , Š tefe tova 25

6789 Prodam C I R K U L A R z diesel mo­

torjem 7 — 11 K M na prikol ic i za avto. Toman Silvester, Ljubl janska 5, Radovlj ica 6790

S P A L N I C O , orehov furnir, dobro ohranjeno, in G R E L E C za kamin na motorni petrolej poceni prodam. Ogled vsak dan od 11. do 16. ure. Šubarevič , K r a n j , Oldhamska 1/IV

6791

vozila Prodam F I A T 1300 K A R A V A N .

Šti lec Janez, Cegelnica 38, Nak lo 6699

Prodam osebni avto F I A T 124, letnik 1970. Naslov: Dol ina r Jože , Cesta na Klanec 26 D , K r a n j , tele­fon 21-378 6703

Prodam F I A T 750, letnik 1965. V i ­soko 5, Š e n č u r 6705

Ugodno prodam F I A T 850, kom-bibus, registriran do 1. 9. 1975, tudi na ček. Oglasite se na tel. 60-801

6710 . Prodam A M I B R E A K 6 (motor A M I 8), 1969, 90.000 km, novo laki­ran. Telefon 60-079 6792

Prodam Z A S T A V O 750, letnik 1966. K r a n j , Reginčeva 17 6793

Prodam F I A T S P O R T C O U P E 2300 in K U P E R S B U S C H štedi lnik. Zalaznik Janez, Studeno 21, Želez­niki 6794

Prodam V W , letnik 1962. Drulov-ka 46 6795

Prodam O P E L R E K O R D 1700, letnik 1962 ali zamenjam za zastavo 750. Toman Stanislav, Ljubljanska 5, Radovlj ica 6796

stanovanja V Kran ju oddam opremljeno tro-

sobno S T A N O V A N J E s centralno kurjavo za dobo dveh let. Naslov v oglasnem oddelku 6715

Sestri, us lužbenki iščeta S O B O s kopalnico v Kran ju . Ponudbe pod »Nujno« 6797

Oddam S O B O s kopalnico v K r a ­nju. Naslov v oglasnem oddelku

6798 Mlado dekle od 17—20 let sprej­

mem na S T A N O V A N J E za pomoč v

Akademija v počastitev planinske obletnice Planinsko d r u š t v o Kran j bo organiziralo v petek, 8. novembra, ob 20,15 v

uvorani k ina Center v K r a n j u slavnostno akademijo v počas t i t ev 75. obletni­ce planinstva v Kran ju . N a akademiji bodo med drugim sodelovali gledališki 'gralci in Slovenski oktet. Vstopnice za prireditev prodajajo od j u t r i dalje v Pisarni Planinskega d ruš tva , 8. novembra pa bodo na voljo v blagajni kina center. , -jk

gospodinjstvu. N u d i m možnos t ve­černega šolanja . Naslov v oglasnem oddelku 6799

K u p i m novejše S T A N O V A N J E . Naslov v oglasnem oddelku 6800

Ogrevano S O B O v Kran ju ali v okolici išče mlad fant. Ponudbe pod »Pošten« 6801

G A R S O N J E R O al i enosobno S T A N O V A N J E v K r a n j u al i okolici kupim. Ponudbe pod »Gotovina«

6802

pozimi toplo poleti hladno

v hišah s perlit ometom

dobite v naši maloprodaji in vseh trgovinah z grad. materialom

T E R M I K A iiubluna kamniška 25

Graditelji! Kmetijsko živilski kombinat Kranj TOZD Komercialni servis Kranj

Obvešča vse graditelje, da prodajamo v skladišču gradbenega materiala Hrastje po ugodnih cenah:

— stavbno pohištvo — parket — betonske mešalce L 100 — cement

C Izkoristite ugoden nakup! ) Informacije dobite na tel. št. 21-611

posesti Prodam B R I V S K I L O K A L z in­

ventarjem v Šenčur ju , primeren tudi za drugo obrt, za 45.000 din. Osojnik Štefan , Šenčur , Gasilska 3 6719

Prodam G O Z D — 10 ha. Ponudbe pod »KO Železniki« 6720

Prodam G A R A Ž O pri Pekarni , na jbol j šemu ponudniku. Ponudbe pod »Garaža« 6721

K u p i m H I Š O ali manjšo K M E ­T I J O v Poljanski dol ini . Ponudbe poslati pod šifro »Pol janska dol ina«

6722 Kjerko l i na Gorenjskem kupim al i

vzamem v najem na deželi staro H I Š O , vseljivo a l i delno vseljivo. Po­nudbe pod »Gotovina« 6723

obvestila R O L E T E : lesene, p las t ične in

žaluzije, na roč i t e Š P I L E R J U , Grad-nikova 9, Radovlj ica, telefon 75-610 al i pišite, pridem na dom. 4733

N O V I P L E S N I T E Č A J I V D E ­L A V S K E M D O M U K R A N J . 2. no­vembra sobotni N A D A L J E V A L N I ob 18.30 oziroma Z A Č E T N I Š K I ob 19. ur i . 3. novembra ob 9. ur i dopol­dan N E D E L J S K I Z A Č E T N I Š K I T E Č A J . 6725

Popravljam H L A D I L N I K E vseh vrst, znamk, izven garancije. Ogla­site se na tel. 60-801. K R Ž I Š N I K J A N E Z , Škofja Loka , Frankovo na­selje 70 6726

Obveščam cenjene stranke, da sem se preselil v novo D E L A V N I C O A V T O K L E P A R S T V O K O Š I R , Ho-t e m a ž e 6803

Potrošniki Gorenjske! Že veste, da je Mercator, TOZD Preskrba Tržič odprla v Kranju na Gorenjskem sejmu v hali C stalni razstavni prodajni prostor za prodajo:

vseh vrst pohištva strojev za gospodinjstvo lestencev in preprog srž

M e r c a t o r Konkurenčne cene, pro­daja na potrošniška poso­jila ter brezplačna dosta­va na dom. Razstavno-prodajni pro­stor Mercatorja v Kranju je odprt vsak dan od 9. do 12. ure in od 14. do 18. ure. Ob sobotah pa od 9. do 13. ure.

Za obisk in ogled se priporoča Mercator, TOZD Preskrba Tržič.

ostalo N a Blatnice prepovedujem vsako

vožnjo z vozi l i širšega t ira nad 1,50 m osne širine. Neuprav ičen im pa je vožnja sploh prepovedana. Langus Jakob, Perač ica 5, Brezje 6804

SCHIEDEL-YU-Kamin d i m n i k š t . 1 v E v r o p i

PGP

GRADNJA ŽALEC

Kmetijsko živilski kombinat Kranj TOZD Komercialni servis — enota AgTOmehanika Cesta JLA 1, tel. 24-778, 23-485

^tiela Stros iz Stare Fužine že devetindvajset let oskrbuje Vodnikov dom na e^'m polju. V zadnjih dneh je imela v gosteh člane državne reprezentance v

'/nučarskih tekih. V nedeljo jo je z zasneženega Velega polja prepeljal domov dolino helikopter IhJV. Seveda se bo Angela spomladi. Že tridesetič, vrnila Vodnikov dom. (-jg) — Foto: F. Selhaua

Priljubljene male hribovite in vinogradniške -traktorje P A S Q U A L I — T O M O V I N K O V I C vam nudimo do 25. decem­bra 1974 na kredit.

Udeležba po dogovoru od 30 do 50 %, ostalo kredit od 18 do 24 mesecev. Kreditira se tudi vse priključke.

Rezervne dele za te traktorje dobite v naši trgovini v Kranju na Koroški c. št. 25, tel. št. 24-786, lahko pa naročite rezervne dele pismeno z označbo kata loške šte­vilke, nakar vam jih pošljemo po pošti najkasneje v dveh dneh.

Iz lastnega proizvodnega programa vam nudimo na kredit pod gornjimi pogoji: — izkopalnike krompirja — škropilnice 200, 300 in 500 litrov (40 atm. pritiska) — kultivatorje z drobilci — polavtomatske sadilnike za krompir.

Na kredit tudi lahko kupite vse ostale priključke in traktorje URSUS, DEUTZ itd.

Na podlagi Pravilnika o gospodarjenju in razpolaganju z z d r u ž e n i m i sredstvi za usmerjeno in organizirano stano­vanjsko gradnjo v o b č i n i Kranj razpisuje samoupravna stanovanjska skupnost o b č i n e Kranj — enota za graditev po sklepu 3. seje enote z dne 28. 10. 1974

r a z p i s za dodelitev posojil delavcem, ki dograjujejo individualne stanovanj­

ske hiše.

I. N A M E N P O S O J I L A

1. Posojila so razpisana iz dela sredstev, k i j i h združu je jo orga­nizacije zd ruženega dela pri podružnic i Ljubljanske banke — P E K r a n j v letu 1975, in sicer do skupne višine 12,000.000 di­narjev.

2. Razpisa se lahko udeleži jo delavci t is t ih organizacij združe­nega dela, k i združu je jo del stanovanjskih sredstev po samo­upravnem sporazumu al i Odloku skupšč ine občine K r a n j . — če dograjujejo svoje stanovanjske hiše na območ ju občine

K r a n j — če dograjujejo svoje stanovanjske hiše na območju izven

občine K r a n j , vendar na območ ju občine, kjer ima T O Z D ali obrat, kjer je delavec zaposlen, svoj sedež, ter izpolnjuje splošne in posebne razpisne pogoje.

3. Razpisa se morejo udeleži t i le delavci, kater im njih temeljne organizacije zd ruženega dela dajo soglasje za odobritev po­sojila.

4. Za stanovanjske objekte, za katere je bilo že odobreno poso­j i lo po razpisu Samoupravne stanovanjske skupnosti občine K r a n j v letu 1973, n i m o ž n o ponovno zaprositi za posojilo, ne glede na to, kdo od d ruž insk ih č lanov je najel posojilo.

II. S P L O Š N I RAZPISNI P O G O J I

1. Zahtevke za posojilo bo zbirala Ljubl janska banka — podruž­nica K r a n j — poslovna enota K r a n j , Cesta J L A 4, neposredno od prosilcev na predpisanih obrazcih najkasneje do 2. 12. 1974.

2. Prosi lc i lahko dobijo posojilo le za dograditev hiš, k i so že zgrajene do vk l jučno 3. gradbene faze in bodo s posojilom usposobili hišo za vselitev najkasneje do 31. 12. 1976.

3. Znesek posameznega posojila more bi t i najmanj 10.000 din in na jveč 100.000 din. Uprav ičenc i bodo posojilo lahko upo­rabljal i od 15. 3. 1975 dalje.

4. Za en objekt (stan. hišo) lahko najame posojilo tudi več dru­žinskih č lanov, k i izpolnjujejo pogoje razpisa. V tem primeru skupno zap rošena posojila ne morejo presegati 100.000 din.

5. Posojilojemalci, k i imajo za gradnjo svoje hiše že odobrena al i porabljena posojila iz d r u ž b e n i h sredstev, morejo dobiti posojila po tem razpisu le toliko, da vsa posojila skupaj z za­p rošen im ne presegajo 150.000 din.

6. Obrestna mera za posojilo je 2,5 %. Po preteku 10 let od pri-če tka p l ačevan j a posojila se obrestna mera za neodp lačan i del posojila poveča ha 4,5 %. Na jda l j ša odplač i lna doba sme bi t i 20 let.

7. Posojila lahko dobijo le kreditno sposobni prosilci.

III. P O S E B N I RAZPISNI P O G O J I

Posojilojemalci lahko dobijo posojilo le, če se zavežejo: 1. D a se odplač i lna doba za posojilo i z r a č u n a v a na osnovi me­

sečnega obroka za v račan je posojila. Mesečni obrok se izra­č u n a od povprečnega O D posojilojemalca, in sicer tako, da skupna obremenitev posojilojemalca po že odobrenih poso­j i l i h in zaprošen ih posojilih pr i : O D do 2.500,00 din z n a š a 20% O D od 2.501,00 do 3.500,00 din z n a š a 25 % O D od 3.501,00 dalje znaša 30 % K r a t k o r o č n e obveznosti z vrači lom do 2 let se ne upoš teva jo .

2. — da bodo po petih letih prilagodili mesečni obrok za od­plači lo posojila na osnovi takratnega O D , nato pa bodo prilagajali odp lačevanje na enak način vsaki naslednji dve leti.

3. — da bodo s prejetim posojilom usposobili objekt za vselitev in predloži l i vselitveno dovoljenje do 31. 12. 1976.

V primeru, da posojilojemalec ne predloži vselitvenega dovo­ljenja do 31. 12. 1976, se za čas p rekorač i tve z a r a č u n a j o 12 % obresti.

da bodo takoj po dograditvi izprazni l i dosedanje najemno d r u ž b e n o stanovanje (če tako stanovanje zaseda) in se vselili v dograjeno stanovanjsko hišo.

1.

D O K U M E N T A C I J A v

Udeleženci n a t e č a j a morajo k zahtevkom za posojila in izjavam organizacij predloži t i : — overjen prepis al i fotokopijo gradbenega dovoljenja — zemlj iškoknj ižni izpisek, izdan od 15. 10. 1974 dalje — potrdilo o višini povprečnega osebnega dohodka zadnjih

6 mesecev. Vs i dokumenti se morajo glasiti na ime prosilca a l i zakonca.

Z A H V A L A

Ob boleči izgubi moje ljubljene sestre, tete, svakinje -

Ivanke Mohar roj. Slabe

se zahvaljujem vsem sorodnikom in znancem ter sostanovalcem za poklonjeno cvetje. Posebno se zahvaljujem dr. Hr iberniku za ves njegov dolgoletni trud. Iskrena hvala vsem, k i ste jo spremili

na njeni zadnji poti in j i izkazali zadnjo čas t .

Vsem še enkrat iskrena hvala.

Žalujoči : sestra Roza v imenu vseh sorodnikov

K r a n j , 28. oktobra 1974

g o z d n o

g o s p o d a r s t v o

b l e d

razpisuje javno dražbo za prodajo

več rabljenih motornih žag znamke STIHL P r o d a j a bo v ponedel jek, 4. n o v e m b r a 1974, ob 8. u r i p r i G o z d n e m o b r a t u B o ­h i n j s k a B i s t r i c a i n v torek, 5. n o v e m b r a 1974, v T r a n s ­p o r t n e m o b r a t u v Sp." G o r ­j ah .

TUDI V KRANJU DIABETIČNA HRANA

Ž I V I L A g l o b u s

CENTRAL Ozimnico priznane to­varne Eta iz Kamnika vam nudimo po tovarni­ški ceni v samopostrežni trgovini Delikatesa v Kranju na Maistrovem trgu 11.

Izsiljevanje prednosti V petek, 25. oktobra, popoldne se je na Alpsk i cesti v Lescah pripetila

prometna nezgoda zaradi izsiljevanja prednosti. Voznik kolesa z motorjem M a r k o Stolnik (roj. 1949) iz Lesc je vozi l proti Radovl j ic i , ko je v križišču z neprednostno čes to nenadoma z desne strani pripeljal predenj voznik oseb­nega avtomobila Alojz Pretnar (roj. 1940) z Zasipa pri Bledu. Voznik Stolni-kar se je zaletel v avtomobil in se ranil .

Neprimerna hitrost V petek, 25. oktobra, ob 18.15 se je na cesti Ste Marie aux Mineš v Tržiču

pripetila prometna nezgoda. Voznik ponv ekspresa Borut Arnež (roj. 1957) iz T rž i ča je peljal proti Trž iču . V ostrem levem ovinku pa ga je zaradi nepri­merne hitrosti zaneslo v levo, izgubil je r avno tež je in padel. Z zlomljeno nogo so ga prepeljali v jeseniško bolnišnico.

Zapeljal s ceste N a cesti drugega reda med Škofjo Loko in Železniki se je v petek, 25.

oktobra, ob 23.40 pripetila hu jša prometna nezgoda. Voznik osebnega avto­mobila Venčeslav Ambrožič (roj. 1937) iz Železnikov je vozi l od Škofje Loke proti Železnikom. V ostrem preglednem ovinku v Dolenj i vasi pa je njegov avtomobil zaradi neprimerne hitrosti zaneslo v desno pod cesto, kjer se je ustavil ob drevesu. V nesreči je b i l voznik Ambrož ič huje ranjen in se zdravi v ljubljanski bolnišnici . Škode na avtomobilu je za 40.000 din.

Izsiljevanje prednosti N a cesti drugega reda v Zg. Bi tn jah se je v petek, 25. oktobra, nekaj po 22.

uri pripetila prometna nezgoda. Voznik osebnega avtomobila Janez Vozelj (roj. 1946) iz K r a n j a je vozi l proti novi obvoznici in je v križišču zavijal levo proti Laboram. N i se prepr iča l , če je prednostna cesta prosta, in je zapeljal nanjo prav tedaj, ko je mimo vozi l voznik osebnega avtomobila Vi l j em Stare (roj. 1949) iz Kran ja . Čep rav je voznik Stare zaviral , t r čen ja n i mogel prepre­čiti. V nesreči je bila lažje ranjena sopotnica v Staretovem avtomobilu Stanka Stare.

Vozil po levi V nedeljo, 27. oktobra, nekaj po 13. ur i se je na cesti drugega reda v Tupal i -

č a h pripetila hu j ša prometna nezgoda. Voznik osebnega avtomobila Franc T i č a r (roj. 1930) iz Kran ja je vozi l proti Jezerskemu. V T u p a l i č a h je zapeljal ob desni rob ceste tik pred nepreglednim ovinkom, ko pa je pripeljal iz ovinka, mu je po njegovi desni polovici ceste pripeljal nasproti voznik osebnega avto­mobila Romano Grgorinič (roj. 1938) iz K r a n j a in trči l vanj. V nesreči je bil hudo ranjen voznik Tičar , njegova žena pa lažje.

L . M .

Zahvala Ob boleči izgubi našega ljubljenega sina, brata in bratranca

Janka Nograška se iskreno zahvaljujemo vsem, k i so ga spremili v tako velikem števi lu na njegovi zadnji poti . Iskrena zahvala vsem sorodnikom, sostanovalcem, sosedom ter znancem za poklonjeno mu cvetje. H v a l a za vsa pismeno in ustno izrečena sožal ja . P r i s rčna zahvala Tovarn i konfekcije Triglav Kran j za podeljeno denarno pomoč in poklonjeno cvetje. Iskrena zahvala č. duhovšč in i za cerkveni obred in poslovilne besede. Posebna zahvala druž in i Malec in Šifler za nesebično pomoč. P r i s rčna zahvala

pevcem in godbenikom za prelepe ža los t inke . P O S E B N A Z A H V A L A Š P O R T N E M U D R U Š T V U »SAVA« K R A N J I N N J E G O V I M S O I G R A L ­

C E M — R O K O M E T A Š E M Z A N E S E B I Č N O P O M O Č .

Še enkrat vsem in vsakomur posebej, k i ste čut i l i z nami, iskrena hvala.

Žalujoči : mama Francka, oče Janko, brat Igor ter drugo sorodstvo.

Ljubl jana, Preska, Hrastnik, Jesenice, Javornik, Škofja L o k a , Radenci , K r a n j , 25. oktobra 1974

Zahvala Ob bridki in boleči izgubi naše ljube mame, babice, prababice in sestre

Frančiške Kalan Precirkove mame iz Voklega

se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem, k i so darovali vence in cvetje in nam izrekli sožal je , ter vsem, k i so počast i l i njen spomin in jo v tako velikem številu spre­mi l i na njeni zadnji poti . Posebno zahvalo smo dolžni sosedom M a r i j i in J o ž e t u Mohar , Francu Juvanu , Janezu Štefe tu , Alo jzu Čebašku , Pav l i Vehovec, Ivanki in Andreju K a l a n , Poldi Alič, M a r i j i Jenkole in Rezki K o ž u h ter vsem ostalim, k i so v teh težkih urah stali ob strani. Posebno zahvalo smo dolžni tudi kolekt ivu Creina K r a n j , Živila K r a n j , sodelavcem Teksti l indusa tkalnice II, predilnice II, sodelavkam vzdrževalnega obrata I, sodelavcem K . K . in U . U . tovarne Sava K r a n j .

H v a l a tudi č. gospodu iz Vogelj in Šenčur ja za opravljeni obred.

Še enkrat vsem naj lepša hvala!

Žalujoči : hčerke Helena, Francka, M i c k a , Angela, M i l k a , Pavla , T o n č k a in Vida z d r u ž i n a m i ter si­novi Stane, Franci in Peter z d r u ž i n a m i

Voklo , 28. oktobra 1974

Zahvala Ob bridki in boleči izgubi našega dragega moža , oče ta , starega očeta in strica

Franca Čimžarja iz Britofa št. 199

se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem, k i so darovali vence in cvetje in nam izrekli sožal je , ter vsem, k i so počasti l i njegov spomin in ga v tako velikem števi lu spremili na njegovi zadnji poti. Posebno zahvalo smo dolžni zdravstvenemu in s t r e ž n e m u osebju oddelka za intenzivno nego bolnice Golnik za lajšanje bolečin med njegovo hudo boleznijo. Iskrena hvala Hafnerju Franciju za v sest ninsko pomoč v težkih trenutkih, gospodu kaplanu za opravljeni pogrebni obred. Iskreno smo hvaležni tudi pevcem iz Bri tofa , P reše rnovemu pevskemu zboru iz Kran ja za odpete Žalostinke, govornikoma Kuhar ju in Anžiču za besede ob odprtem grobu, kakor tudi zvonarjem. Zahvaljujemo se kolektivom Sava Kran j , M l a d i rod Kran j , delavcem mizarstva

Hafner za izkazano pozornost.

Žalujoči : žena (Mika, sin Franci in sestre Helena, T i l k a in C i l k a z d ruž inami ter ostalo sorodstvo.

Britof, 27. oktobra 197-1

Poudarek množičnosti Temelj uspešnega razvoja telesne kulture so sa­moupravni odnosi — Na Jesenicah zaradi zani­manja in možnosti največ poudarka smučanju in drsanju ter plavanju — Delitev sredstev TTKS na

podlagi uresničenih programov N a zadnji, tretji skupščini temelj­

ne telesne kulturne skupnosti Jese­nice, je dejal predsednik Franc Taler: » D o k o n č n o smo se dogovo­rili in razreš i l i nekaj v p r a š a n j , o katerih so imeli nekateri š e nejasne predstave. V posamez­nih organizacijah se v tem raz­meroma kratkem č a s u od usta­novitve niso š e povsem prilago­dili novemu sistemu, zato smo obravnavali nekatera vsebinska v p r a š a n j a . Predvsem smo se zavzeli tudi za to, da le in samo na podlagi p r e d l o ž e n i h progra­mov delimo sredstva. Vsekakor smo in bomo poleg financiranja programov organizacij stimuli­rali tudi take š p o r t n e oziroma telesno kulturne dejavnosti, k i so bodisi enkratne ali v e č k r a t n e , seveda če bomo pri tem ugotovili njihov r e s n i č n i vzgojni namen in cilj.

Zaživel SK Študent

Novoustanovljeni smu­č a r s k i klub Š t u d e n t Kranj bo odprt za vse ljubitelje rekreativnega s m u č a n j a v kranjski o b č i n i , je bilo po­udarjeno v uvodnem govoru ustanovnega občnega zbora S K Š K r a n j .

S m u č a r s k i klub Š t u d e n t bo rekreativno š p o r t n a or­ganizacija, ki bo skrbela za m n o ž i č n o s m u č a r s k o de­javnost ter bo samostojna organizacija, ki je v č l a n j e ­na v S m u č a r s k o zvezo Slo­venije.

Že ustanovni občni zbor je pokazal, da sta pobudnika zbora — Š t u d e n t s k i servis in občinski komite Zveze socia­list ične mladine Slovenije — imela s rečno roko, saj je bila udeležba nad pr ičakovanj i . N a njem se je zbralo kar 80 ljubi­teljev te zdrave zimske špor t ­ne rekreacije.

K o t je bilo uvodoma rečeno bo na novo ustanovljeni klub skrbel za množ ično rekreativ­no alpsko s m u č a n j e in smu­čarske teke. Prirejal i bodo iz­lete, razna tekmovanja, ko pa bodo usposobili še svoj vadi-teljski in učitel jski smučar sk i kader, bodo pričeli tudi s smu­čarsko šolo. E d i n i problem, k i j i h na zače tku tare, je prav v pomanjkanju vaditeljskega kadra. Vso podporo pri tem so dobili pri S K Triglav in pri zboru smuča r sk ih trenerjev, učitel jev in vaditeljev. Le-ta bo že decembra organizator tečaja za vaditelje in učitel je, ki se ga bodo udeležili tudi člani S K Š K r a n j . P repr ičan i so, da bo klub lahko zaživel le, če bodo v svojih vrstah imeli dovolj svojega dobrega stro­kovnega kadra. Le tako bodo lahko uspešno organizirali za-Četniške in nadaljevalne smu­čarske tečaje .

Ce so lahko zadovoljni z udeležbo na prvem zboru z ne­katerimi delovnimi organiza­cijami v kranjski občini (vab­ljene so bile vse), pa tega ne morejo t rdi t i za druge ter za najvišji telesnokulturni organ v občini T T K S K r a n j . Prav T T K S je pokazala mačehovski odnos, saj se zbora ni udeležil nit i njihov predstavnik.

T u d i to j ih ni potrlo, saj kot sami pravijo, je najpomemb­nejše, da je klub zaživel in da se je pokazalo, da zanj je zani­manje in ne nazadnje, da se bo pričelo delati. Prv i upravni odbor, k i mu predseduje Dra­gan Mart injak, pomagajo pa Še Boris Miklavčič, Igor Biz ­jak, Barbara Sajovic, Barbara Čerin, Peter Beton, Rafael Gartner in Stane Mihal ič ter Andrej Pogačar , si je zadal nalogo, da se z vso prizadev­nostjo loti dela in da izpelje vse zadane si naloge na zado­voljstvo vseh.

In še to. Klubski sestanki bodo od 11. novembra na­prej vsak č e t r t e k ob 19. uri V prostorih Š t u d e n t s k e g a servisa Kranj , Kebetova 9 (vrtec Janina). Tu bodo vpisovali tudi svoje nove č l a n e . Č l a n a r i n a je le 20, medtem ko bodo podporni č l a n i morali o d š t e t i 50 di­narjev. D . H u mer

Sicer pa delimo sredstva telesnim organizacijam namensko za kadre in za vzdrževanje objektov, odvisno od predloženih programov. V jeseniški telesni ku l tur i je 27 d ruš t ev z 52 or­ganizacijami — klubi . Prednost pa bomo nedvomno dajali množ ičnemu smučan ju , razvoju drsanja, kajti za ta dva špor t a je na Jesenicah naj­večje zanimanje, obenem pa imamo za ta dva špor ta tudi največ možno­sti, čeprav še vedno ne idealnih.

R E K R E A C I J S K A D E J A V N O S T Tako kot smo se domenili že v

naš ih programskih izhodiščih, k i smo j ih sprejeli, bomo dosledno skr­beli za rekreacijske dejavnosti tam, kjer delovni človek živi in dela: tako

'v krajevnih skupnostih kot tudi v organizacijah združenega dela. Vsa­kemu delavcu je treba omogoči t i , da koristno preživi prosti čas. P r i kra­jevnih skupnostih in d ruš tv ih T V D Part izan nameravamo zato organi­zirati stalno rekreacijo.

N a š a programska izhodišča vsebu­jejo1 tudi gradnjo potrebnih objek­tov: na Jesenicah nujno potrebuje­mo pokrit plavalni bazen, naselje Plavž sploh nima nobenega prostora za rekreacijo, nameravamo urediti strel išče v Podmežakl j i , smučar sk i teren v Mojstrani , dograditi š p o r t n o halo v Podmežakl j i ter seveda več drugih špor tn ih igrišč in drugih objektov, k i smo j ih zajeli v na š srednjeročni plan razvoja telesne kulture.

P R I S P E V E K ZA K O Z J A N S K O N a skupščini smo se tudi domeni­

l i , da se zaradi tega, ker bomo z no­vembrskim prispevkom dobili zado­sti sredstev, prispevek za december ne bo zbiral . Iz sredstev za uresniči­tev posebnih programov smo name­ni l i tudi 5000 dinarjev za Kozjansko.

Obenem bo najbrž tudi zanimivo, da smo se v gorenjski regiji odločili za financiranje Alpskega letalskega centra v Lescah, in sicer po takem principu, da vsaka T T K S prispeva toliko, kol ikor je njenih č lanov vkl jučenih v Alpsk i letalski center.

P r i vsem tem pa je pomembno predvsem to, da smo d o k o n č n o raz­čistili odnose v telesni kul tur i , da se tudi tu deluje po delegatskem princi­pu. Med drugim smo razčisti l i pro­bleme o novi vlogi občinske zveze, k i je zdaj postala neko koordinacijsko telo in dobila kvalitetno drug po­men.« D . S.

Občinsko prvenstvo

v krosu Pred dnevi je bilo v Zireh obč insko

prvenstvo v krosu za osnovne šole Škofja Loka . Tekmovanja so se ude­ležile vse osnovne šole, čevl jarska šola iz Zirov in poklicna šola za lesno stroko Škofja Loka . Šolska mladina je na tekmovanju dokazala, da so se letos dobro pripravil i na zimsko sezono. Najboljši iz občin­skega prvenstva se bodo udeležili zakl jučne prireditve v Ljubl jani .

Rezultati — m l a j š e pionirke: 1. Mar i ja Beš ter 2,39, 2. Danica Rant 2,40, 3. Marjeta Vrhunc (vse Železniki) 2,45; s t a r e j š e pionirke: 1. Dragica Benedik (Železniki) 2,33, 2. Rada Zakelj (Žiri), 2,34, 3. Majda Gartner (Železniki) 2,36; m l a j š e mladinke: 1. Majda Šubic (Žiri) 2 25 2. M i r a D e m š a r (Železniki) 2^29, 3. Lid i ja Benedi t ič (ČŠIC Žiri), 2,32; m la j š i pionirji: 1. Drago Kro ln ik 2,27, 2. Zmago Bernik (oba Žiri) 2,30, 3. Janez Lušina (Železniki) 2,31; s tare j š i pionirji: 1. T o m a ž Thaler (Železniki) 2,35, 2. Jože Šifrer (G. vas) 3,37, 3. Janko Rejc (Žiri) 3,38; mla j š i mladinci: 1. M i r a n Vrhunc 3,26, 2. V i l k o Berce (oba Že­lezniki) 3,28, 3. Pavle Jereb (Trata) 3 t30. D . E r z n o ž n i k

V .

Delovne komisije

Pri T T K S Kranj že v e č let u s p e š n o delujejo komisije za kegljanje, rokomet, ko­š a r k o , namizni tenis, smu­č a n j e , atletiko in zbor atlet­skih sodnikov, komisija zbora s m u č a r s k i h trener­jev, u č i t e l j e v in vaditeljev s m u č a n j a , komisija za no­gomet, pred dnevi pa so ustanovili š e komisijo za vaterpolo, ki ji predseduje Peter Did ič .

Namen teh komisij je, da so organizatorice raznih sindikalnih, rekreacijskih in drugih š p o r t n i h tekmo­vanj v o b č i n i in da skrbe za č i m b o l j š o povezavo med klubi ter popularizacijo š p o r t a v o b č i n i .

Tako bo komisija za keg­ljanje že v prvi polovici no­vembra organizatorica za­nimivega tekmovanja. Na š t i r i h k e g l j i š č i h v o b č i n i naj bi se pomerile n a m r e č š e s t č l a n s k e m o š k e in tri­č l a n s k e ž e n s k e ekipe kra­jevnih skupnosti o b č i n e Kranj . Vsaka krajevna skupnost lahko prijavi ne­omejeno š t e v i l o ekip, prija­vijo pa se lahko do 31. ok­tobra pismeno na T T K S Kranj p. p. 35 ali na telefon 23-847 (Cadež) . N a j b o l j š e ekipe se bodo za naslov naj­b o l j š e g a pomerile š e v fina­lu 29. novembra. -dh

/. zvezna hokejska liga

Prvi obračun Jeseničanom

gorenjska nogometna liga

Šenčur prevzel vodstvo

V 10. kolu nogometnega prvenstva v gorenjski ligi je prišlo do spremem­be na vrhu lestvice. Vodeči Koro tan je spet doživel poraz, tekma med Šenčur jem in Bledom pa ni dala zmagovalca, Bohinj je na nevtral­nem igrišču zabeležil zmago, prav tako pa tudi Britof. Rezul ta t i :

Š E N Č U R : B L E D 3:3 Tekma je bila t ipično prvenstve­

na. D o m a č i so prišli v vodstvo po avtogolu. Rezul ta t ustreza poteku dogodkov na igrišču. Sodil je Mihe l -čič iz Kran ja .

M E D V O D E : K O R O T A N 4:1 K r a n j č a n i so nastopili oslabljeni v

Medvodah. Koro tan ima tr i kazno­vane igralce, trije pa so v suspenzu. Tako domačin i niso imeli težkega dela in so goste prepričlj ivo prema­gali. Sodil je Božna r iz Škofje Loke.

B R I T O F : L E S C E 6:0 Obračun zadnjih dveh na lestvici

se je konča l z izdatno zmago igral­cev iz Bri tofa . Gostje so nastopili le z 10 igralci in so se v glavnem le bra­ni l i . Sodil je Mesec iz Kran ja .

P R I M S K O V O : J E S E N I C E 3:3 Kondici jsko bolje pripravljeni Je­

seničani so tokrat presenetili doma­čine. Primskovo je v 1. polčasu vodi­lo s 3:1. V nadaljevanju pa je gostom uspelo s pož r tvova lno igro rezultat izenači t i . Sodil je Valant iz Kran ja .

B O H I N J : P R E D D V O R 3:1 Tekma je bila odigrana na Bledu,

ker je igrišče v Boh. Bis t r ic i zaprto. Bohinjci so imeli več sreče pri zadet­kih, sicer pa je bila igra v glavnem enakovredna. Sodil je Gligora iz Kran ja .

A L P L E S : N A K L O 3:1 V zadnji tekmi jesenskega dela

tekmovanja na d o m a č e m igrišču je Alples zanesljivo premagal Naklo . Igralci obeh moštev so se srčno bo­ri l i . Sodil je Drinovec iz Kran ja .

P . Novak

J e s e n i š k i že lezarj i so v Hali Tivol i presenetili Olimpijo, saj so ji v lepi igri odvzeli prvi t o č k i . Derbi v e č n i h rivalov je pokazal, da so J e s e n i č a n i spet stari m a č k i , ki s svojo igro n a v d u š u j e ­jo svoje p r i v r ž e n c e . V prvi B ligi je Kranjska gora v Celju prema­gala d o m a č e m o š t v o , tekma INA : Triglav pa je bila p r e l o ž e n a .

OLIMPIJA : J E S E N I C E 0:3 Ljubljana — H a l a T ivo l i , Z H L

Olimpija : Jesenice 0:3 (0:0, 0:2, 0:1), gledalcev 6000, sodnika Hegediiš (Zagreb), G . Ladocki (Subotica).

Strelci za Jesenice: M * Jan, Mlakar , Škr janc po 1.

Jesenice: Knez , M . Zbontar, B . Jan, R. Razinger, Ščap, Jug, I. Jan, J . Razinger, Pol janšek, Hafner, Smolej, S. Beravs, Mlakar , M . Jan, T . Košir, Škr janc , Eržen , Pristov, F . Zbontar.

Prva zmaga nad starim in večnim nasprotnikom je odraz velike želje po rehabilitaciji , saj so Jesen ičan i v i ­soko izgubili v Ljubl jani za karavan­ški pokal. Po prvi tretjini sta bila nasprotnika enakovredna, v nadalje­vanju pa so gostje s pametno igro v obrambi in napadu kronal i svojo premoč, k i so jo pokazali tudi v zad-. nji. Točki v H a l i T i v o l i sta tako še bolj »veliki«, saj sta bi l i dobljeni na tujem igrišču. Najbol jša moža v obeh ekipah sta bila vratarja Knez in Albreht . P r v i je ostal neprema-gan, medtem ko je drugi z odlično obrambo svoje moš tvo rešil še hujše­ga poraza.

Lestvica: Jesenice Olimpija M e d v e š č a k Slavij a

Pari prihodnjega kola: Slavi ja : Jesenice, Olimpija : Medveščak.

K R A N J S K A G O R A : C E L J E 5:1 Jesenice — Dvorana pod Mežak-

ljo Z H L - B Kranjska gora : Celje 5:1 (2:1, 1:0, 2:0), gledalcev 800, sodnika I. Petelin, E . Petelin (oba Ljubl ja­na).

Strelci za Kranjsko goro: D . H i t i , Pavl ic , D . Razinger, Brun , Kunš ič vsi po 1.

Kranjska gora: Krme l j , Pretnar, Medved, M . Sebjanič , Šivic, K l i n a r , Klemene, Brun , D . Razinger, K u n ­šič, D . H i t i , Pavlic, Šlibar, Fartek, Horvat , K e r n , Češnjak.

M l a d i Kranjskogorci so bi l i že drugič uspešni , saj so odpravili solid­ne goste iz Celja. Zmaga bi bila lahko še višja, če Celjani ne bi v svo­j ih vrat ih imeli odlično razpoložene­ga vratarja Avdiča. Toda kljub temu so domačin i dokazali , da so edini kandidati za prvo mesto.

Lestvica:

Kranjska gora Tivol i Celje Triglav INA Mladost

2 200 10: 5 4 2 1 0 1 22: 7 2 2 10 115: 7 2 1 1 0 0 8: 2 2 1001 2:140 2 00 2 4:26 0

2 200 19: 2 4 2 1 0 1 11: 5 2 2 10 1 6:18 2 2 102 4:150

Pari prihodnjega kola: Triglav : T i v o l i , I N A : Kranjska gora, Celje : Mladost .

V nadaljevanju mladinskega dr­žavnega prvenstva je lanskoletni dr­žavni prvak in pokalni prvak Kran j ­ska gora v Ljubl jani z lahkoto pre­magala Olimpijo, T i v o l i pa Slavijo.

Izida: Olimpija : Kranjska gora 6:12 (4:3, 0:5, 2:4), Slavija : T i v o l i 3:12(3:3,0:3,0:6). -dh

šport med vikendom NOGOMET — V gorenjskem derbiju ZCNL so Tržičani z golom Šuštarja prema­

gali loški LTH, medtem ko je Sava v Stražisču z enakim rezultatom odpravila Adrio. Triglav in Kamnik sta gostovala in oba sta morala priznati premoč domačim enajstericam.

Izidi: Tržič : LTH 1:0 (1:0), Sava : Adria 1:0 (0:0), Tabor : Triglav 2:1 (1:0), Pri­morje : Kamnik 1:0 (1:0).

Triglav: Litija, LTH : Renče, Kamnik : Usnjar, Jadran : Trtic. ROKOMET — Visok poraz rokometašic Alplesa ter kljub porazu dobra igra Save

v gosteh sta glavni značilnosti v ženski II. zvezni in republiški ligi. V moški slovenski ligi je Tržič doma odpravil Šoštanj, tekma v Škofji Loki med Seširjem in Sevnico je bila prekinjena zaradi fizičnega obračunavanja Ločana Janeza Pokorna nad sodnikom Bačnikom (Maribor).

Izidi: ženske — Partizan : Alples 21:3 (8:1), Usnjar : Sava 11:8 (5:4), moški: Šešir : Sevnica 13:17 (10:9) pri tem rezultatu je bila tekma prekinjena, Tržič : Šoštanj 19:17 (8:9).

Pari prihodnjega kola: ženske — Alples : Podravka, Sava : Steklar, moški: Drava : Tržič, Branik : Šešir.

ODBOJKA — Oba Gorenjca sta bila uspešna. Bled je v Lipnici osvojil točki z Novim mestom, Jeseničani pa s Koprom.

Izidi: Bled : Novo mesto 3:2, Jesenice : Koper 3:1. Pari prihodnjega kola: Kamnik : Bled, Polskava : Jesenice. NAMIZNI TENIS — V prvih dveh kolih I. zvezne namiznoteniške lige — ženske so

Triglavanke gostovale v Vojvodini. Po pričakovanju so oba dvoboja izgubile. V prvem sreča­nju so jih premagale kandidatke za prvaka Proleter v drugem pa še Senta.

Izida: Proleter : Triglav 5:0, Senta : Triglav 5:2. KEGLJANJE — Na letošnjem posamičnem XXIII. državnem prvenstvu v keglja­

nju za moške je v Skopju najvišji naslov osvojil svetovni prvak Zagrebčan Dragaš, pred republiškem prvakom Mariborčanom Steržajem. Kranjčan Česen (Gradiš) je bil četrti, najboljši triglavan pa je bil Bregar, ki je zasedel enajsto mesto. Lansko­letni prvak Kranjčan Turk ni ubranil naslova, saj je bil šele petnajsti.

Rezultati: 1. Dragaš (Medveščak) 1859, 2. Steržaj (Branik) 1857, 3. Gundič (Ra­de Končar) 1834, 4. Česen (Gradiš) 1808, 11. Bregar 1760, 15. Turk (oba Triglav) 1748. -dh

Zaključna tekma na plastiki 70 skakalcev iz 8 klubov je v ne­

deljo nastopilo na zakl jučni priredi­tvi sezone na plastiki na 50-metrski plas t ični skakalnici na Gorenji Savi . Mlad inc i so tekmovali za naslov re­publiškega prvaka na plastiki , č lani pa so se pomerili v m e d d r u š t v e n e m tekmovanju. V konkurenci mlajših mladincev so imeli daleč največ uspeha skakalci ljubljanske Ilirije, prvo mesto pa je Il ir i ja imela tudi med s tare jš imi mladinci . Naslov prvaka je osvojil Kajzer. Presenetil •je Branko Finžgar , k i je osvojil 4. mesto, čeprav ni v r ep rezen tančn i skupini 12 najboljših jugoslovanskih mladincev, k i se pripravljajo za novo zimsko sezono. V konkurenci č lanov je v odsotnosti najboljših zanesljivo zmagal K r a n j č a n Gorjanc.

Rezultati — M L A J Š I M L A ­DINCI: 1. A n ž e l 182,1 (40, 39,5), 2. Bantan 176,7 (42, 42), 3. B e r č i č 168,1 (42, 40), 4. Bogataj (vsi Ilirija) 167,6 (41, 40), 5. K a v č i č

(Logatec) 156,7 (38,5,38), 9. Pivk (Alpina) 145,4 (38,5, 39,5), 12. Benedik (Triglav) 140,0 (37, 35,5); S T A R E J Š I M L A D I N C I : 1. Kajzer (Ilirija) 202,1 (44, 45,5), 2. Jenko (Križe) 198,0 (44, 46), 3. Justin (Jesenice) 194,9 (45,5 45), 4. F i n ž g a r (Triglav) 191,3 (44,5, 44), 5. Žigon (Logatec) 184.0 (42, 42,5), 6. D e m š a r (Križe) 181.1 (42,5, 42), 7. Kejžar (Tri­glav) 145,5 (41, 41,5), 10. Zelnik (Triglav) 164,5 (43, 44,5 p.), 11. Burjak (Alpina) 158,7 (39, 40), 13. P o l a n i č (Triglav) 135,0 (39, 38,5 p.), 14. P i č u l i n (Triglav) 122,4 (33, 32,5); ČLANI: 1. Gorjanc 217,4 (48, 50), 2. Kobal (oba T r i ­glav) 205,5 (46, 46,5), 3. D o v ž a n (Jesenice) 201,1 (46, 46), 4. Mir i Turk (Logatec) 201,0 (42,5, 47,5), 5. Ilnikar (Ilirija) 200,5 (45,5, 47), 8. Bukovnik (Triglav) 189,4 (44,5, 43,5), 9. Grosar (Triglav) 186,1 (43,5, 43,5). J . Javornik

Ropretu še en naslov V nedeljo se je v L i t i j i s sloven­

skim gorskim prvenstvom in kriterij­sko dirko v počas t i t ev aktivistov O F konča la le tošnja kolesarska sezona. Lahko rečemo, da je bila za kolesar­je kranjske Save zelo uspešna , še posebej pa so se izkazali mladinci, katerih uspeh tudi tokrat ni izostal. Tako je Bojan Ropret na progi od Lit i je do Vač (12 km) osvojil še en naslov republ iškega prvaka. V i lu ­stracijo naj poudarimo, da bi se po času v članski konkurenci uvrsti l na č e t r t o mesto. Odličen je bil tudi Bo­jan Udovič, k i je pristal na tretjem mestu, Darko Reven pa se je izkazal v kriteri jski vožnji , saj je bil drugi.

Rezultati gorskega prvenstva SRS turisti: 1. Škafar (Pomur-

Ustanomi občni zbor SK Študent Kranj je presegel vsa pričakovanja, saj se je že na prvem zbralo kar 80 ljubiteljev zimske rekreacije. Vse kaže, da bo nori klub ime/ dovolj članstva, saj je odprt za vse.

je), 2. Beton (Sava), 3. Škrbinek (Krško) , 5. Rozman, 6. Debelak, 9. (ihiderman, 12. K r a l j , 13. Draksler, 14. Urbaru (vsi Sava); mladinci: 1. Ropret (Sava) 21,00 2. K r h l i k a r

(Rog) 23,10 3. Udovič 23,50 7. Reven 24,37, 9. Koželj 25,06, 12. Pečnik 25,14, 16. Koder 26,02, 19. Š t i ren 26,11, 21. Lombar 26,49, 27. Fre l ih 28,29, 30. Kozjek 31,22, 32. Pflaum 33,30 (vsi / Sava); č l a n i : 1. Leček (Astra) 20,36, 2. K o n č a r (Rog) 20,43, 3. Fre l ih (Rog) 20,56, 5. Valenčič 21,08, 7. Žagar 21,56, 8. Hvas t i 22,17, 10. R a k u š 22,29, 12. Terglav 23,39, 14. Knafl ič 24,32, 16. Dovč 24,59 (vsi Sava);

rezultati kriterija po Litiji — mladinci: 1. Fumič (Lokomotiva) 13 točk, 2. Reven (Sava) 11, 3. Š t ih ( N . mesto) 10, 4. Ropret 8, 5. Udovič (oba Sava) 4, 6. Lisac (Lokomotiva) 3, 7. K r h l i k a r (Rog) 2, 8. Pucko (Bra­nik) 2 točki ; č lani : 1. Frel ih (Rog), 2. Pleško (Astra), 3. Bedekovič ( M C Zagreb), 4. Vidmar (Astra), 5. Va ­lenčič (Sava}, 6. Kunaver (Part izan Beograd), 7. Zakotnik (Rog), 8. Le­ček (Astra). F. J e lovčan

Pred dvema letoma je kranj­ska podružn ica Ljubljanske banke na Gorenjskem v osnov­nih šo lah začela ustanavljati šolske hranilnice. Najprej so j i h ustanovil i v petih osnovnih šolah, danes pa j i h je že 16. V njih imajo učenc i prihranjenih prek 260.000 novih dinarjev. S to obliko va rčevan ja bodo v prihodnje še nadaljevali, saj je c i l j , da bi čez čas imeli v vsaki osnovni šoli in kasneje tudi v srednji šoli šolsko hranilnico. V kratkem bodo t akšn i hranil­nici ustanovil i v gimnaziji in ekonomski srednji šoli v K r a ­nju. P r i tem pa je pomembno, da šolske hranilnice ne pome­nijo zgolj va rčevanje , marveč predvsem vzgojo najmlajš ih . O tem so obš i rno spregovorili na sobotnem posvetu men­torjev šolskih hranilnic na Bledu.

Franc Fister, predsednik sveta mentorjev š o l s k i h hranilnic in ravnatelj os­novne š o l e Dr. Janeza Men­cingerja v Bohinjski Bistri­ci:

»Šola danes ne sme bi t i sa­ma sebi namen, marveč mora bi t i v nenehnem stiku z vsak­danjim živl jenjem. Danes po­znamo v osnovnih šolah raz­lične oblike izvenšolske dejav­nosti. E n a t akšn ih , k i je zelo hitro zaživela na naši šoli, je tudi šolska hranilnica, k i delu­je v okviru pionirskega odreda. Ze včasih so učenci pri nas na­mensko varčeval i , odkar pa imamo hranilnico, se je ta de­javnost še bolj razvila. S pri­hranjenim denarjem sami go­spodarijo. Varčuje jo za knjige, izlete in podobno. Šolska hranilnica, k i si po sedanjih pravil ih od obresti na prihra­njeni denar prav tako lahko ustvari določen kapital , pa samoupravno odloča o porabi tega denarja. Postaja nekak­šna notranja banka, k i poma­ga razvijati tudi ostale dejav­nosti. Prav zdaj razmiš l j amo, da bi s sredstvi hranilnice nabavili s m u č a r s k e čevlje za učence . T o bi bilo seveda ne­kakšno k r a t k o r o č n o posojilo, ki bi ga z drugimi oblikami de­javnosti potem vrni l i . M i s l i m , da imajo šolske hranilnice še lepo perspektivo, posebno ko bo enkrat steklo celodnevno bivanje otrok v šoli.«

Vera Rulmin, mentorica š o l s k e hranilnice v Kranj­ski gori:

»Šolske hranilnice postajajo na Gorenjskem že izrazita oblika izvenšolske dejavnosti. Zače tek je bi l sicer skromen. Vendar z vztrajnim delom in zavzetostjo Ljubljanske banke so danes na Gorenjskem od 28 šol šolske hranilnice že na 16 šolah. Seveda je zelo pomemb­

na pri delu šolskih hranilnic prav vloga mentorja. Njegova skrb mora bi t i , da se vse sku­paj ne vr t i zgolj okrog denarja, marveč da spodbuja tudi druge oblike kot so upravlja­nje, odločanje in usmerjanje prihranjenega denarja. Skrat­ka, pri učenc ih je treba zbuditi č u t odgovornosti. Prav zato bi v prihodnje moral i to delo dru­gače vrednotit i kot ga sedaj. Vse izvenšolske dejavnosti so danes pri nas nagrajevane. Delo mentor ja-v šolski hrani l ­nici pa ni lahko. M i s l i m , da je to vsaj enakovredna oblika ostalim vzgojnim dejavnostim, ki je zato ne bi smeli podcenje­vati . Treba bi bilo najti skupni jezik z zavodom za šolstvo, te­meljno izobraževa lno skupno­stjo in banko.«

D u š a n Roblek, š e f oddel­ka za poslovanje z o b č a n i pri kranjski p o d r u ž n i c i Ljubljanske banke:

»Res je. V šolskih hranilni­cah je danes poudarek na vzgoji. Uspehi se že kažejo, saj šolske hranilnice že postajajo tudi s lužbe, k i učence odvra­čajo od potrate, jih navajajo na vrednotenje denarja in na pametno gospodarjenje. Seve­da se s reču jemo še vedno z za­če tn imi t ežavami . Tako pone­kod nimajo ustreznih prosto­rov, ponek<xl pa tudi zavzetost za ustanovitev hranilnice ni največja. M i s l i m , da bi morali zdaj najprej rešiti in tudi ovrednotiti vlogo mentorja. Njegovo delo naj bi bilo enako priznano kot pri drugih vzgoj­nih oblikah. V banki bomo skušal i č impre j navezati stik z zavodom za šols tvo in s temeljnimi izobraževalnimi skupnostmi. Vendar pa mi­sl im, da to ne bi smela biti zgolj domena Ljubljanske banke, marveč bi morali vlogo in pomen šolskih hranilnic ovrednotiti v republ iškem me­rilu in j i m priznati status dopolnilne vzgoje v šolah.«

A . Zalar

V Tržiču srečanje gorenjskih turističnih delavcev

Letošnje peto jubilejno s rečanje gorenjskih tu r i s t i čn ih delavcev je bilo v soboto v Trž iču . Zelo dobro sta ga organizirala Gorenjska tur i ­s t ična zveza in T u r i s t i č n o d r u š t v o Trž ič , pokroviteljstvo nad sreča­njem pa je prevzel predsednik občin­ske skupščine Trž ič M i l a n Ogris. Udeleženci zbora, skoraj 300 j ih je bilo, so se najprej zbral i v dvorani t ržiškega kina, kjer j i h je pozdravil predstavnik domačega Tur i s t i čnega d r u š t v a M i r k o Majer. Dejal je, da bodo skušal i Trž ičan i gorenjskim tu­r is t ičnim delavcem pokazati izkuš­nje pri vk l jučevanju planinstva, lovstva in ku l tu rn ih spomenikov v turizem. Trž i ška občina ima za t a k š n o usmeritev pogoje. K a r 10.700 hektarjev površ ine občine pokrivajo gozdovi. Lovišča so urejena na do­brih 5000 hektarjih, upravljajo pa j i h Lovske d ruž ine Trž ič , K o v o r in Udenbor š t ter Zavod za gojitev div­jadi Kozorog iz K a m n i k a . Pokrovi­telj s rečan ja predsednik občinske skupšč ine M i l a n Ogris pa je v pozdravnem govoru poudaril , da občina še nima razvitega turizma, čeprav ima pogoje. Panoga je ob hitro razvijajoči se industrij i zaosta­la. Zborovalce sta pozdravila še predsednik Gorenjske tu r i s t i čne zve­ze C i r i l Ankerst in predsednik T D Trž ič Vlado Er javšek.

Sledil je ku l tu rn i program, y ka­terem so sodelovali instrumentalni trio Karavanke, folklorna skupina Karavanke in bratje Zupan. Poseb­

na pozornost pa je veljala filmom Tržič — biser med gorami in Pred­sednik T i t o na lovu v Podljubelju. Predstava slednjega, k i je nastal leta 1967, je bila med prvimi predstavit­vami filma sploh. Trž ičan i so nato v zgodovinski K u r n i k o v i hiši podarili slehernemu udeležencu izviren spo­minek — hranilnik v obl iki nogavič­ke, nato pa so j i h povabili v muzej, kjer je bi la ta dan odprta razstava lovstva v t ržiški občini. Ogleda vred­

na razstava bo odprta dobrih K) dni, sčasoma pa bo postala stalna.

Drušč ina se je nato preselila v dom d ružben ih organizacij na Brez­jah pri Trž iču . Po obedu, tur i s t ične delavce so pogostili s t rž iškimi bržo-lami, so lovci pokazali lovski krst nato pa je bi la v organizaciji Murke iz Lesc modna revija modelov Peka, T r i a in Oblačila novost. Sledil je kul turn i program in d r u ž a b n o sreča­nje. J . Košnjek

Peto srečanje turističnih delavcev Gorenjske se je začelo v dvorani tržiškega kina, kjer so skoraj 300 udeležencev pozdravili organizatorji in gostitelji •— Foto: F. Perdan

Julijske Alpe — simbol prijateljstva treh dežel

Na jubilejnem srečanju v Beljaku so predstavniki furlanijskih, koroških in slovenskih planincev ocenili rezultate desetletnega plodnega sodelo­

vanja V soboto in nedeljo, 19. in 20.

oktobra, je bilo koroško mesto Beljak prizorišče desetega, torej jubilejnega s rečanja predstavnikov planinskih organizacij treh dežel : Julijske Kraj ine, Slovenije in Koro ­ške. 15-člansko delegacijo Slovencev je vodil predsednik P Z S dr. M i h a Po točn ik .

K a k o važno vlogo pripisujejo gostitelji temu trostranskemu sode­lovanju, je izpričalo dejstvo, da so se v pripravo svečanega zbora f inančno in organizacijsko vključili najvišji zastopniki pokrajinskih in bel jaških oblasti, med katerimi velja posebej omeniti ž u p a n a inž. Josefa Rescha. Iz govorov in razprav vseh navzoč ih je velo prepr ičan je o nujnosti nadaljnjega poglabljanja stikov, kajti l jubitelji gora ne morejo in ne smejo priznavati administrat ivno postavljenih d ržavn ih meja za č r t o ločnico, ly preprečuje u resn ičevan je skupnih hotenj in utrjevanje prija­teljskih odnosov. Alpe so nedeljiva celota. Ne prenesejo umetnega razkosavanja, saj prebivalce ob njihovem vznožju združu je jo v humogeh rod, s t r emeč k istemu cil ju — k utrjevanju izročil pionirja J u -liusa Kugvja , velikega oboževalca planin. Na jpomembne j še potrdilo, da je zamisel M a r i a Lonzarja , Oscarja Soravita, dr. Mihe Po toč ­nika in Hermana VViegela, pobud­nikov in zače tn ikov povezave, padla na plodna t la, pa so nedvomno dose­danji zavidanja vredni rezultati . K a r poglejmo.

V minul ih desetih letih je ko­roškim, furlanijskim in slovenskim gornikom uspelo z združenimi moč­mi odpreti vrsto mednarodnih prela­zov ter napravit i dostopne š tevi lne, že skoraj pozabljene vrhove; mno­žični obiski planincev so postali nekaj običajnega, kar ima pozitivne posledice zlasti pri vzgoji in izobra­ževanju mladih kadrov; zelo korist­na je izmenjava mnenj, izkušenj in n a č r t o v okrog zašč i te narave, s i s t emat ičnega in enotnega označe­vanja (markiranja) smeri, urejanja krajinskih parkov itd; sporazumno so uvedli popuste v domovih, kočah in planinskih postojankah; izšla je kopica . s t rokovnih publikacij , in sicer v treh jezikih, kar tudi navzven potrjuje neš t e tokra t izražena nače la o popolni enakopravnost i . . .

A č e bi morali izbirati, bi navzlic tehtnosti pravkar nani­zanih oblik usklajevanja priza­devanj dali prednost dvema akcijama: u r e s n i č i t v i Poti pri­jateljstva, ki spenja v z a k l j u č e n krog trikrat 10 v r š a c e v julij­skega, karnijskega in k o r o š k e g a masiva (kot so poudarili udele­ž e n c i shoda, jo je doslej preho­dilo prek 3000 ljudi!), ter poeno­

tenju vloge gorskih r e š e v a l n i h s lužb , katerih metode dela lahko rabijo' za vzor ostalim. N a š i , avstrijski in italijanski r e š e v a l ­ci, denimo, se p o s l u ž u j e j o enake tehnike in t e h n i č n i h p r i p o m o č ­kov. Pripravljeni so nemudoma posredovati, ne glede na to, kje, kdaj in komu se pripeti nezgoda. Kadar je treba izvesti iskanje p o n e s r e č e n c e v v š i r š e m pro­storu, strnejo m o č i , s č i m e r p o v e č a j o obseg, u č i n k o v i t o s t in

hitrost intervencije. Ne gre poza­biti dodati, da so usluge brez­p l a č n e in da je v s p l o š n o zadovoljstvo odpravljen kup for­malnosti, ki bi utegnile z m a n j š a ­ti vrednost obetavnih novosti.

Razumevanje in spodbujanje do­brih sosedskih odnosov sta, poleg krepitve volje in duha hribolazcev tostran in onstran Karavank oziro­ma Julijcev, glavni odl iki deset let t ra ja jočega podajanja rok čez Alpe. Ne bo napak, ako v zakl jučku še enkrat poudarimo, da slednje v očeh planincev nikakor niso element razdruževan ja , marveč svet, kjer pol i t ično spletkarjenje in nacional­na nestrpnost izgublja vsakršen smisel. I. Guzelj

Kritično o predlagani organizaciji turizma

Nova organiziranost slovenskega turizma (inte­resna skupnost) ne bi smela ohromiti dejavnosti osnovnih turističnih organizacij in zvez ter raz­vrednotiti dosedanjega dela in vzeti preveč

sredstev V petek zvečer je bila v Trž iču

razšir jena seja upravnega in nadzor­nega odbora Gorenjske tu r i s t i čne zveze, ki so se je udeležili tudi pred­sedniki in tajniki tu r i s t i čn ih dru­štev. N a seji so razpravljali o tezah za organizacijo interesne skupnosti za turizem, k i j i h je izdelala T u r i ­s t ična zveza Slovenije, o tezah za oblikovanje d ružbenega dogovora o ustanovitvi poslovne skupnosti za tu r i s t i čno propagando in tu r i s t i čno prometno informativno dejavnost, ki j ih je pripravil komite za turizem S R S ter o tezah za d ružben i dogovor o uporabi tu r i s t i čne takse na Go­renjskem.

Člani upravnega in nadzornega odbora ter predstavniki d ruš t ev so na petkovi seji menili, da se mora slovenski turizem organizirati na sa­moupravnih interesnih osnovah kot predvideva ustava, vendar s tem ne bi smelo biti razvrednoteno delo d ruš t ev in drugih tu r i s t i čn ih organi­zacij, ki imajo največ zaslug za seda njo raven slovenskega turizma. Prav tako ne bi kazalo zavreči dobrih plati sedanje organizacije turizma. Prav Gorenjska tu r i s t i čna zveza je pri novi organizaciji upoš t eva l a in­teresno in delegatsko načelo, / a udeležence petkovega sestanka je nerazumljivo, kako sta mogla doku­menta Tur i s t i čne zveze Slovenije in komiteja za turizem, čeprav obrav­navata enako temo, nastajati loče­no, brez sodelovanja d ruš t ev , turi­s t ičnih zvez in tu r i s t i čn ih organiza­cij. N a petkovem sestanku dokonč­

na sodba o predlogih tez ni bila izre­čena. Sklenjeno je bilo, da bcxlo o problematiki razpravljala do konca novembra tu r i s t i čna d r u š t v a in do­polnila predloge, k i so bi l i o obeh do­kumentih že povedani na petkovi seji. S predlogi slovenske tu r i s t i čne zveze in komiteja za turizem ter s stališči d ru š t ev in G T Z bodo sezna­nil i tudi gorenjske medobčinske d ružbenopol i t i čne organe.

Sprejet je bil predlog družbenega dogovora o uporabi tu r i s t i čne takse. To vprašan je na Gorenjskem m enotno urejeno. V nekaterih prime­rih ostaja taksa v celoti al i .delno d r u š t v o m , drugje jo poberejo kra -

jevne skupnosti, v posameznih p«'1" metih pa upravlja ta denar občina-Po sklepu petkove seje naj bi pO n ( ) ' vem taksa ostajala v celoti dru­š tvom, določen odstotek pa H namenjen organizaciji in delovanj 1 1

dolenjske tu r i s t i čne zveze. Zveza 1 ) 0

s tem predlogom seznanila gorenjski' občinske skupščine .

J . Košnjek

Naslednja š tev i lka bo

zaradi praznika izšla v torek, 5. novembra.