Križev pot

Križev pot smo povzeli po Guy Gilbertu, 78-letnem francoskem duhovniku, ki je življenje posvetil mladim z ulice, prestopnikom in odvisnikom od mamil v Parizu. Zase pravi, da je njegov »kisik« molitev: vsako jutro si vzame eno uro, na vsakih deset dni pa za 48 ur odide v tišino v samostan. Ti trenutki so zanj srce čustvenega in duhovnega življenja. »Ljubi, bojuj se in moli,« je njegovo geslo. Znan je po nenavadnem videzu: dolgih sivih laseh, črni usnjeni obleki in kavbojskih škornjih.

1. postaja: Pilat obsodi Jezusa na smrt

Ta mož je dal vse, vse je podaril. Govoril je o ljubezni, živel v ljubezni, ozdravljal je bolnike in mnoga srca. Še posebno so mu bili pri srcu majhni, ubogi, brezposelni... Obdolžili so ga vseh mogočih umazanij. Za duhovnike tistega časa, sodnike in policaje je bil trn v peti. Zato so ga poslali v smrt.

Molimo za žrtve. Za vse tiste, ki so bili napadeni, posiljeni, oropani, ki so v svojem življenju pretrpeli hude bolečine. Božji ljubljenci so.

2. postaja: Jezusu naložijo križ

Predstavljajte si težki križ, ki ga je nosil.Pred tem so ga pretepli. Dolgi trni so se zarili v njegovo glavo. Izčrpan je moral nositi orodje svojega mučenja.»V resnici je nosil naše bolezni, naložil si je naše bolečine« (Iz 53,4).

Prosimo, da bi mogli Kristusu reči: »Prosim te, pomagaj mi.« V katerikoli preizkušnji se bomo znašli, v vsakršnem trpljenju, ki nas bo doletelo nam bo dal moči. Ker vemo, da križ vedno nosi skupaj z nami On.

3. postaja: Jezus pade prvič pod križem

Jezus pade pod križem. Razumljivo, saj je izčrpan, a nihče se ne zmeni zanj. Jezus je strt je od vseh umazanij.

Naša poklicanost na zemlji je Ljubezen. Karkoli nasprotuje Ljubezni, nas uničuje. Molimo za vse, ki tako zlahka padejo.

4. postaja: Jezus sreča svojo mater

Predstavljaj si njegovo mater.Nosila ga je, rodila, ljubkovala, zibala.Ob njem je bila, ko je spregovoril prve besede, se igral s svojimi prijatelji in se stisnil k njej.Opazovala je čudovitega otroka, kako raste, in fanta, ki vstopa v puberteto. Občudovala ga je.Kot odraslega ga je spremljala na njegovi zmagoslavni in skrivnostni poti. In njen Mali je zdaj tu, ves umazan od potu in krvi.

Molimo za vse križane matere, sklonjene nad posteljami svojih ponesrečenih, bolnih, invalidnih otrok.

5. postaja: Simon iz Cirene pomaga Jezusu nositi križ

Po Simonu iz Cirene se spomni na vse tiste, ki so te prenašali, ti pomagali in te podpirali.Na tvoji življenjski poti je ogromno Simonov iz Cirene.Nihče ne more reči: »Nikoli mi ni nihče pomagal nositi mojih problemov.«Vedno bodi v svojem srcu hvaležen za osebo, ki ti je ponudila roko, te potegnila iz jarka, in verjemi, da smo brez drugih izgubljeni.

Molimo za to, da ne bi nikdar mislili, da se znamo sami rešiti iz stiske. Samota je strašna. Kamorkoli gremo, nas uniči.

6. postaja: Veronika obriše Jezusu obraz

Ženske bolje od vseh poznajo dejanja ljubezni.Kristusov razorani obraz se je Veroniki zarezal globoko v srce. Jezusu je z neizmerno nežnostjo, ki jo ženska premore, obrisala kri in pot.

Prosimo, da bi bili v odrešujočih dejanjih ljubezni vedno bolj iznajdljivi.Dejanja so mnogo bolj zgovorna kot besede.

7. postaja: Jezus pade drugič pod križem

Kalvarija je še daleč. Jezus pa je vse bolj izčrpan. Dvakrat je že padel. Tisoč in enkrat nas bo pobral. Naše zemeljsko bivanje je kratko in hkrati dolgo. Padci krasijo naše življenje. Preizkušnje se vrstijo druga za drugo.

Prosimo, da ne bi svojemu zakoncu ali svojemu otroku nikdar rekli: »Nikoli se ne boš spremenil!« S tem lahko ljubljeno bitje ubijemo.Vedno se spomni, da se po padcu vedno znova lahko dvignemo.

8. postaja: Jezus nagovori jeruzalemske žene

Možje so se razbežali - s Petrom na čelu. Samo Janez je ostal. Kdo ostane ob tebi, kadar ti gre slabo? Ne prav veliko ljudi. In kako ti ravnaš do tistih oseb, ki se znajdejo v hudi stiski? Do koga najprej seže tvoj bratski pogled?

Prosimo Gospoda, da bi mogli vsak dan dajati prednost tistemu, ki je drugačen, bolan, osamljen, depresiven ... Ko se zavemo, da Gospodov pogled zmeraj najprej seže do najmanjših, najbolj ubogih, ne moremo drugače, kot da prosimo Gospoda za pogled Ljubezni.

9. postaja: Jezus pade tretjič pod križem

Dovolj jim je že bilo Kristusovih padcev.Življenje je sestavljeno iz podarjenih in prejetih odpuščanj. Ko to razumemo, razumemo vse.Bodi človek odpuščanja. Tako, da drugemu vedno omogočiš spravo.

Pogosto se spovej svojih grehov pred duhovnikom, ki je prav tako grešnik kot ti, a je prejel čudovito moč, da ti v Jezusovem imenu odpusti tvoje grehe.

Da bi veliki zakrament sprave prejemali v veselju!

10. postaja: Jezusa slečejo

Čisto gol. Še vsak zapornik je bil globoko prizadet, ko je moral na policijski postaji ali ob vstopu v pripor izročiti vse svoje stvari.

Prosimo, kot sv. Pavel, naj nas Bog ogrne s plaščem Ljubezni. Tega plašča ti nikdar nihče ne bo mogel odvzeti.

11. postaja: Jezusa pribijejo na križ

Koliko ljudi je ranjenih v ljubezni. Najhujši žeblji so tisti, ki prebadajo naša srca. Reči enkrat eni osebi: »Ljubim te«, potem pa jo videti oditi z drugo, je najhujša rana, ki nas nenehno žge.

Molimo za vse, ki so se razšli, za vse, ki trpijo zaradi ran v srcu, ki se le stežka zacelijo.

12. postaja: Jezus umre na križu

Prišla je ura. Smrt moramo vse svoje življenje pričakovati v notranjem miru in potrpežljivem premišljevanju.“Samo ljubezen nas napravi nepremagljive!” (Janez Pavel II.)

Vsak dan prosimo za milost, da bi mogli dobro živeti svojih štiriindvajset ur.To je bistvo čudovitega stavka iz očenaša: »Daj nam danes naš vsakdanji kruh.«

13. postaja: Jezusa snamejo s križa in ga položijo materi v naročje

Vse je končano. Marija sprejme razčetverjene ostanke svojega Sina. V zadnjem trenutku jo je zaupal Janezu: »Glej, tvoja mati.« In Mariji je rekel: »Glej, tvoj sin.«V tem zadnjem trenutku smo povezani z Marijo.

Ne boj se vsak dan moliti rožni venec.Ta premišljevalna molitev ima veliko moč. Ne odpovej se ji. Je hrana neprecenljive moči.

14. postaja: Jezusa položijo v grob in tretji dan vstane od mrtvih

Vstajenje je za nas znamenje, da je križ nujni prehod do luči. Bog te je ustvaril za večnost. Tvoje življenje ne more biti nič drugega kot dar. Če se odločiš svoj zemeljski čas preživeti s Kristusom v sebi, boš mož ali žena trpljenja in vstajenja.

»Mišica, ki jo Cerkev največ uporablja, je jezik. To bi pravzaprav morala biti zadnja mišica v uporabi,« se je lepo in kruto izrazil kardinal Daneels.

Živi tako, da nas bo samo tvoj način življenja prepričal, da je nemogoče, da Bog ne bi obstajal!

"Glej, stojim pred vrati in trkam. Če kdo sliši moj glas in odpre vrata, bom stopil k njemu in večerjal z njim, on pa z menoj." (Raz 3,20)

Oblikovala: Pastoralna služba Nadškofije Ljubljana, post 2013

Kapelice križevega pota: Marko Rupnik DJ