Letno Porocilo 2012 ReO SKEI LJ in Okolica

Stran 1 od 18

LETNO POROILO

2012

Sleherna resnica prehaja skozi tri obdobja. Najprej jo (o)smeijo, nato ji odlono nasprotujejo. V

tretji fazi pa postane nekaj samoumevnega!

(Artur Schopenhauer, 1788 1860)

Regijske organizacije Sindikata kovinske in elektroindustrije Slovenije za Ljubljano in okolico

Letno poroilo 2012 ReO SKEI LJ in okolica Stran 2 od 18

SINDIKAT KOVINSKE IN ELEKTROINDUSTRIJE SLOVENIJE REGIJSKA ORGANIZACIJA LJUBLJANE IN OKOLICE

Os ebna izkaznica Uradni naziv: Regijska organizacija SKEI Ljubljane in okolice Sede: Parmova 51 Ljubljana Skrajano ime: ReO SKEI Ljubljane in okolice Matina tevilka: 5892708000 Davna tevilka: 82164878 Poslovni raun: 61000-3010100079 odprt pri DH d.d. Ljubljana lanarinski raun 01000-0006100025 Sklicevalna tevilka 30101030

Telefoni in elektronska pota:

[email protected] najnoveji elektronski naslov nae pisarne [email protected] 2909945031-359 662 [email protected] 2909945031-359 661

SPLETNA STRAN SKEI SLOVENIJE http://skei.si/ Facebook: http://sl-si.facebook.com/ Regijska SKEI Ljubljane Regijska organizacija teritorialno obsega naslednje upravne enote:

Ljubljana, Domale, Ig, Kamnik, Koevje, martno - Litija, Logatec, Ribnica in Vrhnika

V nao regijo so vkljuene podrunice iz podjetij osrednjeslovenske regije, ki zaposlujejo skupaj priblino 6000 delavk in delavcev. Sindikalna organiziranost postaja svojevrstna znailnost boljih podjetij, z lastniki, ki verjamejo, da je imeti v podjetju organizirane delavce tudi konkurenna prednost! Pripadnost podjetju namre ni naprodaj, svoje srce lahko zaposleni podarimo le prostovoljno! V boljih podjetjih v nai regiji (v naih treh dejavnostih) praviloma deluje sindikat!

Podjet ja z organiz i ran imi podr uni cami s in dikata v letu 2012

1 SKEI HELLA LUX SLOVENIJA

2 SKEI LITOSTROJ POWER LJUBLJANA

3 SINDIKAT DINOS HOLDING D.D. LJUBLJANA

4 SKEI LITOSTROJ JEKLO LJUBLJANA

5 SKEI SINDIKAT PODJETJA DANFOSS TRATA D.O.O. LJUBLJANA

6 SAMOPLANIKI REO SKEI LJUBLJANE IN OKOLICE

8 SKEI SINDIKAT MAGNETI D.D. LJUBLJANA

9 SKEI SINDIKAT CIMOS TITAN D.O.O. KAMNIK

10 SKEI SINDIKAT TITAN D.D. KAMNIK

11 SKEI SINDIKAT KOVINA D.D. (HERZ) MARTNO

12 SINDIKAT LAJOVIC TUBA EMBALAA D.D. LJUBLJANA

13 SKEI SINDIKAT ISKRA SISTEMI D.D. LJUBLJANA

14 SKEI SINDIKAT FOTONA D.D. LJUBLJANA

15 SKEI VEGA LJUBLJANA

16 IO SKEI KOLEKTOR MAGMA-MAGNETNI IN NANO MATERIALI LJUBLJANA

17 SKEI SINDIKAT LIP D.O.O. LJUBLJANA

18 SKEI KONFERENCA AS DOMALE

19 SKEI SINDIKAT TURBOINTITUT D.D. LJUBLJANA

20 SKEI SINDIKAT SATURNUS EMBALAA, LJUBLJANA

21 SINDIKAT SKEI KIG IG

22 SKEI SINDIKAT ETRA 33 D.D. LJUBLJANA

23 SKEI SINDIKAT IMP RPALKE D.D. (IMP PUMPS)

24 SINDIKAT METREL D.D. HORJUL

25 SINDIKAT SKEI ISKRA TELA-SEM D.D. LJUBLJANA

26 SKEI EKOP RIBNICA

27 SKEI FIPIS RIBNICA

28 SKEI SINDIKAT ZARJA ELEKTRONIKA D.O.O. MEKINJE

29 SKEI SINDIKAT IMP TELEKOM D.D. LJUBLJANA (IMP TEN)

30 SINDIKAT PODJETJA AUTOCON (KOVINARSKA)

31 SKEI SIND. PODRUNICA TEVIS-AGENCIJA ZA KADRE

32 SINDIKAT ISKRA VARJENJE D.O.O. LJUBLJANA

33 SEKRETARIAT SKEI SLOVENIJE

34 SKEI SINDIKAT GEOSTROJ D.D. LJUBLJANA

35 SINDIKAT SKEI ZARJA KOVIS D.O.O. KAMNIK

36 SINDIKAT SKEI PODJETJA AVTOTEHNA RIKO (ATRIK)

37 SINDIKAT SKEI TRITECH D.O.O. LJUBLJANA

38 SINDIKAT CABLEX D.O.O. - SKEI LJUBLJANA

39 SINDIKAT SKEI TIBA ELEKTROMOTORJI LJUBLJANA

40 SINDIKAT SKEI VARNOST GASILSKI SERVIS - VGS

41 SIND. PODRUNICA SKEI DETEL STROJEGRADNJA LOGATEC

42 SINDIKAT COP D.O.O. KAMNIK

43 SINDIKAT LITOSTROJ PTS - SKEI LJUBLJANA (Litostroj Ravne)

44 SINDIKAT PODJETJA ROTIS (PE KOEVJE)

45 SINDIKAT ZAPOSLENIH V ZSSS - SKEI

OPOMBA V kurzivi navedene podrunice brez upravnega statusa


V regijo je torej trenutno vkljuenih nekaj ve kot 30 podrunic s preko 20 lani in e nekaj manjih.

l ani i z vrnega odb ora ReO SKEI L jub l jane i n okol ice v letu 2012 so b i l i : Leon DUJMOVI - predsednik, Silgan Ljubljana Husein BRAKI, lan IO, Litostroj Jeklo, Ljubljana Vincencij JAKOPI, podpredsednik Litostroj Power Ljubljana Matej KRAOVEC, lan, MAGNETI, Ljubljana Vlado HAJDINJAK, lan IO, Saturnus Hella d.o.o. Slovenija Zvone HIAR - lan IO, ISKRA SISTEMI, Ljubljana Anita BLATNIK, lanica IO - Lajovic Tuba, Ljubljana Zlatko Herni lan IO, SKEI Slovenije Matja GRAI, lan IO - Metrel Mehanika, Horjul *(Igor Pervan - Litostroj Jeklo med letom odstopil)

portna komis i ja : Goran JOZI - predsednik portne komisije Litostroj Power d.o.o. Darko Duevi - Saturnus Hella d.o.o. Slovenija

Tatjana Levi- Saturnus Hella d.o.o. Slovenija Boo ZEKO DINOS, d.o.o.

Marijan Pavi-Danfoss Trata

Na dzorni odbor Regi jske orga nizac i je SKEI L jubl jane i n oko l ice Rajko Primc upokojen v letu 2010 predsednik NO REJA Bruno SKEI FOTONA, Ljubljana Brane BOROVI-lan SKEI Hella Saturnus

Regi jsk i odbor

je najviji organ Regijske organizacije SKEI Ljubljane in okolice. Sestavljen je iz veine predstavnikov podrunic, le ti pa so predsednice in predsedniki sindikalnih podrunic v regiji. Sestaja se praviloma vsake tri mesece v tekoem letu, oziroma najmanj 2 krat letno, kot je zapisano v Pravilih o organiziranju in delovanju Regijske organizacije SKEI Ljubljane in okolice.

Na mesto u voda

ut i i t rp i !* (*B odi t ih o in t rp i ! ) T jaa Pur eber /Ljubl jana v i r 1 Zdi se, da ne smemo ve podvomiti o nujnosti varevanja, ampak tiho sprejeti vse. Pri nas se je uveljavila mantra, da alternative drastinemu zategovanju pasov ni. Lahko se pogovarjamo o evru tu in tam, a o varevanju ne smemo dvomiti. Glede na zgodovinske izkunje nekaterih drav lahko sklepamo, da nam bo varevanje prineslo rast brezposelnosti (vsaj v javnem sektorju) in odmiranje socialne drave. Na drugi strani pa ni garancij za gospodarsko rast. Zlasti ker se bo z varevanjem verjetno zmanjal obseg domaega povpraevanja.

Uvodna beseda sekretar ja

Vsi tisti, ki tako lahkotno obtoujejo SINDIKATE in jih vasih nepremiljeno (skladno s proameriko propagando) postavijo celo ob bok kriminalcem, so zame skrajno kratkovidni in krivini. Postaja vse bolj jasno v igavem interesu. Tako sva denimo leta 2012 skupaj s prijateljem iz gasilskega sindikata odnesla iz EX hrama ex "demokracije", potrdilo o vloenih podpisih za referendum o pokojninski reformi. Po poroanju veine medijev smo sindikati s tem dejanjem povzroili velikansko in nepopravljivo kodo.

Pokojninska reforma je bila po naem preprianju slaba, dri pa trditev, da ne v celoti. V zakonu so bile nekatere skrajno kodljive reitve, a minister Pahorjeve vlade, prof. Svetlik ni popual niti za ped. Danes, ob pisanju poroila sprejeti zakon ZPIZ2 ni najbolji, a vseeno bi bil brez sindikatov e veliko slabi.

Tako kot bi bila Slovenija brez sindikatov e manj prijazen kraj za ivljenje njenih prebivalcev.

eprav mnogi verjamejo ali bolje reeno verujejo v kapitalizem, kot najbolji sistem, se vedno bolj odpira prostor za razpravo o njegovih alternativah. Ena od njih je po mojem preprianju lahko tudi demokratini socializem. Tudi zato pomislite, bralci teh vrstic, preden vrete kamen v SINDIKAT, po preprianju mnogih v edinega prijatelja zaposlenih. Pa tudi prijatelja ire civilne drube, tako mladih kot starih. Nismo pa prijatelji finannih trgov, kasino kapitalizma in tistih vladarjev, ki podpirajo neoliberalizem vitke drave in privatnega javnega sektorja..


Tako kot mediji ponavljajo argumente za potrebo po zmanjanju moi in vpliva sindikatov, moramo mi ponavljati svoje in upam tudi vae argumente o tem, esa v resnici ne bi imeli, e v Sloveniji ne bi bilo sindikatov.

Na prvem mestu je to zakonsko doloena minimalna plaa. Mnoge nam podobne drave je nimajo ve, in tako mnogi ne bi imeli plae, ki bi bila vija od nje. Zagotovo ne bi poznali dodatkov k plai iz naslova delovne uspenosti in dodatkov iz naslova pogojev dela, ter neugodne organizacije delovnega asa (nadurno delo, delo ob nedeljah, praznikih..), ne bi prejemali dodatka za delovno dobo za vse zaposlene, ne bi imeli dopusta, ki bi trajal dlje kot 4 tedne, kaj ele regresa za letni dopust, ki bi po viini presegal minimalno plao!

Prav tako bi brez SINDIKATA ne imeli;

Zakonsko doloene minimalne odpravnine ob upokojitvi in ob odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov, saj delodajalec e zdaj brez vejih teav odpusti veje tevilo delavcev, ki bi v svetu brez sindikata, ostali brez pravic, kot je to marsikje po svetu. Prav to so nai oblastniki e vekrat eleli urediti tudi pri nas!

Sindikati se pogajamo tudi o boinici, o trinajsti plai, o viinah jubilejnih nagrad, o obveznih solidarnostnih pomoeh. Za tiste, ki ne verjamete, izlet v blinjo preteklost. Leta 2006 so delodajalske organizacije predlagale spremembe komaj sprejetega zakona o delovnih razmerjih (ki je zael veljati s 1.1.2003) z naslednjimi zahtevami; odprava plaanega odmora med delom, odprava dodatka na delovno dobo, podaljanje delovnega asa z 48 na 65 ur tedensko, povean obseg nadurnega dela (na 400 ur letno), sklepanje pogodb o zaposlitvi za doloen as brez omejitev, skrajanje vseh odpovednih rokov na najve 30 dni, poenostavitev postopkov za laje odpuanje delavcev, zmanjala naj bi se zaitna vloga sindikata pri odpuanju delavcev, zmanjanje odpravnin ob odpovedi pogodbe o zaposlitvi, maksimiranje letnega dopusta na najve 30 dni na leto, regres za letni dopust/prehrano odvisno koliko asa delavec prebije na delu, opustil naj bi se termin kolektivna pogodba na ravni dejavnosti, itd.. Vse te zahteve so se ponovile tudi v letih po tem in prav vsako leto je SINDIKAT na vseh nivojih pogajanj z vlado in drugimi socialnimi partnerji dosegel to kar ljudje priakujejo in menijo, da je samoumevno. Ohranitev in izboljanje pogojev dela in ivljenja. To pa je dosegel tisti SINDIKAT, ki deluje na nivojih od podjetja do najvije instance; sindikalne centrale, ki je na ZSSS. Nezavedno kritiziramo zdaj en, zdaj drug nivo, pozabljajo, da je SINDIKAT za drugo stran, za delodajalce in dravo, le eden in jim naa razdvojenost, medsebojni konflikti in razdrobljenost ustreza. Ve kot je naih organizacij, manj smo enotni, bolje za kapitaliste.

To je glavni razlog, da se kot profesionalec, ki je ivljenjsko odvisen od obstoja in uspenosti sindikalizma, e vsa leta z vsem srcem in vplivom zavzemam za enotnost sindikata. Od podjetja kjer imajo delavci, e imajo sreo, dober delujo sindikat podrunice, do regijske organizacije, kjer sem jaz odgovoren za vse, pa vse do panonega nivoja na dravnem nivoju, kjer imamo na SKEI, do centrale ZSSS, ki ima edina stik s podrojem zakonodaje preko dravnih organov.

Slovencem na sreo postaja vse bolj jasno, da so sindikati potrebni e naprej, saj javno govorjenje politike in kapitala o previsokih pravicah delavcev ne pomeni ni dobrega. Samo na nain, e so delavci povezani in organizirani preko sindikata, se zaposleni doloene dejavnosti uinkovito borijo za svoje pravice. Zakaj? Ker posameznik nima nobenih monosti, pa e ima e tako odline reference, diplome in znanje, ne more dosei ve, kot lahko dosee povezana, organizirana skupina medsebojno odvisnih in solidarnih posameznikov. Kdor nima sindikata, obuti, najmanj to, da nima zastopnika v pogajanjih z oblastjo. Rezultat pa je, da na vseh podrojih ivljenja in dela naleti na uinkovit in organiziran odpor birokratov. Javne ali privatne sfere, saj je vseeno, obe sta organizirani, izobraeni in povezani v uinkovito sredstvo nadzora in izkorianja. Pot napredka pa vodi do skrajnih meja skrajno kodljive religije po imenu veja konkurennost za dobiek.

Vsi elimo take sindikate, ki se odzivajo takoj, po monosti e veraj. Vsi prevekrat akamo na nekoga drugega, akamo na to, da se delavcem e zgodijo nepredstavljive krivice. Res pa je, da delavci pogosto ne izvolijo pravih zastopnikov, ali pa so jim bili dodeljeni brez njihovega vpliva. Manj uinkoviti sindikalni zastopniki s pomanjkljivim organizacijskim in pravnim znanjem so kritina toka vsake organizirane skupine ljudi, ki se imenuje SINDIKAT! e huje pa je, e celo podjetniki sindikat deluje skladno z direktivami vodstva podjetja, ter se mu v celoti ali delno podreja. Vse te pojave ljudje upravieno oitajo sindikatom, a posploevanje je krivino.

SINDIKAT ni enostavna oblika delovanja povezanih posameznikov, saj smo uspeni in uinkoviti le kot celota. Za drugo stran smo tudi v resnici obravnavani kot enotno gibanje in ideja, saj smo sindikat vsi, tudi nelani. Zato, ker v Sloveniji e vedno velja vse izborjeno za vse! In tako bo tudi ostalo!

Zato dobro razmislite, ko boste v asih, ki prihajajo izrekali vrednostne sodbe o nas in njih, drugih sindikatih. Prosim vas, ne nas samo napadat in kritizirat, pridruite se nam raje in nas izboljajte s svojim znanjem in izkunjami. Saj ni le preprosta besedna igra znana krilatica, da smo SKUPAJ MONEJI!


Povzetek k l junih dogod kov, k i so v letu 2012 zaznamoval i nao regi jo

SELITEV REG IJ SKE P ISARNE (30.1 .2012) z Dal mat inove 4 na Parmovo 51

Pripravljalne aktivnosti smo v tednu dni zakljuili, vejo koliina arhiva je ostal v centralnem arhivu ZSSS. Odloitev za prehod na samostojno lokacijo Parmova 51, je predvsem posledica nujne finanne konsolidacije. Fiksni stroki delovanja pisarne na stari lokaciji, so za nas postali nevzdrni. V zaetku januarja smo podpisali novo podlicenno pogodbo z ZSSS o uporabi Microsoftove programske opreme. Namesto dveh raunalnikov vkljuenih v sistem bo to odslej le raunalnik tajnice regije, prav tako smo ohranili le en dostop do evidence lanstva, na istem raunalniku. Vsega tega seveda brez selitve na novo lokacijo ne bi mogli realizirati. Potrebna je bila tudi osamosvojitev in posledino sprememba telefonske tevilke (na novi kontaktni telefon je 01 29 099 45) vseh telefonskih in internetnih prikljukov. al stara napeljava v prostorih bive vojanice JLA ne omogoa dodatne faks linije. Selitev smo izvedeli v zadnjem tednu januarja, tako da je bilo dovolj asa za polno opravilno sposobnost in nemoteno podporo lanom sindikata tudi na novi lokaciji. Prva opazna korist selitve je torej znianje strokov informacijskega sistema, ki ga zagotavlja ZSSS. Na novi lokaciji Parmova 51/II, je sede Osrednjeslovenske obmone organizacije ZSSS. Zato bomo imeli po potrebi na voljo brezplaen veji prostor za seje regijskih organov. V novi regijski pisarni sta na voljo dva manja opremljena prostora in brezplani parkirni prostor. al je zaradi bliine delno zapuenih eleznikih objektov ponoi veja koncentracija kriminala, zato smo po nasvetu ohranili garano mesto za slubeni avto FORD, vendar na ceneji lokaciji priblino kilometer oddaljeni Krieva 1. Zniali smo tudi stroke pravne pomoi in malo spremenili uradne ure odvetnika Igorja PIKA. Po novem ga lahko obiete samo ob ETRTKIH, od 14.00 do 17.00 ure, na PARMOVI UL. 51 v Ljubljani, 2. nadstropje.

Or gan izac i ja s kupne s eje SKEI S loveni ja v na i r egi j i Vodstvo sindikata SKEI Slovenija je v skladu s tradicijo mesenih obiskov podjetij po nai domovini, obiskalo tudi nao regijo. Na nao prijazno pronjo se je odzvalo (po izboru asnika Finance trenutno najbolje slovensko) podjetje Danfoss Trata, ki po besedah direktorja regulira skoraj tri etrt sveta - "V Danfossu Trati iz Ljubljane nartujejo in izdelujejo izdelke za regulacijo daljinskega ogrevanja. Z njimi omogoijo, da so vsa stanovanja v bloku enakomerno ogreta ter da sta pritisk in toplota vode, ki prideta iz mestne toplarne, primerna za uporabo v stanovanjih. "Jutri bomo naredili milijonti izdelek, elektromehanski regulator AB-QM, ki se uporablja za regulacijo klimatizacijskih naprav v stavbah. Razvili smo ga sami in pri tem izdelku imamo v svetu vodilni trni dele," pravi Zalaznik. Vir: http://www.finance.si/301802/Danfoss-Trata-regulira-skoraj-tri-%E8etrt-sveta?src=pj030211

Na spletni strani so na ogled foto utrinki z obiska:

https://picasaweb.google.com/115153424654687576578/OBISKSKEIVDANFOSSTRATA022012?authuser=0&feat=dir

ectlink

Vse bol j p ogosto se na m dogaja nes klep nost regi js kih sestan kov 19. 1. 2012 je bila zato nujna korespondenna sej izvrnega odbora Regijske organizacije SKEI Ljubljane in okolice, glede na to, da je zaradi nesklepnosti 4. redna seja IO ReO SKEI Ljubljane in okolice odpadla, lanom IO ReO SKEI Ljubljane in okolice je bila tema korespondenne seje podana preko elektronske pote. Na 3. redni seji regijskega odbora ReO SKEI Ljubljane in okolice, ki je bila dne, 7. 12. 2011, je odbor sprejel revidirani osnutek Finannega plana regijske organizacije za leto 2012 in sicer z upotevanimi popravki, ki so bili navedeni v teku obravnavane toke. Skladno s temi priporoili in obveznostmi, je sekretar opravil pogajanja z odvetnikom Igorjem PIKOM. Predlagano znianje za meseni paval, je slednji zavrnil s predlogom za takojnjo prekinitev pogodbe, v nadaljevanju pa je prilo do nove ponudbe s strani odvetnika, katero smo s sklepom potrdili.

Predlog od vetn ika in pojas ni lo del ova nja pra vne p isar ne Doseen sporazum v zvezi z znianjem plaila za pravno pomo odvetnika. Na dosedanji odvetnik Igor Piek se zaveda, da je sindikat v finanni stiski, ni odve pripomniti, da za sindikate sicer tako ali drugae dela e ve kot deset


let, kar je eden od razlogov, da pristaja na znianje plaila. V pogovoru je ponovil, da mora sindikat v vsakem primeru imeti pravnika s pravosodnim izpitom. Tako smo od 1.2.2012 dalje spremenili tudi Uradne ure, ki so zdaj ob etrtkih od 14.00 do 17.00 ure.

portno ud ejst vovanje lanov 18. dravnega prvenstva v veleslalomu in smuarskih tekih na Golteh, so se udeleili trije smuarji in 3 spremljevalci iz podjetja Litostroj Power. Organizirali smo e 11. regijske portne igre ki so bile 19. maja 2012, kjer se je ve kot 180 udeleenk in udeleencev pomerilo v naslednjih portih; Mali nogomet moki, Odbojka na mivki - meane ekipe, +Pikado - meane ekipe, Tenis moki, enske, Metanje kamna meane ekipe, Vleenje vrvi meane ekipe, Koarkarski turnir trojk moki, enske ali meano, nova disciplina pa je bil ah moki, enske. Goran JOZI, predsednik portne komisije, je z ekipo pripravil odlino izpeljano sreanje na portnih igriih TEN-IGRA entvid, Organizacijski odbor si na tem mestu e enkrat zaslui vse priznanje za odlino organizacijo, posamezniki ki so najbolj zasluni pa so bili; Goran JOZI, Boo ZEKO, Leon DUJMOVI, Marijan PAVI in Rajko PRIMC Po tekmovanju smo pripravili e druabno sreanje saj smo imeli na razpolago tudi ozvoenje. Gostinske storitve so na visokem nivoju po sprejemljivih sindikalnih cenah. Cena dveh obrokov in pija je bila 9,50 , udeleenci so prejeli bone. Prvi obrok je bil gola, drugi obrok jedi z ara. Pijao so portniki lahko izbirali med toenim pivom, brezalkoholnimi pijaami ali vinom in mineralno vodo.

Problemat ika podjet j ih na e r eg i je V podrunico Titan Securdev Kamnik sem posredoval strokovno mnenje, Tema je bila nagrajevanje delovne uspenosti v pogodbi o zaposlitvi, saj je v podjetju prilo do poskusa uvedbe destimulativnega nagrajevanja. Pravnica in predstavnica kadrovske slube sicer trdi, da veljajo taka pravila vsaj 30 let. Delovno uspenost je zapisana v IV lenu pogodbe o zaposlitvi. Po njenih trditvah Titanu ni potrebno dajati pisnih pojasnil za destimulacijo ,ker jih tudi za stimulacijo ni potrebno. Pravi da edino na zahtevo delavca se mu pojasni e tako eli. Predpisov razen tega v pogodbi o zaposlitvi Titan nima. Predlagal sem nujen skupen sestanek v podjetju. Potrebna bo tudi pravna pomo zaradi morebitne tobe. V SKEI Magneti in SKEI IMP Pumps smo posredovali celovito informacijo (vzorec dopisa vodstvu za prietek pogajanj o tem, pravni temelj; panona kolektivna pogodba in njen 57. len, osnutek sporazuma z vodstvom, kriteriji, priloena vzorna tabela viine pomoi, ki je v celoti predmet pogajanj!) o uveljavljanju solidarnostne pomoi za bolniko odsotnost nad tri mesece

Prieli so z odpuanjem v podjetju ATRIK. Ukinjanje preostalih 20 delovnih mest in selitev proizvodnje v Srbijo. Direktorica Semen Sneana nikakor ni bila dosegljiva, vendar predsednik Krejan Miha s preostalimi lani ni elel publicitete, ker so jim zagotovili delo pri privatnikih. Sindikalistom smo ves as zagotavljali vso potrebno pravno pomo, saj je na zaetku vodstvo poskualo celo z ukinitvijo delovnega mesta oz. ponudbo da se zaposli pri privatniku. Na koncu je zaupnik sprejel odpoved iz poslovnih razlogov in se prijavil na zavodu za zaposlovanje. Podjetja v Sloveniji tako praktino ni ve. V tem letu sem dvakrat obiskal podrunico EKOP v Ribnici, kjer smo na novo ustanovili sindikat. Delodajalec se je poslueval sporne prakse, da prestavlja delavce zaposlen za doloen as med svojimi podjetji, ki jih obvladujeta druini Rokavec in Henigman. Direktorice, herke od enega od lastnikov, kljub zagotovilu ni bilo na dogovorjen sestanek z nami. V zadnjem asu so dobili kar nekaj dobrih naroil, kar je obet za obstoj in razvoj v prihodnje. Po zastoju reevanja problemov in ignoriranju sindikata v podjetju, smo vodstvu poslali odprto pismo z opozorili, pred prijavo inpekciji! SEZNAM ZAHTEV je vsekakor vreden objave, kot opozorilo drugim 1. Dvigala in viliarji Ker je zelo raznoliko delo v proizvodnji, je zaradi tega potrebno, da veina delavcev vozi viliarje in dvigala. Zato bi bilo potrebno opraviti ustrezne izpite. 2. Pravilen obraun pla - skoraj vsi delavci ne znajo prebrati svojih plailnih list. 3. Kolektivna pogodba Zanima nas premikanje delavcev v podjetja EKOP, FIPIS, IP in ali je to zakonito, da imamo tolikokrat podaljane pogodbe za doloen as. Kdaj za nedoloen as? 4. Barvanje epoksija v proizvodnji Ker zaenkrat ne moremo izboljati delovnih pogojev in imeti posebno delavnico za barvanje nas zanima, e ljudje, ki so tam zaposleni, lahko dobijo oziroma, ali so upravieni do dodatkov. Litostroj JEKLO Bil sem na zagovoru predsednika Igor PERVANa, domnevno zaradi huje kritve delovne obveznosti, ki je po navedbi v obtonici, take narave, da je posledica lahko prenehanje delovnega razmerja,. Pogajanja z Dorotejo Hartman in direktorjem Miroslavom Gnamuem. (pisno informacijo vodstva Litostroj Jeklo smo dobili, ker je imel


predsednik podrunice v kadrovski mapi vloeno pooblastilo za zahtevo za zastopanje s strani sindikata) Za naslednji dan sem dogovoril skupni sestanek obdolenca in vodstva. KIG nadaljuje se praksa ignoriranja sindikalista v tem podjetju. Prieli smo pogajanja za spremembo podjetnike kolektivne pogodbe v VEGA International na lokaciji podjetja ELMA na rnuah. Bil sem na pogovoru z vodstvom podjetja in sindikalnimi predstavniki. Bila je odpovedana podjetnika KP, razlog nerazumevanje kaj to sploh je. Po sestanku smo jim poslali predlog nove podjetnike KP, z doloenimi dopolnitvami in obrazloitvijo o nadaljnjih korakih sodelovanja. Tudi v VEGI je kriza, konstruktivno pogovarjati pa se izjemno teko. ISKRA SISTEMI - nadaljevanje statusnih in drugih sprememb s strani lastnikov V tem letu se je nadaljevalo z iskanjem sinergijskih uinkov v ISKRA SISTEMI. Ena od metod je bila iskanje zunanjih virov za doloene notranje funkcije v podjetju, s tujko poimenovano outsourcing. V podrunico smo poslali strokovne pomisleke na osnovi slabih tujih izkuenj. lo je za prenos funkcije ienja in s tem seveda vseh delavk na zunanje podjetje. Seveda na slabo kolektivno pogodbo in slabo plao. Vodstvo sindikata na elu z Zvonetom Hiarjem je direktorju Kukovici poslalo resno opozorilo, ki izraa bojazen , da sinergijski uinki med dvema drubama , ki se mislita kasneje zdruiti , ne bodo dosegli opisanega uinka v elaboratu. Nasprotno, sindikat priakuje, da bo zaradi odpuanja osiromaili nabor kadrov, tako strokovnih kot tudi tehninih slub. Opozorili so e, da slaba stimulacija e danes siromai razvoj in obutljive tehnine slube. Tako bo posledino povzroen padec produktivnosti in tudi konkurennost, ki jo tako rado poudarja vodstvo. Sindikat ne verjame ve v pot tako imenovanega mehkega odpuanja in e manj v nain selektivnega nagrajevanja zgolj tistih, ki naj bi prinaali podjetju posle, namesto da bi nagradili tudi tiste, ki skrbijo za kvalitetno realizacijo teh poslov!

Likvidacije, zdruevanja in pripojitve podjetij sistema ISKRA v lasti Duana eoka

ISKRA MIS je postal pravni naslednik likvidiranega podjetja ISKRA TELA. Dosedanji predsednik je al zapustil podjetje in predal funkcijo predsednika zaradi nezainteresiranosti preostalih lanov name. V podjetju Iskra Mis Kranj deluje tudi podrunica Svet Gorenjskih sindikatov. O nainu reevanja preostalih lanov e ni sprejete odloitve, ker oitno tudi organizacijske STATUSNE spremembe podjetij ne bodo tako kmalu konane. Nadaljuje se pripajanje in zdruevanje podjetij ISKRA. Vodstvo namerava pripojiti e dve invalidski podjetji Koncerna Iskra (Tevis-Agencija za kadre d.o.o. Ljubljana in Iskra IP invalidsko podjetje d.o.o. Semi) Tu se pokae slabost sindikata, ker nimamo enotne organizacije in ne dovolj povezana regijska organiziranost slabi sindikalno mo. Kasneje v marcu sem bil zgolj pisno obveen s strani podrunice SKEI Iskra Semi, da je ljubljanska podrunica Iskra Tevis pripojena k Iskra Semi. ZDRUEVANJE PODJETIJ VPLIVA NA SINDIKATE Mogoe bodo delodajalske tenje k povezovanju gospodarskih subjektov zaradi sinergijskih uinkov na znianje strokov skupnih dejavnosti, prisilile tudi nas sindikate v pospeitev zdruevalnih in povezovalnih aktivnosti. Prav zato smo z zanimanjem sprejeli informacijo, da sta se ReO SKEI tajerska in ReO SKEI Pomurje zdruili z vidika pravne, ekonomske in raunovodske slube. Tako se bo stroek omenjenih slub dejansko zmanjal, poveala naj bi se tudi uinkovitost sindikalnega dela na terenu, saj bi v bodoe ReO SKEI Pomurje zastopal profesionalni sekretar, ki se je zaposlil na SKEI Slovenije. POJAVI NEZAKONITEGA NIANJA OSNOVNIH PLA e januarja je direktor v ISKRA SISTEMI enostransko znial plae za 10%. Prieli smo s pravnim postopki s pomojo regijskega odvetnika in pisnimi nasprotovanji s strani podrunice. V bistvu gre za pravno vzdrnosti sklepa (zmanjanje pla-10%) iz naziva poslovne uspenosti na raun uspenosti delavca. Zadeva je najmanj dvomljiva, e e ne nezakonita. Obvestilo, ki smoga prejeli v pisarno navaja; Delavci Iskre Sistemov d.d. dobivamo e 4. mesec zapored zmanjano plao za 10% iz naziva delovne uspenosti ; razlog: nedoseganje zartanega letnega plana

Beseda je vaa stanje v podjet j ih i z ust zaupn ikov Leon DUJMOVI, SILAGAN Ljubljana njihovo podjetje se sedaj imenuje SILGAN in se ukvarja s proizvodnjo kovinske embalae za prehrambeno, kemijsko in kozmetino industrijo. Podjetje je v celoti obnovljeno, vse deluje na kartico. Posluje recesijskim asom primerno. Predlani je imelo podjetje celo rekordni dobiek, lani se je ta dobiek prepolovil, kako bo letos se e ne ve natanno. V podjetju je 130 zaposlenih, od tega je 35 lanov sindikata. So precej star kolektiv, glede na to se odraa tudi lanstvo, saj se lani upokojujejo. Mladi se sicer zaposlujejo, vendar ne za stalno. Tako je v podjetju 96 stalno zaposlenih, priblino 7 je agencijskih delavcev. V podjetju imajo tudi tiskarno za tisk na ploevino.


Simona BABEK, DANFOSS TRATA, Ljubljana v podjetje prihajajo novi agencijski delavci, trenutno imajo zaposlenih okrog 30 agencijskih delavcev, dela pa je dovolj. V sindikat je vlanjenih 94 zaposlenih. Sodelovanje v podjetju ocenjuje za vzorno in urejeno. So posamezni problemi, a jih veino reijo med seboj. Zlatko KONAKOVI, IMP PUMPS Ljubljana v podjetju je bila izvedena obnovitev strojnega parka, v kar so bila vloena kar velika sredstva. Boinica, regres in plaa se izplaujejo. Lani so dobili ob boiu tudi vsi, ki niso bili v bolnikem staleu, dodatno e za 100 nagrade. Socialni sporazum e ni dokonno urejen, aka se tudi e na odlobe za odmero letnega dopusta. V podjetju je 90 zaposlenih, od tega je 32 lanov sindikata, agencijskih delavcev nimajo zaposlenih. Ramiz FERIZI, KOLEKTOR MAGMA Ljubljana trenutno je 140 zaposlenih, imajo 45 lanov sindikata in priblino 45 agencijskih delavcev. Plae v podjetju so sicer minimalne a redne, boinice ni bilo. Nekaj se je govorilo o selitvi v Logatec, vendar je direktor te govorice zanikal. Se je pa kupilo neko firmo v Berlinu v Nemiji, ki se jo bo selilo v Slovenijo; del njihovega programa bo prevzelo tudi podjetje Kolektor Magma. Nekaj starih strojev bodo dali na odpad, da bo tako prostor za nove iz Nemije. Imajo tudi podjetje v BIH, kjer je trenutno 130 zaposlenih, vendar se bo del proizvodnje selil nazaj v Slovenijo, posledino pa bo tam zaradi selitve nekaj delavcev odpuenih. Bernarda GRAI, LIP Ljubljana novi direktor podjetja je Drago BRENCE, sodelujejo dobro. To je invalidsko podjetje. Trenutno je 167 zaposlenih, 1 pogodbeno, ostali redno, v sindikatu jih je 37. Agencijskih delavcev nimajo. Problem je preve ur pri gradbenikih in varnostnikih (ostaja jim dopust, a jim vika ur podjetje noe plaati, koristiti pa ga tudi ne morejo). Plae so redne, regres in boinica sta tudi izplaana. Podjetnika pogodba je bila podpisana lani. Dogovorjeno je bilo tudi, da terenski delavci dobijo malico plaano v viini 6 , ostali v viini 4 . Prenavljajo se tudi nekateri poslovni prostori, selijo se stroji ipd. Matja GRAI, METREL MEHANIKA Horjul njihov direktor je Peter JANA in imata zelo specifien medsebojni odnos. Direktor bi bil verjetno kar vesel, da sindikata in s tem tudi njega ne bi bilo v podjetju, vendar kadar ima direktor dobre ideje, se mu seveda ne nasprotuje. Nekaj teav je s plailom oziroma korienjem nadur, enako velja tudi s korienjem dopusta, ki ga direktor raje plaa, kot da bi se ga izkoristilo. Imeli so tudi neko teavo s sodelavko, ki je vodila kadrovske zadeve, in ki je nato sama dala odpoved pogodbe o zaposlitvi. Imajo redno plao, imajo regres, boinico in 13. plao. Dela je dovolj. V podjetju je 110 zaposlenih, agencijskih delavcev nimajo. Sindikat je bil na njegovo pobudo ustanovljen leta 2009 in ima 14 lanov. Joe MOLE, METREL Horjul v njihovem podjetju je stanje normalno, plae so 10 % nad povprejem. V podjetju je 170 zaposlenih, 10 pogodbeno zaposlenih. lanov sindikata je trenutno 28, pa e ti so zgolj delavci iz proizvodnje.. Bruno REJA, FOTONA Ljubljana njihovo podjetje je v 70 % dravni lasti. Ker se je podjetje prielo prodajati (za cca. 15 mio ), je posledino prodaja padla za 20 %, distributerji so zaeli gledati drugam. Govori se o priblino 6 kupcih. Lani je imelo podjetje najveji dobiek v zadnjih 5 letih, sedaj pa tak padec prodaje. Bilo je tudi objavljeno, da ne bo odpuanja oziroma, da bo lo za mehko varianto odpuanja (npr. upokojitev). Pripravljajo se tudi ukrepi pri zmanjevanju pla in stimulacije, vendar verjetno sindikat pri zmanjevanju pla ne bo popual. Regres je bil izplaan. V podjetju je 230 zaposlenih, 15 za doloen as, lanov sindikata je 59. V prihodnjih letih bo potrebno ve narediti tudi na pridobivanju lanstva. Ivan ZALAR, KIG Ig v podjetju je 112 zaposlenih, agencijskih delavcev nimajo, lanov sindikata pa je 34. Veina je zaposlenih za doloen as za 3 mesece. Uradno je 5 podjetij KIG-a. Odnosi z direktorjem se krhajo. e 3 leta ni bilo z njim in sindikatom nobenega pogovora in e 3 leta imajo zniane plae. Pred kratkim so imeli v podjetju tudi manjo zaustavitev dela. Lastnika podjetja zanima samo, da firma obstaja, tudi e je samo pozitivna nula. Izplaila boinice ni, stimulacija je zmanjana. Plae so se popravile samo tistim, ki so pomembni za delo in se z njimi ponavadi dogovorijo za individualno pogodbo. Po zadnjem znianju pla, so direktorju tudi dali vedeti, da ni primeren za vodenje podjetja. Lastnik bo sedaj pripravil sistematizacijo delovnih mest, pravi pa tudi, da sindikata v podjetju ne potrebuje. Matej KRAOVEC, MAGNETI Ljubljana v podjetju je 160 zaposlenih, 40 je agencijskih delavcev, lanov sindikata pa je 82. Dela je dovolj. Plaa, regres in boinica so izplaani, dajo tudi dodatek do minimalne plae. Imajo en primer, ko se je delavko, ki bi jo morali zaposliti, zaposlilo preko agencije, ki nima licence. Lastnik Erman je kupil tudi 4 rudnike in sicer v Braziliji, Kanadi in Avstraliji. So tudi edino podjetje za magnete v Evropi. Vlado HAJDINJAK, HELLA SATURNUS Ljubljana direktor Christof Droste se bori za podjetje, da bi e naprej raslo. Sestanki z direktorjem so redni, enkrat meseno. Imajo novo linijo za izdelavo plastinih le. Dobili bodo tudi novo


linijo za izdelavo dnevnih lui. Vse je sama robotika. Obutijo tudi, da je v Sloveniji pomanjkanje strojnih inenirjev. V podjetju je zaposlenih priblino 2000 ljudi, od tega je 900 agencijskih delavcev. V proizvodnji je zaposlenih 1580 ljudi. Dobili so boinico, nagrado ob 90. obletnici tovarne (tudi agencijski delavci), regres (tudi za agencijske delavce, prejeli tudi del boinice). Odpuanj ni bilo, so pa na novo zaposlovali. Imeli so 127 mio dobika, posluje se dobro. Zaposlenih imajo tudi zelo veliko invalidov, priblino 180. Vsi gredo na zdravniki pregled, inpektor za delo nato doloi kako naprej glede dela. Povprena plaa je 1.580 , bruto. Prielo se bo tudi z izdelavo novih LED lui (ulinih), ki pa se bodo sestavljale v BiH. Zvone HIAR, ISKRA SISTEMI Ljubljana Bil na pogovoru z vodstvom zaradi slabih pla delavcev. Tudi pri njih se utijo sinergijski uinki Iskre MIS, kamor elijo pripojiti tudi njih. Zaradi tega, se bo nekaj slub selilo v Kranj, na raun tega pa so 4. delavci izgubili slubo. Pripojitev z Iskra MIS bo 1.7.2012, s tem tudi selitev v Kranj (Labore ali Otoe). Povprena plaa je skoraj 2.000 , v proizvodnji je plaa minimalna. Od 1.3.2012 tudi nimajo ve nijih pla za 10 %, ki so jih dobivali 6 mesecev. Vsem prisotnim eli prenesti sporoilo, da naj branijo tudi nelane, saj je sam na ta raun v sindikalni podrunici pridobil 10 novih lanov. Edino z delom se dobi nove lane. Sindikat v podjetju mora biti in v njem mora budno spremljati dogajanja, tudi e gre v podjetje vse lepo in prav. Joe RIJAVEC, CIMOS TITAN Kamnik - v podjetju je 177 zaposlenih, 15 do 17 je agencijskih delavcev. Slabo posluje tako CIMOS TITAN kot tudi TITAN. Lani je bila ista nula. Razumevanje med vodstvom in sindikatom je e kar dobro. Enkrat meseno prejmejo s strani uprave poroilo in imajo priblino 15 minutni sestanek. Upravi se podajajo zahteve po odpravi kritev in sicer vse v pisni obliki in s podpisom prejema. V 3 obrokih so sedaj prejeli izplailo regresa za 5 let nazaj. Plaa je minimalna, vendar redna, tudi regres je bil izplaan. Uredili so tudi regresiranje malice za nono delo, ki je sedaj 6,12 . Podpisan je bil tudi sporazum, da glede tega ne bodo li v izterjavo za 5 let nazaj, vse dokler ne bo storjen prvi prekrek s strani uprave. Hoteli so jim tudi omejiti kruh pri malici. Direktor ne mara medijev in sodi. Direktorjev odnos do sindikata je tudi precej provokativen in eli iz sindikata odstraniti njega in e enega lana IO njihove sindikalne podrunice. Ukinil jim je tudi elektronsko poto, ter tudi tako omejil delo sindikata. Dogodilo se je tudi, da je sam moral zaradi velikega tevila nadur na korienje, med tem asom pa se je njegovo delo razdelilo med 2 druga delovodja. Nart o delovanju sindikata v podjetju so opredelili v planu dela za leto 2012, vse pa seveda v okviru razpololjivosti financ. Vincencij JAKOPI, LITOSTROJ POWER Ljubljana v podjetju je 436 zaposlenih, od tega je 177 lanov sindikata, imajo 25 agencijskih delavcev in 19 novo zaposlenih. Krepijo inenirski kader. Problem je upad dela v letu 2012. Glavne investicije upadajo v Sloveniji, saj se vse ustavlja. Krko je bil zakljuen e lani, prinesel pa je priblino 3,7mio dobika. Sestanki z direktorjem potekajo redno in enkrat meseno. Skrivnosti ni, kjer ni dela je prerazporeditev delovnega asa. Imajo tudi podjetja v Kanadi, Egiptu in BiH, planirajo tudi v Indiji, v Evropi pa trg upada. Boinica je bila, regres v 2 delih in v maksimalnem znesku. Podjetnika pogodba je, kritev pogodbe ni bilo. V prihodnje se priakujejo teave, e se domai trg ne bo ni odprl, vsaj v dveh letih. Sindikat je dal direktorju tudi pobudo, da se najame 10 fantov, ki elijo delati in da jih bodo nato sami izuili. Direktor je hotel poveati tudi stimulacijski del plae. Milenko MILETI, HERZ martno pri Litiji v podjetju je 200 zaposlenih, 76 je lanov sindikata, 3 agencijski delavci. Plae so redne in po zakonu, regres je bil izplaan. Dela primanjkuje, zaenkrat se e dela, kriza pa lahko nastane v roku dveh mesecev. So pa prila nova naroila. Z direktorjem se da komunicirati, s kolegico iz kadrovske slube pa ne. Tuba Lajovic zaradi odsotnosti predsednice Anite Blatnik poroal Herni; . v aprilu smo prejeli informacijo, da je zaradi odstopa direktorja in prevzema vodenja podjetja kar s strani edinega lastnika Dimitrija Lajovica, prilo do najave zaprtja delov proizvodnje in posledino do odpuanja zaposlenih za nedoloen as. O tem smo seznanili vodstvo SKEI, saj notranja javnost v podjetju ne eli medijskega izpostavljanja. Po navedbah predsednice Anite Blatnik, naj bi prilo do delne odprodaje programov proizvodnje (brizganje plastike, doze pod tlakom). Na lokaciji Ljubljana bo podjetje precej zmanjano, toen obseg e ni znan, govora je o 50 redno zaposlenih. Predlagan je bil nujni skupni sestanek vodstva podjetja s predstavniki SKEI, do katerega je prilo kmalu. Seznanitev glede nameravanih ukrepov prestrukturiranja v podjetju Lajovic Tuba d.o.o. je bila aurna. Po besedah direktorja, jim ni uspelo, kljub pomembnim vlaganjem, tako asa, energije in denarja, ter izvajanjem projektov, v zadostni meri pomembno vplivati na spremembo organizacijske kulture in ustaljenih navad v drubi, zato so primorani uvesti dodatne ukrepe. Najveje teave imajo v proizvodnem procesu, ki s svojo neuinkovitostjo in izredno nizko produktivnostjo povzroa enormne stroke. Zagotovila o povsem zakonitem ravnanju uprave smo vzeli na znanje. V podjetje smo e prej posredovali celovito informacijo o obveznem posvetovanju s sindikatom pred sprejemom odloitve, ki se nanaa na takne spremembe v strukturi in obsegu programa, proizvodnje, tehnologije in organizacije poslovanja, ko obstoji verjetnost, da bodo te spremembe privedle do poslovnih razlogov za prenehanje potreb po delu vejemu tevilu delavcev.


Nepravilnost v podjetju TURBOINTITUT anonimna prijava Zaznali smo nepravilnost v podrunici TURBOINTITUT, zadnjih nekaj let neodzivno in pasivno vodstvo sindikata smo seznanili z dejstvi, da je obveznost plaila plae delavcem ena kljunih obveznosti delodajalca. Citirano; Vem da je vam v vaem okolju bistveno laje presoditi, kdaj je potrebno zunanje ukrepanje, vendar mi dolnost nalaga, da vas

opomnim na to obveznosti tudi v interesu ostalih zaposlenih lanov sindikata SKEI! Prijavo inpektoratu za delo Lahko

poljemo tudi z regije. V pismu smo dodali vse potrebne podatke za prijavo in kontaktne podatke, tudi e bi morda raje povpraali za nasvet naega odvetnika. Po kontaktu smo od predsednika podrunice dobili zahvalo za nao skrb in opozorila glede izplaila pla. Prepriati nas je skual, e citiram; da zaenkrat e ni potrebe po kakni prijavi. Zaradi trenutne situacije (priakujemo prilive iz tujine), je IO v dogovoru z delavskim svetom sprejel v vednost od

uprave zamik glede izplaila. Zaenkrat je vse v dogovoru. V kolikor bi se situacija spremenila, pa se bomo rade volje

obrnili po pomo na vas.

Akt i vnost i regi jske p isarne Februarska regijska seja je bila sklepna. V marcu smo realizirali redno sejo regijskega odbora ReO SKEI Ljubljane in okolice,v sejni sobi OO ZSSS, Parmova 51 , Ljubljana, v 1. nadstropju Med drugim smo obravnavali zahteve po odstopu predsednika ZSSS, Duana Semolia in predsednice SKEI Slovenije Lidije Jerki. s strani SKEI VEGA. Predstavnik sindikata iz tega podjetja se seje ni udeleil, niti ni po telefonu ali osebno odloitve odbora pojasnil, razen seveda pavalnih obtob, e da sindikat ni naredil za delavce ni in da deluje skupaj s politiko pojasnil in smo obravnavo o tem vpraanju zavrgli kot neutemeljeno. Odloili smo za izvedbo Letnih regijskih portnih iger entvid 2012, obravnavali Program dela za leto 2012 in Poroilo o delu za leto 2011, ter seveda temo aktualno po sindikalnih podrunicah. Obvezna toka Gibanje lanstva, je bila precej polemina, saj lani odbora ne vidijo vejega zanimanja za vlanjevanje, ker da itak vse kar sindikat dosee velja potem za vse, ter se zdi ljudem neumno, da bi potem to sploh e plaevali

Finanna problematika ogroen je lahko obstoj regijske pisarne

V aprilu smo urgentno prieli s pogajanji z Delavsko hranilnico, za premostitev finannih teav. Premostitveno posojilo ali izredni limit na transakcijskem raunu je bila naa opcija, pridobili smo limit, saj so za posojilo zahtevali jamstvo krovne organizacije SKEI Slovenije. 25. aprila smo po vekratnem posredovanju in analiziranju vzrokov, zakaj nam je zmanjkalo denarja na raunu ugotovili, da je po administrativni napaki prilo na DH do dvojnega knjienja fiksne mesene postavke. Preve odtegnjena sredstva so nam vrnili na na raun. Zato smo postopek za pridobitev premostitvenega posojila zaustavili in se odloili za izredni limit na transakcijskem raunu,..

Problematika neodzivnosti sindikatov podjetij na obvezne ankete SKEI Slovenije (Vpraalnik o poveanju pla in

izplailu ob koncu leta 2011.)

V anketi so sodelovale naslednje podrunice; 1. SILGAN LJUBLJANA d.d., 2. MAGNETI D.D. LJUBLJANA, 3. IMP PUMPS D.O.O., 4. ISKRA SISTEMI D.O.O. , 5. TITAN, d.d., 6. LAJOVIC TUBA, d.o.o., 7. CIMOS TITAN, d.o.o., 8. HELLA SATURNUS SLOVENIJA, D.O.O., 9. TIBA D.O.O. LJUBLJANA, 10. ISKRA VARJENJE D.O.O., 11. EKOP, D.O.O., 12. METREL, D.D., 13. KOLEKTOR ETRA D.O.O., 13. TURBOINTITUT, D.D., 14. LITOSTROJ POWER d.o.o., 15. AS DOMALE D.O.O., 16. HERZ, D.D., 17. VGS D.O.O., 18. METREL MEHANIKA D.O.O., 19. LITOSTROJ LIP D.O.O., 20. DANFOSS TRATA D.O.O., 21. ZARJA ELEKTRONIKA D.O.O., 22. TEVIS-AGENCIJA ZA KADRE D.O.O., 23. ATRIK D.O.O., AUTOCON D.O.O., FOTONA D.D., GEOSTROJ, D.O.O., KIG D.D., KOLEKTOR MAGMA, D.O.O., LITOSTROJ JEKLO D.O.O., ZARJA KOVIS, d.o.o., VEGA INTERNATIONAL D.O.O..

Konstituiranje nove sestave vodstva regijske organizacije Zaradi odstopa predsednika sindikata Litostroj Jeklo Igorja Pervana in posledino zaradi disciplinskih razlogov odhoda iz podjetja, smo na predlog podrunice potrdili novega lana izvrnega odbora regije. To je Husein Braki, dolgoletni sindikalist, ki bo upamo dostojno zastopal lanstvo v operativnem organu regije.

SKUPNE AKCIJ E SKEI SLOVENIJ E

SKEI SLOVENIJE - Enake monost ensk in mokih IO SKEI Slovenije je sprejel sklep, da sindikalne podrunice SKEI v podjetjih izpeljejo aktivnost, ki se nanaa na ugotavljanje razlik v plaah po spolih in potreben sprejem ukrepov za odpravljanje neupravienih razlogov za te razlike. Podrunicam smo poslali gradivo, o nainu izvedbe sklepa. Predsedniki sindikalnih podrunic naj bi najkasneje do konca maja 2012 poslali morebiten pisni dogovor z delodajalcem o ukrepih, e so bili ugotovljeni neupravieni razlogi


v plaah po spolu ali pisni odgovor, da v njihovem podjetju razlik v plaah po spolih ni ali pisni odgovor, da razlike v plaah po spolih v njihovih podjetjih so, vendar obstojijo za to upravieni razlogi (potrebno je te razloge nateti) Najkasneje v juniju 2012, bi dogovore o ukrepih kot dobro prakso objavili na spletnih straneh SKEI..

EVIDENCA SLABIH DELODAJALCEV Zavod RS za zaposlovanje ima na svojih spletnih straneh dve javni evidenci slabih delodajalcev. Prva je evidenca po Zakonu o zaposlovanju in delu tujcev, tj. seznam delodajalcev, pri katerih je inpekcija za delo pravnomono ugotovila prekrke, ki vplivajo na zaposlovanje in delo tujcev. Tem delodajalcem je za doloeno obdobje prepovedano zaposlovanje in delo tujcev. Vanjo se uvrajo delodajalci, za katere so na Zavodu prejeli podatke o pravnomono ugotovljenih prekrkih od Inpektorata RS za delo, ki vplivajo na zaposlovanje in delo tujcev v skladu z zakonom s tega podroja. V tej novi obliki obveanja javnosti se je znalo tudi podjetje Cimos Titan Kamnik NACIONALNA POKLICNA KVALIFIKACIJA projekt za pridobitev naziva SINDIKALIST ENOTNA IZOBRAEVALNA PLATFORMA SKEI- Projektna skupina, ki deluje pri SKEI Slovenija, nam je sekretarjem predstavila projekt pridobivanja Nacionalne poklicne kvalifikacije. Predlagana poenotena izobraevalna platforma za vse sekretarje SKEI Slovenije, bi lahko bistveno pripomogla k uravnoteenju uveljavljanja pravic lanstva v vsej Sloveniji. Po pridobljeni Nacionalni poklicni kvalifikaciji (NPK) bi bili tako sekretarji dolni obvladati enak nivo znanj in s tem prispevati k dvigu delovanja regijskih pisarn SKEI. Projekt se dogaja v sodelovanju z ZSSS, ter privatno izobraevalno ustanovo B2 iz Ljubljane in ministrstvom za delo PORTNE AKTIVNOSTI DRAVNO TEKMOVANJA V KEGLJANJU Na 1. dravno prvenstvo SKEI v kegljanju al v nai regiji ni bilo odziva.. Omejevanje kreditiranja naih lanov s strani Delavske hranilnice po regiji smo ponovno poslali obvestilo o omejevanju, na verajnji seji SKEI Slovenije, smo ponovno obravnavali tematiko kreditiranja lanov pri Delavski hranilnici z jamstvom SKEI. Ponavljamo obvestilo SKEI, da je bil e na 34. seji IO SKEI Slovenije, ki je bila 1.12.2009, sprejet sklep, da se tevilo kreditov z jamstvom SKEI zaasno bistveno omeji. Do preklica tega sklepa, se krediti z jamstvom SKEI lahko odobrijo le sindikalnim zaupnikom oziroma tistim lanom SKEI, za katere s sklepom jami IO sindikalne podrunice oz. IO regijske org SKEI. Kreditne pogodbe lahko podpisujejo le sekretarji regijskih organizacij SKEI. Izvleek sklepa smo ponovno poslali na teren. POJASNILO : Za vse ostale kredite, kjer zanje ni jamstvo depozit SKEI, so krediti odvisni od stanja kreditne sposobnosti posameznika. e posameznik ne odplauje kredita, zanj s svojim premoenjem jami sindikalna podrunica SKEI, ki je podala pisno jamstvo (s svojim igom na kreditni poli). Postopki vlanjevanja - lanske izkaznice - kartice ugodnosti V marcu smo nadaljevali s pojasnjevanjem delovanja postopkov za izdajo lanskih izkaznic in kartic ugodnosti, ki jih pripravlja Sluba za evidenco lanstva. Postopek je podrobno popisan v dokumentu OPOMNIK ZA VLANITEV V SKEI Slovenije IN IZSTOP IZ LANSTVA, vendar ga al nekateri predsedniki ne poznajo ali ga pa mogoe ignorirajo. Pri nas je ta posebnost, s katero smo se skuali izogniti ponavljanju izgubljanja teh pomembnih lanskih dokumentov s strani neznanih oseb, saj se pri nas namesto vroanja predsednikom, lanska izkaznica in kartica ugodnosti s prilogami regije, vedno polje osebno na naslov novega lana! Koncem junija smo ugotovili, da e vedno ne deluje sistem vlanjevanja v podjetju Cimos Titan. Zato smo nadaljevali s pojasnjevanjem postopka, ki ga zaradi izjemne pomembnosti za obstoj in uveljavljanje pravic lanstva objavljam e tu. Obtobe, da regijska pisarna ne poilja izkaznic in da jih zato mnogi lani nimajo, smo po preverjanju na centralni evidenci in pri nas zavrnili. OPIS POSTOPKA Sistem deluje tako, da vsak predsednik dobi pisno obvestilo, katerim lanom so bila poslani dokumenti na dom. Tekst: Obveamo vas, da smo dne, 5.4.2012, po poti in na doma naslov poslali lansko izkaznico in/ali kartico ugodnosti za naslednjega vaega lana, ponovno vam posredujem pojasnilo postopkov za izdajo lanskih izkaznic in kartic ugodnosti, ki jo je za vas pripravila kolegica iz Slube za evidenco lanstva. Vse kartice, ki pridejo do regijske pisarne, so po poti poslane na domae naslove lanov. Priloen jim je tudi vzorni dopis z vsemi potrebnimi informacijami. O poslanih lanskih izkaznicah, so po e-poti obveeni predsedniki sindikalnih podrunic, ki tako lahko osebno v razgovoru s lanom preverijo ali je bila izkaznica izdelana ali ne. Izkaznice poiljamo na domae naslove ravno iz razloga, ker so se lani pritoevali, da jim jih predsednik sindikalne podrunice obasno ni izroil, eprav smo imeli na regiji zabeleeno, da so bile predsedniku izkaznice odposlane oziroma dostavljene. Podobno se dogaja tudi z nalepkami za Kartico ugodnosti, ki jih ob koncu tekoega leta pravoasno dostavimo v sindikalne podrunice, nato pa se jih v nekaterih podrunicah ne razdeli med lanstvo ali se celo izgubijo, zaloijo.


Pomembneje okr onice regi jske p isar ne pos lane v podjet ja v letu 2012

PONOVNI POZIV PODRUNICAM-AKTI SINDIKATA POMEMENI ZA LEGITIMNOST Vse predsednike smo ponovno opozorili, da naj preverijo, kako je z osnovnimi akti v sindikalni podrunici, ali so urejeni ali ne. To velja predvsem za notifikacijske sklepe, sklepe in zapisnike o volitvah, obvestila vodstvu podjetja o korienju sindikalnih ur, oddajo dokumentov na AJPES in DURS ipd.

OKRONICA NA TEMO DOHODNINA IN VIJI SPLONI OLAJAVI Zaradi klicev ogorenih ljudi, ki so dobili odlobe, da morajo ob zelo nizkih dohodkih plaati dohodnino, smo ponovno pripravili dopis in ga skupaj s pojasnili posredovali v podrunice. ZAKONSKA OMEJITEV POSLOVANJA Z GOTOVINO Vse podrunice smo obvestili z dopis ZSSS, s katerim obveajo, da je s 27.12.2011 prilo do sprememb blagajnikega poslovanja. Z njim so vsa plaila v gotovini dodatno omejena. Tako niso ve mogoa gotovinska plaila za blago in storitve med poslovnimi subjekti v zneskih nad 50 (doslej je veljalo 420 ). Vsa ta izplaila, se morajo po novem nakazovati na transakcijske raune, zato prosimo bodite pozorni pri plaevanju z gotovino, saj so za nespotovanje sprememb doloene visoke globe. OBVESTILO O KAZNIVIH DEJANJIH DELODAJALCEV PLAILA PRISPEVKOV (KAKO RAVNATI E JIH ZAZNATE - 13. aprila poslano po regiji) Ker se je strani nekaterih delodajalcev nadaljeval trend kritev pozitivne zakonodaje, ki velja v republiki Sloveniji, smo poslali povzetek najpogostejih kritev iz Kazenskega zakonika. Za preverbo plaila prispevkov za pokojninsko in zdravstveno zavarovanje za posameznika, smo priloili smo obrazec P21-VF.pdf, ki ga mora obvezno izpolniti domnevni okodovanec, ter ga osebno oddati na svojem pristojnem davnem uradu, e prispevki niso plaani, se priporoa da ti posamezniki obiejo sindikalno pisarno v asu uradnih ur odvetnika! e ne gre drugae, se lahko zainteresirani posamezni lani oglasijo v regijski pisarni med 10 in 12 uro vsak dan in pooblastijo za to osebno zahtevo do Davnega urada tudi regijsko organizacijo, ki z elektronskim podpisom in po predhodnem pooblastilu posameznika v njegovem imenu preveri obstoj plaila! NEPLAEVANJE PRISPEVKOV POSAMEZNIKU JE KAZNIVO DEJANJE! (zdaj tudi po uradnem mnenju pravosodnega ministrstva, ki ga lahko tudi posredujete vaemu delodajalcu,Dvaindvajseto poglavje /Uradni list RS, t. 55/2008 z dne 4. 6. 2008, 2296. Kazenski zakonik (KZ-1), Stran 5865.

Okronica o preostalih kaznivih dejanjih delodajalcev KAZNIVA DEJANJA ZOPER DELOVNO RAZMERJE IN SOCIALNO VARNOST Kritev temeljnih pravic delavcev ikaniranje na delovnem mestu 197. len (1) Kdor na delovnem mestu ali v zvezi z delom s spolnim nadlegovanjem, psihinim nasiljem, trpinenjem ali neenakopravnim obravnavanjem povzroi drugemu zaposlenemu ponianje ali prestraenost, se kaznuje z zaporom do dveh let. (2) e ima dejanje iz prejnjega odstavka za posledico psihino, psihosomatsko ali fizino obolenje ali zmanjanje delovne storilnosti zaposlenega, se storilec kaznuje z zaporom do treh let. Zaposlovanje na rno 199. len (1) Kdor v nasprotju s predpisi zaposli dva ali ve delavcev in jih ne prijavi za ustrezno zavarovanje ali zaposli ve tujcev ali oseb brez dravljanstva brez ustreznih dovoljenj za delo, se kaznuje z denarno kaznijo ali zaporom do enega leta. Ogroanje varnosti pri delu 201. len (1) Kdor v rudniku, tovarni, na gradbiu ali kaknem drugem delovnem kraju unii, pokoduje ali odstrani varnostne naprave in tako povzroi nevarnost za ivljenje ljudi, se kaznuje z zaporom do treh let. Kritev pravic iz socialnega zavarovanja 202. len


Kdor zavestno ne ravna po predpisih o socialnem zavarovanju in s tem koga prikraja za pravico, ki mu pripada, ali mu jo omeji, se kaznuje z denarno kaznijo ali zaporom do enega leta. Zloraba pravic iz socialnega zavarovanja 203. len (1) Kdor hlini ali si povzroi bolezen ali delovno nezmonost in s tem dosee, da se mu na podlagi socialnega zavarovanja prizna pravica, ki mu ne bi pripadala, se kaznuje z denarno kaznijo ali zaporom do enega leta.

Pobuda za zadranje veljavnosti ZUJF! V svoje imenu sem uradno predlagal vladi republike Slovenije, da se dri lastnih zavezujoih predpisov. Na uradni spletni strani, kjer se gre naa drava oitno le navidezno demokracijo in bahavo razkazuje le navidezno monost vplivanja dravljanov in civilne drube na uradne odloitve. Naslov spletne strani je:

http://predlagam.vladi.si/ Pobudo je v skrajani verziji objavila le naa Delavska enotnost. Ker gre za pomembno opozorilo, ga na tem mestu ponavljam; Spotovani! skladno z R E S O L U C I J O o normativni dejavnosti (ReNDej) CITIRAM: "Skrb in odgovornost za raven kakovosti pravnih predpisov sta sestavni del prizadevanj za uspeno delovanje in ohranjanje pravne drave. Predpisi so tista podlaga pravne drave, s katero je doloen pravni red, urejeno delovanje dravnih organov, ravnanje pravnih subjektov in njihova medsebojna pravna razmerja. Vsebinsko ustrezni, pravno pravilni in nomotehnino urejeni, skratka dobri predpisi, so samo eden, vendar pa hkrati nepogreljiv pogoj za uinkovitost prava in dobro delovanje drave kot pravne drave. Kakovost predpisa je v prvi vrsti odvisna od njegove vsebine, od tega, ali predpis normira prava vpraanja, ali drava (ali drug normodajalec) s predpisovanjem in prepovedovanjem razlinih ravnanj uspeno usmerja drubeni razvoj in doloa pravila potenega in pravinega soitja med ljudmi, ne da bi jim postavljala nepotrebne zahteve in povzroila nepotrebne teave pri njihovem vsakdanjem ivljenju in delu. Predpisi ustvarjajo pravno okolje za mirno reevanje nasprotij, ki jih prinaajo razlini interesi v drubi. Jasen in konsistenten pravni red drave je pogoj za njeno dobro delovanje, dravljanom razumljivi, brez teav izvrljivi in im bolj trajni predpisi pa krepijo zaupanje v pravni red in zagotavljajo spotovanje in varstvo lovekovih pravic in svoboin."

http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlid=200995&stevilka=4117 predlagam, da Dravni organi nemudoma prinejo z analizo medsebojnega uinkovanja (ekspresno sprejetega) zakona o uravnoteenju javnih financ - ZUJF. Menim, da je izdelava analize posledic in njena objava visoko na prioriteti razlogov za obstoj samostojne drave slovenskega naroda! Odziva seveda nismo doakali!

rna knjiga o Sloveniji 23. marca smo poslali v podrunice brouro in PLAKAT iz Delavske enotnosti rna knjiga o Sloveniji tako imenovani delavski dravi, z namenom, da obveamo javnost o stalnem opozarjanju sindikatov na nepravilnost v drubi. Preve je medijskih zapisov, kjer se kar povprek oita sindikatom pasivnost in sokrivdo pri plenjenju drave s strani finannih elit! V OPOMIN IN SPOMIN! Ko bodo delavci, tako lani kot e posebej nelani v en glas trdili, da sindikati nismo dovolj na glas ali pogosto opozarjali, na krivice, na napake in celo na kriminalna ravnanja... Spletne galerije, ki so lahko odlino sredstvo promocije naega gibanja https://picasaweb.google.com/112290289656981789043/CRNAKNJIGAOSLOVENIJITIDELAVSKIDRZAVI?authuser=0&feat=directlink

Na spletu je objavljen e en zanimiv album z naslovom Sindikalna prisega https://picasaweb.google.com/112290289656981789043/03Marec2012?authuser=0&feat=directlink

10. regijske (jubilejne) portne igre v glavnem v sliki pa tudi v besedi: https://picasaweb.google.com/112290289656981789043/10RegijskoSportnoSrecanjeSentvid2011?authuser=0&feat=directlink Kartica ugodnosti za lane sindikata Po regiji smo poslali informacijo Za vse tiste, ki uporabljate Kartico ugodnosti ZSSS in z njo uveljavljate popuste, vam poiljamo osveen seznam ponudnikov za obmoje ljubljanske regije. Ve o ponudnikih ugodnosti za celotno Slovenijo lahko vedno poiete na povezavi: http://skei.si/clanstvo/kartica_ugodnosti_in_placilna_kartica_ugodnosti / ali


http://www.sindikat-zsss.si/index.php?option=com_sobi2&sobi2Task=search&Itemid=25

Prijava na inpektorat za delo . kam in kako? Ponovno smo z okronico zaradi pojava anonimnih kritev, najave odpuanj in morebitnih ostalih nepravilnosti kontaktirali isto vse podrunice: naslov in kontaktne podatke Inpektorata RS za delo obmona enota Ljubljana. Inpektorat RS za delo ima uradne ure ob ponedeljkih in sredah od 9.00 ure do 11.00 ure, vendar sprejemajo samo pisne prijave nepravilnosti oziroma kritev. NOV NASLOV regijske pisarne; Ponovno smo poslali nov naslov ReO SKEI Ljubljane, ki se je 1.2.2012 preselila na novo lokacijo, ki je sedaj: PARMOVA 51, Ljubljana 2. NADSTROPJE. Nova telefonska tevilka je: 01 290 99 45. Mobilni tevilki in elektronski naslovi ostajajo isti: 031 359 662 - sekretar, 031 359 661 [email protected] , [email protected] . Uradne ure - brezplana pravna pomo za lane (odvetnik IGOR PIEK) Spremenile so se tudi uradne ure odvetnika Igorja PIKA. Po novem ga lahko obiete samo ob ETRTKIH, od 14.00 do 17.00 ure, na PARMOVI 51 v Ljubljani, 2. nadstropje. Njegova GSM tevilka je ostala nespremenjena: 040 396 103. V primeru, da je nedosegljiv, mu lahko poljete SMS sporoilo, skupaj s svojo tevilko lanske izkaznice in vas bo poklical takoj, ko bo prost. E-naslov: [email protected] . Ob prihodu na osebni razgovor, morate imeti s seboj lansko izkaznico ali potrdilo, na katerem je razvidno, da plaujete lanarino SKEI.

Za SKEI S loven i je pr i pravl jena stro kovna in vseb inska an al iza st ro kov pravne pomoi REO SKEI L jubl jane in okol i ce

(projekt poenotenja pravne pomoi na nivoju drave sledi)

PRAVNA POMO V REGIJSKI ORGANIZACIJI SKEI LJUBLJANE IN OKOLICE, o tem smo vodstvu organizacije, na njegovo zahtevo posredovali e drugo analizo v zadnjih dveh letih glede delovanja brezplane pravne pomoi. Kljuni podatki; pogodbeni odvetnik regijske organizacije, IGOR PIEK, telefon 01 430 27 66, Kljuna doloila v novi pogodbi o zastopanju: Izvajalec bo nudil pravno pomo (pravno svetovanje, pisanje mnenj, vlog, zastopanje v postopkih pred delodajalci in pred sodii, ipd.) delavcem lanom sindikata, katerim pravno pomo odobri naronik. Pravna pomo se nanaa na vse spore, ki spadajo pod pristojnost delovnih in socialnih sodi ter na izvrbe, ki so v povezavi z omenjenimi spori. V drugih zadevah (kot npr. kazensko pravo, civilno pravo) se izvajalec zavezuje nuditi enostavne ustne pravne nasvete. Izvajalec bo imel za lane sindikata uradne ure enkrat tedensko v prostorih naronika in sicer: ob etrtkih od 14.00 ure do 17.00 ure. V asu sodnih poitnic (od 15. julija do 15. avgusta) ter na dan dravnih praznikov in dela prostih dni ni uradnih ur, je pa izvajalec na drug primeren nain dolan zagotoviti pravno pomo lanom sindikata. Izvajalec nudi pravno pomo lanom sindikata tudi izven zgoraj navedenih lokacij in ur oz. dni in sicer preko GSM: 040-396-103 ali e maila: [email protected] ter po potrebi (zlasti kadar je lan sindikata v asu uradnih ur zadran) na lokaciji in ob uri, kot se vsakokratno izvajalec dogovori s lanom sindikata. Izvajalec je upravien tudi do dohodkov po odvetniki tarifi, ki jih v postopkih pred sodiem v primeru uspeha v pravdi priglasi ter izterja od nasprotnih strank. V primeru, ko gre za iste vrste zadev desetih ali ve delavcev, lanov sindikata, ki jih zastopa izvajalec, nudi pisarna SKEI izvajalcu administrativno pomo (pota, printanje pravnih vlog, zbiranje podatkov dejanske narave ipd.) V taknem primeru se izterjani zneski od nasprotnih strani delijo po naelu polovica dohodkov naroniku, druga polovica pa izvajalcu. " Statistinih podatkov in podatkov o uspenosti delovanja pisarne iz stratekih razlogov v javnem dokumentu ne razkrivamo.

Oitk i i z nekater ih manj ih podrun ic , da n iso b i l i dovol j ob ve eni o poteku mand atov Ponovitev informacije v vse podrunice, s pripisano pripombo, da zavraamo take trditve, saj so bile prav vse podrunice vekrat obveene o izpeljavi volitev e v decembru 2010 in je bilo priloena vsa potrebna dokumentacija za izvedbo volitev v sindikalni podrunici SKEI. Obrazce smo vsem poslali tudi po poti. Ponovili smo e dva najpomembneja sklepa ROS, o rokovniku za izvedbo opravil za priprave na 6. kongres SKEI Slovenije z navedbo, da so roki, doloeni z rokovnikom dokonni in da se razpie volitve v sindikalnih podrunicah ter obmonih in regijskih organizacijah SKEI Slovenije. Pomembno je bilo opozorilo, da e je od volitev v posamezni organizacijski obliki preteklo manj kot leto dni od dneva sprejetja sklepa, se mandati na ustreznem organu le verificirajo in uskladijo ter podaljajo do naslednjih volitev.

Pojasnilo:


Na nekaterih nivojih so do prietka zavraanja legitimnosti sindikatu s strani vodstva ne zgodi ni, potem pa se priakuje od vijega nivoja, da bo ez no uredil statuse posameznikov ali celo omogoil imuniteto zaupnikom za nazaj. To al ni mono!

Ponovitev informacije o selitvi v aprilu:

NEUSPENA ORGANIZACIJA SEMINARJA ENAKE MONOSTI-PRIDOBIVANJE LANOV (zaradi neodzivnosti, saj smo (vekratnim pozivom navkljub) do roka prejeli manj kot 5 prijav) Pisno smo obvestili vse podrunice in oba predavatelja, da je zaradi premajhnega tevila prijavljenih udeleencev (samo 3 prijave), izobraevanje na temo pridobivanja novih lanov in delovanja komisije za enska vpraanja ODPOVEDANO in se ga bo poskualo ponovno organizirati v enem od prihodnjih mesecev. 24. aprila 2012, smo za predsednike sindikalnih podrunic planirali seminar na temo o enakih monostih med spoloma in pridobivanja novih lanov (predavala naj bi Mateja GERENIK in Brane AMON). Seminar bi potekal predvidoma v dopoldanskih urah (od 10.00 do 14.00 ure). Predlagali smo tudi, da bi se seminarja udeleil vsaj nekdo od lanov izvrnega odbora v podjetju) 2. aprila smo posredovali e dodatno gradivo na temo aktivnosti SKEI za enakost pla po spolih. Hkrati smo ponovno pozvali funkcionarje, da nam vrnejo Izpolnjen vpraalnik najkasneje do konca maja 2012. Ponovno smo opozorili na nerealiziran sklep SKEI Slovenije, da sindikalne podrunice SKEI v podjetjih izpeljejo aktivnost, ki se nanaa na ugotavljanje razlik v plaah po spolih in potreben sprejem ukrepov za odpravljanje neupravienih razlogov za te razlike.

RAZPIS NA REGIJSKO PORTNO SREANJE 10. aprila smo objavili razpis za e 11. regijsko portno tekmovanje. V lanskem letu smo tekmovanje razirili za dve panogi in sicer e na koarko (turnir trojk) ter ah.

NEUSPENA POBUDA ZA SEMINAR O FINANNI PISMENOSTI 10. aprila Matja in Bernarda Grai sta dala pobudi, da bi bila pripravljena izvesti brezplano izobraevanje na regiji temo FINANNO PISMENOST. Kljub zanimivi in aktualni vsebini odziva ni bilo. NI BILO ODZIVA NA TEKMOVANJE VARILCEV V CELJU SKEI je pripravil tekmovanje varilcev, ki je potekalo na lokaciji Obrtnega sejma v Celju. Stroke udelebe oziroma prevoza in ostale morebitne dodatne stroke krije vsaka posamezna sindikalna podrunica, ki prijavi tekmovalca/tekmovalko.

POSVET V M HOTELU 24.4.2012 ORGANIZACIJA ZSSS V manjem tevilu smo se udeleili posveta namenjenega varevalnim ukrepom Vlade RS in aktivnostim ZSSS.

USODNE POTEZE OB LASTNIKOV NAE AKCIJE IN REAKCIJ E 30. marca smo seznanili lanstvo s ZUJF- IN sklepi predsedstva ZSSS ob obravnavi ukrepov vlade RS za uravnoteenje javnih financ. Morda so nekateri predlagani ukrepi Vlade RS za uravnoteenje javnih financ koristni, mnogi pa so nepravini in v nasprotju z interesi lanic in lanov sindikatov in veine prebivalcev Republike Slovenije. S temi predlaganimi ukrepi Vlada RS izstavlja raun za slabo stanje javnih financ njenim prebivalcem in s tem posega v


ustavno kategorijo socialne drave. Sedanje krize niso povzroili delavke, delavci, upokojenci, matere, dijaki, tudenti in nenazadnje otroci, ki jim mnogi predlagani ukrepi zniujejo njihove, v zakonih in kolektivnih pogodbah doloene materialne in socialne pravice. Ti predlagani ukrepi so nepravini do ljudi in sledijo ideologiji neoliberalnega kapitalizma, zato bo ZSSS storila vse, kar je v njeni moi, da preprei njihov sprejem oz. uveljavitev. Predlagani ukrepi predstavljajo poizkus vlade, da finanno krizo zlorabi za spreminjanje temeljnih vrednot v slovenski drubi in razgrajevanje socialne drave. S predlaganimi ukrepi Vlada RS izvaja izkljuno varevalni, namesto razvojnega koncepta upravljanja drave, saj ukrepi ne vsebujejo nobenih predlogov za poveevanje javnofinannih prihodkov in tistih odhodkov, ki bi pospeevali gospodarsko rast, temve le znievanje pravic ljudi, ki ivimo v Sloveniji.

16. apr i la je lu u gled al usodni za kon z z loveo kr at ico ZUJF Na regijo sem se obrnil z javnim pismom, ki ga na kratko povzemam; Morda vas tako pisanje obremenjuje, morda ne. Pa to niti ni pomembno, e boste presodili, da je vredno porabiti nekaj vaega asa za osveanje o moni prihodnosti, si oglejte priloeni film Morda lahko vsi skupaj prepreimo tak scenarij, ki ga v medijih politiki napovedujejo v primeru, e jih ne bomo poslualipod imenom GRKI SCENARIJ.O Islandski zgodbi v slovenskih medijih seveda ni veliko govora, ker je to zgodba o uporu finannim institucijam.Tokrat gre po mnenju mnogih neodvisnih strokovnjakov in tudi po mojem mnenju za zelo pomembne skupne zadeve, ki nam lahko vsem mono zagrenijo ivljenje. Prav zato, bo morda priloeni film KATASTROIKA (na spletnem naslovu si ga lahko ogledate s slovenskimi podnapisi. http://www.youtube.com/watch?v=-ojOAHy0Gi0 olajal razumevanje vzrokov splone krize v kateri se nahajamo. Predvsem pa vam bo morda pojasnil, kam nas lahko pripeljejo ukrepi tako prejnje in aktualne vlade, ki deregulirajo in slabijo kljune dravne nadzorne funkcije. (propagirajo seveda hkraten in nujen umik drave iz gospodarstva in javnih storitev in funkcij)

TRADICIONALNO PRAZNOVANJE 1. MAJ A NA RONIKU Vsako leto doloeni mediji v tradicionalni prvomajski prireditvi iejo napake, kritizirajo veselje, sindikalno delo in skuajo naemu prazniku vzeti pomen in vsebino. Tudi zato in ker nasprotujemo poskusom banaliziranja naega praznika, smo na regiji skupaj z osrednjeslovensko obmono organizacijo ZSSS sodelovali na delavskem sreanju. Stanje duha in e posebej poloaj delavcev sta bila lani na najniji toki po letu 2000, razlike med bogatimi in revnimi pa vse veje. Pomen delavskega iskanja pravic je tako vse bolj v prvem planu! Zato smo Ljubljanani odloni! Ne bomo si pustili vzeti pravice, da praznujemo 1. maj. Da ga praznujemo tako, kot ga elimo! In kot ga zmoremo! Vedno s ponosom in z nageljnom na RONIKU! Praznik dela - 1. maj, je e po zgodovinski tradiciji na najveji praznik. Najbolj cenjen in najbolj izpostavljen delavski praznik! Ljubljananke in Ljubljanani ga praznujejo na RONIKU e ve kot 120 let. Vse to obdobje so organizator sindikati Ljubljane, ki tradicijo, kvaliteto proslave in kresovanja negujejo naprej. Izroilo in spomin na praznovanja v vseh asih, slabih in dobrih, tako ostaja. In tako bo ostalo tudi naprej! lanom sindikata smo ponudili tradicionalno malico na Roniku: klobaso s kruhom in gorico za samo 1 evro.

Trad ic ion alno r eg i js ko i z obraevanje (18 . d o 20. 10 Hotel Jakec, Tr i je kra l j i na Pohor ju ) Lani je bil ta dogodek nekaj posebnega, saj smo se na regiji tolikokrat premislili o dogodku, da je zmanjkalo asa. Tako smo se na sreo lahko pridruili seminarju, ki ga je odlino organizirala tajerska regija. Na seminarju so potem sodelovali e sindikalisti iz krako notranjske regije, tako da je za naih 16 udeleencev dogodek minil upam zadovoljivo. Bilo pa je vsekakor pouno. Seminar je bil namenjen sindikalnim zaupnikom ali namestnikom in je potekal v obliki delavnic delo v skupinah ( 4 skupine do 12 oseb ) Prvi dan je seminar vodil sekretar za KPD in PS Bogdan Ivanovi, ki je usmerjal delo skupin, drugi dan pa je seminar vodila predsednica SKEI Slovenije Lidija Jerki. Obdelane so bil naslednje vedno aktualne teme sindikalizma; aktivnosti sindikalnih zaupnikov za pridobivanje novih lanov, potrebne aktivnosti sindikalnih zaupnikov za poveanje akcijske sposobnosti sindikalne podrunice, aktivnosti sindikalnih zaupnikov za izboljanje kakovosti dela izvrnega odbora sindikalne podrunice, in aktivnosti sindikalnih zaupnikov za izobraevanje in informiranja lanov sindikalne podrunice o delu vseh struktur SKEI. Seveda so bili vsi udeleenci za as usposabljanja slubeno odsotni, kar je skladno s panonimi kolektivnimi pogodbami SKEI za omogoanje vije oblike sindikalnega dela, oziroma izobraevanje.


NAMESTO ZAKLJUKA

Gre za mone in zelo verjetne vzroke veine stvari, ki se nam dogajajo zadnja leta. Po poskusu uvedbe EDS enotne davne stopnje 2007 smo sindikati z demonstracijami ustavili ta (oitno) prvi poskus. Novo, precej sporno zavzetje oblasti s strani DESNE KOALICIJE, je dokazalo v manj kot 100 dneh, da je osnovna ideja spremembe drubenega reda e kako iva. Tokrat pa gre samo e bolj zares

Morda ste bili neko e prepriani, da smo za veino problemov krivi sami, pa temu na sreo ni tako. Oblast se obnaa kot da ni bilo spornih tajkunskih kreditov, kar je tisto, kar je v resnici (namesto delavskih pla) spravilo dravne banke na kolena. Zdaj pa ni denarja niti za zdrava podjetja. Pametni ljudje pogosto pravijo, da je treba vse probleme in tegobe zdraviti pri njihovih vzrokih. Za uspeno blaitev bolezni ali vsaj olajanje tegob loveka moramo poznati diagnozo, e hoemo ozdraviti drubo, moramo torej poznati zgodovino. Za zdravljenje nae in evropske drube bo potrebno precej ve truda, eprav mnogi (tudi nai) politiki mislijo, da lahko opustijo socialni dialog in demokratine pridobitve. Brez sodelovanja veine ljudi pa ne bo lo. In znanje je mo. Mediji so polni razmiljanj o pravih vzrokih za splono krizo. Tudi v tem kontekstu zgodbe laje razumemo poskuse vlade in gospodarskih predstavnikov, ki skuajo spreti sindikate javnega in nas predstavnike sindikatov privatnega sektorja.

Zgodba se je po tem vzorcu in metodah priela e leta 1973 v ilu, nadaljevala v e nekaj latinskoamerikih dravah, preskoila v Evropo s pomojo Margaret Thatcher, ki je uspeno skoraj uniila industrijske sindikate. Javnega sektorja pa ji na sreo Britancev ni uspelo zatreti in povsem sprivatizirati. Skupaj z amerikim predsednikom Reaganom, sta uspela spraviti na kolena gospodarsko in politino velesilo Sovjetsko zvezo.

Politiki vseh starih in novih barv vsak s svojega odra predlagajo hitro razprodajo dobrih podjetij in javnih storitev t.i. srebrnine kar je je e v Sloveniji in sanirajo zgolj in le dravno privatne banke na raun nas vseh.

Morda boste po ogledu filma laje razumeli, zakaj je potrebno odlono podpreti tudi skoraj vsako stavko javnega sektorja, ki skua predvsem (ne le ohraniti privilegije javnih uslubencev, kot nam razlagajo neoliberalni preroki), pa pa ustaviti privatizacijo in oslabitev javnega olstva, znanosti in kulture, zdravstva in privatizacijo vseh javnih stvari, prometne infrastrukture, energetskih podjetij, preskrbe z vodo in zbiranje vsakovrstnih odpadkov.

Pa to ne pomeni, da drava ni razsipna, ko zaposluje vse mogoe javne uslubence.bolnike sestre, uiteljice in gasilci in policaji so nekaj isto drugega, kot uslubenci urada za podnebne spremembe.

Zlato fiskalno pravilo, je pomagalo, da so maske politike tudi v Sloveniji dokonno padle, saj jim je za dravljane vseeno. teje le mo peice bogatihsprememba ustave pa dokazano dokonno omejuje vpliv ljudi na odloanje o pomembnih skupnih odloitvah, saj spremenjena ustava praktino prepoveduje referendum, ki bi imel kakrenkoli vpliv na dravni proraun

Islandija je odlien primer, kam jih vse to pripeljalo. Bonitetne hie in finanni trgi so pa preprosto privatne organizacije, ki iejo dobiek za vsako ceno. Tudi za ceno propada kake drave. Islandija je dober primer, saj so se na sreo uprli socializaciji izgub, dokler ni socializacije profitov, malce pozno a so se.

OGLED FILMA RES PRIPOROAM (vtipkajte v brskalnik ali kliknite na spodnjo povezavo)

http://www.livestream.com/prisotnoststeje/video?clipId=flv_3d47abde-9824-4c30-9373-54ce15ebf711

ODLOMEK IZ KRITIKE FILMA DOKTRINA OKA NAOMI KLEIN (po istoimenski knjigi posnet film) Predstavljajte si dravo, ki ivi svoje ivljenje. Recimo ile, Urugvaj, Brazilijo in Argentino na zaetku sedemdesetih, Veliko Britanijo na zaetku osemdesetih, Bolivijo sredi osemdesetih, Kitajsko ob koncu osemdesetih, Poljsko in Rusijo na zaetku devetdesetih ali pa rilanko, Ameriko in Irak na zaetku tega stoletja. Potem pa to dravo nenadoma udari huda nesrea, nekaj katastrofalnega in okantnega, recimo hurikan, cunami, vojaki udar, teroristini napad ali pa vojaka invazija. Ljudje od groze in oka zaprejo oi. Uletijo 'Chicago Boys' in oznanijo: e se hoete reiti, morate vse takoj privatizirati in trg povsem osvoboditi! e hoete preiveti, morate vpeljati 'reforme'! In res, drava takoj vse privatizira, osvobodi trg in razproda drubeno bogastvo. Katastrofa je prilonost, ki jo 'ikaki fantje', navadno opasani z Mednarodnim denarnim skladom, Svetovno banko in Ameriko, vedno izkoristijo. Ne, nobene katastrofe ne zamudijo. In vse se vedno odvrti po scenariju, ki je postal zaitni znak in izbrano orodje sodobnega 'kapitalizma katastrofe'. Ko se ljudje po katastrofi prebudijo, ko torej pridejo k sebi, je e prepozno to ni ve svet, v katerem so zaspali. Medtem ko so bili v oku, so jih 'reformirali'. Marcel tefani, jr., Mladina


EPILOG Samo ljudje imamo avtoriteto in moralno pravico, da zahtevamo analizo javnega dolga, ker mi nosimo posledice, ki jih vlada prelaga na nas. Zahtevati je potrebno, da se ustanovi neodvisna komisija za analizo dolgov, v kateri bodo ljudje in ne vladni eksperti, kajti velika verjetnost bi bila, da bi skuali zakriti sledi, ki bi potrdile, da so vlade ravnale v nasprotju z voljo prebivalstva oziroma javnost sploh niso seznanjale z realnim stanjem. Do sedaj e nihe v Sloveniji od odgovornih ni odgovarjal za svoja dejanja. as je tudi zato, saj vidimo, da slovensko sodstvo ne zmore zbrati dovolj volje in moi, da bi zadeve procesuiralo. Drago Matkovi Vir: http://dragomatkovic.wordpress.com/author/dragomatkovic/ Finannim trgom naj se vrne vloga inteligentnega sluabnika skupnosti, namesto vloge norega gospodarja sveta

People First Economics: Making a Clean Start for Jobs, Justice and Climate Chomsky * Klein * George * Bello * Monbiot * Morales (izla v oktobru 2009)

Poroilo pripravil Zlatko Herni Sekretar Regijske organizacije

SKEI Ljubljane in okolice

Viri; Vir1

Komentar - uti i trpi!* (*Bodi tiho in trpi!) - Tjaa Pureber, urnal24 spletna stran http://193.25.220.126/suti-i-trpi-bodi-tiho-in-trpi-clanek-154400

VSEBINA Osebna Izkaznica .............................................................................................................................................................. 2 Podjetja Z Organiziranimi Podrunicami Sindikata V Letu 2012....................................................................................... 2 lani Izvrnega Odbora Reo Skei Ljubljane In Okolice V Letu 2012 So Bili: ...................................................................... 3 portna Komisija: ............................................................................................................................................................. 3 Nadzorni Odbor Regijske Organizacije Skei Ljubljane In Okolice ..................................................................................... 3 Regijski Odbor .................................................................................................................................................................. 3 Namesto Uvoda................................................................................................................................................................ 3 uti I Trpi!* (*Bodi Tiho In Trpi!) Tjaa Pureber/Ljubljana

Vir1.......................................................................................... 3

Uvodna Beseda Sekretarja ............................................................................................................................................... 3 Povzetek Kljunih Dogodkov, Ki So V Letu 2012 Zaznamovali Nao Regijo...................................................................... 5 Selitev Regijske Pisarne (30.1.2012) Z Dalmatinove 4 Na Parmovo 51 ............................................................................ 5 Organizacija Skupne Seje Skei Slovenija V Nai Regiji ...................................................................................................... 5 Vse Bolj Pogosto Se Nam Dogaja Nesklepnost Regijskih Sestankov............................................................................... 5 Predlog Odvetnika In Pojasnilo Delovanja Pravne Pisarne............................................................................................... 5 portno Udejstvovanje lanov ......................................................................................................................................... 6 Problematika Podjetjih Nae Regije ................................................................................................................................. 6 Likvidacije, Zdruevanja In Pripojitve Podjetij Sistema Iskra V Lasti Duana eoka........................................................ 7 Beseda Je Vaa Stanje V Podjetjih Iz Ust Zaupnikov...................................................................................................... 7 Aktivnosti Regijske Pisarne............................................................................................................................................. 10 Finanna Problematika Ogroen Je Lahko Obstoj Regijske Pisarne ............................................................................ 10 Problematika Neodzivnosti Sindikatov Podjetij Na Obvezne Ankete Skei Slovenije (Vpraalnik O Poveanju Pla In Izplailu Ob Koncu Leta 2011.) ........ 10 Skupne Akcije Skei Slovenije .......................................................................................................................................... 10 Pomembneje Okronice Regijske Pisarne Poslane V Podjetja V Letu 2012 .................................................................. 12 Za Skei Slovenije Pripravljena Strokovna In Vsebinska Analiza Strokov Pravne Pomoi Reo Skei Ljubljane In Okolice ................ 14 (Projekt Poenotenja Pravne Pomoi Na Nivoju Drave Sledi) ........................................................................................ 14 Oitki Iz Nekaterih Manjih Podrunic, Da Niso Bili Dovolj Obveeni O Poteku Mandatov ......................................... 14 Usodne Poteze Oblastnikov Nae Akcije In Reakcije ................................................................................................... 15 16. Aprila Je Lu Ugledal Usodni Zakon Z Zloveo Kratico Zujf ..................................................................................... 16 Tradicionalno Praznovanje 1. Maja Na Roniku ............................................................................................................. 16 Tradicionalno Regijsko Izobraevanje (18. Do 20. 10 Hotel Jakec, Trije Kralji Na Pohorju)........................................... 16

Letno Porocilo 2012 ReO SKEI LJ in Okolica

Documents

Transcript of Letno Porocilo 2012 ReO SKEI LJ in Okolica