Letnik 20 št. 203 20 let - Klub Gaia · 2017. 2. 1. · srobot, povešava vrba, hmeljeve vite,...

Tema meseca 4

Domači adventni venčkiKsenija Filipčič

Ekološko vrtnarjenje 16

Seme je vir življenjaKristina Škrbec

Ne spreglejte v tej številki ... 19

Setveni koledar s člansko izkaznico

www.facebook.com/KlubGaia www.klubgaia.si

z vami20 letDecember, januar 2013/14 • Letnik 20 • št. 203

Gaia december 2014.qxp 12/4/14 4:06 PM

Glej več na strani 34!


Klub GaiaStrokovno-izobraževalna revijaglavnega pokrovitelja, Unichem d.o.o.Gaia – revija članov Kluba Gaia,

Sinja Gorica 2, 1360 Vrhnika,

T: (01)755 81 60, E: [email protected]

Gaia-U d.o.o., direktorica: Loreta Vlahović • Sveto-

valka: Vida Radivojević • Glavna urednica: Mira

Arh • Strokovni sodelavci: Davor Špehar, Nevenka

Breznik, Miša Pušenjak, Igor Prša, Matjaž Mastnak,

Roman Mavec • Lektor in redaktor: Mira Arh • Gra-

fična priprava: Trajanus d.o.o., Kranj. Tiskano v Slo-

veniji. Izhaja mesečno, razen januarja in novem-

bra. Letna naročnina 20,00 EUR.

Natisnjeno v 30.200 izvodih. ISSN 1408-7774

Naslednja številka izide 15. februarja 2015.

Gaia predstavljaTema meseca

4 Domači adventni venčki

Uporabni okrasni vrt6 Vrt pticam nudi hrano

Vse o ...8 Vse o zahtevah sobnih ciklam

Strokovnjak odgovarja članom11 Božična zvezda, aplikacija naredivrt.si,

živa smreka

Slovenski naravni biseri12 Planika

Ekološko vrtnarjenje14 Z bio plantello do presežkov vrtnin16 Seme je vir življenja24 Zimske nevarnosti v sadovnjaku

Klub Gaia 20 let z vami13 Jesensko srečanje na Ptuju18 Gaina prijavnica in predavanja23 S Tanjo Žagar v Rabac30 Vrtnarske nagrade v 2014 -

Naj naj dosežki naših članov34 Gaini kuponi popustov, natečaji

Setveni koledar za leto 201519 Koledar Marie Thun in članska izkaznica

Oblikovanje vrta26 Srebrno bele kombinacije za praznike

Gaia na obisku28 Rudi Cerk širi sadjarstvo

Ali veste?35 Biodinamika poudarja vitalnost

Dom brez mrgolazni37 Miši nas plašijo

Koledar del38 Dela v vrtu, na katera ne smemo pozabiti

v mesecu decembru, januarju in februarju

www.klubgaia.si 3

uvodnik

Domačnost prazničnih dniVeselimo se praznikom, saj nam vsakokrat ponovno prebudijo otroško

domišljijo in občutek domačnosti. Toliko okraskov in grešno zapeljive

hrane, pa rajanje in uživanje v dobri kapljici ter predvsem objemi, po-

ljubi in iskrena voščila.

Silvestrovo je čas planiranja in samoobljub, le pričakovanja ne smejo

biti prevelika. Izberimo v pravem razmerju: delo, počitek, učenje, rekrea-

cijo, druženje, zdravo hrano in veselje, pa bomo lepo in dolgo živeli.

Klub Gaia vam večino tega omogoča, saj vam tudi tokrat ponujamo v

branje članke o: prazničnih venčkih, vrtni hrani za ptice, sobnih cikla-

mah, zimskem sadovnjaku, kopico nasvetov in še marsikaj. Ne spreglejte

setvenega koledarja Marie Thun za leto 2015 v sredini revije, spodaj se

nahaja članska izkaznica na žepnem koledarčku, predavanj, izletov in

predvsem povabila v naš Rabac, kjer se bomo maja 2015 imeli res odli-

čno s posebno gostjo. Prijavite se čim prej, naj bo to eden pomembnej-

ših načrtov za prihajajoče leto.

Zdravja in ljubezni vam želimo vsi v ekipi Gaie.

Naša ekipa bo na dopustu

od 29. decembra do 5. januarja.

Ugani, kaj je na naslovnici!Med vašimi dopisnicami s pravilnimi odgovori izžrebamo

vsak mesec enega člana in ga bogato obdarimo z izdelki

Plantella v vrednosti 20,00 EUR. K odgovoru pripišite svoje

podatke (ime in priimek, naslov, številko telefona) ter ga do

25. januarja pošljite na naš naslov.

Rešitev iz prejšnje številke: dalija

Nagrajenka: Darinka Ogorevc, Bistrica ob Dravi?

Kar narava veleva - Gaia razodeva!


Okrasni vrt

www.klubgaia.si4

Tema meseca

Domači adventni venčki

www.klubgaia.si4

Izdelajmo venček sami

Naredimo osnovo za venček

in jo povežemo – Da bomo izde-

lali kolikor se le da okroglo obliko

venčka, izberimo vejevje ali vitice,

ki se lahko upogibajo: navadni

srobot, povešava vrba, hmeljeve

vite, breza in še bi lahko naštevali.

Les naj bo mehek in naj se pod

prsti upogiba. Upogibamo počasi,

dokler se vejice ne začnejo zavijati

v krog. Za vezanje uporabite na-

vadno vrvico ali tanjšo žico.

Osnovo obložimo – uporabimo slamo, koruznico, navadno praprot, mah, srobot ali kar travo. Vsekakor je zelo dobro, da

materiale za venčke nabiramo med letom v toplih in suhih dneh. Jeseni še vedno lahko naberemo veliko materialov, saj je

okolje okoli nas kot preprosta trgovina na prostem.

Nekaj idej za okrasitev osnove

1. Vonj po toplih krajih – Arašidi, ki jih iz Južne Afrike ali Brazilije pripeljejo v našo domovino, naj vas v mrznih dneh popeljejo

v tople kraje. Na osnovo jih preprosto pritrdite s silikonskim lepilom. Prazna mesta smo zapolnili z islandskim mahkom in ga

tako obogatili z modernimi, zelenimi toni. Vejice, ki smo jih uporabili, so pravzaprav plodovi cigarovca ali Catalpa Bignonioides,

ki jo najdete v parkih ali drevoredih po vsej Sloveniji.

2. Dišeči venček, ki je lahko univerzalen – Pustite vaši do-

mišliji prosto pot, ne omejujte se, le materiale zložite skupaj

kot rastejo v naravi. Mediteran postavimo skupaj, eksotika

naj se dopolnjuje, naše domače naj ostane preprosto do-

mače.

Veseli december je mesec, ko praznično vzdušje vnesemo v naš dom tudi z domanarejenimi venčki. Adventni venčki v pisanih barvah in iz raznih materialov so pomembendelček v mozaiku idej za naš bivalni prostor. Letos boste v trendu z izdelavo venčka brezsveč iz naravnih materialov, ki jih v izobilju najdemo že ob enostavnem sprehodu.

2

1


Preprosti aranžmaji

V primeru, da vam venček zavzame preveč prostora, pripravite povsem enostaven aranžma. Tudi pri tem je vse, kar potrebu-

jemo, v našem domu. Samo še kakšne drobne kroglice ali svečka in lahko pričnemo ustvarjati.

1. Krožnik presenečenja

Krožnik, ki ga premore vsako gospodinjstvo, obložimo z

mahom, cimetom, nekaj suhega sadja, dodamo štiri svečke -

simbol adventa in kot droben dodatek kroglice. Te naj bodo

naravnim materialom res le dodatek in naj ne prevladajo na

našem krožniku. Povsem enostavno, a privlačno. Kadar upo-

rabimo liste, ki jih poberemo na prostem, bodimo previdni,

da jih dobro osušimo. Ker se je kurilna sezona že pričela, ne

bo pretežko. Najboljši je še vedno časopisni papir in stiskanje

med listi. Na ta način listi ohranijo obliko, se sicer skrčijo, a ne

potemnijo. Prehitro sušenje povzroči pokanje listov. Listi dvo-

krpega ginka (Ginko Biloba) s prijetno rumeno barvitostjo na-

redijo pravi kontrast temno zelenim svečkam. Še malo

klinčkov in kroglic in aranžma je pripravljen.

2. Okras v stekleni vazi

Preprosta steklena vaza spremeni podobo v namizni okras.

Kroglice z dodatki suhega sadja. Dodatek dve mali stekleni

posodici s svečkami lahko oblikujete v štiri in

na ta način poudarite simbole adventa. Še

malo cimetove skorjice, da bo pri nas lepo di-

šalo.

3. Preprosto naravno

Ste nabrali storžke in ne veste kaj bi z njimi.

Ali imate lubje borovca. Morda še majen

navdih za popolno naravo v vašem domu.

Ker želimo, da ostane naravno res naravno,

smo dodali samo svečke. Posoda je iz gline, s čimer ohranimo preprosto, naravno. Pri

vejicah, ki smo jih oblikovali v venček, obvezno podložimo krožnik in nanj nalijmo

vodo. Vejice občasno poškropimo z vodo, da se prehitro ne izsušijo. Bor, tisa, pušpan,

islandska smreka ostanejo dlje časa sveži kot navadna smreka ali jelka, kjer se iglice

hitro usujejo. Okraske postavite v skupine, na ta način naš aranžma ne deluje prena-

trpano, pravilo »manj je več« uporabite v polnem pomenu stavka. Veliko uspeha in

navdiha pri ustvarjanju tudi z nasveti, ki smo jih podelili z vami.

december 2014 5

3a 3b

Ksenija Filipčič

3. Iz vaše kuhinje – Obilje materialov povsod okoli našega doma: borove vejice in storži, vejice bršljana, šipek, srobot, lo-

vorjevi listi, žajbej, rožmarin, česen, šalotka, bršljan, storži borovca, kostanj. Za popestritev dodamo še testenine v obliki

pentelj. In venček je nared. Navdih nam pokaže, da je v naši kuhinji vse, kar potrebujemo za okrasitev in dekoracijo.

3c


Uporabni okrasni vrt

www.klubgaia.si6

Vrt pticam nudi hrano

vljene lege, saj je tam podvržena pred-

vsem zimski fiziološki suši, kar se kaže

v poškodbah na listih. Za veliko plodov

potrebujemo moško in žensko rastlino

ali sorto, na kateri so moški in ženski

cvetovi.

� Ognjeni trn Pyracantha coccinea ima

na gosto razraslih grmih s temno zele-

nimi ovalnimi do suličastimi listi

kremno bele cvetove. Iz oplojenih na-

stanejo do pol centimetra veliki oran-

žni, rumeni ali oranžno-rdeči plodovi.

Ognjeni trn se zaradi zelo dobre spos-

obnosti obraščanja uporablja tudi za

večje žive meje, sicer pa ga lahko go-

jimo tudi kot samostojen grm, ki brez

konkretnejšega obrezovanja dosega

višine okoli 4 m.

� Tisa Taxus baccata je eden redkih iglav-

cev, ki uspeva skoraj na vseh tipih tal,

na sončnih in senčnih legah ter ga

lahko režemo po mili volji, saj se iz-

redno dobro obrašča tudi iz starejših

debel. Med množico izredno temno ze-

lenih iglic se iz komaj opaznih cvetov

razvijejo žareče rdeči plodovi, ki so

pravzaprav preobraženi storži. Ti

močno teknejo predvsem drozgom.

� Navadni brin Juniperus communis raz-

vije zelene jagode, ki se šele v drugem

letu obarvajo modro. Gre za izredno

trpežen iglavec, ki zelo dobro prenaša

sušo, sadimo pa ga lahko tudi na zelo

pusta in peščena tla.

Listopadna drevninaS prvimi slanami odpade večina listov li-

stopadnih grmovnic in dreves, takrat pa

se najbolj pokažejo tudi sijoči plodovi

številnih vrst. Spodaj je opisanih le nekaj

primerov, je pa iz seznama razvidno, da

je za naše vrste najprimerneje saditi pred-

vsem avtohtone rastlinske vrste, saj so

tudi ptice najbolj navajene na enake ali

vsaj zelo podobne plodove, kakor jih sre-

čujemo v naravi.

� Panešplja Cotoneaster - poleg avtohto-

nih, dlakave in navadne panešplje, po

vrtovih gojimo predvsem pokrovno

vrsto s horizontalno rastočimi vejami C.

Ker tudi pozimi želimo poživiti dogajanje v vrtu, privabimonajrazličnejše ptice, ki bodo poskrbele tudi zavzpostavljanje naravnega ravnovesja med organizmi vvrtu. Znano je, da se ptiči hranijo tudi z mnogimiškodljivimi žuželkami, zato so tudi nepogrešljiv deltrajnostnega vrtnarjenja. Da se ne bomo vedno omejevali lena ptičje krmilnice, lahko že pri zasajanju poskrbimo zapestrost plodov in semen, ki bodo pticam teknili takrat, kojih najbolj potrebujejo.

Zimzelena drevninaZimzelene rastline so v zimskem času še

kako dobrodošle. Najpogosteje zimze-

lene grmovnice sadimo kot zastor pred

pogledi ali kot zeleno ogrodje. Mnoge so

tudi odlično gnezdišče ali zgolj zatočišče

za številne vrste ptic. Plodovi so lahko

najboljša hrana za ptice, zato si posadimo

sledeče zimzelene rastline:

� Bodika ali božje drevce - najpogo-

steje sadimo navadno bodiko Ilex aqui-

folium. Najpogosteje jo gojimo kot

grm, lahko pa jo pustimo, da zraste v

10 m visoko drevo. Iz drobnih, belih

cvetov se razvijejo okrogli rdeči plo-

dovi. Ne sadimo je na zelo izposta-

Številne sorte okrasnih jablan bogato

obrodijo in se kot božična jelka

odenejo v drobna živobarvna jabolka.

Bodike so eden lepših zimzelenih

rodov. Najpogosteje videvamo rdeče-

plodne, te imajo ptiči tudi najraje, vrt-

narji pa so odbrali tudi rumenoplodne

sorte.

Ognjeni trn je ena bolj trpežnih

grmovnic. Na fotografiji lahko vidimo

dve izmed treh barv, ki nam jih ponuja

ta vrsta.


7december 2014

suše, rada ima namreč bolj vlažen zrak

tudi v poletnem času.

� Brogovita Viburnum opulus je preveč-

krat spregledana do 4 m visoka grmo-

vna vrsta, ki ima zadovoljiv okrasni

potencial tudi za vrt. Ptiči imajo radi

njene krvavordeče bleščeče plodove,

mi pa se naužijemo tudi lepote njeni

belih socvetij, s katerimi ne skopari. Ker

uspeva predvsem po vlažnih gozdovih

in gozdnih obronkih, jo lahko izkori-

stimo za bolj senčne lege našega vrta.

Sajenje in oskrbaTako zimzeleno kot listopadno drevnino

sicer lahko sadimo čez vse leto, saj dreves-

nice dandanes skoraj vse ponujajo sadike v

loncih, zaradi dovolj vlažnih tal in odsotno-

sti vročine pa je za večino najboljši čas jesen

in pomlad. Izjema so sadike v obliki golih

korenin. Pri teh počakamo na čas mirova-

nja, torej, ko se dovolj ohladi, da listopadni

drevnini odpade listje. Pri tem pa v jesen-

skem času ne čakajmo predolgo, saj ne že-

limo kopati po globoko zamrznjenih tleh.

Sadilne jame lahko pripravimo že vnaprej

in jih tudi založno pognojimo organskim

gnojilom v obliki pelet plantella organik,

dobro uležanim gnojem ali kompostom. Za

boljše vraščanje rastline pa dodamo še

plantella univerzalno vrtno zemljo, ki je iz-

redno bogata z organskimi snovmi, hkrati

pa izboljšuje strukturo in aktivnost tal. Po

sajenju izdatno zalijemo, večjim sadikam pa

priskrbimo tudi leseno oporo. Oskrba je po-

membna predvsem v prvem letu po saje-

nju, saj rastline v tem času še niso razvile

dovolj obsežnega koreninskega

sistema in so še dovzetne za

sušo, zato jih glede na potrebe

čez leto izdatno zalijemo. Kas-

neje obrezujemo po potrebi in

odvisno od vrste ali sorte. Za vse

pa velja, da je bolje grm ali drevo

vsaj delno oblikovati sproti.

Skrbimo predvsem za zračnost

krošnje, pri iglavcih pa ravno

obratno, za lepo gosto rast.

Matic Sever

horizontalis. Slednja je bogato cvetoča

in je spomladi skoraj bela, čez poletje

pa dozori množica drobnih, kroglastih,

rdečih plodov, ki se obdržijo vse do za-

četka zime oz. dokler jih ne pozobajo

ptice. Glede gojenja panešplje niso

zahtevne, mnoge dobro prenašajo

tudi slabša tla in občasno sušo.

� Okrasna jablana Malus hy. - danes je

na voljo ogromno različnih križancev,

ki jih gojimo kot majhna ali srednje ve-

lika drevesa. Ne le, da čudovito cvetijo,

nekatere jablane imajo celo rdeče-vi-

joličasto listje, ampak se jeseni okrasijo

tudi z rumenimi, kremnobelimi, rde-

čimi, vijoličastimi ali celo pisanimi plo-

dovi. Čeprav so plodovi drobni, jih je

mnogo in bodo vrtu v okras, pticam pa

prava poslastica. Okrasne jablane go-

jimo na rodovitnih, globokih tleh, na

sončnih legah.

� Glog Crataegus sp. - v Evropi je zelo

razširjen navadni glog C. laevigata. Go-

jimo ga kot grm ali drevo, ki ob veliki

starosti lahko preseže tudi 10 m. Iz

oplojenih belih cvetov se razvijejo

drobni, rdeči plodovi. Gojimo ga lahko

na soncu ali v polsenci na različnih tleh,

ne mara le zastajajoče vode.

� Črni trn Prunus spinosa se spomladi še

pred olistanjem odene v bogato belo

obleko cvetov, čez poletje pa dozorijo

drobnim okroglim slivam podobni črni

plodovi - trnulje, z voščeno prevleko,

ki jim daje modrikast videz. V naravi ga

pogosto videvamo predvsem po gozd-

nih robovih, na vrtu pa ga lahko upo-

rabimo kot samostojen grm ali del

mešane žive meje. Glede rastnih zah-

tev je zelo nezahtevna vrsta.

� Šipki Rosa sp. - čeprav pri nas rastejo

tudi avtohtone vrste šipka, na vrtovih

Šipki niso odlični le za marmelade in

čaje, pač pa teknejo tudi pticam.

Panešplja; Cotoneaster horizontalis

dokaj hitro prekrije tla z vodoravno

rastočimi poganjki in lepo objame tudi

zidove s previsno rastjo. V začetku zime

je nepogrešljiv okras z rdečimi plodovi.

Brogovitini plodovi bodo

nahranili ptice tudi na bolj

senčnih delih vrta.

pogosteje zasledimo požlahtnjene so-

rodnike, ki jim rečemo vrtnice. Vse

vrtnice ne obrodijo šipkov, zato se za

take namene raje obrnimo k vrstam in

tudi nekaterim starim sortam. Naši šipki,

kot je npr. navadni; Rosa canina, uspe-

vajo tudi na slabih tleh, na soncu in pol-

senci, žlahtne oblike pa je bolje gojiti na

dobrih, humoznih, globokih tleh.

� Jerebika Sorbus aucuparia - iz belih ko-

bulastih socvetij se v drugi polovici po-

letja razvijejo rdeči, okrogli plodovi, ki

dajo jesensko-zimskemu videzu tega

srednje visokega drevesa značilen

pečat. Jerebiko sadimo na lege, kjer ne

bo trpela zaradi vročine in poletne


Vse o...

8 www.klubgaia.si

dostne, klasične ali eksotične stilne uredi-

tve prostora.

Ciklama je tudi ena izmed koristnih rastlin.

Deluje kot čistilni filter zraka zoper škod-

ljive snovi, ki se predvsem pozimi kopičijo

v zaprtih prostorih.

TemperaturaNajbolje se obnesejo v hladnejših prosto-

rih, kar je problem predvsem pozimi, saj

potrebujejo temperaturo med 10 in 12 °C.

Poznamo tudi sorte, kot sta npr. ‘Angel-

Wings’ in ‘Duett’, ki pa so nekoliko bolj to-

lerantne na višjo temperaturo in jih je lažje

ohraniti v centralno ogrevanih prostorih.

Ciklame ne marajo neposrednega sonca,

veliko bolj jim odgovarja svetlejša senca.

Hvaležne bodo za prostor nekje ob oknu

na severni legi stanovanja. Zelo hitro odc-

Ciklama ima res svoje »muhe« in pogosto

jo kaj kmalu po nakupu tudi zavržemo, ker

hitro odcveti, listi pa rumenijo in propa-

dejo. Kaj se je zgodilo? Ciklame so rastline,

katerih predniki izvirajo iz hribovitih pre-

delov Sredozemlja. Tam najbolje uspevajo

v suhih razmerah. Vzgojene sorte sobne

ciklame pa potrebujejo povsem drugačno

nego kot njihovi predniki.

Sorte ciklameNajlepše sobne ciklame izvirajo iz vrste

Cyclamen persicum, iz katere so prid-

obljeni številni križanci. Lepi cvetovi z uvi-

hanimi cvetnimi listi so na voljo v beli,

roza, lila barvi, najdemo pa tudi rdeče in

take, kjer se barve prelivajo, največkrat od

temnejših do svetlejših. V zadnjih letih

lahko nabavimo tudi ciklame z nazobča-

nimi ali resičastimi cvetovi. Listi po svoji

lepoti skoraj ne zaostajajo za cvetovi,

imajo srebrne in zelene vzorce in so srča-

Vse o zahtevah sobnih ciklamCiklama je ena najbolj priljubljenih cvetočih sobnih rastlin, ki cveti tudi pozimi. S svojimilepimi cvetovi in zanimivimi listi poživi vsak notranji prostor, jeseni pa je tudi pomembendel barvitih zasaditev v posodah. Velikokrat se zgodi, da se naše veselje kmalu po nakupute lepe rastline konča z razočaranjem ob rumenečih listih in venečih cvetovih. Takrat sezačnemo spraševati, kaj je šlo narobe, da te rastline nismo mogli ohraniti dlje časa. Ali jeciklama res tako muhasta?

Pravilno odstranjevanje odcvetelih

cvetov.

Predlagam zanimivo jesensko

kombinacijo: krizantema, ciklama,

rdeča perjanka, kalocefalus, mleček.

ste oblike. Nekatere ciklame, predvsem

tiste z manjšimi cvetovi, tudi prijetno di-

šijo. Omenili smo že sorte ciklam Angel-

Wings in Duett, ki so še bolj prilagojene

višjim temperaturam. Sorta Angel Wings

ima robove venčnih listov okrašene z

belim robom, sorta Umbrella pa ima ven-

čne liste razprte v obliki majhnega dež-

nika. Njeni cvetovi so uvihani in na dolgih

steblih, ki so živahnih barv ali v barvah pa-

stela. Zaradi izboljševanja in križanja so

čas, ko ciklama prvič zacveti, skrajšali na

manj kot leto.

Kombinacije z drugimirastlinamiCiklame se dobro kombinirajo z bršljanom

in drugimi vzpenjavkami, praprotmi, tudi

nekaterimi manjšimi travami, bambusi,

azalejami in sobnimi bonsaji. Lepo se

vključujejo tudi v različne cvetlične aranž-

maje in božične dekoracije. Ciklama je

vedno lepa, pa naj si bo del modne, mla-


Če odpadajo listiČe listi brezovolistnega

fikusa (Ficus benjamin)

pričnejo odpadati, rastlino

zalijemo s pripravkom na osnovi

aminokislin in vitaminov bio plantella vita,

ki stimulira hitro obnavljanje rastline in

novo rast. Pazimo, da ga ne ujame prepih,

postavimo ga na svetel prostor.

Dognojimo zmineraliZamudniki lahko sadna

drevesa po potrebi še vedno

dognojujete s

fosforjem in kalijem v obliki

plantella sadjarskega

gnojila. Vsebuje tudi

dodatek magnezija in bora,

ki med rastjo preprečujeta

listno bledico in

omogočata boljši razvoj

rastnih vršičkov.

Vroče ideje

Če imamo

20minut

Če imamo

15minut

na osnovi alg in vitaminov plantella cvet.

V 1 l vode dodamo 7,5 ml gnojila, ki ga od-

merimo z merilnim pokrovčkom, dobro

premešamo in rastline zalijemo oz. nali-

jemo hranilno raztopino v podstavek. Če

potrebujemo manj vode, primešamo so-

razmerno manjšo količino gnojila. Upora-

bimo lahko tudi šumeče gnojilne tabletke

plantella tabs za cvetoče rastline. Ena ta-

bletka zadostuje za pripravo 1 l hranilne

raztopine. Cvetoče rastline gnojimo na 14

dni, v času rasti listov in gomolja pa gno-

jilo dodajamo vsak teden.

Odstranjevanje odcvetelih inpoškodovanih delovPozorni smo na redno odstranjevanje odc-

vetelih cvetov. Kadar to opravilo zanema-

rimo, se nam lahko slej kot prej maščuje v

najslabšem primeru tudi s propadom rast-

line. Najbolj nevarna je siva plesen, ki se

najprej pojavi na odmrlih in poškodovanih

delih rastline. Zaradi nevarnosti bolezni

pridno odstranjujemo tudi odmrle liste.

Obenem z odstranjevanjem cvetov pre-

prečimo oblikovanje plodov. Odcvetele

cvetove in odmrle liste odstranimo tako,

da jih izpulimo čim bolj pri osnovi.

Po cvetenjuKo rastline odcvetijo, jih mnogi zavržejo,

vendar za to ni pravega razloga. Lahko jih

gojimo naprej in celo pričakujemo, da

bodo jeseni ali pozimi spet zacvetele. Po

cvetenju zmanjšamo zalivanje in jih pu-

stimo počivati. Spomladi, najpogosteje v

december 2014 9

Za ljubitelje umirjenih barv posadimo

skupaj: ciklamo, hebo, kalocefalus,

hojhero, plazeči skrečnik, trstikasto

pisanko.

Letos je veliko mišiTrajnice, ki smo jih jeseni

porezali in zavarovali z

dračjem, listjem ali mahom

pred zmrzaljo, redno

pregledujemo, saj se v zastirki rade naselijo

miši. Te živalce imajo rade

tudi drevesno skorjo tik ob

koreninskem

vratu. Kadar je

snega veliko,

odkopljemo

tistega ob deblu

in tam mišim

nastavimo vabe

effect rodent.

Če imamo

15minut

vetijo in začnejo propadati, če jih posta-

vimo v ogrevan prostor na sončno lego s

temperaturo nad 18 °C.

ZalivanjeCiklame so torej zahtevne za temperaturo,

kar pa še ni vse. Potrebujejo tudi ravno

prav pogosto zalivanje z mehko vodo,

ogreto na sobno temperaturo. Če zali-

vamo rastlino direktno v lonček, pogosto

pride do gnitja stebel in gomolja. Veliko

varneje je, da rastlini dolijemo vodo v pod-

stavek in po krajšem času presežek vode

odlijemo. Včasih, predvsem kadar imamo

ciklame v mešanih zasaditvah v okrasnem

lončku, zalivamo v lonček, vendar čim dlje

od gomolja.

Zračna vlagaCiklama potrebuje vlažen zrak. Rastline ne

pršimo po listih, ampak pršimo samo zrak

okoli nje. Lahko jo postavimo med druge

lončnice ali na pladenj z vlažnim prodom.

Zelo dobro se obnesejo tudi pršilniki in

vlažilci zraka, ki so obenem lahko tudi zelo

dekorativni.

DognojevanjeCiklama poleg vode in pravilne tempera-

ture potrebuje tudi hranila. Za dognojeva-

nje izberemo gnojilo za cvetoče rastline


maju, ko zunaj otopli, jih prestavimo na vrt, nekam v svetlo senco pod kakšen grmiček. Proti koncu poletja

jih presadimo v lonček, ki ga napolnimo s kakovostno petkomponentno zemljo plantella balkonia. Po

enem mesecu pričnemo z dognojevanjem. Ko se zunanja temperatura spusti pod 5 °C, rastlino prene-

semo v hladnejši in svetel notranji prostor.

Ko se pojavijo težaveKot smo že povedali v uvodu, je ciklama za gojenje relativno zahtevna rastlina. Če ji ne

ustrežemo pri njenih muhah, to zelo hitro pokaže. Pa si glejmo nekaj najpogostejših

znakov nepravilne oskrbe ali napada bolezni in škodljivcev:

• Rastlina oblikuje majhne liste in slabo cveti: Zelo verjetno ji primanjkuje hranil.

Poskrbimo za redno in uravnoteženo dognojevanje.• Listi rumenijo: Vzrokov za rumenenje listov je več. Najpogostejši je presuh

zrak, pomagamo si s pršenjem vode okoli rastline. Ne pršimo po listih! Drugi

razlog je lahko preredko zalivanje. S prstom preverimo vlažnost zemlje

okoli gomolja, če je ta suha, rastlino zalijemo. Včasih listi rumenijo

pri neposredni sončni svetlobi. Rastlino prestavimo v svetlo

senco ali jo zasenčimo z drugo rastlino ali senčilom za okna.

• Rastlina propada, pri osnovi je mehka in gnila: Vzrok je v

preobilnem zalivanju. Zmanjšamo zalivanje, to delamo izklju-

čno v podstavek. Včasih je prepozno in rastlina zato propade.

• Ciklama hitro odcveti: Vzrok je navadno v pretoplem pro-

storu ali pomanjkanju hranil. Rastlino prestavimo v hladnejši

prostor in jo redno dognojujemo. Ne kupujmo ciklame, ki je

že v polnem cvetu, kupimo zdrave rastline z veliko cvetnimi

popki.

• Odmiranje robov listov ali suhe lise na listih: Navadno se

pojavijo kot posledica neposrednega sonca, še posebej, če

so bili listi prej orošeni.

• Siv oprh z rjavimi lisami na listih, venenje stebel: Gre za gli-

vično bolezen, sivo plesen. Takoj ko se pojavijo prvi znaki,

rastlino poškropimo s fungicidom vivera switch. V 1 l vode

zamešamo 1 g pripravka oz. ustrezno manjšo količino ob

manjši porabi vode.

• Listne uši : se najpogosteje pojavijo na mladih poganjkih in

pod listi. Učinkovito jih odpravimo z naravnim insekticidom

bio plantella flora kenyatox verde. V 1 l vode dolijemo 0,7 ml

pripravka in rastlino temeljito poškropimo.

• Listi se zvijajo in zaostajajo v rasti: Zelo verjetno gre za pršice,

še posebno, če opazimo

tanko prašnato prevleko.

Rastlino poškropimo z na-

ravnim akaricidom bio plan-

tella aktiv-r.

10

Vse o...

Listi so zakrneli

in trdi (ciklamne

uši)

Rumeneči in

odpadajoči listi

(pretopel

prostor)

Rumeneči listi z

rjavimi lisami

(lahko znak sive

plesni)

www.klubgaia.si

Nevenka Breznik


Za enostavno in hitro načrtovanje kolo-

barja, dobrih sosedov, ter mešanih posev-

kov priporočamo uporabo spletne

aplikacije naredivrt.si Na ta način s po-

močjo osnovnih podatkov, hitro in učin-

kovito poskrbimo za dober kolobar.

Najprej določimo velikost vrta in število

družinskih članov ter izberemo vrtnine, ki

bodo uspevale v našem vrtu. Vse ostalo

naredi aplikacija, ki vam v celoti izriše

načrt. Priporočamo, da si ga natisnete. Pri

tem vam digitalni pomočnik ne bo pozabil

napisati še števila rastlin, sadilnih razdalj

in koristnih rastlin, s katerimi lahko zapol-

nite medprostor v vrsti, da bo delo pote-

kalo hitro in gladko. Skratka, sledite

preprostim korakom in s pomočjo aplika-

cije ustvarite zelenjavni vrt po vašem

okusu. V aplikaciji naredivrt.si si lahko

ustvarite tudi vrtnarski dnevnik, kjer vna-

šate opomnike za opravila, vreme, setveni

koledar... Tako shranjujete tudi vse zapiske

in fotografije, kar se bo na koncu leta izka-

zalo za zelo koristen vrtnarski dnevnik. Če

se v vrtu med letom pojavijo težave, vam

bomo vsako vrtnarsko zagato pomagali

rešiti tudi strokovnjaki Kluba Gaia.

Če se odločite za živo božično novo-

letno drevo v loncu, ga kupite slabih

deset dni pred prazniki, prve dni v ja-

nuarju ga je treba postaviti v zunanje

okolje. Bolje zdržijo jelke kot smreke,

primerni so tudi brini in bodika. Med

smrekami izbirate med: navadno

smreko (Picea abies), kavkaško (Picea

orientalis), srebrno (Picea pungens) in

omoriko (Picea omorika). Med jelkami je

najbolj prodajana nordijska jelka (Abies

nordmanniana), ki je gotovo najboljša

izbira, saj kljub suhemu zraku zelo dolgo

obdrži iglice. Za novoletno drevo lahko

uporabite tudi: korejsko jelko (Abies ko-

reana) in koloradsko jelko (Abies conco-

lor). Pri oskrbni bodite pozorni, da imajo

drevesa dovolj vode. Priporočamo, da

jih v toplejših prostorih zalijete vsak

drugi dan z 2 do 3dcl vode. V hladnejših

notranjih prostorih pa vsaj enkrat na

teden. V sobi se bodo najbolje počutila

pri temperaturi pod 20 °C, božično-no-

voletno drevo ima rado tudi dnevno

pršenje z vodo. Ob koncu praznikov ga

prenesemo v zavetrni del vrta in ga v

primeru suhe zime občasno zalijemo, da

se ne izsuši. Presajamo ga spomladi,

takoj, ko zemlja odmrzne. Ob presajenju

sadilno jamo obogatimo s plantella uni-

verzalno vrtno zemljo, vodi za zalivanje

pa dodamo pripravek na osnovi amino-

kislin in vitaminov bio plantella vita, da

se drevo čim prej opomore

in prične z novo rastjo.

Strokovnjak odgovarja članom

Živa smreka

?Letos bomo kupili živosmreko, ki bo krasila našbivalni prostor med

decembrskimi prazniki. Zanimame, kako jo oskrbeti? Andreja izLjubljane, članica Kluba Gaia

11december 2014

Nagrajena aplikacija naredivrt.si

?Na spletu iščem vsebine, ki bimi pomagale prikolobarjenju. Kje najdem

celovite rešitve za kolobarjenje vdomačem vrtu? Danica izMokronoga, članica

Božična zvezda

?Božična zvezda, ki smo jomed letom gojili v vrtu je žeodvrgla nekaj listov, še vedno

čakamo tudi na obarvanje. Kakorešiti težavo? Slavka in Ljubljane,članica Kluba Gaia

Najbolje se bo počutila v svetli

sobi, kjer se temperature gibljejo

okrog 18 °C. Bolje se torej počuti

v nekoliko hladnejši sobi, kjer ne

ogrevamo preveč in je bolj

zdravo tudi za nas. Doma je ne izposta-

vljamo prepihu, skrajnim temperaturnim

nihanjem, bližini radiatorja, prekomer-

nemu zalivanju in zastajanju vode. Ob taki

oskrbi že v nekaj dneh odvrže liste ter pri-

čne počasi propadati. Primerno vlažnost

zemlje lažje ohranimo tako, da prst prekri-

jemo z mahom, saj je izhlapevanje bi-

stveno zmanjšano. Čeprav ima božična

zvezda rada toploto, se ji na okenski polici,

pod katero bo grel radiator, ne bo najbolje

godilo. Če je možno ji zagotovimo nekaj

zračne vlage, zato jo v jutranjih urah redno

pršimo po listih, vendar pazimo, da zmo-

čimo samo zelene liste. Obarvanost listov

oz. »cvetenje« v decembru težko dose-

žemo brez strokovnega predznanja in

ustreznega prostora. Vseeno pa lahko po-

skusite in jo od jeseni naprej zatemnite za

štirinajst ur na dan. Če tega ne naredite

barva ovršne liste nekoliko pozneje. Naj-

večkrat se zgodi, da liste obarva naslednje

leto proti pomladi. Ker božična zvezda

pravzaprav cveti, nam bo nadvse hvaležna

za ustrezno tedensko dognojevanje viso-

kokakovostnim tekočim gnojilom plan-

tella cvet, ki ima dokazano kakovost. Več

cvetov in bujno rast, poleg glavnih hranil

to zagotavljajo tudi morske alge in 11 vi-

taminov.


Sloveniji večinoma raste na nadmorski

višini med 1500 in 2400 metri ter jo naj-

demo v Julijskih in Kamniških Alpah, Ka-

ravankah, Trnovskem gozdu, na

Snežniku in celo v soteski Save pri Kra-

nju. Ugledni slovenski botanik dr. Jože

Bavcon je eno najbolj znanih gorskih

rož, ki cveti med julijem in septembrom,

opisal takole: »Drobni, podolgovato su-

ličasti listi so povsem belkasti. Še pose-

bej prevladuje spodnja belina, polstena

dlakavost listov. V srčiki se potem pojavi

skoraj bel zapredek, ki se postopoma

dviguje na stebelcu, obdanem s posa-

mičnimi, ravno tako volnatimi listi. Bolj

ko prehajajo v cvetni del, bolj so volnati.

Sredi med njimi se razvijejo drobni,

rahlo rumeni cevasti cvetovi, značilni za

družino nebinovk (košaric). Pri planiki te

majhne cvetove obdajajo beli volnati

ovršni listi. Vse skupaj naredi vtis izredno

lepega ‘cveta’, čeprav gre v resnici za soc-

vetje. Odvisno od razmer zraste planika

do višine desetih centimetrov. Vendar v

poznem poletju še vedno raste, tako da

je na koncu tu in tam lahko kar precej

nad omenjeno višino. Najlepše pa so

pritlikave rastline.«

Planika je glede na svoje različne značil-

nosti dobila tudi več ljudskih imen:

očnica, očinec, očino zelišče (cvet spo-

minja na oči), pečnica, skalarica, skalica,

goličavarica (rastišče v skalah), zvezdica,

zvezdnica (oblika cveta), mačnica (pol-

stena površina listov), trosnica (raztre-

sena po skalah), levova noga (iz

latinskega imena Leontopodium; leon –

lev in podion – šapa), edelbajs (popa-

čenka nemškega izraza edelweiss; edel

– plemenit in weiß - bel).

Planika je najstarejša zaščitena rastlina

na Slovenskem in je bila najprej (1896)

zavarovana na Goriškem, dve leti poz-

neje pa še na Kranjskem in Štajerskem.

Boris Dolničar

Planika

Takšni občutki so prevevali tudi nas, ko

nam je med letošnjim deževnim polet-

jem uspelo sredi avgusta ujeti sončen

dan, da smo se podali na Veliko Babo

(2016 m), eno od višjih vzpetin v valovi-

tem svetu med Komno, Krnskim jezerom

in dolino Soče. Malo pod vrhom smo na

osončenih skalnatih jasah – približno

1900 metrov nad morjem - lahko obču-

dovali neenakomerno razporejene posa-

mične in skupinske primerke simbolne

alpske rože, ki s svojo nežno belino pri-

tegne pozornost še tako hladnokrvnega

gornika. Ob vrnitvi smo po stari vojaški

(nemarkirani) poti skočili še na bližnjo

Veliko Monturo (1958 m), vrh katere se

nam je odstrl svareč prizor: ravno na ro-

bovih vojaških jarkov nedaleč od ostan-

kov kasarn, ki spominjajo na nesmiselno

umiranje pred sto leti, so rasle najlepše

in največje planike; kakor da bi jih še

vedno pojila kri nedolžnih žrtev!

»Cvet« je v resnici socvetjePlanika (Leontopodium alpinum) spada

v družino nebinovk in izvira iz Azije. V

Kaj je lepšega, ko na potepanju po slovenskih planinahna prisojni visokogorski jasi ali v apnenčasti skalnirazpoki zagledaš šopek belih volnatih cvetov! V hipuje pozabljen ves napor in vse znojne kaplje, ki so bilepotrebne, da smo se povzpeli nad 1500 metrovnadmorske višine, na območje ruševja in navzgor dospodnjega visokogorskega pasu, kjer so najljubšarastišča rastline, katere lepota in nenavadnost sta žeod začetkov planinstva med vsemi gorskimi cvetlicamivzbujali največje spoštovanje in ponos.

12 www.klubgaia.si

Slovenski naravni biseri


20 letJesensko srečanje na PtujuOdlična lokacija, dobra volja, bogat program in veliko možnosti za sprostitev in druženje sozaznamovali letošnje jesensko srečanje Gaianov.Teme predavanj so bile izbrane na pod-

lagi najpogostejših vprašanj Gaianov, a

je kljub temu po predavanjih steklo ži-

vahno svetovanje z debato. Davor Špe-

har nas je poučil, kako gojiti in negovati

jagodičevje v domačem vrtu. Izvedeli

smo, kako uporabiti novo aplikacijo na-

redivrt.si in o zadovoljstvu s projektom

Samooskrbni urbani vrt. Miša Pušenjak

nas je spomnila na to, da je zemlja živa

in je od upoštevanja tega najbolj odvi-

sno, kako bodo naše rastline uspevale

tudi v spremenjenih vremenskih razme-

rah. Po krajši predstavitvi obrezovanja

okrasnih grmovnic , so me člani prepri-

čali, da jim to področje ni tuje. Nedeljske

dopoldanske ure je obogatila Ksenija Fi-

lipčič s svojimi idejami za novoletne

aranžmaje iz naravnih materialov.

Proste urice smo spoznavali okolico

Ptuja, uživali v bazenih, savni ali masa-

žah, zvečer pa veselo zaplesali, se po-

igrali ter posladkali z letos še zadnjo

Gaino tortico za 20. rojstni dan.

Na svidenje prihodnje leto, spet nekje v

toplicah.

Loreta Vlahović

13december 2014

Za predavanja in delavnice je bilo

veliko zanimanja in vprašanj.

Povsem polna dvorana

že na prvem predavanju.

Posladek v nočnih urah. Gaini pevski talenti.

Ko se združijo Gaiani, je dobre

volje in veselja vedno v izobilju.

Na delavnici venčkov so

tudi Gaianke preizkusile

svoje spretnosti.Zvečer sta nas z obiskom razveselila

Marcus Antonius Primus in Vestalka.

z vami


Ekološko vrtnarjenje

kumar, bučk, paprike, jajčevca. Pozno po-

leti in jeseni smo spravljali: radič, endivijo,

kitajsko listno zelenjavo, zelje, glavnati

ohrovt, brstični in listni ohrovt, rumeno

kolerabo, repo, črno redkev, korenje, por,

motovilec, novozelandsko špinačo, ... Izo-

bilje letošnjih pridelkov zelenjave z bio

plantello predstavljamo v preglednici. Na

samo 60 m2 smo pridelali 370 kg sveže

zelenjave, kar pomeni po 1 kg za vsak

dan v letu.

Vsako leto več in bolje Vsi vključeni: pridni člani družine Aškerc,

gospa Irena Rotar ter ekipa Kluba Gaia,

mnogi obiskovalci in jaz kot strokovni

vodja lahko potrdimo, da nam je ponovno

uspelo. Zdaj že načrtujemo za leto 2015.

Za raznoliko zelenjavo z našega vrta bi v

primeru prodaje lahko dosegli povprečno

prodajno ceno do 1,5 EUR za kg. Kar bi po-

menilo, da bi zaslužili do 555 EUR. A zele-

njave nismo pridelovali za prodajo, temveč

za lastno uporabo. Kljub temu je potrebno

upoštevati še stroške za semena in sadike,

gnojila in sredstva za varstvo rastlin. Oce-

njen strošek za vse ekološke sadike in se-

mena je med 50 in 70 EUR, za ostala

sredstva še do 80 EUR, kar bi potem pome-

nilo, da nam preostane še okrog 405 EUR,

kar sploh ni tako malo. A bolj kot to je po-

membna možnost redne oskrbe štiri član-

ske družine s svežo in raznoliko zelenjavo

preko celega leta. In to nam je uspelo.

Igor Škerbot, specialist zelenjadarstva,

KGZS – Zavod CE

Z bio plantello do presežkov vrtninPotem, ko smo v Gainem eko vrtu lani uspešno vrtnarili, smo z novimi načrti, idejami inposodobitvami nadaljevali v sezoni 2014. Preoblikovali smo ga in nadaljevalištiripoljinsko pridelavo na velikosti 60 m2 samooskrbnega vrta. Pod strokovnim vodstvomIgorja Škerbota in s pridnimi rokami družine Aškerc smo na ekološki način pridelali 1 kgzelenjave za vsak dan v letu.

Letos je vrt po posodobitvi in preobliko-

vanju ponudil obilo izzivov. Ob zaključku

sezone sledijo obračuni in ugotavljanje,

kaj vse smo vložili, koliko smo pridelali in

kaj bomo na podlagi novih izkušenj v pri-

hodnje spremenili in izboljšali.

Posebnosti letošnje sezonena Gainem vrtu • Na prvo poljino smo postavili kapljični

namakalni sistem in rastlinjak za gojenje

plodovk.

• Osnovno gnojenje vrta smo opravili z

gnojili plantella organik in bio plantella

nutrivit skladno potrebam posameznih

vrtnin. Preko leta smo gojene zelenjad-

nice dognojevali z organskim gnojilom

Skupinsko delo na delavnicah je bilo

tudi spravilo pridelka.

bio plantela vrt in jih krepili z vitamin-

skim kompleksom bio plantella vita.

• Rastline smo varovali z izdelki naravne li-

nije bio plantella.

• Za setev in sajenje smo uporabljali eko-

loška semena in sadike, ki so bili vzgojeni

v Vrtnarstvu Alt in Vrtnarstvu Botanika.

• Posevke smo prekrivali z vlakninasto pre-

krivko, okopavali, pleli, redčili in spravljali

ob ustrezni zrelosti.

Sveža zelenjava z vrtaOd aprila dalje smo z vrta redno pobirali

svežo zelenjavo. Vrt nam je ponudil vse,

od glavnate solate, redkvic, kolerabic, bli-

tve, peteršilja, radiča solatnika, stročjega

in zrnatega graha do zgodnjega krompirja

in zgodnjega zelja, korenčka, čebule,

česna, stročjega boba, rdeče pese, stroč-

jega fižola, brokolija, cvetače, paradižnika,


nekatere vrtnine boljše, spet druge pa

bistveno slabše. Izpostavim nekaj kultur, ki

so obilno rodile: bučke, kumare, rani krom-

pir, por, česen, korenje, rdeča pesa, bob,

brokoli, kitajska zelenjava in grah. Manj pa

smo bili uspešni pri kapusnicah, špinači in

glavnati solati. Letos imamo v načrtu že

nove smernice za prihodnje leto, ko pričaku-

jemo, da bo vse še veliko uspešnejše kot

letos. Pridobili smo znanje in nekaj izkušenj,

kar bomo v prihodnje dopolnili in se veselili

še več pridelkov. Ob tem ne moremo mimo

tega, da nam sodelovanje na eko zelen-

javnem vrtu pomeni tudi prijetno druženje,

kar nam je vsem v veliko veselje.

Natalija in Igor Aškerc

GAIN RECEPT:Zvitki iz palačink z lososom naposteljici iz rukole

Sestavine za 4 osebe: � 200 g moke � 300 ml

mleka � 2 jajci � ščepec soli � olje za pečenje

� 250 g rukole � 200 g pretlačene skute � sol

in poper � 2 žlici limoninega soka � 8 rezin

prekajenega lososa (150 – 200 g) � 1 žlica

balzamičnega kisa � 400 ml belega kisa

� 2 žlički soli

Priprava: Moko zmešamo s soljo in mlekom,

na koncu dodamo jajci. Testo pustimo počivati

20 min, da se moka napoji. Spečemo tanke

palačinke. Skuto zmešamo s soljo in poprom

ter limoninim sokom. Namažemo na

palačinke. Po dve rezini lososa položimo na

vsako palačinko in jo zvijemo. Rukolo porazdelimo na krožnike, zvite palačinke

diagonalno narežemo in položimo nanjo. Natalija Aškerc

na naših skupnih delavnicah vsakič izvedeli

veliko novega, koristnega ter poučnega. To

želimo v največji meri deliti med vse vas tudi

v naslednjem letu. Pri vsakokratnem obisku

vrta smo vsakič dobili boljši občutek

samopotrditve, da delamo odlično in prav.

Pripravljali smo različne jedi in se ob tem

vsakič učili in izpopolnjevali tudi v kulinariki.

Vse, kar smo obirali in uživali, je bilo eko in

pridelano na povsem naraven način. Za

obilnejši pridelek, kot bi ga sicer dosegali,

smo hvaležni Klubu Gaia za odlična hranila

in sredstva, kot so: Vita, Nutrivit, Vrt ter or-

gansko gnojilo Organik. Letos smo bili obil-

neje obdarjeni z dežjem, kar je bilo za

vrsta zelenjave količina (kg)

zgodnji krompir 15

zgodnje zelje 24

česen 17

česnovi cvetovi 1

čebula 8

por 15

solata (vse vrste) 30

radič 22

endivija 8

motovilec 4

kitajska listna zelenjava 6

rdeča pesa 16

korenček 16

peteršilj 5

zelena -

list 0,5

zelje pozno 15

črna redkev 12

repa 15

rumena koleraba 5

glavnati ohrovt 15

brokoli 3

cvetača 7

kolerabica 8

redkvica 12,5

špinača 9

blitva 8

grah 3

bob 2,5

fižol -

stročje 13

paprika, feferoni 12,5

paradižnik 12

bučke 15

kumare 15

Pridelali smo 370 kg zelenjave

Družina Aškerc je povedalaZavedamo se pomembnosti samooskr-

be, zato smo se preizkusili v praksi. Pod okril-

jem mentorja smo izvajali dela v vrtu ter

skrbno beležili dnevnik o naših vrtnih ak-

tivnostih. Pomembno je bilo: okopavanje,

sajenje, dognojevanje, pokrivanje s kopreno

in predvsem pravočasno ter redno pobiranje

pridelkov.

Nič ni lepšega kot uživati v okusih lastnega

pridelka, ki smo ga skupaj pod vodstvom

strokovnega mentorja g. Igorja Škerbota vz-

gojili iz semena ali iz eko sadik. Ob tem smo

15december 2014


Seme v malih vrečicah je klasično pridelano

seme, sledeč mednarodni zakonodaji.

Danes pa se lahko v malih semenskih vre-

čicah kupi tudi ekološko seme, ki je pride-

lano pod dodatno kontrolo ekološke

zakonodaje. Za ekološko seme so na em-

balaži posebne oznake. To je evropska

oznaka za ekološki izdelek in oznaka kon-

trolne organizacije, ki kontrolira celoten po-

stopek pridelave, dodelave in distribucije

ekološkega izdelka. Tako seme je običajno

dražje od klasično pridelanega semena.

Menim, da je za domači ekološki vrt

ustrezno tudi klasično pridelano seme!

Pomembnejše je, da v svojem vrtu ekolo-

ško vrtnarimo: od priprave tal, gnojenja,

pravilne in pravočasne setve do same eko

vzgoje in si tako pridelamo čim več zdrave

zelenjave.

Doma pridelana semenaBistvo nakupa semena je, da je seme pri-

delano in dodelano pod standardno kon-

trolo, da je zdravo in kalivo. Pri semenu, ki

si ga pridelamo sami ali ga dobimo, nikoli

ne vemo, kakšno je in kaj se je z njim do-

gajalo. Je pa spodbudno, da si nekaj se-

mena tudi sami poberemo ali celo načrtno

vzgojimo v domačem vrtu.

Enostavna vzgoja je zaspodaj naštete vrtnineSOLATA in ENDIVIJA

Izberemo dve lepi glavi, kateri lastnosti sta

nam všeč in jih pustimo, da gredo v cvet;

običajno poleti.

FIŽOL: Izberemo najlepše rastline in naj-

lepše stroke. Seme poberemo, ko se stroki

16 www.klubgaia.si


Seme v semenskih vrečicahNa embalaži je slika, ki nam obljublja

sočno zelenjavo in prelepo cvetlico. Poleg

tega je na vrečici še veliko drugih koristnih

podatkov, ki bi si jih morali prebrati, tudi,

katero sorto kupujemo. Vse sorte, ki se

prodajajo pri nas, morajo biti vpisane v Ev-

ropsko sortno listo ali pa so to domače

sorte, ki so vpisane v nacionalno sortno

listo. Zato smo lahko brez skrbi, da bi v

malih semenskih vrečicah kupili gensko

spremenjeno seme ali kakorkoli drugače

biotehnološko spremenjeno seme. Torej:

V Sloveniji je nemogoče kupiti gensko

spremenjena semena vrtnin!

Hibridi ne ohranjajo vrsteOznaka ob sorti F1 pomeni, da je to hibrid

in da je nastal s križanjem dveh staršev-

skih linij. Taka sorta nima nobene zveze z

gensko spremenjenim semenom. To je

samo način žlahtnjenja, ki je tudi že zelo

star in preverjen. Vedeti pa moramo, da pri

hibridih, se pravi sortah z oznako F1 ob

imenu, ne moremo pridelati semena, ki bi

dalo take rastline kot je bila rastlina, iz ka-

tere smo seme pobrali. Rastline iz tega se-

mena bodo zelo neizenačene in večinoma

bodo slabše uspevale in rodile. Vsaka

država ima svojo gensko banko semen,

kjer se skladiščijo semena zelo različnih

rastlin. Slovenska genska banka je na

Kmetijskem Inštitutu Slovenije. Tam hra-

nijo tudi seme starih slovenskih sort

vrtnin. Zadaj, na dnu vrečice, so običajno

podatki o semenu. Navedena je številka

partije, ki dobavitelju omogoča sledljivost

semena, ki je pakirano v to vrečico. Nave-

deno je leto pakiranja in rok, do kdaj naj

bi bilo seme še kalivo. Nekatera so kaliva

tudi še po navedenem roku. Kakovost se-

mena se pred pakiranjem preveri v se-

menskem laboratoriju po mednarodno

priznanih metodah.

Razkuževanje semenSeme v malih vrečicah dandanes ni razku-

ženo (je »netretirano«). Če pa je razku-

ženo, je to zelo jasno navedeno na

embalaži. Običajno razkužijo seme fižola

in graha, s čimer omogočimo boljšo kali-

vost. To so vse mednarodno priznani po-

stopki razkuževanja, ki so pod strogo

kontrolo. Razkuženo seme fižola in graha

spoznamo po tem, da je rdeče barve. To je

tako nizka koncentracija razkužila, da se v

tleh hitro razgradi in tal s tem nikakor ne

zastrupljamo. Razkužilo deluje kratek čas

v začetku procesa kalitve, kar je tudi naš

namen in pomaga semenu pri boljši kali-

tvi, saj onemogoča

napad glivičnih bo-

lezni na kaleče

seme. Po setvi si te-

meljito umijemo

roke, kar pa tako in

tako naredimo, saj

so umazane tudi od

zemlje.

Seme je vir življenjaSeme je začetek življenja. Kaj kupujemo dandanes za našmali vrtiček? In kakšno seme lahko pridelamo sami?

Solata uhaja v cvet.

Semena shranju-

jemo na suhem in

temnem mestu v

dobro zaprti

posodi z ustrezno

oznako.


posušijo na rastlini. Problem pri fižolu so

bolezni in virusi, ki so na semenu.

RUKOLA: Gre pogosto v cvet. Počakamo,

da semeni in si seme poberemo.

REDKVICA: Redkvica gre tudi rada v cvet.

Počakamo, da oblikuje cvetno steblo s

cvetovi. Ko se mali stroček posuši (porjavi),

seme poberemo. Redkvice se rade skrižajo

z drugimi rastlinami iz rodu redkvic oz.

redkev (Raphanus), zato pazimo, da ne

cveti v bližini še kakšna redkvica oz. red-

kev. Ker bodo rastline iz takega skrižanega

semena zelo živahne!

PARADIŽNIK: Iz zelo zrelega paradižnika

seme poberemo in posušimo. Pazimo, da

si ne semenimo hibridnega paradižnika

(F1). Torej semenimo samo sorte.

GRAH: Nekaj semen graha, ki ga ne po-

jemo, lahko posejemo naslednje leto.

Problem pri pridelavi semena je, da mo-

ramo ujeti pravi čas za pobiranje semena,

ker če je prezgodaj ali prepozno, je seme

nedozorelo ali prezrelo in slabo kali. Ven-

dar se tega lahko s prakso naučimo.

Seme moramo posušiti in očistiti ter ga ta-

kega pravilno skladiščiti.

Pravočasna in pravilna setevSeme za kalitev potrebuje vlago, to-

ploto in zrak!

Sejemo pravi čas. Seme vsake vrtnine ima

posebne zahteve, ki jih moramo upošte-

vati. Napake, ki jih napravimo pri setvi so:

sejemo v slabo pripravljeno zemljo, pre-

globoko ali preplitvo, tla so presuha ali

prevlažna, seme iz domačih zalog je lahko

staro in izgubi kalivost, ne upoštevamo,

da nekatere vrtnine kalijo zelo dolgo (ko-

renček npr. potrebuje za vznik tudi en

mesec).

Vedno moramo ustvariti pravo gostoto

rastlin – medvrstne razdalje (običajno se-

jemo na gosto v vrsto in kasneje vrtnine in

cvetlice ustrezno redčimo; gostote so na-

vedene na vrečicah s semeni, v različni li-

teraturi o zelenjavi in cvetlicah; pravilno

gostoto ustvarimo tudi na podlagi izku-

šenj).

Ljudje so že v starih časih vedeli, kako

lahko seme bolje kali. Zato so za semena

različnih vrst pripravili različne kopeli, ki

pospešijo kalitev in

rast kalčkov:

• Semena stročnic,

npr. graha, fižola,

boba, leče, vigne

namakamo naj-

manj eno uro v ka-

miličnem izvlečku

(2 žlički posušenih

kamiličnih cvetov

pustimo stati 10-

12 ur v vodi). Kamilica razkuži in pospeši

kalitev.

• Baldrijan »greje« in pospešuje pri kalčkih

rast korenin. To zeliščno kopel upora-

bimo pri semenih: čebule, pora, paradiž-

nika, paprike, andske jagode in poletnih

cvetlic. Večurno kopel pa privoščimo se-

menom vrtnin, ki so občutljive na nizke

temperature: kumare, melone, bučke.

• S kopeljo iz česna in hrena lahko zašči-

timo semena pred napadom različnih

talnih glivic (npr. padavost sadik). 100 -

150 g česna oz. hrena na drobno nare-

žemo in prelijemo z deževnico. Po 1-3

urah precedimo. Česnova kopel je dobra

za semena: paradižnika, kumar, cinij,

ognjiča. Hrenova kopel pa dobro dene

semenu vseh zelenjadnic in cvetlic, razen

kapusnicam.

• Tudi kopel iz njivske preslice je dobro-

dejna za vsa semena, saj mladi kalčki si-

licij, ki je v preslici, vgradijo v svoje

celične stene in se s tem bolje borijo

proti napadom škodljivih glivičnih bole-

zni.

Kristina Škrbec

17december 2014

Vzgojimo prve sadikeČe boste čebulo sadili iz sadik in ne iz čebulčka, je optimalni

čas za setev od konca januarja in začetka februarja naprej.

Podobno velja tudi za por, peteršilj in zeleno. Če želite v začetku marca v vrt saditi

solato, jo za sadike posejte ob koncu januarja. Takrat sejte

tudi zgodnje zelje, cvetačo in brokoli. Točen datum setve

čebulnic, solate in kapusnic je težko opredeliti, saj so ti

termini primerni, če jih v vrt lahko sadimo pred polovico

marca. Papriko za sadike sejemo že od začetka do sre-

dine februarja, takrat lahko pričnemo tudi s setvami jaj-

čevca. Za setev, vzgojo in presajanje sadik uporabimo bio

plantella start specialno zemljo za setev in pikiranje. Plo-

dovke (paprika, jajčevec, paradižnik) so toplotno najzah-

tevnejše in potrebujejo za vznik več kot 25 °C. Solatnice

in kapusnice v času vznika rabijo od 18 do 22 °C. Pozorni

smo tudi na primerno osvetlitev, še posebej takoj po

vzniku, ko mladi kalčki nujno potrebujejo za približno 5

°C nižje temperature in tudi veliko svetlobe, da ne bi pri-

šlo do »pretegnjenosti« sadik.

Razkuženo seme

fižola in graha

(rdeče pobar-

vano) prispeva k

zanesljivejši

kalitvi.


Dragi œlani, ne zamudite izjemne priloænosti – obdarite svojenajdraæje z naroœnino na revijo Gaia po akcijski ceni 18,00 EUR(velja do konca leta 2014) in nagradili vas bomo z lepo majicoKluba Gaia. Klubske ugodnosti:• prebiranje sveæih nasvetov in zanimivosti,• brezplaœno svetovanje na 080 81 22,• druæenje na stro kovnih in zabavnih sreœanjih, • specializirana vrtnarska popotovanja,• cenejøi nakupi s kuponi popustov,• moænost sodelovanja v øtevilnih nagradnih nateœajih ...

PRIJAVNICAVaøi podatki:Øt. œlanske izkaznice:

Ime in priimek:

Naslov:

Telefon:

Œe prijavljate drugega:Podatki novega œlana (Poloænico poøljemo njemu)

Podatki obdarjenca (Poloænico poøljemo vam)

Ime in priimek:

Naslov:

Telefon:

Revija Gaia in œlanstvo v Klubu Gaia:

Prijavnico poøljite na: Klub Gaia, Sinja Gorica 2, 1360 Vrhnika.Na revijo Gaia se lahko naroœite in se vœlanite v klub tudi

po telefonu 01/755 81 60 ali po elektronski poøti [email protected] naroœnina je 20,00 EUR.

Darilo za najdraæje

DECEMBERNAKLO, Biotehniški center, Strahinj 99,

17. 12. 2014, ob 17. uri, predavanje, Loreta Vlahović Enostavno do lepih sobnih rastlin

JANUARAPAČE, Kulturni dom - večnamenska soba,

15. 1. 2015, ob 18. uri, predavanje, Loreta Vlahović Enostavno do lepih sobnih rastlinKRANJ, Medgeneracijski center Kranj, Cesta talcev 7,

19. 1. 2015, ob 17. uri, predavanje, Nevenka Breznik Priprava in načrtovanjezelenjavnega vrtaNAKLO, Biotehniški center, Strahinj 99,

21. 1. 2015, ob 17. uri, predavanje, Loreta Vlahović Obrezovanje okrasnih grmovnic

FEBRUARŽALEC, Stara OŠ v Veliki Pirešici,

6. 2. 2015, ob 16. uri, delavnica in predavanje, brezplačno za GaianeDavor Špehar Obrezovanje sadnega drevja in jagodičevjaAPAČE, Kulturni dom - večnamenska soba,

12. 2. 2015, ob 18. uri, predavanje, Davor Špehar Obrezovanje sadnega drevjaPREDDVOR, Info center, Dvorski trg 3,

17. 2. 2015, ob 17. uri, predavanje, Nevenka Breznik Kako zasnujemo zelenjavni vrtNAKLO, Biotehniški center, Strahinj 99,

18. 2. 2015, ob 17. uri, predavanje, Davor Špehar Obrezovanje jagodičevjaKRANJ, Medgeneracijski center Kranj, Cesta talcev 7,

23. 2. 2015, ob 17. uri, predavanje, Loreta Vlahović Uporabni okrasni vrtŽALEC, Stara OŠ v Veliki Pirešici,

27. 2. 2015, ob 16. uri, predavanje, brezplačno za GaianeIgor Škerbot Planiranje in načrt zelenjavnega vrta

MARECŽALEC, Stara OŠ v Veliki Pirešici,

6. 3. 2015, ob 16. uri, delavnica, brezplačno za GaianeDavor Špehar Gnojenje in oskrba sadnega drevja - kako in koliko pognojimo, kakopripravimo škropivo, koliko omočimo ...HOČE, v prostorih Fakultete za kmetijstvo, na gradu Hompoš,

12. 3. 2015, ob 18. uri, delavnica, Nevenka Breznik Načrtovanje vrta s pomočjospletne aplikacije naredivrt.siKRANJ, Medgeneracijski center Kranj, Cesta talcev 7,

23. 3. 2015, ob 17. uri, delavnica, Nevenka Breznik Zasaditve visokih gred z zelenjavoPREDDVOR, Info center, Dvorski trg 3,

24. 3. 2015, ob 17. uri, predavanje, Loreta Vlahović Balkonske zasaditve

Člani so darovali Gaio za rojstni dan naslednjim novincem: • Ana Kočevar, Apače • Terika Strupi, Murska Sobota • Marija Grozdnik, Šentjanž

• Jožica Brecelj, Šempeter • Andro Jovanovič, Ig • Tanja Veber, Celje • Maša Kozjek,

Polhov Gradec • Petra Inkret, Žalec

Gaina prijavnica – 20. obletnica Kluba Gaia (darilo - Gaina majica): • Breda Blokar, Materija • Jelica Klinc, Miklavž na Dravskem polju • Silva Hlastec,

Slovenske Konjice

Zvestoba se splača, Gaia jo poplača: • Jerica Ipavec, Ajdovščina • Dragica Maltar, Bohinjska Bistrica • Marjeta Šenk,

Brezje • Ana Strlič, Celje • Jelka Byrne, Domžale • Mihaela Gabrovšek, Horjul

• Ivanka Rener, Izola - Isola • Karmen Kosi, Križevci pri Ljutomeru • Milena Jakša,

Gradac • Jana Butko, Zgornja Kungota

Dragi člani, Gaina ekipa bo v času od 29. decembra 2014

do 5. januarja 2015 na dopustu.

Prosimo vas, da se na posamično predavanje predhodnoprijavite na 080 81 22 ali po e-pošti:[email protected] vsaj 3 dni pred izvedbo, sajpredavanje izpeljemo le v primeru zadostnega številaprijavljenih (vsaj 10 poslušalcev).

Gaina predavanja in delavnice

20 letz vami


Brezplačno svetovanje

z vami

20 letSetveni koledar 2015w

ww

.klubgaia.si

��

Legenda: korenina

cvet list

plod neugodno

presajanje

123 45678910111213141516171819202122232425262728293031

ČPSNPTSČPSNPTSČPSNPTSČPSNPTSČPS

do 13.00

do 10.00

od 11.00

do 11.00

od 12.00

do 9.00

od 10.00

od 12.00

do 16.00

od 17.00

do 11.00

od 12.00

Članska izkaznica 2015

Podatki so vzeti z dovoljenjem avtorice iz Setvenega koledarja MARIE THUN za leto 2015, ki ga v Sloveniji izdaja v neskrajøani obliki Zaloæba Ajda, tel.: 01/754 07 43.

��

123 45678910111213141516171819202122232425262728

NPTSČPSNPTSČPSNPTSČPSNPTSČPS

do 13.00

od 14.00

do 14.00

do 13.00

od 14.00

do 10.00

od 11.00

do 13.00

do 13.00

do 15.00

od 16.00

do 13.00

od 14.00

��

123 45678910111213141516171819202122232425262728293031

NPTSČPSNPTSČPSNPTSČPSNPTSČPSNPT

do 8.00

od 9.00

do 12.00

od 13.00

do 10.00

od 11.00

do 9.00

do 8.00

od 9.00

do 9.00

od 13.00

do 11.00

in od 15.00

do 10.00

od 11.00

do 10.00

od 11.00

do 12.00

od 13.00

��

123 456789101112131415161718192021222324252627282930

SČPSNPTSČPSNPTSČPSNPTSČPSNPTSČ

do 18.00

do 12.00

od 13.00

od 18.00

do 9.00

od 10.00

do 12.00

od 13.00

do 11.00

od 12.00

do 10.00

od 11.00

��

12345678910111213141516171819202122232425262728293031

PSNPTSČPSNPTSČPSNPTSČPSNPTSČPSN

od 15.00

do 8.00

od 9.00

do 22.00

do 17.00

od 18.00

do 14.00

od 16.00

do 8.00 od 9.00 do 14.00

od 15.00

do 15.00

od 16.00

do 13.00

do 12.00

od 13.00

do 10.00

od 11.00

��

123 456789101112131415161718192021222324252627282930

PTSČPSNPTSČPSNPTSČPSNPTSČPSNPT

do 16.00

od 17.00

do 11.00

od 12.00

do 18.00

od 19.00

do 15.00

od 16.00

do 12.00

od 13.00

do 17.00

od 18.00

Sinja Gorica, 1360 V

rhnika

ww

w.klubgaia.si

[email protected]

brezplačni nasveti: 080 81 22

ww

w.facebook.com

/KlubGaia

@� �

do 13.00

do 8.00

od 9.00

od 8.00

do 14.00

od 15.00

do 18.00

od 19.00

do 16.00

prepogni

prepogni

��

14h

16h

januarfebruar

marec

aprilm

ajjunij

15h

Setveni koledar 2015.qxp 12/4/14 4:13 P

M P

age 1

��

z vami

20 letSetveni koledar 2015w

ww

.klubgaia.si

Legenda: korenina

cvet list

plod neugodno

presajanje

januarP T S Č P S N

1 2 3 4

5 6 7 8 9 10 11

12 13 14 15 16 17 18

19 20 21 22 23 24 25

26 27 28 29 30 31

februarP T S Č P S N

1

2 3 4 5 6 7 8

9 10 11 12 13 14 15

16 17 18 19 20 21 22

23 24 25 26 27 28

marecP T S Č P S N

1

2 3 4 5 6 7 8

9 10 11 12 13 14 15

16 17 18 19 20 21 22

23 24 25 26 27 28 29

30 31

aprilP T S Č P S N

1 2 3 4 5

6 7 8 9 10 11 12

13 14 15 16 17 18 19

20 21 22 23 24 25 26

27 28 29 30

majP T S Č P S N

1 2 3

4 5 6 7 8 9 10

11 12 13 14 15 16 17

18 19 20 21 22 23 24

25 26 27 28 29 30 31

junijP T S Č P S N

1 2 3 4 5 6 7

8 9 10 11 12 13 14

15 16 17 18 19 20 21

22 23 24 25 26 27 28

29 30

julijP T S Č P S N

1 2 3 4 5

6 7 8 9 10 11 12

13 14 15 16 17 18 19

20 21 22 23 24 25 26

27 28 29 30 31

avgustP T S Č P S N

1 2

3 4 5 6 7 8 9

10 11 12 13 14 15 16

17 18 19 20 21 22 23

24 25 26 27 28 29 30

31

septemberP T S Č P S N

1 2 3 4 5 6

7 8 9 10 11 12 13

14 15 16 17 18 19 20

21 22 23 24 25 26 27

28 29 30

oktoberP T S Č P S N

1 2 3 4

5 6 7 8 9 10 11

12 13 14 15 16 17 18

19 20 21 22 23 24 25

26 27 28 29 30 31

novemberP T S Č P S N

1

2 3 4 5 6 7 8

9 10 11 12 13 14 15

16 17 18 19 20 21 22

23 24 25 26 27 28 29

30

decemberP T S Č P S N

1 2 3 4 5 6

7 8 9 10 11 12 13

14 15 16 17 18 19 20

21 22 23 24 25 26 27

28 29 30 31

2015

��

123 45678910111213141516171819202122232425262728293031

SČPSNPTSČPSNPTSČPSNPTSČPSNPTSČP

do 16.00

od 17.00

do 11.00

od 12.00

od 9.00

do 12.00

od 13.00

od 18.00

do 10.00

od 11.00

do 15.00

od 15.00in

do 11.00

od 12.00

do 10.00 od 11.00 do 15.00

od 16.00

do 15.00

od 16.00

do 9.00

od 10.00

do 18.00

od 19.00

julij

123 45678910111213141516171819202122232425262728293031

SNPTSČPSNPTSČPSNPTSČPSNPTSČPSNP

do 18.00

od 19.00

do 11.00

od 12.00

od 9.00do 9.00

in od 13.00

avgust

��

123 456789101112131415161718192021222324252627282930

TSČPSNPTSČPSNPTSČPSNPTSČPSNPTS september

��

123 45678910111213141516171819202122232425262728293031

ČPSNPTSČPSNPTSČPSNPTSČPSNPTSČPS

do 11.00

od 12.00

do 9.00

od 16.00

do 17.00

od 18.00

do 13.00

od 14.00

do 9.00

od 10.00

oktober

��

123 456789101112131415161718192021222324252627282930

NPTSČPSNPTSČPSNPTSČPSNPTSČPSNP

do 12.00

od 13.00

november

��

123 45678910111213141516171819202122232425262728293031

TSČPSNPTSČPSNPTSČPSNPTSČPSNPTSČ

do 10.00

od 11.00

do 11.00

od 12.00

do 13.00

do 9.00

od 10.00

do 12.00

od 13.00

14h

13h

��

do 14.00

od 15.00

do 13.00

od 14.00

do 18.00

od 19.00

do 11.00

od 12.00

do 9.00

od 10.00

do 8.00

od 9.00 do 12.00

do 18.00

od 19.00

do 11.00

in od 15.00

do 13.00

do 11.00

od 12.00

do 13.00

do 11.00

do 9.00

od 9.00

december

Podatki so vzeti z dovoljenjem avtorice iz Setvenega koledarja MARIE THUN za leto 2015, ki ga v Sloveniji izdaja v neskrajøani obliki Zaloæba Ajda, tel.: 01/754 07 43.

18h

do 17.00

do 10.00

od 11.00

do 17.00

od 18.00

do 18.00

od 19.00

do 17.00

od 18.00

od 11.00 do 15.00

od 16.00

od 10.00 do 14.00

od 15.00

do 12.00

od 13.00

do 11.00

od 12.00

do 17.00

od 18.00

do 16.00

od 17.00

do 8.00

od 9.00 do 16.00

od 16.00

11h

Setveni koledar 2015.qxp 12/4/14 4:14 P

M P

age 2

Ime in priimek ______________________________________________

Naslov (ulica, hiøna øt., poøta, poøtna øt.) _______________________________

_______________________________________ Telefon ______________

Poleg sebe prijavljam øe (ime in priimek): __________________________

___________________________________________________________

Zavarovanje rizika odpovedi: da ne

Avtobusni prevoz: da ne, vstopno mesto__________________

Hotel: ___________________, soba: 1/1, 1/2, 1/3, 1/4

Podpis _____________________________________________________

Akontacija po osebki znaša 35 EUR, ostalo najkasneje do 15. aprila.

MarinaAllegro

Lanterna

Girandella Albona

Bellevue

"

Kot vsako leto na tradicionalnem srečanju tudi letos pripravljamo

prisrčno druženje, izlete ter odlično izobraževanje z najbolj pri-

znanimi slovenskimi strokovnjaki. In še kot posebno zabavno da-

rilo, ob 20. obletnici, vsem članom vabilo na nepozaben koncert

Tanje Žagar, ki nas bo razgrela s svojim pevskim nastopom.

Program:15. 5. (petek): odhodi avtobusov iz Slovenije ali z lastnim pre-

vozom. Dobrodošlica v hotelu, kosilo, predavanja, prijave za iz-

lete v okolico. Zvečer zabavno druženje s Tanjo Žagar v

restavraciji Girandella.

16. 5. (sobota): po zajtrku, dopoldan in popoldan predavanja,

kosilo v hotelih, izleti v okolico Rabca, zvečer veselo praznovanje

20. jubilejnega srečanja članov kluba Gaia.

17. 5. (nedelja): svetovanja strokovnjakov, Gaini talenti se pred-

stavijo, izleti, po želji še kosilo in povratek proti domu.

CENA:‹ 85,00 EUR v hotelskem naselju GIRANDELLA** (vse sobe

obnovljene z balkonom, kopalnico,TV in hladilnikom)

‹ 96,00 EUR v HOTELU ALBONA***

‹ 105,00 EUR v HOTELU MIRAMAR*** IN ALEGRO***

‹ 132,00 EUR v HOTELU BELLEVUE****

V ceni je vključeno: 2 polna penziona, turistična taksa, stroški pri-

jave, animacija, zabavna večera z glasbo, organizacija in vodstvo.

Prijave in informacije na TURISTČNI AGENCIJI AVANTURA, tel: 01-242-00-00, 242-00-02, e-mail: [email protected]

ali pošljite prijavnico na naslov: Turistična agencija Avantura, Slovenska cesta 40, 1000 Ljubljana s pripisom »Gaino srečanje«

Kontaktna oseba: Stojan Rus, tel: 041-458-973

Popusti: Za

otroke do 7. leta

brezplačno, do 14.

leta -50%

ter -20% popusta za tretjo

osebo v triposteljni sobi.

Doplačila:‹ Doplačilo za enoposteljno

sobo je 10,00 EUR na dan

‹ Doplačilo za avtobusni

prevoz od 26,00 do 32,00

EUR z odhodi iz: Murske

Sobote, Maribora, Celja,

Brežic, Novega mesta, Slovenj Gradca,Velenja, Celja, Kranja,

Ljubljane, Postojne, Nove Gorice, Kopra.

‹ Doplačilo za izlete ob

prijavi v Rabcu.

‹ Doplačilo za riziko odpovedi: 6,00 eur po osebi.

‹ Doplačilo za sobo na

morsko stran: 5,00 eur

na osebo za dva dni.

Po prejemu prijave prejmete pogodbo in program. Rezervacija se smatra potrjena

in veljavna ob plačilu akontacije, ki znaša 35 EUR po osebi, preostali znesek pa je

treba poravnati do 15. aprila. Srečanje se bo pričelo v petek po 13. uri in končalo

v nedeljo ob 14. uri.

Ponovno vas vabimo v čarobni kvarnerski biser RABAC, v času15. 5. do 17. 5. 2015, ki je obdan z oljčnimi nasadi inmikavnimi plažami, prežetimi z vonjem pinijevih gozdov. Novihstrokovnih vsebin, lepih izletov in zabave ne bo manjkalo.

20. strokovno srečanje Gaianov -S Tanjo Žagar v Rabac


Zimski čas je obdobje, ko je dela v sadovnjaku manj, previdnost in oskrba pa je nujna tudiv tem času. V članku boste spoznali različne rešitve proti zimskim težavam, ki so lahkoprisotne v vsakem domačem sadovnjaku.

dnevi, če naše področje zajame ob-

močje vremenskih ohladitev. Take zim-

ske ohladitve povzročijo močno

pokanje skorje, ki so za drevo lahko tudi

tragične. Z beljenjem debel v sadov-

njaku drevju pomagate, saj se skorja

manj ogreva, sokovi v rastlini se začnejo

kasneje pretakati, možnost za izposta-

vljenost pozebi pa se bistveno zmanjša.

Pred premazovanjem debla in ogrodnih

vej s krtačo nežno odstranite mah. Na

nižjih, občutljivejših legah jih prebelite

z zaščitnim premazom bio plantella pro-

tekt, s katerim preprečimo pokanje

skorje. V sadovnjakih je vedno več kaki-

jev, kivija in fig. Te sadne vrste so tem-

peraturno bolj občutljive, zato mlade

rastline zaščitite s smrečjem in koruz-

nico, koreninski del pa pokrijte z listjem

ali slamo. Zaščito odstranite šele spo-

mladi, ko mraz popusti. Temperature

pod – 15 in -20 °C lahko povzročijo pro-

pad nadzemnega dela rastline.

Snegolom pozimi, spomladi bolezniV zimi brez snega pri jagodičevju še

vedno lahko povežete veje, tako jih

sneg ne bo polomil. Jagode v zimskem

obdobju pustimo pri miru, listje, ki je

propadlo, pomrznilo, ščiti rastline pred

mrazom. V zimskem času so zelo ne-

varne rane, ki nastanejo zaradi snego-

loma. Na slabše oskrbovanih, starejših

drevesih, se debelejše veje večinoma

polomijo. Poškodbe lahko nastanejo

tudi na nižjem sadnem drevju, če nas

preseneti težak, južni sneg. Letos v spo-

mladanskem času nas je presenetil tudi

žledolom in verjetno ni bil zadnji. Če se

kakšna veja zlomi, je treba poškodbe

najprej sanirati z rezjo, ki jo interventno

opravimo kar s sadjarsko žago. Najprej

izrežemo vejo in nato naredimo še po-

vsem gladko rez. Vse večje rane prema-


24 www.klubgaia.si

žemo s kakovostno cepilno smolo bio

plantella arbosan, ki deluje proti glivi-

čnim boleznim, preprečuje tudi delova-

nje hladnega zraka in vlage na

poškodovano mesto. Vloga cepilne

smole je pomembna, zato jo je treba

uporabljati, še posebno se priporoča po

zimski rezi v mesecu februarju in marcu.

Takrat je treba opraviti tudi predspomla-

dansko osnovno varstvo z bakrenim pri-

pravkom vivera cuprablau-z proti

škrlupu in drugim glavnim boleznim. Če

ste škropljenje sadja zamudili jeseni po

odpadanju listja, ga vsekakor ne zamu-

dite v času po zimski rezi. Drevje je treba

z omenjenim bakrenim pripravkom do-

besedno okopati.

Znebimo se voluharjaV jesenskem času imajo voluharji zelo

radi mlade korenine in skorjo na kore-

ninskem vratu sadnih dreves. Drevo se

lahko zaradi večje škode posuši ali

nagne zaradi teže snega in močnegaPreprečimo pozebo inodstranimo listje Če v oktobru še niste odstranili odpad-

lega listja in ga sežgali, to v primeru le-

pega vremena še vedno lahko storite, s

čimer preprečite potencialne bolezni. V

začetku zime je treba poskrbeti za belje-

nje debel z zaščitnim premazom bio

plantella protekt, tako boste preprečili

pokanje skorje oz. pozebo. Deblo in

spodnje veje premažite s čopičem, tako

drevju pomagate, da v obdobju mirova-

nja prenese nizke temperature, saj se

sokovi v rastlini začnejo pretakati kas-

neje. Če drevo ni premazano in je zima

mila, se v toplem, sončnem vremenu

skorja začne ogrevati, sokovi v drevesu

pa se pričnejo prehitro pretakati. Ob

tem pojavu je lahko za drevo usodna že

temperatura nekaj stopinj pod lediščem

(-5 °C). Nizke temperature običajno na-

stopijo v nočnem času, lahko tudi po-

Zimske nevarnosti v sadovnjaku

Zajec si je privoščil odlično malico

na deblu in povzročil nepopravljivo

škodo.

Z ograjo drevesa zaščitimo

pred divjadjo


Učinkovitost različnih pripomočkov bo

treba poizkusiti kar v domačem vrtu.

Verjetno so za plašenje divjadi uporabni

tudi drugi mehanski, zvočni in svetlobni

pripomočki, vendar je samo vprašanje

časa, ko se divjad takšnih odvračal na-

vadi in jih ne moti več. Zelo dobro nam

je poznan učinek psa za ograjo, ki laja,

srne pa se pasejo 10 m stran.

Davor Špehar

Zaščita dreves s premazom incepilno smolo

Beli zaščitni premaz bio plantella protekt se uporablja za beljenje debel sadnih dre-

ves. Tako lahko že z 10-dnevnim zamikom vegetacije preprečimo pokanje skorje

dreves in nepriljubljeno pozebo. Če drevja ne premažemo, se sokovi ob topli zimi

predčasno pretakajo po deblu in že nekaj stopinj pod lediščem (-5°C) lahko pov-

zroči pokanje skorje. Te rane pa so spomladi idealna vdorna mesta povzročiteljev

bolezni. Če do pozebe pride, rane čim prej premažemo s cepilno smolo bio plan-

tella arbosan.

Če so se veje zaradi snega ali žleda polomile, jih je treba odstraniti, odlomljeno

mesto pa gladko obrezati in očistiti. Površino zloma natančno premažemo s cepilno

smolo bio plantella arbosan, ki omogoči hitrejše celjenje in preprečuje vdor bole-

zni.

Bio plantella arbosan cepilna smola je na razpolago tudi v novem, večjem pakiranju

- tuba 350 g z gobico za lažji nanos in 1 kg vedro, kar je še posebej priporočljivo za

večje škode, ki nastanejo zaradi snegoloma ali žleda.

V spomladanskem času, po brstenju, okrog debel nalepite tudi bio plantella

lepljivi trak, ki preprečuje škodljivcem

pohod v krošnjo dreves.

25december 2014

Svetlobni pripomočki Zvočni in drugi moteči pripomočki Mehanski pripomočki

odpadne svetleče pločevine radioograda sadovnjaka z namensko pleteno mrežo,

električna ograda

CD-plošče odvračala za divjadlesene letvice (obdamo deblo), visoka ograda

okrog mladega drevesa

luči s senzorji pes v ogradi koruznica, slama, papir (obdamo deblo)

Pripomočki za preprečevanje škode divjadi

vetra. Največ škode naredijo v mladih

sadovnjakih, ki smo jih posadili tekoče

leto, seveda se ne branijo niti starejših

sadnih dreves.

Ukrepi proti voluharju: • drog v obliki črke T je opazovalnica za

ptice ujede (visok vsaj 5 m)

• domače živali (maček, pes)

• v sadovnjak privabimo lisico (nasta-

vimo goveji loj)

• sadovnjak naredimo prijazen podla-

sici, dihurju in kačam (skalne votline)

• pasti, elektronski odganjalci

• okrog dreves sadimo rastline, ki odga-

njajo voluharja (česen, narcise, križno-

listni mleček)

Zajci in srne predstavljajostalno nevarnostV domačih sadovnjakih opažamo razli-

čne vrste zaščite pred zajci in srnami.

Okrog stebel sadnega drevja opažamo

žice in plastična vlakna, ki jih ljubitelji

sadjarstva ovijajo okrog dreves. Opaziti

je tudi vzdolžno narezane in sestavljene

plastične cevi, ki jih sestavljate in nameš-

čate okrog debel. Če v praksi varčujete

in uporabite prenizko zaščito s plasti-

čnimi zaščitnimi mrežami, vam uspe pre-

prečiti škodo zajca, srnjad pa še vedno

močno poškoduje mlade, enoletne sa-

dike. V tem primeru je najučinkovitejša

visoka ograda iz pletene mreže.

Namenske mreže, ki jih namestimo

okrog debla, so prožne in se širijo ob šir-

jenju debla, nudijo trajno zaščito, hkrati

pa niso zatočišče za škodljive insekte, ki

lahko prezimijo v slami, koruznici in dru-

gem organskem materialu. Zajcu lahko

zunaj sadovnjaka v zamenjavo za vaše

drevo ponudite tudi porezane veje sad-

nega drevja, ki jih bo ravno tako glodal.

Proti divjadi lahko uporabite tudi odvra-

čala, s katerimi namažete debla dreves

ali lesene kole.

Proti divjadi še drugeoblike zaščiteTisti bolj iznajdljivi sadjarji poizkušajo

preganjati divjad tudi s pomočjo od-

padne svetleče pločevine, svetlečih CD-

plošč, električnih svetil, ki se prižigajo v

intervalih. Nekaj rešitev smo vam pred-

stavili tudi v navedeni tabeli.


Za dosego tega cilja obstaja vsekakor

več poti.

• Trajnejša rešitev je zasaditev zimzele-

nih belo srebrnih trajnic kot tudi iglav-

cev na vidna mesta, to je pred

vhodnimi vrati ali ob terasi. Ti detajli so

v poletnem času ob obilici cvetja kar

malo zapostavljeni, v zimskem pa jih

bolj opazimo.

• Obstaja pa tudi možnost zasajanja

cvetličnih loncev in korit, ki so čez leto

na omenjenih mestih ali pa tudi drugje

po vrtu, v prazničnem obdobju pa jih

pomaknemo na vidnejše pozicije.

• Občasno nas premami želja po kakšni

novi, zanimivi rastlini in tako lahko

praznično obdarovanje združimo z

okrasitvijo po reku: »Prijetno s koris-

tnim« ter rastlino začasno posadimo v

okrasni lonec. Spomladi, ko nastopijo

pravi pogoji, pa jo presadimo na stalno

mesto.

Praznične zasaditve, odetev srebrninoNavadno v predprazničnih dneh izbi-

ramo rastline, ki pritičejo prihajajočim

praznikom, zato sem za božično-novo-

letne praznike izbrala rastline v sre-

brno–belih odtenkih:

1Navajeni smo, da poletne zasaditve

s prihodom hladnejših dni umak-

nemo z oken ali teras. S primerno izbiro

rastlin in z manjšo korekturo obdržimo

okrasitev vse do naslednje poletne

kombinacije. Srebrne rastline iz poletne

zasaditve, ki ostanejo, naj si sledijo po

naslednjem zaporedju:

• kalocefalus – Calocephalus brownii ‘Sil-

ver Sand’ na obeh robovih

• od robov proti notranjosti sledita la-

vandula – Lavandula angustifolia ‘Hid-

cote Blue’

• ter na sredini viseča srebrna dihondra

- Dichondra ‘Silver Falls’

Med omenjene, že krepko vraščene rast-

line, zamenjamo enoletne balkonske

rastline z drobnocvetnimi ali velikocve-

tnimi mačehami – Viola sp., ciklamami –

Cyclamen sp., kot tudi z okrasnim zeljem

– Brassica oleracea.

2Trajni cvetlični nasad iz srebrnine

iglavcev:

• podlaga oz. podrast iz plazečega brina

– Juniperus horizontalis ‘Glauca’

• za mehčanje zasaditve vključimo sre-

brno bilnico – Festuca glauca (eno ali

dve, odvisno od velikosti nasada)

Oblikovanje vrta

26 www.klubgaia.si

Srebrno bele kombinacije zapraznike

Vedno zelene trajnice v srebrno belih

odtenkih pridejo še prav posebno do

veljave v obdobju, ko narava počiva,

zasaditvi pa dajo svečan pridih.

Prazniki že trkajo na vrata, zato si želimo z osebno notopolepšati in popestriti domače zasaditve. V tem navadnoturobno sivem obdobju ne potrebujemo masovnih zasaditev,tako kot v poletnem času, dovolj je že droben detajl, kideluje kot paša za oči in dušo vse do pomladnih dni.

Nasadu iz jesenske kalune in pernecije

doda piko na i visokostebelno okrasno

zelje ‘White Crane’.


Naši severni sosedje si prazničnih dni brez cvetočega teloha sploh ne morejo

predstavljati, v družbi s perjanko ‘Little Bunny’ in praprotjo – Dryopteris ery-

throsora pa deluje kot pravi šopek.

Bonsaj

japonskega bora

- Pinus parviflora

‘Glauca’ bo v

prazničnih dneh v

soju lučk ali

diskretnih

okraskov iz

naravnih

materialov še

posebno zažarel.

V jutranjem soju svetlikajoča se

srebrna koprena slane, ujeta na travne

bilke, pričara skrivnostno prazničnost

tega obdobja.

NegaSubstrat, v katerega sadimo rastline,

mora biti propusten. Kljub temu mo-

ramo biti zmerni pri zalivanju, saj je v

tem obdobju izhlapevanje pretežno

zelo majhno. Vseeno pa nas ne smejo

zavesti dnevi, ko je sončno in vetrovno,

temperatura pa okoli 0 °C. To je čas, ko

je treba nasad nujno zaliti, vendar pa

moramo biti s količino previdni.

Andreja Pogačar Špenko

• kot vodilno rastlino zasadimo mlado

sadiko lawsonove paciprese – ‘Cha-

maecyparis lawsoniana ‘Ellwoodii Pilar’

za cvetoči nadih pa dodamo belino cve-

točega teloha – Helleborus niger

3Srebrnino s trajnicami, ki jih lahko

zasadimo tudi v spomladanskem

času, pa dosežemo:

• kot podrast homulice – Sedum refle-

xum

• spremljajoča heba – Hebe pinguifolia

• pokončni čišljak - Stachys byzantina

‘Silver Carpet’

• cvetoča dopolnitev s jesensko kaluno

– Calluna vulgaris

Predstavljene zasaditve lahko upora-

bimo tudi za gredne zasaditve, tako v

predvrtu kot na gredici pri terasi.


Sadjar zdolgoletnimiizkušnjamiNaš sogovornik je v otro-

štvu sadno drevje sadil z

očetom, sedaj pa svoje

znanje in izkušnje deli z

vsemi, ki jih zanima sad-

jarstvo. Ob naravoslovnih dnevih sodeluje tudi z OŠ v Bo-

rovnici, kjer smo v drugi polovici novembra sadili češnjo.

Tako smo sajenje sadnega drevja približali tudi otrokom,

ki jih zanima sadjarstvo. V sadovnjaku ob OŠ že uspevajo

hruške, jabolka in nekaj češenj, kamor jih je posadil vsako-

krat z novo generacijo učencev, tokrat se jim bo pridružila

še visokodebelna češnja, ki je cepljena na sejancu.

Sadika in globina sajenjaSajenje sadnega drevja so spremljali učenci 3. razreda, s

katerimi smo najprej prepoznali sadiko. Ob tem smo po-

jasnili vlogo korenin, debla, podlage in sorte, ki je cepljena

na podlago. Pred sajenjem smo prikrajšali debelejše korenine,

ki se bodo tako primerno obrasle z mladimi lasastimi koreni-

nami. G. Rudi je svetoval, da so prve korenine pri češnji v ni-

voju tal, saj koščičarje ne smemo saditi pregloboko. Dober

teden pred sajenjem je bila izkopana sadilna jama, ki je bila

globoka cca. 40 cm. V času sajenja je bila zemlja precej mokra,

zato je nismo pohodili, tako smo ohranili primerno zračnost

Gaia na obisku

28 www.klubgaia.si

Rudi Cerk širi sadjarstvoV novembru smo obiskali predsednika sadjarskega društvaBorovnica, ki sadjari že vrsto let, svoje izkušnje pa deli tudi zmladimi. Tako smo v sodelovanju s sadjarskim društvom in OŠ vBorovnici posadili sadiko češnje.

Naš član Rudi Cerk - sadjar z

dolgoletnimi izkušjami.

Sadjarsko društvo deluje že 12 letG. Rudi Cerk je član Kluba Gaia in predsednik sadjarskega dru-

štva Borovnica, ki je bilo ustanovljeno leta 2002. Prvotna de-

javnost društva je bila sadjarstvo, sedaj pa so dejavnosti

razširili še med vrtičkarje in kmetovalce. Poudarek je na eko-

loški pridelavi hrane in samooskrbi s semeni. V društvu spod-

bujajo obnavljanje starih travniških sadovnjakov, v katerih so

stare sorte jabolk (med drugim Paplerjev bobovec) in hrušk.

Na ta način so v Borovnici zasadili že preko 600 sadik sadnega

drevja. Društvo šteje 84 članov iz posameznih družin. Orga-

nizirajo izobraževanja, delavnice in strokovne ekskurzije.

Pomlajevanje domačega sadovnjakaPri Cerkovih pridelujejo jabolka, hruške, nekaj sliv, breskve,

okrog hiše je 20 dreves, na drugi lokaciji so še visokodebelna

drevesa. Ker so jablane v domačem sadovnjaku na podlagi

MM 106 in so stara čez 30 let, jih je treba pomladiti. Naš so-

govornik bo počasi začel s sajenjem novih dreves, ob tem pa

priporoča, da se vsako leto obnovi 10 % sadovnjaka. Če se

držimo tega pravila, nam v zrelih letih sadovnjaka z deli ni

treba hiteti, sadovnjak pa se pomladi počasi in postopoma.

Pomlajevanje domačega sadovnjaka

Za mali šolski sadovnjak so izbrali sadiko češnje, sorta

‘Stella’.


tal. Sadiko smo sadili na »gomilo«, saj se bo zaradi razmer

pri sajenju vsekakor posedla.

Izbira sorte in primerne podlage Češnja sorte ‘Stella’ je cepljena na sejanec češnje, kar po-

meni, da bo drevo bujne, neizenačene rasti in bo pozno

vstopilo v rodnost (7 let). Za rast potrebuje vsaj 6 m pro-

stora. Če bo poskrbljeno za upogibanje poganjkov v mla-

dostnem obdobju, bo rodnost nastopila nekoliko prej kot

običajno. Sorta ‘Stella’ je novejša kanadska sorta, ki je sa-

mooplodna in ne potrebuje opraševalne sorte. Ta sorta je

zelo rodna, zori v petem češnjevem tednu, uvrščamo jo

med hrustavke. Plod je velik in temno rdeče barve. Češnja

je lahko cepljena tudi na podlago F 12, ki ravno tako sodi

med bujne podlage. G. Rudi priporoča, da v domačem vrtu

posadite češnjo na podlagi Gisela 5, ki je srednje šibke rasti

in hitro rodi (2.-3. leto), v vrtu pa ne rabi veliko prostora, sa-

dimo jo slabe 3 m narazen.

Kako pravilno gnojimo?Učencem smo pokazali, da gnojimo za boljši plod s plantella

specialnim sadjarskim gnojilom še pod sadilno mrežo. Tri

pesti sadjarskega gnojila smo pokrili z nekoliko zemlje, nato

smo postavili mrežo in s tem poskrbeli, da ne bi predčasno

razpadla. Ob zasipavanju sadike smo v sadilno jamo dodali

še 1 kg visoko kakovostnega organskega gnojila v obliki pelet

plantella organik, ki smo ga na koncu pokrili še z zemljo. G.

Cerk svetuje, da ne uporabljamo hlevskega gnoja, ki ni prime-

ren za koščičarje. Za rast sadike lahko v domačem sadovnjaku

uporabimo tudi domač kompost.

Učence je zanimalo, kam postavimo kolG. Rudi je učencem svetoval, da kol postavimo na J stran sa-

dike, tako se sadika spomladi ne bo pregrevala in bo manj ne-

varnosti spomladanske pozebe. Spomladansko sonce na

deblo sadike posije že v mesecu februarju in tako povzroči

prezgodnje prebujanje sadike. Če kol postavimo na primerno

mesto, se to ne zgodi, voda v sadiki ne zmrzne in sadika ne

utrpi pozebe zaradi pokanja skorje.

Po sajenju smo sadiko privezali na oporo Sadiko po sajenju zaradi velike vlažnosti tal nismo zalili, kar je

običajno pravilo. Sadiko češnje je treba prvih nekaj let prive-

zovati ob oporni kol, ko sadika sejanca doseže debelino 6 do

10 cm, opora ni več potrebna. V spomladanskem času bo

treba sadiko češnje še prikrajšati. G. Rudi jo bo z učenci pri-

krajšal na višino 130 cm, tako bo prve ogrodne veje oblikovala

na višini dobrega metra. Češnje, ki so cepljene na šibko pod-

lago Gisela 5, rabijo stalno oporo.

Dež, dež in spet dežTudi g. Rudi, ki sadjari že desetletja, je bil mnenja, da je bilo

dežja to leto vsekakor preveč. Še v drugi polovici novembra

so bile temperature previsoke za to obdobje leta. V tem času

bi v normalnih letih sadovnjak že objel mraz, tako pa je listje

še vedno na drevju. Vse sadno drevje je bilo letos bolj podvr-

ženo boleznim, zato sadjarjem svetuje, da varstvo sadnega

drevja z bakrenim pripravkom vivera cuprablau-z opravijo

pozno jeseni in ponovijo spomladi pred brstenjem.

Davor Špehar

december 2014 29

Če želite, da se naši strokovnjaki o

vašem vrtu in rastlinah pogovorijo tudi z

vami, nas pokličite na brezplačno

številko

Enkrat na mesec se z nami na obisk k članom odpravi tudi nacionalna

televizija. Zato ne zamudite rubrike Z Gaio na obisku na prvem

programu RTV SLO, oddaje Na vrtu. Najbolj poučne in zanimive

primere vrtov naših članov bomo objavili v reviji Gaia in TV oddaji Na

vrtu. Prispevke si lahko ogledate tudi na spletni strani.

BREZPLAŒNI NASVETI NA

Globino sajenja določimo glede na cepljeno mesto in

razrast korenin.

Rastlino smo ob sajenju pognojili

s plantella organikom.


z vami20 let

30 www.klubgaia.si

V organizaciji Kluba Gaia in podjetja

Unichem ter s pomočjo medijev, ki so

razpisovali letne vrtnarske natečaje,

revij Jana ter Rože in vrt in seveda klub-

ske revije Gaia, smo podelili nagrade

najboljšim med slovenskimi ljubitelj-

skimi vrtnarji, ki so sodelovali s fotogra-

fijami svojih domačih vrtov. Priznanja in

nagrade so prejeli tudi ustvarjalni ljubi-

telji urbanega vrtnarjenja. iz vse Slove-

nije projekta Samooskrbni urbani vrtovi

Bio Plantelle z aplikacijo naredivrt.si.

Velika odmevnostV vseh treh nagradnih natečajih je sku-

paj sodelovalo skoraj 520 udeležencev

in le redki med njimi so s svojimi dosežki

močno zaostajali, a med finaliste so se

uvrstili le najboljši. Zmagovalci nagrad-

nega natečja revije Jana Moj vrtnarski

izziv: Anica Mauko, Radenci (1. mesto),

Ljubica Pivk, Rovte (2. mesto), Aleksan-

dra Juršič, Ljubljana Črnuče (3. mesto)

Zmagovalka revije Rože in vrt v na-

gradnem natečaju Moj vrt je lepo

opremljen in urejen je: Nevenka Voj-

voda, Divača (1. mesto).

V natečaju Naj naj dosežki Kluba Gaia

revije Gaia smo izbrali kar 25 nagrajen-

cev. Priznanja in nagrade za najboljše

slovenske ljubiteljske vrtnarje med člani

Kluba Gaia za leto 2014 so prejeli po po-

sameznih razpisanih rubrikah. Nagra-

jene fotografije objavljamo, vsem

ostalim udeležencem pa smo iskreno

hvaležni za sodelovanje v natečaju.

Marsikdo bi si nagrado zaslužil, a foto-

grafije bodisi nismo mogli uvrstiti v no-

beno razpisano rubriko bodisi je bila v

kakšni od rubrik tako huda konkurenca,

da smo resnično podrobno upoštevali

vse kriterije. Zavedamo se tudi, da je

marsikdo imel lep vrt ali posamezne ele-

mente vrta, a ni utegnil fotografirati, pa

je šla priložnost za čudovit posnetek in

nagrado mimo. Morda pa jih ujamete

prihodnjo sezono.

Ob tem dogodku smo izbrali tudi 5

spletnih članov, ki so lastniki prav zani-

mivih vrtnih mojstrovin. Posamezni

vrtovi in vrtne rešitve so prave ume-

tnine, zato priporočamo ogled.

Izmed objavljenih fotografij na tej strani

izpostavljamo najbolj opazne dobre

prakse, ki smo jih nagradili – njihova

imena so spletna ali virtualna: !zvonko!

• Ingrid marc • apetric • gaura • nioba.

Mira Arh

Vrtnarske nagrade v 2014Ljubitelji vrtnarjenja so v novembru na slavnostni prireditvi z zabavnim programom naVrhniki uživali vzdušje nepozabnega popoldneva ob razglasitvi najboljših in najuspešnejšihljubiteljskih vrtnarjev na Slovenskem. Veselja in pozitivne energije ni manjkalo, saj so vsiprišli v Cankarjev dom po nagrade in tudi podeliti svoje veselje z ostalimi finalisti.


december 2014 31

Marija Trošt, Vipava

NAJ VRTNI KOTIČEK ZA POČITEK V VRTU

Danica Dolenc, Cirkovce

NAJ SOSED V ZELENJAVNEM VRTU

Marija in Franc Perko, Rakek

NAJ OTROŠKA POMOČ V VRTU

Ivanka Marolt, Ljubljana

NAJ ATRAKTIVNA ZELENICA

Drago Obid, Jesenice

NAJ SOSED V ZELENJAVNEM VRTU

Beti Porenta, Naklo

NAJ OTROŠKA

POMOČ V VRTU

z vami20 let

Terezija Paganc, Laško

NAJ RODNO DREVO

Erika Vrečič, Bodonci

NAJ RODNO DREVO

Simona Demšar, Jesenice

NAJ RODNO DREVO


Justina Kern, Žabnica

NAJLEPŠI CVET

32 www.klubgaia.si

Marinka Srebrnjak, Novo mesto

NAJLEPŠI CVET

Slavka Smolej, Visoko

NAJLEPŠI CVET

Božena Potočnik, Griže

NAJLEPŠI CVET

Marija Grilc, Žalec (na sliki Rudi Grilc)

NAJ SREČEN GAIAN PRI VRTNARJENJU

Silva Brezner, Jurovski dol

z vami20 let

Marija Smrdel, Pivka

NAJ NENAVADNE BALKONSKE KOMBINACIJE

Anica Maher, Hajdina


Anica Mauko, Radenci


Petra Murovec, Slap ob Idrijci


NAJ SREČEN GAIAN PRI VRTNARJENJU


Nuša Jaušovec, Dol pri Ljubljani

NAJVEČJI PLOD

december2014

z vami20 let

Marija Haložan, Radenci

NAJVEČJI PLOD

Jožica Fink, Straža

NAJVEČJI PLOD

Vanda Planinc, Celje

Marija in France Remšak, Rečica ob Savinji Majda Bizjak, Trbovlje

NAJVEČJI PLOD

NAJ OTROŠKA

POMOČ V VRTU

NAJ OTROŠKA

POMOČ V VRTU

Ustaljen simbol novoletnega drevesca je še vedno smreka, čeprav so zanimive

v loncih tudi druge rastline, predvsem iglavci, v tem času izbrani in gojeni

prav za rast v stanovanju. Med njimi najpogosteje najdemo cedro, brin in bor.

Kam postavimo drevesceNa splošno iglavci ne marajo presuhega zraka, zato drevesce postavimo v pri-

merno topel prostor, ki naj ne bo prevroč in v katerem naj ne bo centralne

kurjave. Če nimamo druge izbire, mu najdimo prostor čim dlje od radiatorja,

v bližino pa postavimo vlažilec zraka. Vsekakor ne pozabimo na zalivanje.

Smreko ali drug iglavec v loncu po praznikih prestavimo v hladnejši prostor

ali na prosto, spomladi pa ga lahko tudi presadimo v vrt.

Andreja Tomšič

Vrtni centri Kalia, Semenarna Ljubljana

www.kalia.si

Novoletno drevesce v loncuNepogrešljiv del novoletnih praznikov je prav gotovotudi domači vonj smrekovih iglic in lubja in če želimota vonj zelenja ohraniti še dolgo po novem letu, selahko letos odločimo za novoletno drevesce v loncu.

V vrtnih centrih in prodajalnah Kalia boste do konca decembra našli smreke v loncih, različnih višin od80 cm pa vse do 175 cm.Smreka v loncu

(Abies

nordmanniana)

Višina

80-100 cm

Za člane

kluba Kalia:

15,90

€


Ratimor mehka vaba500 g

Izdelek PLANTELLA, BIO PLANTELLA, VIVERA ali EFFECT po lastni izbiri

Biogrena10 kg

Øt. kosov: ____________________Kupon ni izplaœljiv v gotovini in je unovœljiv od 15. 12. 2014 do 15. 2. 2015.

–20

%

Bio plantella arbosan smola250 g


""

–20

%Øt. kosov: ____________________Kupon ni izplaœljiv v gotovini in je unovœljiv od 15. 12. 2014 do 15. 2. 2015.

–20

%

Plantella organik20 kg

Bio plantella protekt1,5 kg


–20

%

Trgovec obvezno vpiøe ime izdelka in øtevilo kosov!Kupon ni izplaœljiv v gotovini in je unovœljiv od 15. 12. 2014 do 15. 2. 2015.Ne velja za izdelke v akciji!

–20

%


" " "

–20

%

Jesenski plodovi z vrtovVeseli smo vaših slik z jesenskimi plodovi. Pa naj

še kdo reče, da je bila slaba letina. Tri najlepše

smo nagradili z effect rodent mehko vabo, ki bo preprečila škodo, ki

jo pogosto naredijo miši na skorji sadnih dreves.

Zvonka Špeh, Velenje

Najlepšaorhideja

Vabimo vas na Gaino spletno skupnost:

www.klubgaia.com/nagradni-natecaji,

kjer lahko sodelujete z objavo svoje

fotografije (od 1 do 5 slik) in se

potegujete za lepo in koristno nagrado:

gnojilo v šumečih tabletah plantella

tabs za orhideje. Sprejemamo tudi

fotografije na naš elektronski ali poštni

naslov s pripisom vaših podatkov.

Brigita Može, Straža Ksenija Lesar, Ribnica

34 www.klubgaia.si

Ugodnosti uveljavite tako, da iz-reæete posamezne kuponœke in jihob nakupu opredeljenega izdelkapredloæite na blagajni doloœene pro-dajalne, navedene v glavi kuponovin œlansko izkaznico. Posamezenkuponœek velja ob nakupu enega aliveœ izdelkov na fotografiji in samo vspodaj navedenih trgovinah.

Ponovno vam ponujamo kupone polastni izbiri, ki jih uporabite za iz-brani izdelek.

Število kosov ali izdelek se vpiše nakupon na prazno œrto. Kuponœkeboste lahko uve ljavljali do do-loœenega datuma na kuponœku.

Biogrena25 kg

, KGZ Sloga Kranj, KZ Agraria Koper, KZ Sava Lesce, KZ Loška zadruga in Prigo.

V vseh prodajalnah: Koroøka KGZ, KZ Ptuj, KGZ Krpan, KZ Laøko, KZ Domæale, , ,

Kuponi popustov - samo za œlane Kluba GaiaKuponi popustov - samo za œlane Kluba Gaia

V kolikor poteka na isti izdelek redna akcija v trgovini, vam popust Gaia ne pripada.


" "–2

0 %

• •

Merkurjeve ugodnosti za clane Kluba Gaia in imetnike Merkurjeve kartice zaupanja!

Popust uveljavite œlani KlubaGaia na blagajni ob predloæitviMerkurjeve kartice zaupanja.Predstavljeni izdelki so navoljo v izbranih trgovskihcentrih Merkur, na oddelkih zvrtnim programom. Ponudbavelja od 10. 12. 2014do 15. 2. 2015.

BIO PLANTELLA START 20 kg

Visokokakovostna zemlja iznajkakovostnejših šot zaprve setve in pikiranje.Rastlinam nudi idealnepogoje za razvoj korenin inkrepko rast.

kartica ugodnosti

SLO

-20%

PLANTELLA TABS gnojilo za cvetoœe rastline80 g

Gnojilo v tableti za pravilnoin enakomerno prehranocvetočih rastlin. Vsebnostglavnih hranil zagotavljabujno cvetenje rastlin,spodbuja pravilen razvojkorenin in izboljšaodpornost rastlin na stres.

" "

-20%


20 %

december 2014 35

Biodinamika poudarja vitalnost

Kako naj to razumemo? Človek po Stei-

nerju ni le bitje, ki ga lahko zajamemo z

zakoni fizike in kemije, ga lahko merimo,

z razpoložljivimi metodami ugota-

vljamo snovi njegovega fizičnega telesa

ter tako ocenjujemo morebitne razloge

zdravstvenih težav. Steiner pravi, da je

to, kar pri človeku lahko merimo, le

manjši del njegovega bitja. Da je del člo-

veka tudi nemerljiva življenjska energija,

ki v telesu pulzira in zanj pravzaprav

skrbi, da so del človeka nemerljive raz-

sežnosti duševnosti z vsemi sposob-

nostmi veselja, žalosti, sočutja… in

nemerljive razsežnosti človeškega duha.

Teh ni mogoče tehtati, šteti, kakorkoli

zajeti. So pa tisto, kar človek in njegova

veličina sploh je.

Podobno gleda biodinamika na rastline.

Na rastlini je nekaj, kar lahko merimo. To

so substance, ki jih najdemo v njej. V

rastlini pa je tudi nemerljiva, vitalna

energija, ki je rast rastline vodila in je

najodličnejše, kar gradi naše zdravje.

Steiner trdi, da življenju lahko služi samo

živo. Rastline gnojimo prav, če gnojilo

zemljo oživlja. Torej je za človeka ustre-

zna tista hrana, ki ga oživlja.

Za zdravje le zdraviplodoviKatera hrana človeka oživlja, katera mu

prinaša zdravje? Rastlina, ki na vrtu zbo-

leva, gnije ali je deformirana, slabo raste,

ni zdrava in nam ne prinaša zdravja.

Biodinamika je metoda, ki se po načelu

salutogeneze osredotoča na vitalnost

rastlin. Skrb za zemljo, seme in rastline

naj bi onemogočili zbolevanje. Pri dru-

gih metodah pridelovanja hrane govo-

rimo o patogenezi, o pristopu, v

katerem pridelovalec poseže v razvoj

rastlin šele pri pojavu bolezni ali škod-

ljivcev in enači odpravo le-teh z vrača-

njem zdravja rastlinam.

Biodinamika omogoča pridelovanje ve-

likih količin pridelkov, v bistvu pa se ne

osredotoča na velike količine, temveč

predvsem na pridelovanje pridelkov, ki

so polni zdravja. Po čem zdravje rastlin

lahko ocenimo? Če pridelujemo hrano

sami, je na eni strani opazovana vital-

nost, odpornost in razvoj rastlin tisto,

kar govori, da je v rastlini veliko energij

zdravja. Dokaz o zdravju rastline pa je

tudi, da rastlina oblikuje dobro kaljivo

seme. Če tega ne zmore ali pa slabo kali,

je to dokaz pomanjkanja energije.

Zdravje rastlin = naše zdravjeNa dobro zdravje rastlin vplivamo tako,

da skrbimo za zdravje zemlje, da je

dobro založena, zračna in prerahljana.

Za posevke izbiramo semena odpornih

rastlin. Niso vse sorte krompirja ali pa-

radižnika enako občutljive za gnilobo li-

stov in ne vse sorte jablan za škrlup. Za

zdravje rastlin skrbimo tako, da za setev

in nego izbiramo pravi čas, s tem pa

omogočimo, da tisto, kar je iz okolja kot

vitalnost samo po sebi v določenem tre-

nutku prisotno, v razvoj rastlin lahko

bolj temeljito poseže.

Meta Vrhunc, Ajda

Utemeljitelj biološko-dinamične metode dr. Rudolf Steiner je imenoval svojo celotnozapuščino antropozofija, modrost o človeku. Steinerjeva pedagogika, medicina pa tudibiološko-dinamična metoda pridelovanja hrane je naravnana na potrebe človeka vmerljivih in nemerljivih razsežnostih.

Ali veste?

Uspeh zagotavlja odbira pravega časa za posevke in nego, dobrega semena in

podpora vitalnosti rastlin že pri nevarnosti, da se bolezen utegne razviti.

vi

z


Specialistka klinične farmacije, asist. Alenka Premuš Marušič iz

Splošne bolnišnice Murska Sobota je nacionalna koordinatorka

farmakoterapijskih pregledov, s katerimi skušajo čim bolj prepre-

čiti zaplete. Ti pregledi so zaenkrat le v Po-

murju in od letos tudi v Ljubljani.

Največ zapletov nastane zaradi jemanja ve-

likega števila zdravil pri ljudeh, ki imajo več

bolezni hkrati in se jim zaradi tega lahko

začnejo zdravila kopičiti, kar pa včasih bolj

škoduje kot koristi. Poleg tega lahko zdra-

vila delujejo drugače kot pri mlajših. »V

tujini obstajajo različni seznami zdravil,

ki niso primerna za starejše. Že ob pred-

pisu takega zdravila bolniku, starejšemu

od 65 let, zdravniku utripa rdeča lučka.

V Sloveniji pa zdravniki pogosto starej-

šim ljudem ne prilagodijo odmerkov.«

Največ zdravil, ki niso primerna za sta-

rejše bolnike, je iz skupine pomirjeval,

saj lahko povzročijo vrtoglavico, ni-

hanja krvnega tlaka in s tem padce

ter poškodbe. Tudi nekatera zdravila

za zdravljenje bolečine lahko pov-

zročijo neželene učinke, kot so krva-

vitve v prebavilih in podobno.

Ker se s starostjo naravno zmanjša delovanje ledvic, se nekatera

zdravila izločajo počasneje in dlje časa ostajajo v telesu. Ker imajo

starejši v krvi manj beljakovin, se manj zdravil veže, ostajajo v ob-

toku in zato je njihov učinek večji. Slabše pa je vsrkanje nekaterih

vitaminov in železa. Starejši, ki potrebujejo železo, bi morali za

enak učinek jemati skoraj trikratni odmerek, opozarja strokov-

njakinja.

Več preberite v decembrski številki Vzajemnosti

Revija Vzajemnost je namenjenaupokojencem in izhaja vsak prvi četrtekv mesecu. V štiridesetih letih je postalaza nesljiva spremljevalka sta rejših ljudi, sajverodostoj no piš e o pokojninskih temahin raz no vrstnih socialnih preje m kih.Svojim naročnikom brez plačno, pisno inpo telefonu od govarja na pokojninska inpremo ženjsko-pravna vpraša nja ter vpra -šanja s področja delovnega prava, socialnevarnosti, zdravstvenega varstva, skrbi zastarejše in osebne stike.V Vzajemnosti so koristni članki o zdravju,prehrani in gibanju, čemur moramo v zrelihletih posvetiti še posebno pozornost. Pravtako pa tudi druženju in sprostitvi, zato vsakmesec objavlja kakšen prijeten ter cenovnougoden izlet ali letovanje po meri starejših. Nemanjka niti branja za razvedrilo, križank, vzorcevročnih del in nagradnih iger.Za druženje svojih bralcev skrbi tudi zbrezplačnimi malimi oglasi, prek katerih si

naročniki iščejo partnerje in prijatelje.Naročniki so tudi člani Kluba Vzajemnost in s klubsko kartico lahkouveljavljajo različne popuste. Več o reviji na www.vzajemnost.si.

Naročam revijoPriimek in ime __________________________________________

Leto rojstva ____________________________________________

Ulica in hišna številka ____________________________________

______________________________________________________

Kraj in poštna številka ___________________________________

Telefon _______________________________________________

Datum ________________________________________________

Podpis ________________________________________________

Izpolnjeno naročilnico pošljite na naš naslov:Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana.

! !

Napačni odmerki, odvečna zdravila

Revija Vzajemnost predstavlja

Ste v zadregi, kaj podariti prijatelju, prijazni sosedi, bratu,sestri v znak zahvale in pozornosti ob različnihpraznovanjih? Obdarujte ga z revijo Vzajemnost.Naročite mu jo lahko za pol leta (11,40 evra) ali za celo leto(cena s popustom je 20 evrov).Kako? Zelo preprosto: pokličite nas na telefon 01 530 78 44in poslali vam bomo darilni bon, ki ga boste izročili svojemuobdarovancu. Mi pamu bomo vsak mesecpošiljali Vzajemnost –vaše darilo.

Vzajemnost je lepo darilo

V Sloveniji deset ali več različnih zdravil hkrati jemlje kakih 24 tisoč prebivalcev, ki sostarejši od 65 let. Zaradi tega se povečuje možnost neželenih učinkov zdravil. Najpogostejegre za vrtoglavice in padce, krvavitve v prebavilih, nihanje krvnega tlaka in glavobole.


december 2014 37

Dom brez mrgolazni

Miši nas plašijo

Poleg škode, ki jo naredijo ob hranjenju in onesnaževanju živil

z iztrebki in dlakami, predstavljajo glodavci nevarnost tudi za

različne izdelke iz papirja, lesa, plastike in tkanine. Podgane z

glodanjem električnih žic lahko povzročijo kratek stik, ki pri-

vede do požara. Poleg mehanskih poškodb na predmetih, ki

so posledica grizenja, miši in podgane prenašajo različne bo-

lezni ter zunanje parazite, kot so: bolhe, uši in pršice.

Na Gainem forumu smo brali: »V hiši imamo miši. Smo že nastavili pasti z lepilom, na sredini

pa čokolado in salamo, pa se ne ujamejo. V hiši so že en teden.

Nekaj dni smo mislili, da so šle ven, včeraj pa smo jih spet vi-

deli. Kaj lahko še naredimo, saj se odpravljamo na dopust?«

Nasveti uporabnikov: »Mačko nabavite, pa bo … pri nas je

pomagal prižgan radio v kleti … v mišelovko dajte klobaso in

se bo ujela … Pri nas je pomagal rodenticid, sredstvo v obliki

želatinastih blazinic, ki jih nastaviš. Edini problem je, da se ti

omamljena miš zavleče na kakšno težko dostopno mesto. Na-

čeloma naj se to ne bi zgodilo, ker jih zaužito sredstvo duši in

zato silijo na zrak. Vem, da ni humano, ma ... je pa učinkovito.«

Bolj kot hrano ljubijo vaboPrisotne miši je najenostavneje zatirati z uporabo vab. Najraje

jedo ratimor vabe, (mehka vaba, parafinski bloki, pelete), ki

so narejene za suho in tudi vlažno okolje. V stanovanjih in

stavbah, kjer so poleg ljudi prisotne tudi domače živali, sve-

tujemo uporabo izdelkov effect rodent, ki so manj toksični in

zato manj nevarni za slučajne uživalce.

Zlasti za zaščito prostorov, kamor vstopajo majhni otroci, upo-

rabimo effect rodent box, kjer je vaba z aktivno snovjo zašči-

tena v škatli, v katero se lahko prebije le miš.

Kjer se pojavljajo

večje populacije

miši ali podgan ali

se napadi le-teh

ponavljajo, svetu-

jemo uporabo iz-

delkov iz linije

glodacid plus. Ti

sodijo med naju-

činkovitejša sred-

stva za zatiranje

glodavcev, ki upo-

rabljajo tudi

službe za deratiza-

cijo.

Ostri roboviin okus po hraniZavedati se moramo, da se tako miši kot podgane najraje gi-

bljejo ob robovih zidov in ob predmetih, ki jim nudijo zato-

čišče, kamor tudi nastavimo vabo. Zanimivo je, da

prepoznavajo hrano po teži in obliki. Robovi blokov so ostri,

da jih zlahka ugriznejo, okus vab pa je slastno-sočen, da se ji

ni moč upreti. Obrok je narejen tako, da jih za vselej in povsem

nasiti.

Če se tudi vi soočate s podobnimi težavami, lahko poiščete

rešitve na: www.klubgaia.com/forum.

Mira Arh

Ob ohladitvah pred zimo v obdobju pomanjkanja hrane, med večjimi naravnimi ujmamiter spomladi se glodavci v večji meri selijo v notranjost stavb. Škodo delajo v pohištvu,stenah, na oblekah, električnih kablih ter prinašajo nevarne okužbe.

Parafinski bloki

Mehka

vaba

Pelete


`

Koledar delP

od

atk

i so

vze

ti z

do

volje

nje

m a

vto

rice

iz S

etv

en

eg

a k

ole

da

rja

Ma

rie

Th

un

za

leto

20

14

/20

15

, ki g

a v

Slo

ven

iji iz

da

ja v

ne

skra

jša

ni o

blik

i Za

ložb

a A

jda

, te

l.: 0

1/7

54

07

43

.

Lege

nda:

ko

reni

na,

cvet

, lis

t, pl

od,

neug

odno

, pr

esaj

anje

.

Zelenjavni vrtKrompir v kleteh pred kaljenjem zavarujemo s sredstvom proti kaljenju

vivera neostop, ki ga potresemo med posamezne plasti krompirja.

Sedaj je pravi čas, da pregledate vrtno orodje. Preverite, če je v dobrem

stanju ter ga po potrebi popravite.

Pozimi v rastlinjaku uspevajo motovilec, špinača, blitva, mlada čebula, por,

rukola in peteršilj.

Zgodaj spomladi v rastlinjak sejemo in sadimo: solato, redkvico, zgodnje

zelje, zgodnjo cvetačo in nadzemno kolerabico.

Pred setvijo oz. sajenjem v rastlinjak tla obogatite z organskim gnojilom v

obliki granul bio plantella nutrivit univerzal, ki je priročno

pakiran in zadostuje za povprečen vrtni rastlinjak, velikosti

10 do 20 m2.

V shrambah nam precej težav lahko delajo tudi glodavci

(miši, podgane), zato poskrbimo za pravočasno nastavljanje

vab. Izbiramo med vabami effect rodent, ratimor in

glodacid.

Če za ogrevanje uporabljate peč na trda goriva, zbirajte

lesni pepel, ki ga ob koncu zime stresete po vrtu. Lesni

pepel vsebuje največ kalija, uravnava tudi kislost tal, zaradi česar je lahko

pridelek še boljši. Uporabimo 3 kg/10 m2.

38 www.klubgaia.si

Okrasni vrtDa lažje opazimo prisotnost ščitkarja na: pasijonki, hibiskusu,

bugenvileji, lantani,… v posode namestimo bio plantella

rumene lepljive ploščice v obliki metuljčkov. Ob prvem pojavu

ukrepamo s pripravkom bio plantella flora kenyatox verde, ki

deluje tudi proti tripsom in ušem.

Na citrusih in oleandru, ki jih prezimljate, bodite pozorni na

pojav kaparja in volnate uši, ki ju najuspešneje odpravimo z

uporabo sistemičnih insekticidov.

V decembru je še čas, da zaščitite vrtnice in rododendrone. Vrtnice zavarujete s

smrekovimi vejami, rododendronom pa naredite zaščito s koruznico ali vrtnim

flisom. Pred hudim januarskim mrazom zaščitite tudi druge občutljive rastline.

V daljših sušnih obdobjih, ko ne zmrzuje, je zelo pomembno občasno zalivanje

vednozelenih rastlin.

Kadar sneži, otresamo sneg z dreves in grmov, da težek sneg ne bi polomil vej.

do 15.00

do 11.00

od 14.00

od 10.00do 9.00

od 12.00do 11.00

od 11.00do 10.00

od 12.00

do 10.00

do 11.00

od 17.00do 16.00

do 13.00

od 12.00

od 14.00do 13.00

od 14.00do 13.00

do 14.00

od 12.00do 11.00

Plantella TABS za balkonske rastline

Vinska trtaZ rezjo trte na Primorskem pričnemo že sredi januarja, v ostalem delu Slovenije

počakamo do konca februarja, ko se temperatura dvigne na vsaj 5 °C.

decemberS 10Č 11P 12S 13N �P 15T 16S 17Č 18P 19S 20N 21P �T 23S 24Č 25P 26S 27N �P 29T 30S 31

januarČ 1P 2S 3N 4P �T 6S 7Č 8P 9S 10N 11P 12T �S 14Č 15P 16S 17N 18P 19T �S 21Č 22P 23S 24N 25P 26T �S 28Č 29P 30S 31

februarN 1P 2T 3S �Č 5P 6S 7N 8P 9T 10S 11Č �P 13S 14N 15

od 10.00do 9.00


Vrtna trataPo sneženju z dela trate, po kateri hodimo,

odstranimo sneg, saj se bo pod trdim, poteptanim

snegom precej slabo počutila zaradi pomanjkanja

zraka in nevarnosti okužbe s snežno plesnijo.

SadovnjakV shrambi redno pregledujte svojo

ozimnico ter odstranjujte vse sadje, ki

kaže znake gnitja, saj se gniloba in druge

skladiščne bolezni lahko hitro širijo.

Če veje polomi moker in težak sneg, jih

odstranimo, mesto preloma pa gladko

obrežemo in premažemo s cepilno smolo

bio plantella arbosan.

Z belim zaščitnim premazom bio

plantella protekt premažite debla

sadnega drevja, ki odbija sončne žarke in

omogoča poznejše pretakanje sokov.

Debla pred divjadjo v sadovnjaku še

vedno lahko zaščitimo s kovinsko,

plastično mrežo ali koruznico.

Najučinkovitejša zaščita pred divjadjo je

visoka ograja.

Sobne rastlineBožični kaktus, azalejo, ciklamo in kalanhojo, ki cvetijo tudi v tem

času, dognojujemo enkrat tedensko z visokokakovostnim tekočim

gnojilom plantella cvet, ki je obogateno z 11 vitamini.

Sobne rastline, ki ne cvetijo, dognojujemo enkrat na mesec,

uporabimo visokokakovostno tekoče gnojilo plantella list, ki je

obogateno z 11 vitamini.

Orhideje presajamo ob koncu zime. Za presajanje uporabimo

visokokakovostni substrat plantella specialna zemlja za orhideje, ki

ima posebej prilagojeno sestavo, pravo razmerje borovega lubja,

kokosovih vlaken, šotnega mahu in perlita.

Če sobne rastline propadajo, jih presadite v kakovostno pet

komponentno zemljo plantella balkonia in številko večji lonček.

Presajamo jih že od pozne zime naprej (februar, marec).

Da preprečimo nabiranje prahu, rastline redno brišemo z vlažno

krpo in poškropimo z bio plantella balzamom za liste v obliki

razpršilca.

Tanka pajčevina in bledi listi kažejo na prisotnost pršice, zato takoj

ukrepajte s pripravkom bio plantella aktiv-r, varstvo ponavljajte vsaj

teden dni v dnevnih presledkih.

Rastlinjakovega ščitkarja ste lahko na sobne rastline prenesli s

fuksijo, podobno je tudi z listnimi ušmi in pršicami. Zato je treba

rastline ob napadu ščitkarja takoj poškropiti s pripravkom bio

plantella flora kenyatox verde, ki deluje tudi na

uši.

Božično žito sejemo v sredini decembra.

Cvetlično posodico ali lonček napolnimo s

plantella univerzalno vrtno zemljo in plitko

posejemo žito.

V vaze postavite veje forzicije, vrbe, ki bodo v

toploti vašega doma kmalu zacvetele.

Če so listni robovi sobnih rastlin rjavi, je

vlažnost zraka prenizka, nekoliko jo povečate z

vlažilniki zraka, pomaga tudi dnevno pršenje po

listih.

Sobne rastline pozimi premaknemo bližje k oknom.

Ker se rast nekoliko umiri, sobne rastline zalivamo nekoliko manj.

Če je zemlja dovolj vlažna, prst ob robu lončka počasi potisnete v

nižje plasti le-tega.

Okenske in balkonske rastline

Rumenenje in propadanje spodnjih listov

je znak pojava koreninske gnilobe, v tem

primeru jih čim prej zalijemo s sredstvom

proti koreninski gnilobi vivera proplant

(15 ml na 1 liter vode/m2). V zimskem

času občutno zmanjšamo tudi zalivanje.

Okenske in balkonske rastline, ki jih

prezimljamo, enkrat mesečno

poškropimo s pripravkom vivera quadris

(1 ml/1 liter vode/10 m2). Tako

preprečimo razvoj bolezni.

Če se na mladih poganjkih pojavijo uši ali

bele mušice, ukrepamo s pripravkom na

osnovi naravnega piretrina bio plantella

flora verde.

�

avgust 2014 39

Edino tekoče gnojilo z organsko komponento,11 vitamini in aktivatorji cvetenja

ne, CVET, LIST in BALKONIA »za zavistne poglede ujet«


Letnik 20 št. 203 20 let - Klub Gaia · 2017. 2. 1. · srobot, povešava vrba, hmeljeve vite,...

Documents

Transcript of Letnik 20 št. 203 20 let - Klub Gaia · 2017. 2. 1. · srobot, povešava vrba, hmeljeve vite,...