Svet umetnosti / World of Art

LIKOVNE BESEDE / ARTWORDS 85 – 86, 2008 140

Projekt LabSUs

Svet umetnosti, ‰ola za sodobno umetnost je bila v ok-viru SCCA, Zavoda za sodobno umetnost – Ljubljanaustanovljena leta 1997. ·ola je nastala iz potreb v slo-venskem svetu umetnosti, ki do tedaj ni nudil moÏnostiza izobraÏevanje kuratorjev, likovnih teoretikov in kri-tikov sodobne umetnosti. IzobraÏevanje so doslej za-kljuãili ‰tevilni slu‰atelji, ki ‰e danes aktivno delujejo vsvetu umetnosti. Nekateri med njimi so zasedli vidnepozicije v galerijah in muzejih ali pa delujejo kot samo-stojni kuratorji in pisci.

V desetem letu delovanja je Svet umetnosti zasnovaleksperimentalni program z imenom Laboratorij kura-torskih praks. Njegov namen je bil premisliti in ovred-notiti dosedanje delo ‰ole. Pripravljen je bil razpis, ki jepovabil k sodelovanju biv‰e teãajnike. V prvem Labora-toriju smo v ‰olskem letu 2006/2007 sodelovali IvanaBago, Monika Ivanãiã Fajfar, Petja Grafenauer, PetraKap‰, Vasja Nagy, Mojca Puncer in Jaka Îeleznikar.Laboratorij se je razlikoval od uteãenega Teãaja za ku-stose. Laboranti smo samostojno snovali projekt, navoljo pa nam je bila celotna infrastruktura SCCA–Ljub-ljana, organizirani delovni vikendi v Labinu in kraj‰iobiski slovenskih umetnostnih centrov.

Odloãili smo se, da bo projekt LabSUs namenjenrazmisleku o kuratorju v polju sodobne umetnosti slo-venskega prostora. V ta namen smo organizirali okroglimizi, ki sta javnosti in nam samim nudili védenja inmnenja starej‰ih generacij kuratorjev, umetnostnih zgo-dovinarjev in teoretikov. Na prvi okrogli mizi z naslo-vom Zgodovina kuratorstva (9. 5. 2007, Projektna so-ba SCCA), ki je sku‰ala predstaviti polje kuratorskihpraks od ‰estdesetih let do danes, so sodelovali ZdenkaBadovinac, Aleksander Bassin, Barbara Borãiç in To-maÏ Brejc. Na drugi okrogli mizi Raznolikost kurator-skih praks danes (17. 5. 2007, Projektna soba SCCA)pa so sodelovali Jurij Krpan, Gregor Podnar, Tadej Po-gaãar in Nevenka ·ivavec.

Naslednja stopnja projekta se je zgodila v Galeriji·kuc (23.–29. 6. 2007), kjer smo laboranti zasnovaliodprto platformo in sedem dni v galeriji nepretrganoopravljali delo kuratorjev. S tem projektom smo Ïeleliopozoriti na potrebo po refleksiji in izmenjavi mnenj vsvetu umetnosti. Hoteli smo zaustaviti ãas in se odmak-niti od nenehne preobremenjenosti z organizacijo inprodukcijo. Namen projekta na tej stopnji je bila po-globljena samorefleksija kuratorskega dela in klic k te-meljitosti namesto nenehne produktivnosti. Hkrati smoopozorili na zgodovinski pomen ·kuca kot prostora,namenjenega sreãevanju. Zato smo v galeriji ponovnoodprli ‰ank ter umetnike, strokovno in ‰ir‰o javnost po-vabili k obisku v ãasu, ko galerija deluje, in na debatnihveãerih, ki smo jih organizirali v njej.

Projekt smo zakljuãili z razstavo LabSUs, osebno/osobno v Gradski galeriji Labin (20. 10. – 10. 11. 2007).S pomoãjo pridobljenega znanja in izku‰enj smo z izbo-rom del poudarili pomen osebnega odnosa do umetni‰-kih del, ki ga je vsak izmed kuratorjev utemeljil z lastnotekstovno izjavo.

Prvi »eksperimentalni« laboratorij je prinesel novaznanja in izku‰nje, ki jih kuratorji uporabljamo pri svo-

Petja Grafenauer, Mateja Rot

Laboratorij kuratorskih praks2006/2007

Laboratorium of Curatorial Practices

LabSUs v Hercegovini / LabSUs in Herzegovina, avgust / August 2007, od leve proti desni / from left to right: Ivana Bago, Vasja Nagy,

Jaka Îeleznikar, Mojca Puncer

004-144 TISK 1/14/09 3:48 PM Page 140

Petja Grafenauer, Mateja Rot

141

jem nadaljnjem delu, hkrati pa je uvedel novo strategijodelovanja ‰ole Svet umetnosti. Naslednja skupina labo-rantov, ki se je zbrala v ‰olskem letu 2007/2008, je de-lovala v podobnih okvirih, vendar je, glede na to, danovi laboranti veãinoma ‰e niso delovali kot kuratorji,potrebovala bolj precizno zaãrtan izobraÏevalni okvir,ki je bil nadgrajen s praktiãnimi in teoretiãnimi delavni-cami, obiski umetnikov in kuratorjev v izbranem delov-nem okolju in izbrano ‰tudijsko literaturo.

Petja Grafenauer

Laboratorij kuratorskih praks2007/08

Projekt Destinacija: Metelkova

Laboratorij kuratorskih praks je v letu 2007/2008potekal v Avtonomni kulturni coni Metelkova mesto (vnadaljevanju Metelkova). Naslovili smo ga Destinacija:Metelkova. Laboranti Nata‰a BodroÏiç (Zagreb), PetraMiliã (Ljubljana), Mateja Rot (Ljubljana), Jernej ·kof(Ljubljana) in Vanja Îanko (Zagreb) smo se tokrat loti-li preizpra‰evanja ‰tevilnih politiãnih, socialnih in kul-turnih procesov, ki so se v vsem obdobju zgodovineMetelkove razpirali znotraj tega prostora. Prostor dru-gaãnosti, ki se je vselej boril proti monokulturi, sistem-ski urejenosti in hierarhiãnosti delovanja, nas je spod-budil k odloãitvi, da tudi sami zavzamemo nekolikodrugaãen pristop, ki bo sluÏil identifikaciji nekega nove-ga pogleda in ideje o prostoru Metelkove.

Skupinsko kuratorsko delo je v projektu poleg aka-demskih védenj preizku‰alo tudi osebnostne in vedênj-ske lastnosti posameznikov, laborantov. Iskanje progre-sivnega skupinskega kompromisa in konsenzov je obpreuãevani snovi terjalo izdaten napor.

Destinacija: Metelkova

Na‰ projekt Destinacija: Metelkova je bil v grobem se-stavljen iz dveh delov. Prvi je obsegal gostovanje umet-nika ter raziskovanje in delovanje na prostoru Metel-kove, drugi del pa je bila zakljuãna razstava GoogleTourist, ki je konceptualno in vsebinsko dopolnila pr-vega in predstavila konãni rezultat enomeseãnega umet-nikovega ustvarjanja.

Med desetimi predlogi smo izbrali romunskega umet-nika Mircea Nicolaeja (rojen 1980, Bukare‰ta) in z njimustvarili nov dialog o problematiki Metelkove. Izhodi‰-ãe na‰e odloãitve za izbiro umetnika je bila potreba povnosu sveÏine v refleksijo urbanega prostora, upo‰teva-nje sodobnega kulturnega dogajanja in umestitev v kon-

tekst sodobne druÏbe. Umetnik naj bi pri svojem deluupo‰teval tako zgodovinski kontekst Metelkove, ‰ir‰esocialno in kulturno dogajanje ter delujoãe akterje zno-traj Metelkove mesta, pa tudi simbolno dimenzijo pro-stora.

Mircea Nicolae se v svojem delu ukvarja z razisko-vanjem urbanih prizori‰ã in opu‰ãenih industrijskihzgradb romunskih mest, z notranjimi prostori zgradb,ki so opremljene s starimi in rabljenimi predmeti, z igrosvetlobe in ambienta ter intervencijami v/na zunanj‰ãi-no, fasado zgradb. Avtor tovrstna prizori‰ãa pogostoizrablja za preizpra‰evanje vidikov osebne, nacionalnein kulturne identitete Romunije kot odmaknjene deÏeles komunistiãno preteklostjo. Z intervencijami in razi-skovanjem zgodovinjenja, spomina in amnezije Nicolaeprostorom vselej dodaja nove, ‰e nerazkrite pomene. Prisvojem ustvarjanju si nadene psevdonim, sestavljankoimen dveh romunskih pisateljev, kar izpolnjuje njegovoumetni‰ko strategijo, saj mu dvojna identiteta omogoãaveãjo svobodo ustvarjanja.

V sklopu prvega dela je Mircea Nicolae preuãil inanaliziral ‰tevilne vire, zlasti pa ga je zanimalo razmerjezgodovinske preteklosti in dana‰njega stanja ter funkcijMetelkove, ki ‰e vedno generira svojstvene strategije zaobstoj alternativne kulture. Med posebej zanimivimi vi-diki Metelkove, ki so Mircea Nicolaeja pritegnili prinjegovem ustvarjanju na Metelkovi, lahko izpostavimBibiãevo razlago Metelkove mesta:1. kot obmoãja meje gentrifikacije med muzejskim de-

lom, degradiranim urbanim delom, nastajajoãimi innaãrtovanimi novimi gradnjami in investicijami;1

1 Bratko BIBI^, Hrup z Metelkove: tranzicije prostorov in kulture v Ljub-ljani, Mirovni in‰titut, Ljubljana 2003, str. 129.

Po okrogli mizi / After the roundtable, LabSUs, galerija ·kuc, junij /June 2007

004-144 TISK 1/14/09 3:48 PM Page 141

Svet umetnosti / World of Art

LIKOVNE BESEDE / ARTWORDS 85 – 86, 2008 142

2. kot marginalnega gentrifikatorja v razmerju do spre-memb druÏbenoekonomske strukture notranjih mest-nih sosesk od prebivalcev z nizkimi dohodki k prebi-valcem z vi‰jimi dohodki;2

3. kot premostitvenega, prehodnega gentrifikatorja ozi-roma rezervacije zemlji‰ãa biv‰e voja‰nice za kultur-no-politiãno opcijo urbanistiãne ureditve in kapital-ske revalorizacije, ki se prilega naãrtom preobrazbetega predela.3

Na Metelkovi se je umetnik zna‰el v prepletu ‰tevil-nih simbolno investiranih energij in dejanskih podobMetelkove mesta, ne‰tetih interpretacij in mnenj, ki ob-likujejo in definirajo ta prostor. Uspelo mu je vzpostavi-ti distanciran, oddaljen pogled na Metelkovo, ki zrcalidrzen individualni pristop k sami problematiki. Umetni-kovo enomeseãno raziskovanje in delo je potekalo v na-slednjih fazah.1. Uvodna faza

Vpeljava v kontekst Metelkove na osnovi vnaprejpripravljenega programa za gostujoãega umetnika (ta je

vkljuãeval tudi obiske ljubljanskih galerij in ‰tevilnihkulturnih prireditev zunaj Metelkove).2. ·tudijska faza

Obiski ateljejev in sreãanja s posamezniki, ki delujejona prostoru Metelkove oziroma se ukvarjajo s podobnoproblematiko: teoretiki, zgodovinarji, umetniki inumetni‰ki kolektivi. Obdelava dokumentarnih posnet-kov in besedil o Metelkovi ter obiskovanje podobnihprizori‰ã v Ljubljani.3. Izvedbena faza

Razmi‰ljanje o konceptu razstave, kreiranje umetni‰-kih del, postavitev razstavnih eksponatov v prostor Ga-lerije Alkatraz na Metelkovi.

Gostujoãi umetnik je pri svojem raziskovanju in deluvseskozi natanãno in zbrano beleÏil ter se‰teval vtise inmisli, ki se porajajo ob prehajanju skozi prostor Metel-kove in zadrÏevanju na tej lokaciji. Bil je nekak‰en nabi-ralec, zbiralec, paberkovalec interpretacij, zamisli,podob po vzoru Agnès Varda, doÏivljal jih je spontanoin dodelano, na koncu pa jih je zaokroÏil v lastne za-kljuãke o identiteti Metelkove.

2 Ibid, str. 128.3 Ibid, str. 131.

Postavljanje razstave Google Tourist / Setting up the exhibition Google Tourist, galerija Alkatraz / Gallery Alkatraz, junij / June 2008

004-144 TISK 1/14/09 3:48 PM Page 142

Petja Grafenauer, Mateja Rot

143

Google Tourist (Galerija Alkatraz, AKC Metelkova

mesto, 27. 6.–19. 7. 2008)

Zakljuãna razstava Google Tourist je plod nekajteden-skega ‰tudija in kritiãne analize prostora, namenjenegaustvarjalnemu druÏenju in produkciji. Proces kurator-skega sodelovanja laborantov z umetnikom je, tako prioblikovanju osnovne ideje in koncepta razstave, oskrbis potrebnimi materiali in kriti‰kimi teksti o Metelkovi,kot tudi sodelovanju pri nastajanju umetni‰kih del inzakljuãni razstavi, potekal na osnovi stalnega stika, po-govorov in konzultacij z Mirceo Nicolaejem, z uvaja-njem v proces dela in pozicioniranjem umetnika znotrajkonteksta Metelkove. Skupinska komunikacija teãajni-kov je bila manj uspe‰na deloma zaradi fiziãne oddalje-nosti (dve teãajnici prihajata iz Zagreba), pa tudi zaradislab‰e organiziranosti skupine in pomanjkanja lastnihpobud s strani teãajnikov.

Mircea Nicolae se je v ãasu svojega gostovanja, v ne-posrednem stiku s prostorom Metelkove, oprijel kapi-talske, ekonomske strategije in pogleda na Metelkovoter obdelave problematike (javnega) financiranja kul-turne dejavnosti na Metelkovi. Sklepna razstava GoogleTourist v Galeriji Alkatraz na Metelkovi predstavljanjegov poskus reformuliranja in reinterpretacije dejan-skega in simbolnega pomena Metelkove skozi prizmoevro simbolov – evro stebrov, ki delno aludirajo tudi nastebre Evropske unije v smislu domen odloãanja okljuãnih politikah, ki zadevajo doloãen prostor. Na raz-stavi je bilo moãno prisotno preizpra‰evanje komercial-nih vzgibov znotraj tega prostora, ki kot groÏnja bdijonad Metelkovo. Celotno postavitev je preÏemal mito-lo‰ki naboj Triglava kot simbola slovenstva, avtentiãno-sti, slovenskega naroda. Gostujoãi umetnik je s postavi-tvijo zrcalne projekcije posku‰al povezati oba delaMetelkove – muzejski in degradirani predel – ter ustva-riti nekak‰en globinski pogled na Metelkovo, ki delujekot celota in ne kot razdeljena enota.

V poskusu poenotenja severnega in juÏnega predelaMetelkove, ki oba stremita k produkciji kulturnih do-brin, s katerimi oskrbujeta mesto Ljubljana, lahko zaz-namo rahlo posplo‰evanje in premajhno poglobljenostumetnika, ki se je zna‰el v alternativnem okolju kotgost, turist in obiskovalec. Po drugi strani nam zrcalniefekt razkriva nekaj nedoloãljivega in priãara izseke,drobce, elemente, ki bi sicer ostali prikriti, na ta naãinpa v nas spodbudi sveÏo, drugaãno, prenovljeno percep-cijo urbanega hrama kulturnega dogajanja. Obenemopozarja tudi na najrazliãnej‰e moÏne potenciale, ki jihskriva prostor Metelkove, zato lahko zrcalna projekcijauãinkuje kot dopolnilo celotne postavitve.

Umetnik je k problematiki refleksije prostora Metel-

kove pristopil dokaj povr‰insko (navkljub sistematiãne-mu, treznemu in premi‰ljenemu konceptu), saj je samveãkrat poudaril, da pridobiva veliko razdrobljenih in-formacij. To dejstvo pojasni tudi razdrobljenost, nasiãe-nost in mnogoplastnost sporoãil na razstavi – kaligraf-ski napis We will build this place, the city and then thewhole world out of styrofoam, logotip Metelkove v ob-liki logotipa McDonald’s, projekcija podob z GoogleEarth na monitor, zrcalna projekcija, evro stebri, goraTriglav –, ki niso zdruÏena v celoto, temveã uãinkujejona obiskovalce kot nepovezani unikumi. Podobne frag-mentirane umetni‰ke posege v urbani prostor Ïe devetoleto izvaja skupina celjskih umetnikov z gosti na festiva-lu urbanih umetni‰kih intervencij, akcij, performansovin instalacij Vstop prost. Vendar pa posegi celjskihumetnikov in gostov, drugaãe od projekta Mircea Nico-laeja na Metelkovi, ustvarjajo koherentnej‰e tkivo, sajse pod skupno temo poveÏe aktualno druÏbenokritiãnolokalno sporoãilo posameznih avtorjev.

Zaključek

Projekt Destinacija: Metelkova in razstava Google Tou-rist za izhodi‰ãe jemljeta lokacijo umetni‰ke intervenci-je. Na tem mestu lahko omenim projekt, ki se ukvarja zenako problematiko, vendar dodaja ‰e eno pomembnodimenzijo, ki jo projekt Laboratorija kuratorskih praksizpu‰ãa. Gre za projekt umetni‰kih intervencij v opu‰ãe-na urbana prizori‰ãa Tripolis4 (v organizaciji urbanegagibanja CityMine(d)), ki je potekal od junija 2005 dojunija 2006 na treh lokacijah, v Londonu, Barceloni inBruslju. Projekt je zasnovan na drugaãnem konceptu,saj izhaja iz urbanih praznin oziroma zasedbe opu‰ãe-nih javnih prostorov. Njegov namen je obuditi tovrstneprostore s pomoãjo eksperimentalnih umetni‰kih inter-vencij, vendar spodbuja tripartitno komunikacijo mednaãrtovalci, investitorji in lokalnimi prebivalci. Pravslednja dimenzija bi lahko predstavljala sestavni delprojekta Laboratorija kuratorskih praks 2007/2008.

Projekt Destinacija: Metelkova je bil preozko zasno-van, z Ïeljo ponuditi drugaãen, sveÏ, zunanji pogled naMetelkovo. Izpustili smo moÏnost, ki jo ponuja tak‰nopoudarjanje in izpostavljanje umetnikove vizije nasprotiviziji skupnosti Metelkove: moÏnost spodbuditi komu-nikacijo razliãnih akterjev za prihodnost Metelkove. Tobi bil vsekakor potreben element, s katerim bi prostorMetelkove same deloval kot nekak‰en laboratorij.

4 Tri(p)olis, »Urban Art and The Public Sphere«, LabforCulture 2005–2006, 18. 8. 2008, http://www.labforculture.org/en/Case-Studies/Projects/Case-Studies-Analytical-Approach/Tri-p-olis,-Urban-Art-and-the-Public-Sphere,ogledano 20. 11. 2008.

004-144 TISK 1/14/09 3:48 PM Page 143

Svet umetnosti / World of Art

LIKOVNE BESEDE / ARTWORDS 85 – 86, 2008 144

Pilotski projekt teãajnikov, ki se je udejanjil s prvorazstavo mladega romunskega umetnika Mircea Nico-laeja v Galeriji Alkatraz, odstira pridobljene sadove le-to‰njega ciklusa ‰ole Svet umetnosti. Laboranti smovstopili v ustaljen kulturni prostor, galerijski sistem terse osredinili v obiãajnem razstavnem toku in ponudbilokalnih kulturnih storitev. Celovitemu razstavljenemurezultatu bi resda lahko oãitali povr‰nost in (pre)ozkousmerjenost, morda kot posledico »zaãetni‰ke« naivno-sti, morda kot namenski manever, vendar pa ob natanã-nej‰i analizi naletimo na iskreno izku‰njo posamez-nikov, ki uãinkuje bodisi kot kuratorski zagon alibrezkompromisni izziv bodisi kot homeostatiãni ustvar-jalni poskus brez nadaljevanja. �

Mateja Rot

Petja Grafenauer Krnc (1976) je neodvisna likovna kritiãarka in kura-torka. Konãuje doktorski ‰tudij Zgodovinske antropologije likovnegana ISH v Ljubljani ter dodiplomski ‰tudij Primerjalne knjiÏevnosti inliterarne teorije na Filozofski fakulteti v Ljubljani. V letih 2006 in2007 je bila urednica Redakcije za kulturo in humanistiãne vede naRadiu ·tudent. Kot kuratorka od leta 2007 sodeluje z Galerijo GanesPratt in je sovoditeljica Laboratorija Sveta umetnosti pri SCCA-Ljub-ljana. V letu 2008 oblikuje program Galerije Tobaãnega muzeja Ljub-ljana. Redno objavlja ãlanke v ãasopisih, revijah in samostojnih publi-kacijah. Leta 2008 je iz‰la njena prva samostojna monografija znaslovom Aleksij Kobal.

Petja Grafenauer Krnc (1976) is independent fine art critic and curator.She is completing her doctoral studies of Historical Anthropology ofVisual Practices at ISH Ljubljana and graduate studies of Comparati-ve Literature with Literary Theory at the Faculty of Arts in Ljubljana.In 2006 and 2007 she was editor of Culture and humanities redactionon R·. As curator she works in Gallery Ganes Pratt since 2007 and isco-managing Laboratorium of the World of Art at SCCA-Ljubljana.In the year 2008 she is the program director of the Gallery of the To-bacco museum, Ljubljana. She is regularly publishing articles in news-papers, magazines and monographic publications. In 2008 she publis-hed her first monography entitled Aleksij Kobal.

Mateja Rot (1976, Kranj) je diplomirana komunikologinja, prejemnicaPre‰ernovega priznanja 2001 in ‰tudentka podiplomskega ‰tudija ISHv Ljubljani. Leta 2006 je zaklju~ila podiplomski program Art man-agementa na City University London, VB.

Mateja Rot (1976, Kranj) graduated in Comunication Science and re-ceived Pre‰ern Student Award in 2001. She is Studying Masters inMedia Studies at ISH, Ljubljana. In 2006 she completed postgraduatecourse in Art Management at the City University London, UK.

PovzetekSvet umetnosti, ‰ola za sodobno umetnost je bila v okviru SCCA, Za-voda za sodobno umetnost – Ljubljana ustanovljena leta 1997. V de-setem letu delovanja je Svet umetnosti vzpostavil eksperimentalni pro-gram z imenom Laboratorij kuratorskih praks. Njegov namen je bilpremisliti in ovrednotiti dosedanje delo ‰ole. Laboratorij se je razliko-val od uteãenega Teãaja za kustose. Laboranti so samostojno snovaliprojekt, na voljo pa jim je bila celotna infrastruktura SCCA-Ljublja-na. Prvi »eksperimentalni« laboratorij je prinesel nova znanja in iz-ku‰nje, ki jih kuratorji uporabljamo pri svojem nadaljnjem delu,hkrati pa vzpostavil novo strategijo delovanja ‰ole Svet umetnosti.Naslednja skupina laborantov, ki se je zbrala v ‰olskem letu 2007/2008, je delovala v podobnih okvirih, vendar je potrebovala bolj pre-cizno zaãrtan izobraÏevalni okvir, ki je bil nadgrajen s praktiãnimi inteoretiãnimi delavnicami, obiski umetnikov in kuratorjev v izbranemdelovnem okolju in izbrano ‰tudijsko literaturo.

AabstractThe World of Art, School of Contemporary Art was introduced in1997 at SCCA, Center for Contemporary Arts – Ljubljana. In itstenth year of existence The World of Art established an experimentalprogram entitled Laboratorium of Curatorial Practices. Its main pur-pose was to rethink and evaluate the achievements of the school sofar. Laboratorium differs from the previously established Course forCurators. The participants were creating the project on their ownwhereby they have used the support of the entire SCCA-Ljubljana in-frastructure. The first »experimental« laboratorium brought newknowledge and experiences that curators continue to apply in theirwork and, at the same time it established a novel operation strategyof The World of Art. The second group of participants in the years2007/2008 was working on similar grounds, however, it requiredmore precise educational framework that was upgraded and impro-ved with practical and theoretical workshops, visits of artists and cu-rators in a chosen working area and selected bibliography.

Svet umetnosti, ‰ola za sodobno umetnost 2008/2009Voditeljica in koordinatorka ‰ole 2008/2009: Petja GrafenauerSpletna stran: http://www.worldofart.org

004-144 TISK 1/14/09 3:48 PM Page 144