Letno p 2004 1
55
1 Pri~ujo~e letno poro~ilo je le povzetek. Letno poro~ilo 2004
-
Upload
pivovarna-lasko -
Category
Documents
-
view
215 -
download
1
description
http://www.pivo-lasko.si/uploads/media/letno_p_2004-1.pdf
Transcript of Letno p 2004 1
1
Pri~ujo~e letno poro~ilo je le povzetek.
Letnoporo~ilo
2004
2
3
Uspe{no in dobi~konosno
poslovanje zadnjih let je rezultat
pestrih in kakovostnih izdelkov,
zanesljive in razvejane prodajne
mre`e ter sodobne tehnologije.
Poslovanje po sistemu celovitega
vodenja nam slu`i kot orodje za
doseganje poslovne odli~nosti
dru`be.
Poslovne procese ter kakovost
storitev nenehno izbolj{ujemo in
se prilagajamo potrebam poslovnih
partnerjev.
Usmerjeni smo k zadovoljstvu
delni~arjev, kupcev, zaposlenih in
okolja. Poslovne procese `elimo
popolnoma obvladovati z vrhunsko
usposobljenimi in motiviranimi
izvajalci.
Z izbranim in u~inkovitim
povezovanjem dru`b `elimo {e
utrditi `e uveljavljene blagovne
znamke ter pove~ati tr`ne dele`e na
doma~ih in tujih trgih.
Vse to je usmerjeno v dosego smelo
zastavljenega cilja:
s proizvodnjo in prodajo piva,
mineralnih, izvirskih in naravnih
vod, brezalkoholnih pija~ ter
sirupov za proizvodnjo pija~
postati ena ve~jih in pomembnej{ih
korporacij na podro~ju pija~ v
jugovzhodni Evropi.
4
5
Vizija
Poslanstvo
Mati~na dru`baSkupina povezanih dru`bPivovarna La{koSkupina Pivovarna La{ko
Predstavitev Proizvodnja piva in naravnih vod.
Proizvodnja piva, mineralnih, izvirskih in naravnih vod, brezalkoholnih pija~ in sirupov za proizvodnjo pija~ ter trgovina na
Sestava Pivovarna La{ko, d.d., La{ko
Pivovarna La{ko, d.d., La{ko
Radenska, d.d., Radenci Jadranska pivovara, d.d., Split Vital, d.d., Mestinje Talis, d.o.o., Maribor RA&LA, d.o.o., Sarajevo
Postati najve~ji in najuspe{nej{i na podro~ju proizvodnje in prodaje pija~. Utrjevati posamezne priznane blagovne znamke tako na doma~em kot na tujih trgih ter tako pove~ati tr`ne dele`e na posameznih tr`i{~ih.
Zdru`iti ve~ino slovenskih proizvajalcev pija~ in tako postati ena ve~jih korporacij proizvajalcev pija~ v jugovzhodni Evropi. Z visoko kakovostjo vseh proizvodov zadovoljiti potro{nika in s tem utrditi na{ poslovni image.
Vrednote Znanje, podjetnost, partnerstvo, odgo-vornost in spo{tovanje. Na teh vredno-tah snujemo na{o skupno kulturo, ki je vodilo vsakega zaposlenega. Vrednote so vodilo dru`be pri selekciji novih kadrov in izhodi{~e za razvoj naslednikov sedanjih vodilnih in vodstvenih kadrov.
Zaradi materialnih nepomembnih vrednosti Talis in RA&LA v nadaljevanju nista posebej razkrita.
6
^isti prihodek iz prodaje
^isti dobi~ek
Denarni tok
Poudarki iz poslovanja – Pivovarna La{ko
Poslovni dose`ki
^isti dobi~ek na delnico
Izpla~ana dividenda na delnico
Dobi~konosnost delnice
25.000.000
20.000.000
15.000.000
10.000.000
5.000.000
0
leto 2002 2003 2004
(v t
iso~
SIT
)
(v tiso~ SIT) 2002 2003 2004^isti prihodek iz prodaje 19.456.783 21.145.954 18.444.935
^isti dobi~ek 1.947.404 2.045.336 1.214.492
Denarni tok 4.231.324 4.576.350 3.683.877
(v SIT) 2002 2003 2004^isti dobi~ek na delnico 222 234 139
Izpla~ana dividenda na delnico 100 105 50
250
200
150
100
50
0
leto 2002 2003 2004
(v S
IT)
7
Zaposleni 2002 2003 2004Zaposleni na dan 31.12. 439 423 381
Povpre~no {tevilo zaposlenih 455 445 403
Zaposleni na dan 31.12.
Povpre~no {tevilo zaposlenih
Knjigovodska vrednost delnice
Zaposleni
Primerjava vrednosti delnice PILRna dan 31.12.
480
460
440
420
400
380
360
340
leto 2002 2003 2004({
t. z
apos
leni
h)
8.000
7.000
6.000
5.000
4.000
3.000
2.000
1.000
0
leto 2002 2003 2004
(v S
IT)
(v SIT) 2002 2003 2004Knjigovodska vrednost delnice 5.302 5.529 5.469
Tr`na vrednost delnice 6.228 7.234 7.183
Tr`na vrednost delnice
8
(v hl) 2002 2003 2004Prodaja piva 1.320.438 1.313.007 1.124.829
Izvoz 534.393 455.030 300.342
Dele` v % 40,5 34,7 26,7
(v %) 2002 2003 2004Pivovarna La{ko 53,8 56,2 53,7
Ostali proizvajalci 42,2 40,0 37,4
Pivo iz uvoza 4,0 3,8 8,9
Skupaj 100,0 100,0 100,0
Pivovarna La{ko
Ostali proizvajalci
Pivo iz uvoza
Prodaja piva
Izvoz
Dele` izvoza v skupni prodaji pivaPivovarne La{ko
Tr`ni dele` prodaje piva na slovenskem tr`i{~u
60,0
50,0
40,0
30,0
20,0
10,0
0,0
leto 2002 2003 2004
(v %
)
1.400.000
1.200.000
1.000.000
800.000
600.000
400.000
200.000
0
leto 2002 2003 2004
(v h
l)
9
Zaposleni 2002 2003 2004Zaposleni na dan 31.12. 1.594 1.118 1.043
(v tiso~ SIT) 2002 2003 2004^isti prihodek iz prodaje 37.183.947 36.769.572 31.093.994
^isti dobi~ek 1.519.944 2.180.960 1.113.674
Denarni tok 6.217.874 6.769.701 5.270.710
Poudarki iz poslovanja
Poslovni dose`ki
Skupina Pivovarna La{ko
40.000.000
35.000.000
30.000.000
25.000.000
20.000.000
15.000.000
10.000.000
5.000.000
0
leto 2002 2003 2004
(v t
iso~
SIT
)
1.800
1.600
1.400
1.200
1.000
800
600
400
200
0
leto 2002 2003 2004
({te
vilo
zap
osle
nih)
Zaposleni
^isti prihodek iz prodaje
^isti dobi~ek
Denarni tok
Zaposleni na dan 31.12.
Zaradi prodaje dru`be Zdravili{~e Radenci v letu 2003 podatek o zaposlenih Skupine Pivovarna La{ko za leto 2003 ni povsem primerljiv s podatkom o zaposlenih iz prej{njega leta - zaposleni iz Zdravili{~a Radenci za leto 2003 in 2004 niso ve~ prikazani v preglednici.
10
Prodaja vseh pija~
Izvoz
Dele` izvoza v skupni prodaji pija~ Skupine Pivovarna La{ko 3.500.000
3.000.000
2.500.000
2.000.000
1.500.000
1.000.000
500.000
0
leto 2002 2003 2004
(v h
l)
(v hl) 2002 2003 2004Prodaja vseh pija~ 3.174.448 3.249.794 2.656.980
Izvoz 1.097.520 1.006.446 663.512
Dele` v % 34,9 31,0 25,0
11
(v hl) 2003 2004 vizija 2005Sok, sirup 494.120 378.620 368.890
Voda 1.184.276 922.878 1.127.600
Pivo 1.571.398 1.355.482 1.444.000
Skupaj 3.249.794 2.656.980 2.940.490
Sok, sirup
Voda
Pivo
Vizija za leto 2005 – Skupina Pivovarna La{ko
Prikaz celotne prodaje pija~ Skupine Pivovarna La{ko ter vizija v prihodnje
1.800.000
1.600.000
1.400.000
1.200.000
1.000.000
800.000
600.000
400.000
200.000
0
leto 2003 2004 vizija 2005(v
%)
(v %) 2003 2004 vizija 2005Sok, sirup 15,2 14,3 12,5
Voda 36,4 34,7 38,3
Pivo 48,4 51,0 49,1
Skupaj 100,0 100,0 100,0
12
13
Beseda direktorja 15
Poro~ilo nadzornega sveta 17
Osebna izkaznica 21
Za~etki pivovarstva v La{kem 22
Poslovno poro~ilo 25
Uvod 25
Prodaja 26
Marketing 33
Upravljanje s kadri 34
Zadovoljstvo okolja na na~elih trajnostnega razvoja 39
Lastni{ka struktura kapitala z gibanjem vrednosti delnic 45
Ra~unovodski izkazi z revizorjevim poro~ilom za mati~no dru`bo 48
Vizija 55
Poslovanje povezanih dru`b 57
Predstavitev skupine 57
Poslovanje 57
Radenska, d.d., Radenci 59
Jadranska pivovara, d.d., Split 61
Vital, d.d., Mestinje 63
Ra~unovodski izkazi z revizorjevim poro~ilom za skupino povezanih dru`b 64
Vizija skupine 70
Kazalo
14
15
Pivovarna La{ko je `e ve~ desetletji najve~ji proizvajalec piva v Sloveniji. Po vseh izzivih, s katerimi smo se lani soo~ili, lahko s ponosom trdimo, da smo uresni~ili najpomembnej{e cilje. Kljub zaostrenim razmeram poslovanja, neugodnim pogojem za prodajo pija~ in ve~ji konkurenci, smo obdr`ali ve~ kot 50-odstotni tr`ni dele` v Sloveniji. Z nakupom 5,98 odstotka delnic Pivovarne Union je Pivovarna La{ko postala ve~inska lastnica Uniona in tako napravila naslednji korak k zdru`evanju slovenske industrije pija~.
V poslovnem letu 2004 je Pivovarna La{ko prodala 1.124.829 hektolitrov piva, kar je nekoliko manj kot leto poprej. Razlogi so predvsem v ve~ji ponudbi izdelkov ni`jega cenovnega razreda, ki so slovenski trg preplavili po 1. maju. Zmanj{al se je tudi izvoz, ki zna{a 26,7 odstotka celotne prodaje. Zaradi sprememb na doma~em in tujih trgih smo prilagodili tr`enjske strategije na podro~ju razvoja, cen, distribucije in promocije. Dokon~ali smo prenovo blagovnih znamk, ki smo jih zdru`ili pod krovno blagovno znamko La{ko pivo. Tako bomo lahko v prihodnje zagotovili enotno in prepoznavno tr`no komuniciranje na vseh trgih. Ob zaklju~ku leta 2004 smo pri~eli polniti pivo Jubilejnik, ki je namenjen leto{nji 180. obletnici pivovarstva v La{kem. Jubilejnik je zaradi svoje druga~nosti po`el {tevilne pohvale.
Konec leta 2004 smo zaposlovali 381 sodelavcev. Vsak je prispeval k prodaji 2.885 hektolitrov pija~. Ustvarili smo 18,4 milijarde ~istih prihodkov iz prodaje in 1,2 milijarde ~istega dobi~ka. Tr`na vrednost delnice je na zadnji dan v letu 2004 za 31,3 odstotka presegala knjigovodsko vrednost in je zna{ala 7.183,06 tolarjev. Za investicije smo v letu 2004 namenili 1,5 milijarde tolarjev. V letu 2004 ni bila izvedena nobena kapitalska povezava, vendar pa to ostaja prioriteta v naslednjih letih. Med pomembnej{imi kapitalskimi nalo`bami ostaja ~asopisno-zalo`ni{ka hi{a Delo, kjer ima Pivovarna La{ko 24,98-odstotni lastni{ki dele`.
Pivovarna La{ko je finan~no stabilna dru`ba, v lasti skoraj 11.000 delni~arjev, kar pa je najpomembnej{e, ima lastno vizijo razvoja celotne skupine. Skupina Pivovarna La{ko, v kateri so Radenska, d.d., Radenci, Jadranska pivovara, d.d., Split in Vital, d.d., Mestinje, je lani prodala 2.656.980 hektolitrov pija~. Na trge Jugovzhodne Evrope je skupina izvozila 25 odstotkov vse proizvodnje. Skupina, v kateri je 1.043 zaposlenih, je ustvarila 130 milijonov EUR prihodka od prodaje.
Usmeritve in prioritete v letu 2005 so jasne. Z dokon~no konsolidacijo slovenske industrije pija~ bomo pri~eli izkori{~ati sinergijske u~inke na podro~ju nabave in prodaje. Z novim tr`enjskim pristopom, ki pod krovno znamko La{ko pivo zdru`uje vrhunske proizvode, bomo zagotovili enoten in prepoznaven nastop na vseh trgih. V letu 2005 na~rtujemo porast prodaje celotne skupine za 10,7 odstotka in pove~anje donosnosti poslovanja. Skupina Pivovarna La{ko ima preko 150 let tradicije, izku{enj in znanja. Prepri~ani smo, da bomo tudi v prihodnjih letih ostali pomemben in dinami~en dejavnik v regiji in da bomo z izpolnitvijo zastavljenih ciljev tudi v bodo~e ustvarjali dodano vrednost za na{e delni~arje.
Spo{tovani delni~arji in poslovni partnerji,
Tone Turn{ek direktor dru`be
16
17
Poro~ilo nadzornega sveta
Nadzorni svet Pivovarne La{ko, d.d., mora skladno s ~lenom 247a Zakona o gospodarskih dru`bah podati skup{~ini delni~arjev dru`be poro~ilo, s katerim predstavi delo nadzornega sveta, in preu~iti poro~ilo uprave, skupno z revizijskim poro~ilom ter predlogom uporabe bilan~nega dobi~ka.
Delo nadzornega svetaV letu 2003 izvoljeni nadzorni svet je svojo funkcijo v letu 2004 opravljal drugo mandatno leto. Predstavljajo ga Boris Zavr{nik – predsednik, ter ~lani: Gorazd ^uk, Mirjana Dimc Perko, Olga Jakhel Dergan, Mirko Kalu`a – predstavniki kapitala, ter Marko Jugovi~, Bojan Ko{ak in Andrej Kebe – predstavniki delavcev.
Predsednik nadzornega sveta Marko Planin{ec je 29.12.2004 podal odstopno izjavo z mesta predsednika oziroma ~lana nadzornega sveta Pivovarne La{ko, d.d., z dnem 31.12.2004 zaradi tega, ker dru`ba za upravljanje ne sme imeti pomembnega vpliva na upravljanje izdajatelja, kadar je za ra~un vzajemnih skladov, ki jih upravlja, imetnica delnic z glasovalnimi pravicami izdajatelja in je zaposleni v dru`bi za upravljanje (g. Planin{ec je ~lan uprave KBM Infond d.o.o., Maribor) hkrati tudi ~lan nadzornega sveta izdajatelja.
Na svoji naslednji redni seji 17.02.2005 je nadzorni svet Pivovarne La{ko, d.d., izvolil za svojega novega predsednika predstavnika kapitala Borisa Zavr{nika. Na izpraznjeno mesto ~lana nadzornega sveta – predstavnika kapitala bo skup{~ina delni~arjev Pivovarne La{ko, d.d., na svojem prvem zasedanju izvolila nadomestnega ~lana.
Nadzorni svet se je od zadnjega poro~anja skup{~ini delni~arjev sestal na {estih rednih in eni koresponden~ni seji, na katerih je redno obravnaval naslednja podro~ja dru`be: teko~e poslovne dose`ke in premo`enjsko stanje dru`be, delovanje uprave, teko~e investicijske dejavnosti ter izvajanje sklepov nadzornega sveta.
Najpomembnej{i vidiki poslovanja dru`be v letu 2004 so bili: • aktivnosti poglabljanja optimizacije poslovanja kapitalsko povezanih dru`b, zlasti na prodajno-marketin{kem, nabavnem in razvojno-investicijskem podro~ju, kjer so v letu 2004 zabele`ile pozitivne u~inke, za nadaljevanje izkori{~anja sinergij pa bodo v teko~em in naslednjih letih potrebne korenitej{e statusne ter druge organizacijske spremembe, • Pivovarna La{ko, d.d., je z nakupom 5,98 % delnic PULG postala dne 10.12.2004 ve~inska lastnica Pivovarne Union, d.d., Ljubljana, saj je po pridobitvi postala imetnica 53,85 % vseh izdanih delnic Pivovarne Union, d.d., • zaklju~ena je bila prenova blagovnih znamk, ki je sedaj zdru`ena pod krovno blagovno znamko La{ko pivo, • Upravno sodi{~e RS je dne 18.06.2004 odpravilo odlo~bo Urada RS za varstvo konkurence o pogojnem soglasju h koncentraciji med Pivovarno La{ko, d.d., in Pivovarno Union, d.d., ter zadevo vrnilo Uradu za varstvo konkurence v novo presojo.
18
Preveritev letnega poro~ila uprave za poslovno leto 2004Na svoji redni seji dne 11.05.2005 je nadzorni svet dru`be obravnaval revidirano Letno poro~ilo uprave za leto 2004, ki ga je revidirala revizijska dru`ba PricewaterhouseCoopers, d.o.o., Ljubljana.
Pri preverjanju predlo`enega revidiranega Letnega poro~ila za leto 2004 je nadzorni svet upo{teval naslednje dejavnike: • ve~ kot desetletno obdobje rasti pa tudi izjemnih rezultatov poslovanja je v letu 2004 prekinjeno zaradi vrste negativnih zunanjih vplivov; v svetu poznano cikli~no razvojno nihanje je doseglo tudi slovensko `ivilsko in pija~arsko industrijo; kljub temu pa so ocene o poslovanju {e vedno ugodne, rezultati pa presegajo povpre~ne rezultate in poslovne dose`ke slovenskega gospodarstva ter `ivilsko predelovalne industrije, • Pivovarna La{ko, d.d, ostaja vodilna proizvajalka piva v Sloveniji, saj je ohranila 55 % tr`ni dele`, • nadzorni svet je redno spremljal vodenje in poslovanje dru`be ter teko~e spremljal premo`enjsko stanje in poslovno uspe{nost; uprava je nadzornemu svetu posredovala vse informacije, ki jih je zahteval in potreboval za izvajanje svojih nadzornih aktivnosti, • revizijska hi{a PricewaterhouseCoopers, d.o.o., je dne 21.04.2005 izdala pozitivno mnenje k Letnemu poro~ilu Pivovarne La{ko, d.d., za leto 2004 in skupine Pivovarna La{ko. Na podlagi nadzornih aktivnosti in dejavnikov ter podrobne preveritve s strani uprave predlo`enega Letnega poro~ila za leto 2004 je nadzorni svet ugotovil: • letno poro~ilo je zastavljeno jasno in pregledno, • letno poro~ilo izkazuje resni~en in po{ten prikaz premo`enja, obveznosti, finan~nega polo`aja in poslovnega izida delni{ke dru`be Pivovarne La{ko, d.d., ter skupine Pivovarna La{ko.
Nadzorni svet na predlo`eno letno poro~ilo 2004 s strani uprave nima pripomb ter ga je sprejel in potrdil na svoji redni seji dne 11.05.2005. Nadzorni svet je prav tako na seji dne 11.05.2005 odobril uporabo bilan~nega dobi~ka.
Uporaba bilan~nega dobi~kaNadzorni svet si prizadeva, da bi pri presoji uspe{nosti poslovanja uveljavil interese lastnikov za dolgoro~no maksimiranje vrednosti dru`be, zato podpira upravo v odlo~itvah, da se delitev dobi~ka podreja razvojnemu konceptu dru`be, zlasti s prizadevanjem zdru`itve slovenske industrije pija~ (piva in brezalkoholnih pija~).
19
Uprava in nadzorni svet predlagata, da se bilan~ni dobi~ek poslovnega leta 2004 v vi{ini 5.741.219.072,11 SIT, ki ga sestavljata preneseni ~isti dobi~ek iz preteklih let v vi{ini 4.526.728.073,12 SIT in nerazporejeni ~isti dobi~ek leta 2004 v vi{ini 1.214.490.998,99 SIT, uporabi na naslednji na~in: • del bilan~nega dobi~ka, ki izvira iz nerazporejenega ~istega dobi~ka leta 2003 v vi{ini 437.382.600,00 SIT, se uporabi za izpla~ilo dividend v bruto vrednosti 50,00 SIT na delnico, • preostanek bilan~nega dobi~ka v vi{ini 5.303.836.472,11 SIT ostane nerazporejen, o njegovi uporabi pa bo skup{~ina odlo~ala v naslednjih poslovnih obdobjih.
Dividenda se izpla~a delni~arjem, ki bodo na dan 22.06.2005 vpisani v delni{ko knjigo pri KDD - Centralno klirin{ki depotni dru`bi, d.d., Ljubljana. Dividenda se izpla~a najkasneje v 60 dneh po sprejemu sklepa.
Zaklju~ekNadzorni svet Pivovarne La{ko, d.d., meni, da je bila uprava uspe{na pri vodenju poslovanja v letu 2004 in je skrbno vodila finan~no poslovanje ter realizacijo zastavljenih ciljev in s tem izpolnila pri~akovanja nadzornega sveta, zato je nadzorni svet: • na svoji redni seji dne 11.05.2005 brez pripomb sprejel v predlaganem besedilu revidirano letno poro~ilo za poslovno leto 2004, ki mu ga je predlo`ila uprava dru`be, • se je strinjal s predlogom uprave glede uporabe bilan~nega dobi~ka, • in predlaga skup{~ini delni~arjev, da ob sprejemu sklepa o uporabi bilan~nega dobi~ka podeli razre{nico za poslovanje v letu 2004 tako upravi dru`be kot tudi nadzornemu svetu delni{ke dru`be Pivovarne La{ko, d.d..
Boris Zavr{nik predsednik nadzornega sveta
20
21
PIVOVARNA LA[KO, d.d., Trubarjeva 28, 3270 La{ko je vpisana v sodni register pod {t. registrskega vlo`ka 1/00171/00 pri Okro`nem sodi{~u v Celju, pod {t. sklepa SRG 95/00673 z datumom - september 1995.
Skraj{ana firma se glasi: PIVOVARNA LA[KO, d.d.
Organizacijska oblika: delni{ka dru`ba
Osnovni kapital: 8.747.652 tiso~ SIT
Nominalna vrednost delnice: 1.000 SIT
Mati~na {ifra: 5049318 Dav~na {tevilka: 90355580 [ifra dejavnosti: 15960
Narava poslovanja in najpomembnej{e dejavnosti: P R O I Z V O D N J A P I V A
Transakcijski ra~uni:
TRR {t. 1: Banka Celje 06000-0001199122 TRR {t. 2: Nova LB 02232-0020104463 TRR {t. 3: Nova KBM 04515-0000909883
Telefon: 03/ 734 80 00 Telefaks: 03/ 573 18 17 E-po{ta: infopivo-lasko.si
Spletna stran: www.pivo-lasko.si
Osebna izkaznica
22
Za~etki pivovarstva v La{kem
Zgodovinski za~etki Pivovarne La{ko segajo v leto 1825, ko je medi~ar in lectar Franz Geyer v nekdanjem Valvasorjevem {pitalu uredil obrtno pivovarno, katere poslopje stoji {e danes.
Leta 1838 je pivovarno kupil Heinrich August Uhlich. Pivo je izva`al v Indijo in Egipt. Naslednji lastnik je bil Anton Larisch, ki je leta 1867 postavil pivovarno ob vzno`ju Sv. Kri{tofa in [mihela. Pivovarna je bila takrat najve~ja na Spodnjem [tajerskem.
Nato je leta 1889 pivovarno kupil `alski pivovarnar Simon Kukec, ki je bil izrazito slovensko usmerjen oz. narodnjak. Kot noviteto je zvaril svetlo in temno termalno pivo, poleg tega je varil {e pivo “Le`ak” in “Porter”, ki ga je kasneje preimenoval v slovensko znamko “Temno la{ko pivo”, vse bolj pa je uveljavljal znamko “La{ko pivo”, pod katero ga je tudi prodajal. [e vedno ga je izva`al v Egipt in tudi v Budimpe{to.
Leta 1924 je pivovarna zvarila zadnje pivo. Ljubljanski Union je naskrivaj pokupil ve~ino delnic Pivovarne La{ko in opustil proizvodnjo. Zaprtje pivovarne je prizadelo La{~ane in pobudniki ideje o ponovnem odprtju pivovarne so najprej navdu{ili gostilni~arje. Leta 1929 so zastopniki gostilni~arskih zadrug sklenili, da bodo v La{kem zgradili gostilni~arsko delni{ko pivovarno. Po mnogih zapletih in hudih nasprotovanjih konkurence so Pivovarno La{ko, d.d., odprli leta 1938 in novo la{ko pivo, za katerega so za~eli uveljavljati za{~itni znak “Zlatorog”, je pivopivcem spet {lo v slast. Celo nem{ki okupatorji so dopustili, da se je prav zaradi kakovosti piva ohranila znamka “La{ko pivo”. Med bombardiranjem `elezni{kega mostu je ve~ bomb zadelo pivovarno in jo leta 1944 poru{ilo. Po II. svetovni vojni se je v pivovarni proizvodnja za~ela `e v letu 1946, formalno pa je bila ustanovljena v letu 1947.
Pivovarna La{ko je bila po II. svetovni vojni ves ~as enovito podjetje. Zlasti po letu 1960 bele`i Pivovarna La{ko izreden razvoj prodaje, ki je koli~insko porasla s 60.000 hl na 1.300.000 hl. Podjetje v dru`beni lastnini je bilo po uskladitvi z dolo~bami Zakona o podjetjih vpisano v sodni register s sklepom sodi{~a Srg 23/90 z dne 31. 05. 1990. Leta 1991 se je preoblikovalo v delni{ko dru`bo v me{ani lastnini v skladu z dolo~bami zakona o podjetjih. Dne 30. 09. 1991 je bil ocenjen delni{ki in dru`beni kapital, na podlagi ~esar je bila opravljena razdelitev delnic. Pivovarna La{ko pa se je lastninsko preoblikovala v delni{ko dru`bo z znanimi lastniki 20. 04. 1995 na prvi skup{~ini delni{ke dru`be, v sodni register pa je bila vpisana s sklepom Srg 673/95 z dne 08. 09. 1995. Tako je postala delni{ka dru`ba z ve~ kot 15.000 delni~arji.
Leto 2000 pomeni zaradi kapitalskih povezav z Radensko, d.d., Radenci, Jadransko pivovaro, d.d., Split ter Vitalom, d.d., iz Mestinj vsekakor eno najve~jih prelomnic v zgodovini dru`be, hkrati pa predstavlja prelom tiso~letja za~etek nove poslovne strategije razvoja dru`be s kapitalskimi povezavami omenjenih dru`b.
23
V letu 2002 je dru`ba uspela z javno ponudbo za prevzem Pivovarne Union, d.d., Ljubljana, s pridobitvijo 47,86 odstotka vseh delnic dru`be.
Pivovarna La{ko pa je tudi v letu 2003 nadaljevala s kapitalskimi vlo`ki, saj je pridobila 24,98 odstotni dele` - v dru`bi Delo, d.d., Ljubljana ter tako postala najve~ji lastnik omenjene dru`be.
V mesecu decembru 2004 je Pivovarna La{ko, d.d., uspela pridobiti {e nadaljnjih 27.011 delnic delni{ke dru`be Union, Ljubljana, kar je pomenilo 5,98 odstotka lastnine. S tem je Pivovarna La{ko, d.d., postala 53,85-odstotna lastnica vseh delnic Uniona.
Pivovarna La{ko, d.d., je v mesecu februarju 2005 od dru`be Interbrew odkupila celoten lastni{ki dele`, in sicer 186.400 delnic izdajatelja Pivovarne Union, d.d., Ljubljana in tako postala 95,17-odstotna lastnica omenjene dru`be.
24
25
Poslovno poro~iloUvod Delni{ka dru`ba Pivovarna La{ko je v poslovnem letu 2004
nadaljevala z usmeritvijo poslovne politike v koncentracijo zdru`evanja slovenskih proizvajalcev pija~ in si prizadevala pridobiti dodatne strate{ke partnerje s podro~ja proizvodnje pija~, predvsem na tujih strate{kih trgih jugovzhodne Evrope.
@al v preteklem letu ni uspela s prizadevanji pri kapitalskih povezavah s proizvajalcem mineralne vode Knjaz Milo{ iz Aran|elovca v Srbiji in ^rni Gori, predvsem zaradi precenjene vrednosti omenjene dru`be.
Tako v letu 2004 ni bila izvedena nobena kapitalska povezava, vendar si bo dru`ba {e naprej prizadevala na vse mo`ne na~ine pridobivati nova tr`i{~a.
Upravno sodi{~e Republike Slovenije je s sodbo z dne 18.06.2004 po prito`bah Pivovarne La{ko, d.d., Pivovarne Union, d.d., Ljubljana in Interbrew Central European Holding B.V. iz Nizozemske, odpravilo odlo~bo Urada Republike Slovenije za varstvo konkurence z dne 14.07.2003, s katero je ta izdal pogojno soglasje Pivovarni La{ko, d.d., k prigla{eni koncentraciji s Pivovarno Union, d.d.. V primeru, da bi Pivovarna La{ko presegla 50-odstotni lastni{ki dele` v omenjeni dru`bi, bi se morala odpovedati tr`enju nekaterih blagovnih znamk za dolo~eno ~asovno obdobje. Sodi{~e je zadevo vrnilo Uradu RS za varstvo konkurence v ponovni postopek presoje koncentracije.
Pivovarna La{ko, d.d., je 10.12.2004 pridobila {e nadaljnjih 27.011 delnic Pivovarne Union, d.d., in tako postala imetnica 242.939 vseh delnic oziroma 53,85-odstotna lastnica omenjene dru`be.
Dru`ba je tudi v preteklem letu nadaljevala s prizadevanji za optimalno sodelovanje med kapitalsko povezanimi dru`bami, predvsem na nabavnem in prodajnem podro~ju. Rezultati tak{nega prizadevanja so se v letu 2004 odrazili predvsem v ugodnej{ih nabavnih pogojih surovin in repromaterialov. Dose`eni pozitivni u~inki na prodajnem podro~ju v letu 2004 so bili {e vedno nekoliko pod pri~akovanimi. Zavedati se moramo, da se sinergijski u~inki kapitalsko povezanih dru`b dosegajo in postajajo vidni {ele v dalj{em ~asovnem obdobju.
Kapitalsko povezane dru`be Pivovarna La{ko, Radenska, Jadranska pivovara in Vital so poslovno leto zaklju~ile manj uspe{no kot v predhodnih obdobjih. Z dose`enimi rezultati ne moremo biti zadovoljni, v prihodnje jih bo potrebno ob~utneje izbolj{ati.
V letu 2005 se bo poslovno strategija dru`be nadaljevala v smeri pridobivanja novih prodajnih trgov, tako v Evropski uniji kakor tudi v jugovzhodni Evropi. Na vseh prodajnih trgih se bo uvajal in nadgrajeval marketin{ki pristop s prizadevanji prepoznavnosti vrhunske kakovosti proizvodov in blagovnih znamk ter s strategijo krovne blagovne znamke LA[KO PIVO, saj bodo tako dose`eni pogoji za enotno tr`no komuniciranje na vseh trgih.
26
Prodaja piva
Prodaja vode
Prodaja piva in vode
Prodaja
1.400.000
1.200.000
1.000.000
800.000
600.000
400.000
200.000
0
leto 2002 2003 2004
(v h
l)
(v hl) 2002 2003 2004Prodaja piva 1.320.438 1.313.007 1.124.829
Prodaja vode 41.897 46.456 37.938
Skupaj 1.362.335 1.359.463 1.162.767
(v %) 2002 2003 2004Prodaja piva 96,9 96,6 96,7
Prodaja vode 3,1 3,4 3,3
Skupaj 100,0 100,0 100,0
S podobnimi te`avami kot Pivovarna La{ko - z manj{im povpra{evanjem po pivu in ostalih pija~ah v preteklem letu - so se sre~evali skoraj vsi proizvajalci pija~. Tak{nemu stanju na trgu so botrovale neugodne vremenske razmere, predvsem v sezonskih mesecih, ki niso bile naklonjene potro{nji piva in brezalkoholnih pija~.
V letu 2004 bele`i dru`ba Pivovarna La{ko, v primerjavi z letom 2003, padec prodaje piva za 14,3 odstotka in padec prodaje Ode za 18,3 odstotka.
Poslovni rezultati v letu 2004 ne dosegajo dose`kov iz preteklih obdobij. Tako bi lahko zaklju~ili, da se je ve~letno obdobje izredno uspe{nega poslovanja delni{ke dru`be Pivovarna La{ko za~asno kon~alo. Glede na dejstvo, da je dru`ba v tem obdobju kon~ala vsa ve~ja investicijska vlaganja v obnovo in da v prihodnje ne na~rtuje ve~jih vlaganj v proizvodni proces, dose`eni rezultati {e zagotavljajo nemoten predviden poslovno-razvojni proces dru`be v naslednjih letih.
Dose`eni poslovni rezultati pa zagotovljenemu delovnemu potencialu {e omogo~ajo zadovoljivo socialno varnost.
K zdru`evanju in povezovanju proizvajalcev pija~ je bila v letu 2004 usmerjena makro poslovna politika dru`be s spoznanjem, da bo lahko le skupni nastop slovenske industrije pija~ uspe{no konkuriral vse ve~ji globalizaciji na omenjenem gospodarskem segmentu. Z vstopom Slovenije v EU, v mesecu maju 2004, so se razmere na slovenskem trgu {e dodatno zaostrile in le s skupnimi napori bo la`je premagovati novonastale tr`ne razmere.
27
Struktura prodaje po vrstah piva v letu 2004
(v %) 2002 2003 20045,6 % vseb. alk Jubilejnik – – 0,1
5,1 % vseb. alk Bandidos – 5,3 3,4
4,9 % vseb. alk Zlatorog 48,0 52,5 64,1
4,9 % vseb. alk La{ko Club 39,4 31,0 22,5
4,0 % vseb. alk Export Pils 8,8 7,9 6,8
2,7 % vseb. alk La{ko Lahko 1,4 1,3 1,3
2,5 % vseb. alk Roler 0,8 0,6 0,5
1,7 % vseb. alk Gren 0,6 0,5 0,5
5,9 % vseb. alk La{ko Temno 0,6 0,6 0,7
4,0 % vseb. alk Netopir 0,4 0,3 0,1
Skupaj 100,0 100,0 100,0
Osnovni moto dru`be: kar najbolje zadovoljiti na{e zveste kupce in potro{nike vseh proizvodov Pivovarne La{ko, ostaja in se s prizadevanjem vseh zaposlenih nadaljuje v leto 2005. Prizadevanja so bila usmerjena v kakovost proizvodov, ki jo pogojuje in omogo~a najsodobnej{a tehnolo{ka opremljenost proizvodno-polnilnega procesa, predvsem pa kakovostna osnovna surovina - voda, ob tem pa ne smemo zanemariti kakovosti ostalih uporabljenih surovin za proizvodnjo piva.
Ve~ji del izpada prodaje bele`i dru`ba na tujih trgih, predvsem v Bosni in Hercegovini ter Srbiji in ^rni Gori. Tudi na doma~em trgu je prodaja piva in vode manj{a kot v predhodnem letu 2004.
Kljub te`avam pri prodaji piva v letu 2004 je Pivovarna La{ko, d.d., ostala vodilna proizvajalka piva v Sloveniji in je tem letu dosegla 53,7-odstotni tr`ni dele`.
Zlatorog
La{ko Club
Export Pils
Bandidos
La{ko Lahko
ostale vrste
1,9 %
64,1 %
1,3 %
3,4 %
6,8 %
22,5 %
28
29
Skupna potro{nja piva vseh ponudnikov (doma~ih in tujih) je v letu 2004 zna{ala 1.530.000 hl. Ostala je na isti ravni kot leta 2003 (indeks 100,5). Slovenski trg piva je bil v letu 2004 soo~en s prihodom konkuren~nih piv ni`jega cenovnega razreda iz uvoza. Predvsem gre tu za pivi trgovskih blagovnih znamk Spar in Tu{, zanemariti pa ne smemo niti ostalih piv ni`jega cenovnega razreda iz diskontnih prodajaln. Pove~al se je tudi uvoz piva standardnega razreda, tako v trgovini kot v gostinstvu. Zlasti v slednjem je zaslediti pove~an obseg vlaganj s strani tuje konkurence, kjer sta najaktivnej{a avstrijski Goesser in ~e{ki Staropramen (direktni vlo`ki v to~ilne aparate in ostalo opremo v lokalu). Te`jim pogojem na trgu je prispevala tudi priklju~itev Slovenije Evropski uniji (01. 05. 2004).
Pivovarna La{ko se je na spremenjene razmere v letu 2004 odzvala s {tevilnimi ukrepi in se prilagodila konkuren~nemu okolju. Zaradi zmanj{anja stro{kov in doseganja sinergijskih u~inkov (Pivovarna La{ko – Radenska) je pri{lo do naslednjih organizacijskih sprememb:
• ukinitev PE (poslovne enote) Kr{ko in PE Roga{ka (v decembru 2004 se je pri~el postopek ukinitve PE Lucija), • reorganizacija transportnih poti PE, • selitev PE Ljubljana Pivovarna La{ko v obnovljeni objekt Radenske Radenci v Ljubljani, • reorganizacija pospe{evalne slu`be, • reorganizacija servisne slu`be.
Na podro~ju cenovne politike smo z nespremenjenimi cenami realno dosegli zni`anje prodajnih cen, hkrati pa z nekoliko ve~jo akcijsko prodajo glede na prej{nje leto ter povi{animi rabati kupcem vzdr`evali konkuren~nost glede na nizkocenovna piva iz uvoza.
Kljub navedenim ukrepom je pri{lo do sicer pri~akovanega zmanj{anje tr`nega dele`a prodaje piva v obeh slovenskih pivovarnah. Pivovarni La{ko se je v letu 2004 zmanj{al tr`ni dele` glede na leto 2003 s 56,2 odstotka na 53,7 odstotka, Pivovarni Union pa z 39,8 odstotka na 37,4 odstotka. Na drugi strani bele`imo porast tr`nega dele`a prodaje piva iz uvoza s 3,8 odstotka na 8,9 odstotka.
Gibanje tr`nega dele`a dveh najve~jih slovenskih pivovarn
(v %) 2002 2003 2004Pivovarna La{ko 53,8 56,2 53,7
Pivovarna Union 40,6 39,8 37,4
Slovenski trg
Od celotne prodaje piva Pivovarne La{ko na slovenskem trgu je bilo v letu 2004 preko grosisti~ne prodaje prodano 507.825 hl piva (62 odstotkov), kar predstavlja 6,5-odstotno rast glede na prej{nje leto, preko detajlisti~ne prodaje pa 315.889 hl piva (38 odstotkov), kar predstavlja 16,6-odstotni padec glede na leto 2003. Gre za strukturno prelivanje prodaje iz detajlisti~ne v grosisti~no zaradi bistveno ve~je cenovne konkuren~nosti grosisti~nih kupcev, ki so se intenzivno ukvarjali z oskrbovanjem sektorja gostinstva.
30
Grosisti
Poslovne enote
Prodaja na slovenskem trgu, preko grosistov in preko poslovnih enot
(v %) 2002 2003 2004Grosisti 62,6 60,8 61,7
Poslovne enote 37,4 39,2 38,3
Skupaj 100,0 100,0 100,0
600.000
500.000
400.000
300.000
200.000
100.000
0
leto 2002 2003 2004
(v h
l)
Kot vsa leta doslej smo tudi leta 2004 dobro obvladovali pla~ilno politiko, saj imamo ve~ino pla~il zavarovanih z ban~nimi garancijami in nepla~il skoraj ne poznamo.
Prodaja vode Oda je bila v letu 2004 glede na leto 2003 ni`ja za 18,3 odstotka. Na trgu voda je {e mo~neje kot na trgu piva prisoten vdor cenovno izredno ugodnih vod iz uvoza.
V letu 2004 je Pivovarna La{ko prodala na tujih trgih 300.342 hl piva, kar predstavlja za 34,0 odstotkov manj{o prodajo kot leta 2003.
Hrva{kaSkupna proizvodnja piva hrva{kih pivovarn v letu 2004 je zna{ala 3.644.699 hl in je bila za 3 odstotke ni`ja kot v letu 2003 (vir: Hrva{ka gospodarska zbornica). Potro{nja piva per capita je zna{ala 82 litrov.
Glavni vzrok za ni`jo potro{njo piva na Hrva{kem so neugodne vremenske razmere za prodajo piva v poletnih mesecih ter slab{a turisti~na sezona, kar se je {e posebej odra`alo pri prodaji Jadranske pivovare, ki 87 odstotkov realizacije ustvari na turisti~nih podro~jih v Dalmaciji in Istri s Kvarnerjem.
Zagreba~ki pivovari, ki je v novembru 2003 kot prva na Hrva{kem uvedla na trg pivo, polnjeno v 1 l nevra~ljivo plastenko, so v letu 2004 sledile vse ve~je hrva{ke pivovarne: Karlovac, Carlsberg, Osijek in trgovske verige s trgovskimi blagovnimi znamkami. Jadranska pivovara piva, polnjenega v PET, v letu 2004 ni uvedla na trg, kar je tudi eden od pomembnih razlogov za padec prodaje. Tr`ni dele` piva, polnjenega v PET, je v kanalu distribucije trgovina zna{al 6,4 odstotka (vir: tr`na raziskava AC Nielsen za leto 2004).
Tuji trgi
31
Z nakupom Karlova~ke pivovare s strani Heinekena so bile na Hrva{kem v letu 2004 prisotne vse tri najve~je evropske proizvajalke piva (InBew je lastnik Zagreb{ke pivovare, Heineken Karlova~ke pivovare, Carlsberg pa Panonske pivovare). Omenjene tri pivovarne so v letu 2004 pove~ale vlaganja v ogla{evanje in pospe{evanje prodaje, {e posebej v ~asu evropskega prvenstva v nogometu. Jadranska pivovara z razpolo`ljivimi sredstvi za marketing ne more s {tevilom in obse`nostjo marketin{kih akcij u~inkovito odgovarjati konkurenci.
Trgovske verige so tudi pove~ale zahteve po bolj{ih prodajnih pogojih in vlaganju v sektor gostinstva, kar so {e posebej spodbujale `e na{tete najve~je pivovarne.
Upo{tevati je potrebno tudi politi~ne napetosti, ki se pojavljajo v intervalih in prav tako negativno vplivajo na prodajo blaga slovenskega porekla.
BIH, Srbija in ^rna Gora, Kosovo, MakedonijaNa trgih BIH, Srbije in ^rne Gore, Kosova in Makedonije je v letu 2004 pri{lo do ob~utnega zmanj{anja prodaje piva. Vzroki so naslednji: • po 01. 05. 2004 sprememba carin z 8 odstotkov na 16 odstotkov (BIH), • uvedba za{~itnih cen, • stalno padanje kupne mo~i potro{nikov, • nelikvidnost in finan~na nedisciplina ve~jih kupcev na{ih uvoznikov, ki denar iz prodaje piva v veliki meri namenjajo za investicije, pivo pa `elijo pla~evati s kompenzacijami, • prodajne cene piva doma~ih pivovarn so bistveno ni`je od cen na{ega piva, • zaradi nizke kupne mo~i prebivalcev se prodajajo v veliki meri piva v plasti~ni embala`i (1l, 1,5l), ki jih Pivovarna La{ko v letu 2004 ni imela v prodajnem asortimentu, • tudi ~e v gostinskih lokalih na{i uvozniki in pospe{evalci uspejo prepri~ati gostince, da na{e pivo po ceni izena~ijo z doma~imi pivi, imajo gostinci interes za pospe{evanje prodaje doma~ega piva, ker pri tem zaradi bistveno ni`je nabavne cene mnogo ve~ zaslu`ijo, • pivovarne v lasti tujih multinacionalk vlagajo izredno visoke zneske v tr`no komuniciranje (prav tako privatna pivovarna MB Rodi~i Novi Sad); pivovarne so med najmo~nej{imi ogla{evalci, • poleg vlaganja v medije vlagajo ogromna sredstva tudi v samo tr`i{~e v smislu neomejenega razdeljevanja propagandnih materialov, brendiranja prodajnih mest, sponzoriranja prireditev… • vremenska situacija v letu 2004 je bila bistveno slab{a kot v letu 2003, • v BIH in S^G je {e vedno mo~no prisotna propaganda v smislu: kupujmo doma~e in pomagajmo doma~i industriji.
32
Prodaja proizvodov Pivovarne La{ko na ostalih tujih trgih je bila v letu 2004 ve~ja za odstotek glede na leto 2003. V prodaji po posameznih dr`avah je najbolj opazno zni`anje prodaje piva v Italiji. Vzrok za ta padec je predvsem v ni`ji `ivljenjski ravni prebivalstva ter neugodnih vremenskih razmerah za prodajo piva v poletnih mesecih. Po podatkih zdru`enja proizvajalcev piva in slada Assobirra je celotna prodaja piva na italijanskem trgu v letu 2004 padla za 4 odstotke glede na leto 2003.
Padec prodaje proizvodov Pivovarne La{ko na italijanskem trgu je bil kompenziran s povi{anjem prodaje la{kega piva na avstrijskem trgu za 9 odstotkov in pove~anjem prodaje na drugih trgih.
Pove~anje prodaje la{kega piva v Avstriji je posledica bolj intenzivnega marketin{kega nastopa na tem trgu - v letu 2004 je bilo za razdelitev POS materialov namenjenih ve~ sredstev kot v predhodnih letih.
Pove~anje prodaje la{kega piva na drugih trgih je posledica {iritve prodaje na tr`i{~i Kanade in Avstralije.
2002 2003 2004Prodaja piva (v hl) 1.320.438 1.313.007 1.124.829
Prodaja naravne pitne vode (v hl) 41.897 46.456 37.938
Skupaj 1.362.335 1.359.463 1.162.767
Povpre~no {tevilo zaposlenih 455,2 445 403
Dejansko opravljene ure 766.389 747.841,5 681.827
Produktivnost (hl na osebo) 2.993 3.055 2.882
Produktivnost (hl na opravljeno uro) 1,7776 1,8178 1,7054
Fizi~na produktivnost dela, merjena v prodanih koli~inah piva in vode na zaposlenega, izkazuje 2.885 hektolitrov prodanih pija~ na osebo. Dose`ena produktivnost dela se je v primerjavi z letom 2003 zmanj{ala za 5,6 odstotka.
Produktivnost
Produktivnost dru`be
Ostali tuji trgi
33
Marketing V letu 2004 smo realizirali v letu 2003 zasnovano prenovo blagovnih znamk. Odlo~ili smo se za strategijo krovne blagovne znamke La{ko pivo ter s tem ustvarili pogoje za enotno tr`no komuniciranje na vseh trgih. Nova struktura asortimenta Pivovarne La{ko je za~rtana tako, da imamo ustrezen izdelek za vsak segment trga.
Hitro spreminjajo~e konkuren~no okolje, tako na tujih kot na doma~em trgu, nas je vodilo k prilagajanju tr`enjske strategije na podro~jih razvoja, cene, distribucije in promocije.
Razvoj izdelkovNa podro~ju razvoja smo napore usmerili v diverzifikacijo obstoje~ega proizvodno-prodajnega asortimenta in njegovo {iritvijo v nove na~ine pakiranja. Predvsem zaradi prilagajanja konkuren~nemu okolju na tujih trgih (nekdanje Jugoslavije) smo sprejeli odlo~itev, da bomo pivo polnili v plastenke, ki jih bomo poslali na trg v letu 2005.
Omeniti velja tudi razvoj novih okusov BZ Bandidos, s katerim `e dve leti, vse od lansiranja na trg, uspe{no zadovoljujemo specifi~no ciljno skupino. Za po`ivitev blagovne znamke bomo v letu 2005 ponudili potro{nikom novi okus, lotili pa smo se tudi razvoja embala`e.
Tr`no raziskovanje Poleg pridobivanja informacij iz internih virov smo uporabljali tudi eksterne vire. Za eksterno raziskovanje smo porabili 1,1 odstotka od sredstev, namenjenih za marketin{ke aktivnosti. Izsledki eksternega raziskovanja so poleg internih informacij, {e posebej v hitro spreminjajo~em okolju, bistvenega pomena. Tako pridobljene informacije smo uporabljali kot dodaten instrument pri oblikovanju tr`enjskih strategij.
34
Tr`no komuniciranjeZa tr`no komuniciranje na doma~em in na tujih trgih smo porabili 11,5 odstotka celotnega prihodka. Struktura porabe sredstev po tr`i{~ih je bila naslednja:
Dr`ava dele` v %
• Slovenija 53 % • Hrva{ka 24 % • Bih 16 % • Srbija in ^rna Gora 6 % • ostali tuji trgi 1 %
Na podro~ju pospe{evanja prodaje na prodajnih mestih smo uporabljali propagandne materiale v enakem dele`u od celotnih sredstev kot v preteklih letih. Svoje izdelke smo predstavili na sejmih v Novem Sadu in Riminiju.
Da bi pou~ili bodo~i gostinski kader o zna~ilnostih piva in njegovi postre`bi, smo nadaljevali z organiziranim vodenjem ekskurzij za dijake gostinskih {ol. Dobre odnose s poslovnimi partnerji smo utrdili tudi z organiziranjem ekskurzij v Pivovarno La{ko ter pripravili sre~anje v okviru prireditve Pivo in cvetje.
Na podro~ju sponzoriranja smo upo{tevali strate{ke usmeritve iz preteklih let. Ve~ji del sponzorskih sredstev je bil namenjen korporativnemu sponzoriranju. Ob izjemnem uspehu na{ega dolgoletnega sponzoriranca, Rokometnega kluba Celje Pivovarna La{ko (evropski prvaki; dr`avni prvaki; pokalni prvaki), smo izkoristili prilo`nost ter uspehe kluba uporabili za idejno zasnovo aktivnosti pospe{evanja prodaje s pripravo nagradne igre.
Zadnjih nekaj let se pri nas izvaja politika zaposlovanja, ki je usmerjena v zmanj{anje {tevila zaposlenih in, zaradi nivoja tehnologije, hkrati v rast izobrazbene strukture, kar mora biti, {e bolj kot doslej, osnova kadrovske politike dru`be tudi v bodo~e. V Pivovarni La{ko je bilo na dan 31. 12. 2004 zaposleno 381 delavcev, od tega 131 `ensk in 250 mo{kih.
V letu 2004 smo v celoti pre{li na vodenje kadrovskih podatkov z aplikativno programsko opremo, kupljeno v letu 2000. Sedanja programska oprema daje uporabnikom veliko ve~ mo`nosti, vodi zgodovino podatkov zaposlenih in na posameznika lahko ve`emo ve~ podatkov, ki se nanj nana{ajo.
Upravljanje s kadri
35
Gibanje {tevila zaposlenih Najve~ji pretok zaposlenih je bil v sektorju proizvodnje in investicij ter sektorju komerciale. Polnilnica steklenic je v preteklem letu zaposlila 7 delavcev, isto leto pa je izstopilo 18 delavcev; to so bili sezonski delavci, ki so v podjetju ostali iz poletne sezone leta 2003. V ve~ini primerov je {lo za delovno razmerje za dolo~en ~as. Fluktuacija pa je bila najve~ja v mesecih junij, julij in oktober, kar je, zaradi vezanosti na sezono, povsem obi~ajno. Na podro~ju komerciale je bilo gibanje {tevila zaposlenih najve~je v februarju in sicer na podro~ju poslovnih enot, kar je povzro~ila ukinitev poslovne enote Roga{ka Slatina in Kr{ko ter selitev zaposlenih na PE La{ko in v mati~no podjetje.
Nove zaposlitve, kjer bi z delavcem sklenili pogodbo o zaposlitvi za nedolo~en ~as, v preteklem letu nismo imeli. V letu 2004 je bilo 14 novozaposlenih delavcev - vsi za dolo~en ~as, od tega 3 pripravniki. Pripomniti moramo, da je {tevilo vstopov ni`je kot preteklo leto, kar je spet posledica sezonske delovne sile, zaposlene v letu 2003, ki je opravljala remontna dela v proizvodnji in zato ostala v podjetju neprekinjeno dve sezoni.
Najve~ delavcev je od{lo iz podjetja februarja in oktobra. Februarja je bil najve~ji odliv zaposlenih na PE La{ko, kamor smo v za~etku meseca premestili zaposlene iz PE Roga{ka Slatina in Kr{ko. Po tem so nekateri ostali v delovnem razmerju v podjetju, 15 delavcev je delovno razmerje prekinilo, drugi so se odlo~ili za ponujeno mo`nost opravljanja dela kot samostojne dejavnosti ({oferji), nekateri pa so se zaposlili pri omenjenih podjetnikih. Naslednji ve~ji odliv bele`imo v oktobru, ob poteku delovnega razmerja zaposlenim za dolo~en ~as oz. sezonski delovni sili.
[tevilo upokojitev se nam po~asi zni`uje. V primerjavi s preteklimi leti, ko smo imeli v dveh zaporednih letih po 15 novih upokojencev letno, smo leta 2004 upokojili 9 delavcev, od tega je 8 zaposlenih izpolnjevalo pogoje za polno osebno pokojnino, zdravstveno stanje 1 delavca pa je vplivalo na invalidsko upokojitev.
V dveh primerih odjave delavcev je bila sklenjena sporazumna prekinitev pogodbe o zaposlitvi, od katerih je imel eden sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za dolo~en, drugi pa za nedolo~en ~as. Zaradi izredne odpovedi pogodbe je od{el 1 delavec, z 1 zaposlenim pa je pogodbeno razmerje prekinjeno za~asno.
36
Starostno drevesce v Pivovarni La{ko na dan 31.12.2004
Povpre~na starost zaposlenih nara{~a in se pribli`uje 42. letu. Najve~je {tevilo zaposlenih `ensk in mo{kih imamo v starostni skupini med 35. in 40. letom, teh je nekaj manj kot ~etrtina vseh zaposlenih. ^e pa k temu pri{tejemo {e starostno skupino med 40. in 45. letom, pa skupaj dosegajo `e 43 odstotkov vseh zaposlenih v podjetju. Od leta 2000, ko je zna{ala povpre~na starost zaposlenih 39,97, je ta narasla za skoraj dve leti.
Na pove~anje povpre~ne starosti vplivajo novi upokojitveni pogoji, ki v prehodnem obdobju podalj{ujejo delovno dobo in starost, ki sta potrebni za izpolnitev pogojev upokojitve. Glede na to, da bo prehodno obdobje trajalo do leta 2014, se bodo posledice tega odra`ale {e naprej.
Starostna struktura zaposlenih
Mo{ki:250 zaposlenih ali 65,6%povpre~na starost je 42,7 let
@enske:131 zaposlenih ali 34,4%
povpre~na starost je 40,3 let
Skupaj:381 zaposlenih povpre~na starost je 41,9 let
19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 32 33 34 35 36 37 38 39 40 41 42 43 44 45 46 47 48 49 50 51 52 53 54 55 56 57 58 59 60 61 62 63 64
2
1 1 12
3 3
5 5
10
8
5
9
11 11
9 9
1314
13
10
8
5
12
98
6
2
7 7
54
6 6
8
10
1 1 1
1
32
4 43
12
4
67 7 7 7 7
10
4
2 2 2 2
6
8
45
32
34 4
1 1
starostv letih
1
37
Leto 2002 Dele` v % Leto 2003 Dele` v % Leto 2004 Dele` v %Magister 2 0,5 3 0,7 3 0,8
Visoka 35 8,0 39 9,2 38 10,0
Vi{ja 27 6,2 27 6,4 28 7,3
Srednja 103 23,5 95 22,5 93 24,4
KV 146 33,3 141 33,3 110 28,9
PK 37 8,4 34 8,0 34 8,9
NK 89 20,3 84 19,9 75 19,7
Skupaj 439 100,0 423 100,0 381 100,0
Izobrazbena struktura zaposlenih v Pivovarni La{ko na dan 31.12.
Izobrazbena struktura in izobra`evanje zaposlenihZastavljen cilj postopne rasti izobrazbene strukture zaposlenih se je tudi v preteklem letu izpolnjeval. Pove~al se je dele` srednje, vi{je in visoko strokovno usposobljenih delavcev, ki je v primerjavi z letom 2003 na ra~un nekvalificiranih, polkvalificiranih in kvalificiranih delavcev porasel za 3,7 odstotka.
Nenehni tehnolo{ki razvoj od zaposlenih zahteva znanje vi{jih ravni, kot je to veljalo pred leti, zato morajo biti cilji {e nadalje usmerjeni v rast izobrazbene strukture zaposlenih. Predvsem moramo to dejstvo upo{tevati ob zaposlovanju, pri obstoje~i delovni sili pa s podporo izobra`evanja ob delu. Ve~ji poudarek moramo dati izobra`evanju nekvalificiranih delavcev, katerih znanja bi morala biti usmerjena predvsem v tehni~ne smeri.
V dru`bi se zavedamo, da je znanje vse ve~ja potreba in pogoj za dobro opravljeno delo. Zaradi podpore in posluha pri izobra`evanju zaposlenih se delavci za pridobitev funkcionalnih znanj izobra`ujejo interno in eksterno na raznih te~ajih ter seminarjih, poleg tega pa podpiramo tudi {tudij ob delu, kjer delavec pridobi {olsko izobrazbo.
V preteklem letu je imelo 27 delavcev sklenjeno pogodbo o izobra`evanju, od tega smo 6 pogodb sklenili na novo. Trije zaposleni so v letu 2004 uspe{no zaklju~ili {tudij ob delu, od katerih sta dva pridobila VI. in eden VII. stopnjo izobrazbe. Poleg tega smo stro{ke izobra`evanja povrnili tudi delavcema, ki sta obiskovala in uspe{no zaklju~ila srednje{olsko izobra`evanje ter si pridobila V. stopnjo izobrazbe, kljub temu da predhodno s podjetjem nista imela sklenjenih pogodb o izobra`evanju.
V dru`bi bomo {e v naprej dajali mo`nost izobra`evanja zaposlenim, da si pridobijo zahtevano strokovno izobrazbo, predvsem na podro~ju tehni~nih znanj.
Redno so potekala tudi izobra`evanja, ki so bodisi zakonsko predpisana ali pa potrebna za izvajanje del delovnega mesta. Delavci so obiskovali razli~ne jezikovne in ra~unalni{ke te~aje, te~aje izobra`evanja in usposabljanja varstva pri delu ter po`arnega varstva, pa tudi druge.
38
39
Brezpla~ne storitve, ki jih za nas opravlja narava, predstavljajo nevidno osnovo, ki omogo~a obstoj na{e dru`be in na{ega gospodarstva. Storitve narave so nam bile vedno na voljo v neomejenih koli~inah in na{a pri~akovanja - enako velja tudi za na{e gospodarstvo - temeljijo na domnevi, da bo tako tudi v prihodnosti. V gospodarstvu ~love{ke dru`be ni te`ko razlo~evati med dobrinami in storitvami. V naravnem gospodarstvu pa je tak{no razlo~evanje manj uporabno, ker so dobrine in storitve med seboj prefinjeno in kompleksno prepletene. Miselnost, da je narava zaboj, napolnjen z med seboj nepovezanimi stvarmi, ki jih lahko prestavljamo in odstranjujemo po mili volji ter z neznatnimi ali nikakr{nimi posledicami spreminjamo, je {e vedno prisotna. Med storitve, ki jih za nas opravljajo naravni ekosistemi, spadajo oskrba s surovinami, ~i{~enje in reguliranje voda, prevzemanje in razgrajevanje odpadkov, kro`enje hranilnih snovi, nastajanje in varovanje prsti, odpra{evanje in nadzor nad {kodljivci ter uravnavanje podnebja na lokalni in svetovni ravni. S tem ko zmanj{ujemo {tevilo vrst in celovitost ekosistemov, zmanj{ujemo tudi sposobnost narave, da bi ustvarjala novo `ivljenje. V samo nekaj stoletjih smo se s stopnje, ko smo `iveli od obresti narave, povzpeli na stopnjo, ko zapravljamo glavnico, ki se je nabirala skozi milijone let evolucije, hkrati pa tudi zmanj{uje zmo`nost narave, da bi ustvarjala nov kapital. Ljudje smo le del~ek v mozaiku rezultatov evolucije, pa smo si prilastili glavno vlogo pri dolo~anju prihodnjih mo`nosti in smeri razvoja. Eno od najbolj bistvenih pomanjkljivosti dana{njih gospodarstev je, da poslovne dejavnosti in potro{niki pogosto niso seznanjeni s stranskimi u~inki svojih dejanj na okolje. Posledica tega je, da se tistim, ki imajo koristi od njega, zdi uni~evanje okolja poceni ali celo zastonj: dejansko jih subvencionirajo tisti, katerim {kodujejo.
Upamo si trditi, da so na{a prizadevanja ravnati v ravnovesju z okoljem, pa naj bo to naravno ali socialno, velika.
IPPCRazviti svet se zaveda, da ni industrijske proizvodnje, ki ne bi obremenjevala okolja. V `elji, da bi industrijsko onesna`evanje omejili na kar najbolj znosno mero, se je rodila tudi direktiva IPPC. Pri tem se v ”Direktivi” prisega na najbolj{o mo`no tehniko. Govori o splo{nih usmeritvah in sicer o stalnem prizadevanju za uveljavljanje tehnolo{kih postopkov, ki so v danem trenutku najbolj{i glede porabe energije in surovin in tudi glede na emisije v okolje. Upo{tevati je potrebno lokalne posebnosti in omejitve, s katerimi je mogo~e cilje BAT (best available technology - trenutno najbolj{a mo`na razpolo`ljiva tehnologija) dose~i z ”razumnimi stro{ki”. To seveda terja poseben pristop in sprejetje slovenske zakonodaje. Pivovarna La{ko je zaradi svojega obsega proizvodnje zavezanec IPPC. A ne glede na to zakonsko opredelitev se `e dolga leta trudimo v proizvodnji uporabljati najbolj{e mo`ne tehnologije, optimirati porabe surovin in proizvodnjo stranskih produktov, kot tudi na najni`jo mo`no raven zmanj{ati
Zadovoljstvo okolja na na~elih trajnostnega razvoja
40
obremenjevanje okolja z efluenti. In s takim poslovanjem bomo nadaljevati tudi v prihodnje. Pripravljamo vso potrebno dokumentacijo za pridobitev okoljevarstvenega dovoljenja, ki naj bi ga predvidoma dobili najkasneje do oktobra 2007.
Nenehno prizadevanje za optimiranje procesovV tehnologiji proizvodnje piva posku{amo iz leta v leto poiskati vedno nove, bolj{e re{itve, ki bodo pozitivno vplivale na zmanj{anje emisij v okolje.
@e v drugi polovici leta 2003 smo tako pri~eli z lo~evanjem piva od odpadnega kvasa s pomo~jo naprave na principu tangencialne membranske filtracije. S tem postopkom vrnemo v proizvodnjo pribli`no 40 odstotkov piva od skupne koli~ine odpadnega kvasa, ki se je pred tem izpu{~alo v kanalizacijo. Dosegli smo zmanj{anje obremenitve odpadnih vod s pivom ter zni`anje koli~ine odpadnih vod. Tanki za lo~evanje kvasa od piva so bili pred tem opremljeni s fiksnimi iztoki, ki so omogo~ali dekantiranje piva nad sedimentiranim kvasom. Izlo~eno pivo se je nato spu{~alo v kanalizacijo oz. tehnolo{ke odpadne vode. Prefiltrirano pivo se sedaj zbira v posebnih tankih in vra~a nazaj v proizvodni proces, kvas pa se zgosti do 20 odstotkov suhe snovi in se su{i na valj~nem su{ilniku kvasa. Pomembno pridobitev pomeni tudi dejstvo, da je lo~eno pivo zelo visoke senzori~ne kakovosti, tako da se lahko brez nevarnosti poslab{anja kakovosti kon~nega proizvoda ponovno vra~a v proizvodnjo. Suhi pivski kvas predstavlja pri fermentaciji piva stranski proizvod in se proda za `ivalsko hrano ter farmacevtske potrebe. Z napravo smo zmanj{ali izgube piva za pribli`no odstotek od letno prodane koli~ine, s tem zmanj{ali obremenitev odpadnih vod in porabo surovin na enoto proizvoda zaradi zmanj{anja kala pri proizvodnji piva. Poleg tega smo zaradi bolj zgo{~enega kvasa zmanj{ali {tevilo obratovalnih ur su{ilca kvasa, kar pomeni manj delovnih ur ter zni`anje porabe toplotne energije v obliki pare.
Med zamenjavo dela procesne in programske opreme za avtomatizacijo smo ponovno pregledali in optimirali izrive pri menjavah medijev (voda, pivo, kvas, ~istilna sredstva…) med sprejemom, pre~rpavanjem piva in ~i{~enjem proizvodnje opreme. Ravno tako smo s tem na podro~ju kleti zmanj{ali koli~ino porabljene vode, ~istilnih sredstev in s tem tudi koli~ino ter obremenitev emisij v izpust odpadnih vod.
V postopku proizvodnje piva smo izvedli optimiranje pri postopku vzgoje ~iste kulture kvasa za fermentacijo in uvedli izbolj{ave v samem postopku alkoholnega vretja. S temi ukrepi smo dosegli bistveno izbolj{anje sedimentacije kvasa po kon~anem alkoholnem vretju, kar je pripomoglo k izbolj{anju in podalj{anju filtracije piva ter s tem ni`jim stro{kom filtracije. Zni`ala se je poraba vode, ~istilnih sredstev, koli~ina porabljenega filtracijskega sredstva ter, kot najpomembnej{i dejavnik, tudi skupna koli~ina odpadnega filtracijskega sredstva na letnem nivoju.
41
Energetika Eno od podro~ij, na katerem so vlaganja za okoljsko pomembne tehnologije dosegle zadovoljive rezultate, je vlo`ek v rekonstrukcijo hladilnega sistema. Z zamenjavo odprtih hladilnih stolpov z evoporativnimi kondenzatorji se je zmanj{ala poraba primarne energije, prav tako pa tudi poraba hladilne vode, ki izpareva, ter vode, ki se odvaja v kanalizacijo zaradi zgo{~evanja. Glede na preteklo obratovalno obdobje s starim sistemom smo ugotovili 5-odstotni energetski prihranek in po statisti~nih analizah celo 10 odstotkov ni`ji vlo`ek v hladilno vodo.
Odpadna voda - ~istilna naprava V letu 2004 so se nadaljevala dela za izgradnjo samostojne anaerobne ~istilne naprave za pred~i{~enje odpadnih vod ter skupaj z ob~ino druge faze ~i{~enja na aerobni ~istilni napravi, kjer naj bi se pred~i{~ene tehnolo{ke vode dokon~no o~istile do mejnih vrednosti za iztok v vodotok. V letu 2004 je bil predviden zaklju~ek gradnje, vendar se je iz objektivnih in subjektivnih razlogov gradnja podalj{ala tako, da za prvo polovico leta 2005 pri~akujemo poskusno obratovanje, v letu 2006 pa redno obratovanje ~istilne naprave. S tem bomo dokon~no re{ili problem nepre~i{~enih vodnih emisij v okolje.
Trdni odpadki - SLOPAK Z letom 2004 je Pivovarna La{ko, d.d., v skladu s Pravilnikom o ravnanju z embala`o in odpadno embala`o (Uradni list RS, {t.104/00 in 12/02), sklenila pogodbo z dru`bo SLOPAK. S podpisom te pogodbe smo prenesli svoje obveznosti prevzema, predelave in recikla`e ter odstranjevanja na dru`bo SLOPAK, ki za svoje naro~nike zagotavlja prevzem in predelavo odpadne embala`e ter tako omogo~a izpolnjevanje zakonskih obveznosti na podro~ju ravnanja z embala`o.
Zavezancu (dru`bi Pivovarni La{ko, d.d.) obra~una stro{ek embala`nine, ki vklju~uje predpisano ravnanje z vso odpadno embala`o, namenjeno kon~nemu potro{niku in dano na slovenski trg. Stro{ki odpadne embala`e v letu 2004 zna{ajo 42.754.470 SIT.
Okoljski standardOsnovni cilj je do leta 2006 popolnoma sanirati vse negativne vplive, resno pristopiti k uveljavitvi okoljskega standarda ISO 14001 in s tem tudi zapisati na~in ravnanja in odnos do snovi, ki so obremenjujo~e za okolje.
42
Skrb za pitno vodoVoda je za ~love{tvo ena najpomembnej{ih dobrin. Obstoj `ivljenja vsakega `ivega bitja na Zemlji je odvisen od dostopnosti do vode. Pomembno je, da naravi vodo, ki si jo od nje izposodimo, vrnemo v stanju, ki ne povzro~a onesna`enja. ^ista voda bo v prihodnosti zelo pomembna ekonomska in politi~na komponenta. Dostopnost do ~iste vode igra ~edalje pomembnej{o vlogo v razvoju dru`be.
Voda na na{em planetu se o~isti in reciklira v gigantskem ekolo{kem ciklu s pomo~jo mo~i son~ne energije. Rast prebivalstva, urbanizacija in vse ve~ja poraba vode pomenijo, da so naravni cikli recirkulacije in ~i{~enja vode nezadostni za za{~ito razpolo`ljivosti ~iste vode. Dandanes ni ve~ zadosti, da zagotovimo le pitno vodo. @ivljenjsko pomembno je, da zaradi za{~ite vodnih poti in rezervoarjev odpadno vodo tudi o~istimo.
Brez vode ni `ivljenja. Tako preprost, vsem dobro znan stavek. In vendar v~asih pozabimo na to dejstvo. Brez ~iste, zdrave vode tudi podjetja, ki imajo za eno od osnovnih surovin vodo, nebi mogla obstajati. La{~ani so lahko vse od svojih za~etkov obstoja zelo zadovoljni, saj je ob~ina La{ko obkro`ena z hribi, v katerih izvirajo vode, ki so ene najbolj{ih v Sloveniji. Da bi zagotovili varno oskrbo z vodo, smo `e v letu 2003 za~eli z pripravami na vzpostavitev sistema HACCP in imeli v letu 2004 prvi pregled poobla{~ene in{pekcije, ki smo ga uspe{no opravili. Skrbi za vodo, ki jo uporabljamo za oskrbo prebivalstva, za pitno vodo in hkrati vodo za uporabo v industriji posve~amo veliko pozornost. Za najbolj problemati~ni vir vode smo uvedli nov preventivni sistem dezinfekcije pitne vode z dezinfekcijskim sredstvom klor dioksidom (ClO
2), ki
prina{a manj negativnih u~inkov in pove~a rezidualni u~inek ter s tem zagotavlja bolj u~inkovito dezinfekcijo. Zaradi vse pogostej{ih su{nih obdobij ter posledi~no padanja pretokov vodnih virov smo skupaj z ob~ino La{ko za~eli iskati in opazovati nove vodne vire. Tako smo se v letu 2004 osredoto~ili na izvir pod Mali~em ter za~eli pripravljati vse potrebno za izgradnjo vrtine v tem vplivnem obmo~ju. Na obstoje~em vodovodnem sistemu pa smo z nabavo nove aparature, prenosnega merilca pretoka, dopolnili ~len v verigi naprav za iskanje okvar in s tem tudi izgub na vodovodnem sistemu.
V letu 2004 smo kon~no pridobili koncesijo za odvzem podzemne vode iz vodnega telesa vodonosnika iz prepustnih plasti permokarbonske starosti za polnjenje izvirske vode Ode, in sicer iz zajetja Lurd (Ul. RS {t.125/2004, Uredba o koncesiji za odvzem podzemne vode iz vodnih virov ZB1, ZB2, ZB3, ZB4, ZB5, ZB6 in ZB7 Lurd za proizvodnjo pija~). S tem smo dokon~no uredili odvzem podzemne vode, ki nam s to uredbo nalaga tudi veliko odgovornost za pravilno ravnanje s tem vodnim virom.
43
Vlaganja v ekologijo Voda
• Vlaganja v vodne vire 8.981.473 SIT • Zemlji{~e vodni viri 10.409.615 SIT • Stro{ki vodovoda 99.087.455 SIT • Prispevek za vodna povra~ila 9.917.556 SIT SKUPAJ 128.396.099 SIT
Odpadna voda (^istilna naprava)
• ^istilna naprava – investicije v teku 574.146.231 SIT • Rezervacije – ~rpanje dolgoro~nih rezervacij 207.708.669 SIT SKUPAJ 781.854.900 SIT
Odpadna embala`a (SLOPAK)
• Izdatki za varstvo okolja - embala`a 42.754.470 SIT SKUPAJ 42.754.470 SIT
Ostalo
• Ribi{ka dru`ina – od{kodnina 4.000.000 SIT SKUPAJ 4.000.000 SIT
VSE SKUPAJ 957.005.469 SIT
Na~ela trajnostnega razvojaPri razvoju podjetja kot celote imamo ves ~as v mislih na~ela trajnostnega razvoja. Gre za razvoj, ki zasleduje tri cilje: ekonomski napredek, skrb za okolje in socialno zadovoljstvo.
V zavesti vseh zaposlenih je odlo~itev za nenehno izbolj{evanje kakovosti, natan~nosti, doslednosti in vse ve~je razumevanje pomena ustvarjanja pravilnega odnosa do okolja, v katerem `ivimo.
Varovanje naravnega okolja je globalna tema, ki zahteva napore vsakega od nas.
Eden na{ih pomembnej{ih ciljev je ustvariti produkte, ki bodo pri potro{niku ustvarili zadovoljstvo, varnost in zaupanje. To nam lahko uspe le s popolno predanostjo na{emu okolju in ob upo{tevanju dr`avnih zakonov, uredb ter predpisov, ki usmerjajo trajnostni razvoj na{ega podjetja hkrati z okoljem, v katerem obstajamo. Z majhnimi koraki smo v smeri nenehnega izbolj{evanja razmer, odnosov in seveda na{ih produktov pri~eli `e pred leti. To nameravamo nadaljevati tudi v prihodnje. Kajti vse, kar naredimo za okolje, naredimo tudi zase.
Kakovost pitne vode v skladu z uvedenim standardom HACCP kontroliramo z notranjim nadzorom fizikalno-kemijske in mikrobiolo{ke analitike. Poleg tega izvajajo z redno in raz{irjeno analitiko ter svetovanjem dodaten nadzor pogodbeno strokovnjaki zavoda za zdravstveno varstvo Celje in Maribor.
44
45
Lastni{ka struktura kapitala z gibanjem vrednosti delnic
(v%) 2002 2003 2004Dr`avni skladi 16,0 16,2 14,2
Banke 11,5 10,7 11,4
ID in VS* 21,9 20,1 21,0
Ostale pravne osebe 26,3 29,6 30,1
Zaposleni, upokojenci in ostale fizi~ne osebe 24,3 23,4 23,3
Skupaj 100,0 100,0 100,0
(v %) 2002 2003 2004Pravne osebe 75,7 76,7 76,7
Fizi~ne osebe 24,3 23,4 23,3
Skupaj 100,0 100,0 100,0
Lastni{ka struktura kapitala Pivovarne La{ko na dan 31.12.2004
Dr`avni skladi
Banke
ID in VS
Ostale pravne osebe
Zaposleni, biv{i zaposleni in upokojenci
Ostale fizi~ne osebe
14,2 %
11,4 %
21,0 %
9,1 %
30,1 %
14,1 %
Lastni{ka struktura kapitala Pivovarne La{ko na dan 31.12.2004
Pravne osebe
Fizi~ne osebe
23,2 %
76,7 %
Pivovarna La{ko je od leta 1995 organizirana kot delni{ka dru`ba. Ob koncu poslovnega leta, na dan 31.12.2004, je {tela 10.727 delni~arjev, kar je za 2,6 odstotka manj kot konec leta 2003.
Lastni{ka struktura kapitalaOsnovni kapital dru`be na dan 31.12.2004 zna{a 8.747.652 tiso~ SIT in je razdeljen na 8.747.652 delnic z nominalno vrednostjo 1.000 SIT, od katerih so vse v celoti pla~ane. Vse delnice so navadne, imenske in so izdane v nematerializirani obliki.
Vsaka delnica daje lastniku pravico do glasovanja na letni skup{~ini delni~arjev in udele`bo pri dobi~ku.
* V letu 2002 in 2003 PID in VS
46
(v SIT) jan feb mar apr maj jun jul avg sep okt nov dec7.516 7.629 7.741 7.934 8.046 7.763 7.742 7.903 7.723 7.417 7.422 7.120
Povpre~na tr`na vrednost delnice PILR v letu 2003
janu
ar
febr
uar
mar
ec
april
maj
juni
j
julij
avgu
st
sept
erm
ber
okto
ber
nove
mbe
r
dece
mbe
r
8.200
8.000
7.800
7.600
7.400
7.200
7.000
6.800
6.600
(v SIT)
Lastni{ka struktura kapitala dru`be se v letu 2004 ni bistveno spremenila. Infond Holding, d.d., ostaja najve~ji lastnik z 12,04-odstotnim dele`em, sledi Kapitalska dru`ba, d.d., ki ima v lasti 7,06 odstotka delnic, med ve~jimi delni~arji pa so {e Slovenska od{kodninska dru`ba, d.d., Triglav steber I PID, d.d., Infond ID Investicijska dru`ba, d.d., in Banka Celje, d.d.. Ostale dru`be imajo v lasti manj kot 3 odstotke delnic dru`be.
DelniceDelnice Pivovarne La{ko, d.d., imajo oznako PILR in kotirajo na organiziranem trgu vrednostnih papirjev Ljubljanske borze od 01.02.2000 dalje kot redne delnice. Knjigovodska vrednost delnice na dan 31.12.2004 zna{a 5.469,47 SIT, njena tr`na vrednost presega knjigovodsko za 31,3 odstotka in zna{a 7.183,06 SIT. Dru`ba ima na dan 31.12.2004 v svojem portfelju 1.019 lotov odkupljenih lastnih delnic, kar zna{a 0,0116 odstotka vseh delnic.
Dru`ba je v preteklih letih preko dividende izpla~evala skoraj 50 odstotkov letnega ~istega dobi~ka, preostali del dobi~ka pa je namenjala za investicije in rezerve. Uprava dru`be podpira dolgoro~no politiko dividend tudi v prihodnjih letih. Realna rast dividende se bo nadaljevala sorazmerno z uspe{nostjo poslovanja.
47
Knjigovodska vrednost delnice PILR na dan 31.12. za obdobje v letih 1995 – 2004
6.000
5.000
4.000
3.000
2.000
1.000
0
1995
1996
1997
1998
1999
2000
2001
2002
2003
2004(v SIT)
(v SIT) 1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 20042.201 2.554 2.946 3.323 3.747 4.335 4.715 5.302 5.529 5.469
48
Ra~unovodski izkazi z revizorjevim poro~ilom za mati~no dru`bo
(v tiso~ SIT) 31.12.2004 31.12.2003 Indeks 2004/2003STALNA SREDSTVA 69.603.292 66.822.400 104Neopredmetena dolgoro~na sredstva 118.946 55.265 215
Opredmetena osnovna sredstva 13.349.749 14.762.614 90
Dolgoro~ne finan~ne nalo`be 56.134.597 52.004.521 108GIBLJIVA SREDSTVA 3.300.681 4.256.214 78Zaloge 1.412.516 1.923.792 73
Kratkoro~ne poslovne terjatve 1.638.190 1.680.661 97
Kratkoro~ne finan~ne nalo`be 125.289 307.563 41
Dobroimetje pri bankah, ~eki in gotovina 124.686 344.198 36AKTIVNE ^ASOVNE RAZMEJITVE 2.581 1.475 175SKUPAJ SREDSTVA 72.906.554 71.080.089 103KAPITAL 47.845.061 48.364.251 99Vpoklicani kapital 8.747.652 8.747.652 100
Kapitalske rezerve 18.987.052 18.987.052 100
Rezerve iz dobi~ka 8.464.194 8.448.291 100
Preneseni ~isti poslovni izid 4.526.728 3.398.687 133
^isti poslovni izid poslovnega leta 1.214.492 2.045.336 59
Prevrednotovalni popravki kapitala 5.894.843 6.737.233 88REZERVACIJE – 208.515 –FINAN^NE IN POSLOVNE OBVEZNOSTI 25.061.493 22.507.323 111Dolgoro~ne finan~ne in poslovne obveznosti 8.290.293 3.827.512 217
Kratkoro~ne finan~ne in poslovne obveznosti 16.771.200 18.679.811 90SKUPAJ OBVEZNOSTI DO VIROV SREDSTEV 72.906.554 71.080.089 103
Bilanca stanja na dan 31.12.2004
49
Izkaz poslovnega izida za obdobje 1.1. - 31.12.2004
(v tiso~ SIT) 1.1. - 31.12.2004 1.1. - 31.12.2003 Indeks 2004/2003^isti prihodki od prodaje 18.444.935 21.145.954 87
Sprememba vrednosti zalog proizvodov in nedokon~ane proizvodnje
-30.400 67.897 –
Drugi poslovni prihodki 174.975 156.707 112
Stro{ki blaga, materiala in storitev 12.024.442 13.911.446 86
Stro{ki dela 2.428.243 2.666.576 91
Amortizacija neopredmetenih dolgoro~nih in opredmetenih osnovnih sredstev
2.469.385 2.531.014 98
Odpisi vrednosti 170.186 112.429 151
Drugi poslovni odhodki 211.210 181.873 116POSLOVNI IZID IZ POSLOVANJA 1.286.044 1.967.220 65Finan~ni prihodki iz dele`ev 592.299 1.080.684 55
Finan~ni prihodki iz dolgoro~nih terjatev 124.216 70.493 176
Finan~ni prihodki iz kratkoro~nih terjatev 2.050.139 1.274.387 161
Finan~ni odhodki za odpise dolgoro~nih in kratkoro~nih finan~nih nalo`b
1.529.219 739.678 207
Finan~ni odhodki za obresti in iz drugih obveznosti 1.019.981 1.320.905 77^ISTI POSLOVNI IZID IZ REDNEGA DELOVANJA 1.503.543 2.332.201 64Izredni prihodki 33.532 11.416 294
Izredni odhodki 26.798 9.640 278POSLOVNI IZID ZUNAJ REDNEGA DELOVANJA 6.734 1.776 379Davek iz dobi~ka 295.785 288.641 102^ISTI POSLOVNI IZID OBRA^UNSKEGA OBDOBJA 1.214.492 2.045.336 59
50
Izkaz finan~nega izida za obdobje 1.1. - 31.12.2004
(v tiso~ SIT) 1.1. - 31.12.2004 1.1. - 31.12.2003FINAN^NI TOKOVI PRI POSLOVANJU PRITOKI PRI POSLOVANJU
18.536.045
21.749.099
Poslovni prihodki 18.619.910 21.145.954
Izredni prihodki, ki se nana{ajo na poslovanje 33.532 131.351
Za~etne manj kon~ne poslovne terjatve -116.291 472.993
Za~etne manj kon~ne aktivne ~asovne razmejitve -1.106 -1.199ODTOKI PRI POSLOVANJU 15.075.003 16.795.097Poslovni odhodki brez amortizacije in dolgoro~nih rezervacij 14.663.842 16.691.997
Izredni odhodki, ki se nana{ajo na poslovanje 26.797 9.640
Davki iz dobi~ka in drugi davki, ki niso zajeti v poslovnih odhodkih 295.785 288.641
Kon~ne manj za~etne nalo`be -459.471 -217.316
Za~etni manj kon~ni poslovni dolgovi 548.050 22.135PREBITEK PRITOKOV (ODTOKOV) PRI POSLOVANJU 3.461.042 4.954.002FINAN^NI TOKOVI PRI NALO@BENJU PRITOKI PRI NALO@BENJU
842.616
1.888.552
Finan~ni prihodki, ki se nana{ajo na nalo`benje 636.756 653.974
Pobotano zmanj{anje kratkoro~nih finan~nih nalo`b 205.860 1.234.578ODTOKI PRI NALO@BENJU 5.534.713 7.925.878Pobotano pove~anje neopredmetenih dolgoro~nih sredstev 63.681 35.067
Pobotano pove~anje opredmetenih osnovnih sredstev 1.096.226 772.608
Pobotano pove~anje dolgoro~nih finan~nih nalo`b 4.374.806 7.118.203PREBITEK PRITOKOV (ODTOKOV) PRI NALO@BENJU -4.692.097 -6.037.326FINAN^NI TOKOVI PRI FINANCIRANJU PRITOKI PRI FINANCIRANJU
2.904.386
6.723.716
Pobotano pove~anje dolgoro~nih finan~nih dolgov 4.319.803 –
Pobotano pove~anje kratkoro~nih finan~nih dolgov -1.415.417 6.723.716ODTOKI PRI FINANCIRANJU 1.892.843 5.365.589Finan~ni odtoki, ki se nana{ajo na financiranje 772.053 1.333.489
Zmanj{anje kapitala (brez ~iste izgube) 912.275 872.399
Pobotano zmanj{anje dolgoro~nih finan~nih dolgov 208.515 3.159.701PREBITEK PRITOKOV (ODTOKOV) PRI FINANCIRANJU 1.011.543 1.358.127KON^NO STANJE DENARNIH SREDSTEV IN NJIHOVIH USTREZNIKOV 124.686 344.198Finan~ni izid v obdobju -219.512 274.803
Za~etno stanje denarnih sredstev in njihovih ustreznikov 344.198 69.395
51
Izka
z g
iban
ja k
apit
ala
za o
bd
ob
je 1
.1. -
31.
12.2
004
(v t
iso
~ SI
T)
Osn
ovn
ika
pit
alK
apit
alsk
e re
zerv
eZa
kon
ske
reze
rve
Rez
erve
za
last
ne
del
e`e
Dru
ge
reze
rve
iz
do
bi~
ka
Sku
paj
re
zerv
e iz
d
ob
i~ka
Pren
esen
i ~i
sti d
ob
i~ek
^is
ti d
ob
i~ek
p
osl
ovn
ega
leta
Splo
{ni p
re-
vred
no
tova
l-n
i po
pra
vek
kap
ital
a
Pose
bn
i pre
-vr
edn
oto
val-
ni p
op
rave
k ka
pit
ala
Sku
paj
ZA^
ETN
O S
TAN
JE n
a d
an
1. ja
nu
ar 2
004
8.74
7.65
218
.987
.052
6.13
6.41
283
.286
2.22
8.59
38.
448.
291
3.39
8.68
72.
045.
336
5.54
6.74
51.
190.
488
48.3
64.2
51
PREM
IKI V
KA
PITA
LV
nos
~ist
ega
posl
ovne
ga iz
ida
posl
ovne
ga
leta
––
––
––
–1.
214.
492
––
1.21
4.49
2
Vno
s zn
eska
pos
ebni
h pr
evre
dnot
enj
kapi
tala
- D
elo,
d.d
.
––
––
––
––
–18
2.22
418
2.22
4
––
––
––
–1.
214.
492
–18
2.22
41.
396.
716
PREM
IKI V
KA
PITA
LUPr
enos
~is
tega
dob
i~ka
pre
j{nj
ega
leta
––
––
––
2.04
5.33
6(2
.045
.336
)–
––
Razp
ustit
ev r
ezer
v za
last
ne d
elni
ce–
––
(76.
762)
92.6
6515
.903
––
––
15.9
03–
––
(76.
762)
92.6
6515
.903
2.04
5.33
6(2
.045
.336
)–
–15
.903
PREM
IKI I
Z K
API
TALA
Upo
raba
pos
ebne
ga p
revr
edno
tova
lneg
a
popr
avka
kap
itala
- P
ivov
arna
Uni
on, d
.d.
––
––
––
––
–(5
63.2
72)
(563
.272
)
Upo
raba
pos
ebne
ga p
revr
edno
tova
lneg
a
popr
avka
kap
itala
- D
elo,
d.d
.
––
––
––
––
–(4
15.5
48)
(415
.548
)
Izpl
a~ilo
div
iden
d–
––
––
–(9
17.2
95)
––
–(9
17.2
95)
Dru
ge o
dpra
ve s
esta
vin
kapi
tala
––
––
––
––
–(3
5.69
4)(3
5.69
4)–
––
––
–(9
17.2
95)
––
(1.0
14.5
14)
(1.9
31.8
09)
KO
N^
NO
STA
NJE
na
dan
31
. dec
emb
er 2
004
8.74
7.65
218
.987
.052
6.13
6.41
26.
524
2.32
1.25
88.
464.
194
4.52
6.72
81.
214.
492
5.54
6.74
535
8.19
847
.845
.061
52
53
Ra~unovodski izkaziRa~unovodski izkazi dru`be Pivovarna La{ko, d.d., so pripravljeni skladno z Zakonom o gospodarskih dru`bah in spremenjenimi Slovenskimi ra~unovodskimi standardi, ki veljajo od 01.01.2002.
Ra~unovodske izkaze je za leto 2004 revidirala dru`ba PricewaterhouseCoopers, d.o.o., Ljubljana.
V poslovnem letu 2004 je Pivovarna La{ko, d.d., kljub zaostrenim tr`nim razmeram na podro~ju potro{nje pija~ z manj{o vsebnostjo alkohola, obdr`ala vodilni polo`aj v Sloveniji. Za 14,3 odstotka manj{a realizacija je predvsem posledica izpada prodaje na trgih jugovzhodne Evrope zaradi poslab{anih pogojev prodaje s 01.05.2004, po sprejemu Slovenije v Evropsko unijo, kar je tudi vzrok, da dru`ba ni dosegla planirane fizi~ne realizacije.
Pivovarna La{ko, d.d., je v letu 2004 ustvarila 18.444.935 tiso~ tolarjev ~istih prihodkov iz prodaje, kar je za 12,8 odstotka manj kot v preteklem letu. V strukturi prihodkov iz prodaje predstavljajo prihodki na doma~em trgu 80 odstotkov, prihodki na tujih trgih pa 20 odstotkov.
Odhodki iz poslovanja, ki zna{ajo 17.303.466 tiso~ tolarjev, so se glede na preteklo leto zmanj{ali za 10,8 odstotka, kar je manj, kot je zna{al padec prihodkov iz poslovanja. Stro{ek amortizacije zna{a 2.469.385 tiso~ tolarjev in je v primerjavi s preteklim letom manj{i za 2,4 odstotka.
Dru`ba je v letu 2004 ustvarila 1.286.044 tiso~ tolarjev dobi~ka iz poslovanja, kar je za 34,6 odstotka manj kot v letu 2003. Denarni tok iz poslovanja (EBITDA) zna{a 3.755.429 tiso~ tolarjev in je v primerjavi s preteklim letom manj{i za 16,5 odstotka.
Finan~ni prihodki so v primerjavi z letom 2003 ve~ji za 14,1 odstotka, predvsem zaradi pove~evanja finan~nih prihodkov iz naslova uskladitve dolgoro~nih finan~nih nalo`b v odvisne dru`be z vrednostjo njihovega kapitala. Dru`ba je v letu 2004 ob upo{tevanju kapitalske metode vrednotenja nalo`b v odvisna podjetja ustvarila 368.759 tiso~ tolarjev finan~nih prihodkov.
Finan~ni odhodki so se v primerjavi z odhodki preteklega leta pove~ali za 23,7 odstotka.
Pivovarna La{ko, d.d., je v letu 2004 ustvarila 1.503.543 tiso~ tolarjev celotnega dobi~ka, kar je za 35,5 odstotka manj kot v letu 2003. Obveznost za davek od dobi~ka je v primerjavi s preteklim letom ve~ja za 2,5 odstotka, predvsem kot posledica ni`je olaj{ave iz naslova investicijskih vlaganj.
Bilan~ni dobi~ek dru`be v letu 2004 zna{a 5.741.220 tiso~ tolarjev.
^isti dobi~ek je v primerjavi s preteklim letom ni`ji za 40,6 odstotka in zna{a 1.214.492 tiso~ tolarjev.
54
Ra~unovodski kazalniki
I. Temeljni kazalniki stanja financiranja 2002 2003 2004STOPNJA LASTNI[KOSTI FINANCIRANJA (kapital / obveznosti do virov sredstev)
0,71 0,68 0,66
STOPNJA DOLGORO^NOSTI FINANCIRANJA (kapital + dolgoro~ne obveznosti + dolgoro~ne rezervacije / obveznosti do virov sredstev)
0,82 0,74 0,77
II. Temeljni kazalniki stanja investiranja 2002 2003 2004STOPNJA OSNOVNOSTI INVESTIRANJA (osnovna sredstva / sredstva)
0,25 0,21 0,18
STOPNJA DOLGORO^NOSTI INVESTIRANJA (osnovna sredstva + dolgoro~ne finan~ne nalo`be +dolgoro~ne poslovne terjatve / sredstva)
0,91 0,94 0,95
III. Temeljni kazalniki vodoravnega finan~nega ustroja 2002 2003 2004KOEFICIENT KAPITALSKE POKRITOSTI OSNOVNIH SREDSTEV (kapital / osnovna sredstva)
2,81 3,26 3,55
KOEFICIENT NEPOSREDNE POKRITOSTIKRATKORO^NIH OBVEZNOSTI(likvidna sredstva / kratkoro~ne obveznosti)
0,13 0,03 0,01
KOEFICIENT POSPE[ENE POKRITOSTIKRATKORO^NIH OBVEZNOSTI(likvidna sredstva + kratkoro~ne terjatve / kratkoro~ne obveznosti)
0,32 0,12 0,11
KOEFICIENT KRATKORO^NE POKRITOSTIKRATKORO^NIH OBVEZNOSTI(kratkoro~na sredstva / kratkoro~ne obveznosti)
0,50 0,23 0,20
IV. Temeljni kazalniki gospodarnosti 2002 2003 2004KOEFICIENT GOSPODARNOSTI POSLOVANJA (poslovni prihodki / poslovni odhodki)
1,04 1,10 1,07
V. Temeljni kazalniki dobi~konosnosti 2002 2003 2004KOEFICIENT ^ISTE DOBI^KONOSNOSTI KAPITALA(~isti dobi~ek poslovnega leta / kapital (brez ~istega dobi~ka poslovnega leta))
0,05 0,04 0,03
KOEFICIENT DIVIDENDNOSTI OSNOVNEGA KAPITALA (vsota dividend za poslovno leto / osnovni kapital)
0,11 0,10 0,05
55
Nekoliko slab{i poslovni rezultati v letu 2004 ne morejo izni~iti dosedanjih ve~letnih dobrih rezultatov poslovanja, ki so posledica uspe{ne poslovne politike dru`be. Pivovarna La{ko se je v preteklosti praviloma vedno uvr{~ala med najuspe{nej{e dru`be `ivilsko-predelovalne industrije Slovenije. Smelo lahko pri~akujemo, da se bo po nekoliko slab{em letu, kar gre na rova{ sicer pri~akovanih zaostrenih pogojev poslovanja z vstopom Slovenije v EU, v prihodnje ponovno vrnila na polo`aj, kamor sodi.
Po opremljenosti celotnega proizvodno-polnilnega procesa in kakovosti vseh proizvodov se dru`ba lahko primerja z najuspe{nej{imi pivovarnami v Evropi.
Pivovarna La{ko `eli tudi v prihodnje obdr`ati dose`eni nivo odli~nosti in vodilni polo`aj v svoji panogi v Sloveniji. Projekt zdru`evanja slovenske industrije pija~ bo {e nadalje osnovna strategija poslovne politike dru`be. Dru`ba lahko le zdru`ena uspe{no konkurira tujim korporacijam, tako na slovenskem kakor tujem trgu. Nadaljnji razvoj dru`be bo odvisen predvsem od realizacije omenjenega projekta, vsekakor pa se bo dru`ba usmerjala tudi v kapitalske povezave z drugimi proizvajalci pija~, predvsem na obmo~ju jugovzhodne Evrope.
V preteklosti je Pivovarna La{ko `e ve~krat dokazala, da sta znanje in volja klju~na dejavnika, ki pomagata kljubovati vsem nastalim te`avam, ki spremljajo iz leta v leto manj ugodne pogoje poslovanja. Dru`ba na~rtuje, da bo v prihodnje {e uspe{nej{a, predvsem z bolj{im izkoristkom sinergijskih u~inkov kapitalsko povezanih dru`b.
Pivovarna La{ko bo tudi v prihodnje svojim zvestim potro{nikom zagotavljala vrhunsko kakovost vseh svojih proizvodov, lastnikom dru`be - delni~arjem pa zagotavljala uspe{en razvoj in trdnost nalo`benih sredstev ter zadovoljiv donos na vlo`eni kapital.
Vizija
