Kotnikova ulica 28, 1000 Ljubljana T: 01 369 77 00F: 01 369 78 32 E: gp.mddsz@gov.siwww.mddsz.gov.si

Številka: 561-2/2012-26Ljubljana, 16. oktober 2015

GENERALNI SEKRETARIAT VLADE REPUBLIKE SLOVENIJEGp.gs@gov.si

ZADEVA: Pobuda za sklenitev Sporazuma med Republiko Slovenijo in Rusko federacijo o socialni varnosti – predlog za obravnavo 1. Predlog sklepov vlade:Na podlagi 70. in 71. člena Zakona o zunanjih zadevah (Uradni list RS, št. 113/03 – uradno prečiščeno besedilo, 20/06 – ZNOMCMO, 76/08, 108/09, 80/10 – ZUTD in 31/15) je Vlada Republike Slovenije na …………. seji dne ………… sprejela naslednji sklep:

1. Vlada Republike Slovenije je sprejela pobudo za sklenitev Sporazuma med Republiko Slovenijo in Rusko federacijo o socialni varnosti in jo predloži v potrditev Odboru za zunanjo politiko Državnega zbora Republike Slovenije.

2. Vlada Republike Slovenije pooblašča delegacijo v sestavi: - Peter Pogačar, državni sekretar, Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake

možnosti, vodja delegacije,- dr. Andraž Rangus, generalni direktor, Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in

enake možnosti, član,- Bojan Kraut, podsekretar, Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake

možnosti, član,- Karla Pinter, podsekretarka, Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake

možnosti, članica,- Metka Logar, sekretarka, Ministrstvo za zdravje, članica,- Tadeja Marinič, Ministrstvo za zunanje zadeve, članica,- Tina Kokalj, Ministrstvo za zunanje zadeve, članica,- Darka Hribar, Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije, članica, - Eva Godina, Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije, članica,- tolmač(-ka),

da uskladi besedilo Sporazuma med Republiko Slovenijo in Rusko federacijo o socialni varnosti.

3. Delegacija Republike Slovenije bo v pogajanjih izhajala iz predloga sporazuma ter iz stališč in sklepov Vlade Republike Slovenije in Odbora Državnega zbora Republike Slovenije za zunanjo politiko.

4. Vlada Republike Slovenije pooblašča ministrico za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti dr. Anjo Kopač Mrak, da podpiše Sporazum med Republiko Slovenijo in Rusko federacijo o socialni varnosti.

Prejmejo:- Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti- Ministrstvo za zdravje- Ministrstvo za zunanje zadeve - Ministrstvo za finance- Služba Vlade Republike za zakonodajo

2. Predlog za obravnavo predloga zakona po nujnem ali skrajšanem postopku v državnem zboru z obrazložitvijo razlogov:

3.a Osebe, odgovorne za strokovno pripravo in usklajenost gradiva:dr. Andraž Rangus, generalni direktor, Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, Mitja Žiher, vodja sektorja, Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, Bojan Kraut, podsekretar, Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti,Metka Logar, sekretarka, Ministrstvo za zdravje.3.b Zunanji strokovnjaki, ki so sodelovali pri pripravi dela ali celotnega gradiva:

4. Predstavniki vlade, ki bodo sodelovali pri delu državnega zbora:dr. Anja Kopač-Mrak, ministrica, Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti,Peter Pogačar, državni sekretar, Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti,dr. Andraž Rangus, generalni direktor, Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, Mitja Žiher, vodja sektorja, Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, Bojan Kraut, podsekretar, Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti,Karla Pinter, podsekretarka, Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti,Metka Logar, sekretarka, Ministrstvo za zdravje.5. Kratek povzetek gradiva:

Sporazum med Republiko Slovenijo in Rusko federacijo o socialni varnosti bo omogočal uveljavljanje pravic iz obveznega socialnega zavarovanja, za katere so bili plačani oz. se plačujejo prispevki, ter izvzem napotenih delavcev iz obveznega socialnega zavarovanja v državi, v katero so napoteni (ukinitev dvojnega plačevanja prispevkov). Sporazum sledi rešitvam, ki so vsebovane v že sklenjenih tovrstnih sporazumih z Bosno in Hercegovino, Srbijo, Črno goro, Makedonijo, Kanado, Avstralijo in Argentino.

6. Presoja posledic za:a) javnofinančna sredstva nad 40.000 EUR v tekočem in

naslednjih treh letihNE

b) usklajenost slovenskega pravnega reda s pravnim redom Evropske unije

NE

c) administrativne posledice NEč) gospodarstvo, zlasti ma la in s redn ja pod jetja ter

konkurenčnost podjetijNE

d) okolje, vključno s prostorskimi in varstvenimi vidiki NE

e) socialno področje NEf) dokumente razvojnega načrtovanja:

nacionalne dokumente razvojnega načrtovanja razvojne politike na ravni programov po strukturi

razvojne klasifikacije programskega proračuna r a z v o j n e d o k u m e n t e E v r o p s k e u n i j e i n

mednarodnih organizacij

NE

7.a Predstavitev ocene finančnih posledic nad 40.000 EUR:(Samo če izberete DA pod točko 6.a.)

I. Ocena finančnih posledic, ki niso načrtovane v sprejetem proračunuTekoče leto (t) t + 1 t + 2 t + 3

Predvideno povečanje (+) ali zmanjšanje (–) prihodkov državnega proračuna Predvideno povečanje (+) ali zmanjšanje (–) prihodkov občinskih proračunov Predvideno povečanje (+) ali zmanjšanje (–) odhodkov državnega proračuna Predvideno povečanje (+) ali zmanjšanje (–) odhodkov občinskih proračunovPredvideno povečanje (+) ali zmanjšanje (–) obveznosti za druga javnofinančna sredstva

II. Finančne posledice za državni proračun

II.a Pravice porabe za izvedbo predlaganih rešitev so zagotovljene:

Ime proračunskega uporabnika

Šifra in naziv ukrepa, projekta

Šifra in naziv

proračunske postavke

Znesek za tekoče leto

(t)Znesek za t + 1

SKUPAJ

II.b Manjkajoče pravice porabe bodo zagotovljene s prerazporeditvijo:

Ime proračunskega uporabnika

Šifra in naziv ukrepa, projekta

Šifra in naziv

proračunske postavke

Znesek za tekoče leto

(t)Znesek za t + 1

SKUPAJII.c Načrtovana nadomestitev zmanjšanih prihodkov in povečanih odhodkov proračuna:

Novi prihodkiZnesek za tekoče leto

(t)Znesek za t + 1

SKUPAJ

7.b Predstavitev ocene finančnih posledic pod 40.000 EUR:

Stroški pogajanj:Če bodo pogajanja potekala v Ljubljani, bo slovenska stran krila le stroške kosila in tolmača. Stroški bodo tako obsegali (za vsak krog pogajanj v Ljubljani) okvirno:

- okvirno 3 x delovno kosilo ali večerjo za do 12 oseb,- okvirno 3 dni tolmača oz. tolmačke.

Stroške uradnega obiska ruske delegacije, vključno s stroški delovnega kosila in tolmačenja si razdelita Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti ter Ministrstvo za zdravje in se bodo krili iz proračunske postavke Ministrstva za zdravje 7284 - Mednarodno sodelovanje na področju zdravstva oz. Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti 7172 -Mednarodno sodelovanje.

Če bodo pogajanja potekala v Ruski federaciji, bo stroške, ki nastanejo pri službeni poti, krilo vsako ministrstvo ali zavod za svojega člana delegacije. Pogajanj se zagotovo ne bo udeležila celotna delegacija, ocenjujemo, da bo poleg vodje delegacije zadostovala udeležba še dveh uslužbencev Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti oz. Ministrstva za zdravje ter enega predstavnika Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, torej okvirno štirih članov delegacije iz Republike Slovenije. Okvirni stroški na člana delegacije znašajo 1.200 EUR. Pri oblikovanju števila delegacije in ostalih stroškov se bodo zasledovale najbolj racionalne rešitve.

Stroški izvajanja sporazuma:Sklenitev sporazuma ne bo imela finančnih posledic za neposredne proračunske porabnike. Stroški, ki nastanejo v okviru izvajanja sporazuma, izvirajo iz plačanih prispevkov.

Zaradi dejavnikov, ki jih je nemogoče predvideti (npr. število migracij) je oceno stroškov za nosilce socialnega zavarovanja izredno težko podati. S sklenitvijo Sporazuma med Republiko Slovenijo in Rusko federacijo o socialni varnosti se bo finančno breme za Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (v nadaljevanju: ZPIZ) predvidoma nekoliko povečalo predvsem zaradi povečanja števila upravičencev, ki bodo na podlagi novega sporazuma lahko uveljavili svoje pravice iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Višino tega finančnega bremena je vnaprej težko predvideti, ker ni znano število vseh bodočih upravičencev do dajatev. Kot orientacijo pa naj navedemo podatek, da je junija 2015 ZPIZ v Rusko federacijo nakazoval 2 pokojnini v skupni višini 285,07 EUR.

Višine finančnega bremena, ki bi ga s plačilom zdravstvenih storitev zagotavljal Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (v nadaljevanju: ZZZS) za napotene delavce in njihove družinske člane, še ni možno oceniti, saj njihovega števila ni možno predvideti. Vendar pa je potrebno omeniti, da gre za kategorijo zavarovanih oseb v obveznem zdravstvenem zavarovanju, ki je upravičena do povračila stroškov za uveljavljene zdravstvene storitve v tujini tudi sicer, saj ima pravice do zdravstvenih storitev v obsegu in standardu, ki je zagotovljen zavarovanim osebam v Sloveniji po

zakonu in splošnih aktih ZZZS, ter po povprečni ceni teh storitev v Sloveniji. V kolikor bi se v pogajanjih pokazala možnost in bi bila ruska stran zainteresirana, bi bil možen tudi dogovor o medsebojnem obračunu ali o odpovedi stroškov na način, da bi slovenska stran krila stroške za ruske, ruska stran pa za slovenske napotene delavce ter morebitne druge kategorije zavarovancev (turiste, študente).

Pomembno je poudariti, da bo sklenitev Sporazuma olajšala (in predvidoma posledično povečala) migracije med Republiko Slovenijo in Rusko federacijo. To bo sicer po eni strani res nekoliko povečalo stroške nosilcev obveznega socialnega zavarovanja, a bo hkrati tudi povečal dotok sredstev v obe blagajni, kot posledica povečanja pobranih prispevkov za obvezno socialno zavarovanje. Dejstvo je, da bo vsak državljan Ruske federacije, ki bo prišel na delo v Republiko Slovenijo, po izpolnitvi pogojev upravičen do delne pokojnine od slovenskega ZPIZ-a, a bo za to pravico v času dela v Sloveniji tudi plačeval prispevke. Enako pa velja za slovenske državljane, ki bodo pridobili zavarovalno dobo v Ruski federaciji, na podlagi česar bodo po vrntivi upravičeni do delne pokojnine od pristojnega nosilca pokojninskega zavarovanja Ruske federacije.

Poleg tega je pri oceni stroškov izvajanja Sporazuma potrebno tudi poudariti, da bo imel Sporazum pomembne narodnogospodarske učinke, saj bo olajšal investicije iz Ruske federacije v Republiki Sloveniji, in obratno. Vsi posledično nastali stroški za pokojninsko in zdravstveno blagajno bodo imeli podlago v plačanih prispevkih za socialno zavarovanje teh delavcev.

8. Predstavitev sodelovanja javnosti:Gradivo je bilo predhodno objavljeno na spletni strani predlagatelja: NE

Sodelovanje javnosti ni potrebno.

9. Pri pripravi gradiva so bile upoštevane zahteve iz Resolucije o normativni dejavnosti: -

10. Gradivo je uvrščeno v delovni program vlade: NE

Peter POGAČAR DRŽAVNI SEKRETAR

Prilogi:- Pobuda za sklenitev Sporazuma med Republiko Slovenijo in Rusko federacijo o socialni

varnosti- Besedilo predloga Sporazuma med Republiko Slovenijo in Rusko federacijo o socialni varnosti

POBUDA ZA SKLENITEV SPORAZUMA MED REPUBLIKO SLOVENIJO IN RUSKO FEDERACIJOO SOCIALNI VARNOSTI

Na podlagi 70. in 71. člena Zakona o zunanjih zadevah (Uradni list RS, št. 113/03 – uradno prečiščeno besedilo, 20/06 – ZNOMCMO, 76/08, 108/09, 80/10 – ZUTD in 31/15) dajemo pobudo za sklenitev Sporazuma med Republiko Slovenijo in Rusko federacijo o socialni varnosti.

1. Razlogi, zaradi katerih se predlaga sklenitev sporazuma

Gospodarski, kulturni in drugi odnosi med Republiko Slovenijo in Rusko federacijo so razvejani, obe strani pa ugotavljata, da obstajajo možnosti za še nadaljnjo krepitev. Po podatkih Zavoda RS za zaposlovanje je bilo junija 2015 na trgu dela v Republiki Sloveniji z veljavnim delovnim dovoljenjem prisotnih 1117 državljanov Ruske federacije, kar predstavlja največjo skupnost tujih državljanov izven območja nekdanje SFRJ ali EU. Po podatkih Zavoda za zdravstveno zavarovanje je bilo v mesecu juniju 2015 iz RS napotenih 55 slovenskih delavcev na delo v Rusko federacijo. Natančnega podatka o državljanih RS, ki so neposredno zaposleni v Rusiji sicer nimamo, Ministrstvo za zunanje zadeve (v nadaljevanju: MZZ) pa navaja, da v Rusiji prebiva "večje število slovenskih delavcev", večina na podlagi delovnega vizuma, manjše število pa na podlagi začasnih dovoljenj za prebivanje. Ti delavci trenutno skladno z rusko pokojninsko zakonodajo plačujejo prispevke v Rusiji, čeprav v večini primerov ob upokojitvi ne bodo pridobili v Rusiji nobenih pravic. Omeniti je potrebno tudi, da v zadnjih letih beležimo pomembno rast obiska turistov, izmenjave študentov, raziskovalcev in drugih oblik migracij med državama. Vse to narekuje, da je to področje potrebno ustrezno urediti in zagotoviti pravice delavcev migrantov, ki migrirajo oz. so migrirali med državama. Ob tem je potrebno še dodati, da SFRJ sporazuma o socialni varnosti z ZSSR ni sklenila, tako da ga Republika Slovenija in Ruska federacija tudi nista mogli naslediti kot državi naslednici.

Na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti smo že oktobra 2013 od Ministrstva za zunanje zadeve prejeli pobudo za pričetek postopka za sklenitev sporazuma o socialni varnosti z Rusko federacijo. V njem MZZ navaja, da je Rusija uvrščena med prednostne trge za usmerjanje spodbujanja internacionalizacije s strani slovenskih podjetij, ruski trg pa je strateškega pomena za slovensko gospodarstvo, ki vsako leto beleži rast obsega blagovne menjave. Zato je nujno potrebno, da se uredi socialni položaj tako slovenskih delavcev, ki jih slovenska podjetja napotijo na delo v Rusijo, kot tudi ruskih delavcev v Republiki Sloveniji.

Po informaciji, ki smo jo prejeli s strani slovenskega veleposlaništva v Moskvi, se je s 1.1.2012 za slovenske delavce, napotene na delo v Rusijo, položaj z vidika socialnega zavarovanja bistveno poslabšal, saj so bili pred tem po ruski zakonodaji oproščeni plačila prispevkov za socialno zavarovanje v Rusiji, ta izjema pa je bila z zadnjo reformo ukinjena. To pomeni, da morajo plačevati dvojne prispevke (v Sloveniji in v Rusiji), kar jih postavlja v slabši položaj v primerjavi s konkurenco. Bilateralni sporazum bi to obveznost predvidoma ukinil.

Poleg pobude MZZ smo v preteklosti prejeli tudi že pobudo Ministrstva za obrambo, pobudo Kluba slovenskih gospodarstvenikov v Rusiji ter več pobud ruskih državljanov, ki živijo v Republiki Sloveniji.

Na podlagi vsega navedenega smo tako na MDDSZ že februarja 2014 preko MZZ posredovali dopis pristojnemu ruskemu ministrstvu, v katerem smo predlagali, da bi državi preučili možnosti sklenitve sporazuma o socialni varnosti. Maja 2014 smo preko MZZ prejeli obvestilo, da je pristojno rusko

ministrstvo pozdravilo naš predlog, se z njim strinja, in nam bo v kratkem posredovalo predlog sporazuma. Maja 2015 pa smo od pristojnega ruskega ministrstva dejansko prejeli predlog za sklenitev sporazuma z osnutkom sporazuma.

Po preučitvi ruskega predloga sporazuma ugotavljamo, da je predlog lahko osnova za pričetek pogajanj, vendar pa so potrebne določene prilagoditve. Ruski predlog namreč vključuje nekatere določbe, ki niso običajne v bilateralnih sporazumih o socialni varnosti, ki jih je sklenila Republika Slovenija. Ruski predlog tako na primer vključuje pomoči v primeru začasne nezmožnosti za delo in v primeru materinstva, pomoči za družine z otroki ter zagotavljanje obveznega socialnega zavarovanja za primer poškodbe pri delu in poklicne bolezni ter pravice do pogrebnine, ki za slovensko stran trenutno niso sprejemljive, bodisi zato, ker so predmetne dajatve v slovenski zakonodaji del socialnega varstva (in ne socialnega zavarovanja), bodisi zato, ker Slovenija ločenega zavarovanja za ta področja ne pozna in so del pravic iz obveznega zdravstvenega zavarovanja, ki pa ga ruski predlog ne vključuje. V vsakem primeru bo omenjene predloge ruske strani potrebno v pogajanjih temeljito preučiti, vključno z njihovo ureditvijo v ruski zakonodaji, in šele po tem bo mogoče zavzeti dokončno stališče ali je ta, ali nekatera od teh področij mogoče vključiti v Sporazum. Slovenska stran se bo zavzemala, da se v Sporazum primarno vključi predvsem področje zavarovanja za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, kot je tudi sicer običajno v bilateralnih sporazumih o socialni varnosti, ki jih sklepa Republika Slovenija z drugimi državami (razen bilateralnih sporazumov o socialni varnosti z naslednicami nekdanje SFRJ, ki iz specifičnih razlogov praviloma urejajo koordinacijo širšega kroga pravic).

Poleg tega bo sporazum uredil izvzem iz obveznega socialnega zavarovanja za napotene delavce, ki so v obdobju do največ 60 mesecev napoteni iz enega države v drugo, z možnostjo podaljšanja.

S sklenitvijo sporazuma bo Ruska federacija kot svoje dobe prevzela tudi zavarovalne dobe, ki so jih delavci pred razpadom Sovjetske zveze pridobili na ozemlju takratne RSFSR (ruske republike), ne pa tudi drugih republik nekdanje Sovjetske zveze.

Slovenska stran bo na pogajanjih tudi predlagala, da se s sporazumom uredi tudi zdravstveno zavarovanje članov diplomatsko-konzularnih predstavništev in konzulatov. Predlagali bomo tudi, da bi se preučila možnost, da bi se s Sporazumom zagotovile tudi nujne zdravstvene storitve za napotene delavce in za druge zavarovane osebe, ki se začasno nahajajo v drugi pogodbenici (npr. turiste in študente na študiju v drugi državi pogodbenici) po načelu medsebojnega obračuna ali pa po načelu vzajemne odpovedi stroškov.

Vsa navedena in druga odprta vprašanja bodo predmet pogajanj, dokončno stališče pa bo slovenska delegacija lahko zavzela šele po medsebojni podrobni predstavitvi sistemov socialnega zavarovanja v obeh državah, kot je uvodoma običajno pri pogajanjih o sporazumih, ki urejajo koordinacijo sistemov socialne varnosti.

Ob zgoraj opisanih pridržkih se slovenska stran lahko strinja, da pogajanja potekajo na ruskem predlogu sporazuma, z zgoraj navedenimi spremembami.

2. Bistveni elementi sporazuma

Sporazum o socialni varnosti med Republiko Slovenijo in Rusko federacijo bo omogočil osebam, ki so v pokojninskem zavarovanju obeh pogodbenic dopolnile določeno zavarovalno dobo, predvsem naslednje:

- enako obravnavanje državljanov ene pogodbenice glede zagotavljanja pravic in obveznosti s področja pokojninskega zavarovanja z državljani druge pogodbenice, v kateri živijo in delajo,

- seštevanje zavarovalnih dob, dopolnjenih po zakonodaji obeh pogodbenic zaradi izpolnitve pogojev za pridobitev pravic iz pokojninskega zavarovanja po zakonodaji posamezne pogodbenice v primeru, če pogoji za priznanje pravice po zakonodaji posamezne pogodbenice brez seštevanja zavarovalnih dob niso izpolnjeni. Zavarovalne dobe seseštevajo le pod pogojem, da se ne prekrivajo,

- odmero višine pokojnine v posamezni pogodbenici v sorazmerju z dopolnjenimi zavarovalnimi dobami, kar pomeni, da bo vsaka pogodbenica plačala tisti delež dajatve, ki ustreza dejanski dobi, dopolnjeni v okviru njenega sistema socialne varnosti,

- izplačevanje dajatev iz naslova pokojninskega zavarovanja, priznanih po zakonodaji ene pogodbenice, v drugo pogodbenico,

- zagotavljanje neprekinjenosti zavarovalne dobe delavcev v eni pogodbenici v času, ko so ti poslani na delo v drugo pogodbenico. Na ta način bi odpadla tudi obveza dvojnega plačila prispevkov,

- ureditev izvzema iz obveznega socialnega zavarovanja za napotene delavce, do 60 mesecev, z možnostjo podaljšanja.

3. Predlog za sestavo delegacije in predračun stroškov za njeno delo ter njihovo pokritje

- Peter Pogačar, državni sekretar, Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, vodja delegacije,

- dr. Andraž Rangus, generalni direktor, Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, član,

- Bojan Kraut, podsekretar, Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, član,

- Karla Pinter, podsekretarka, Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, članica,

- Metka Logar, sekretarka, Ministrstvo za zdravje, članica,- Tadeja Marinič, Ministrstvo za zunanje zadeve, članica,- Tina Kokalj, Ministrstvo za zunanje zadeve, članica,- Darka Hribar, Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije, članica, - Eva Godina, Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije, članica,- tolmač(-ka),

Stroški za delo delegacije bodo kriti iz sredstev udeleženih ministrstev ter zavodov, namenjenih za njihove aktivnosti na mednarodnem področju, pri čemer potne stroške za svoje člane delegacije nosi vsako ministrstvo oz. zavod, kjer je udeleženec pogajanj zaposlen. Stroške tolmača oz. tolmačke si razdelita Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti ter Ministrstvo za zdravje.

4. Predlog stališč delegacije

Delegacija bo zastopala stališča, ki so usklajena med Ministrstvom za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, Ministrstvom za zdravje, Ministrstvom za zunanje zadeve, Ministrstvom za finance,Informacijsko pooblaščenko Republike Slovenije in Službo Vlade Republike Slovenije za zakonodajo v skladu z načeli in pravnimi pravili veljavnega mednarodnega in notranjega prava, ki so v predlogu sporazuma, priloženega pobudi. Po proučitvi ruskega predloga je bilo na strokovni ravni ugotovljeno, da je ruski predlog načeloma sprejemljiv kot podlaga za pogajanja, s predlaganimi spremembami, kot izhaja iz predlaganega sporazuma, ki je priloga tej pobudi. Slovenska stran bo tudi predlagala, da bi imeli zavarovanci poslani na delo v drugo državo pogodbenico tam tudi zagotovljene zdravstvene storitve. Slovenska stran bo poleg tega želela tudi nekaj pojasnil, ki se nanašajo na terminologijo in prevode.

5. Predlog, kdo naj pogodbo parafira

Usklajeno besedilo sporazuma bo parafiral vodja delegacije.

6. Navedba, kateri organ bo sporazum ratificiral

Sporazum ratificira Državni zbor Republike Slovenije.

Sprememba veljavnih predpisov in zakonodaje s tega področja zaradi predlaganega sporazuma ne bo potrebna.

7. Ocena potrebnih finančnih sredstev

7.1. Stroški pogajanj:

Če bodo pogajanja potekala v Ljubljani, bo slovenska stran krila le stroške kosila in tolmača. Stroški bodo tako obsegali (za vsak krog pogajanj v Ljubljani) okvirno:

- okvirno 3 x delovno kosilo ali večerjo za do 12 oseb,- okvirno 3 dni tolmača oz. tolmačke.

Stroškeuradnega obiska ruske delegacije, vključno s stroški delovnega kosila in tolmačenja si razdelita Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti ter Ministrstvo za zdravje in se bodo krili iz proračunske postavke Ministrstva za zdravje 7284 - Mednarodno sodelovanje na področju zdravstva oz. Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti 7172 - Mednarodno sodelovanje.

Če bodo pogajanja potekala v Ruski federaciji, bo stroške, ki nastanejo pri službeni poti, krilo vsako ministrstvo ali zavod za svojega člana delegacije. Pogajanj se zagotovo ne bo udeležila celotna delegacija, ocenjujemo, da bo poleg vodje delegacije zadostovala udeležba še dveh uslužbencev Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti oz. Ministrstva za zdravje ter enega predstavnika Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, torej okvirno štirih članov delegacije iz Republike Slovenije. Okvirni stroški na člana delegacije znašajo 1.200 EUR. Pri oblikovanju števila delegacije in ostalih stroškov se bodo zasledovale najbolj racionalne rešitve.

7.2. Stroški izvajanja sporazuma

Sklenitev sporazuma ne bo imela finančnih posledic za neposredne proračunske porabnike. Stroški, ki nastanejo v okviru izvajanja sporazuma, izvirajo iz plačanih prispevkov.

Zaradi dejavnikov, ki jih je nemogoče predvideti (npr. število migracij) je oceno stroškov za nosilce socialnega zavarovanja izredno težko podati. S sklenitvijo Sporazuma med Republiko Slovenijo in Rusko federacijo o socialni varnosti se bo finančno breme za Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (v nadaljevanju: ZPIZ) predvidoma nekoliko povečalo predvsem zaradi povečanja števila upravičencev, ki bodo na podlagi novega sporazuma lahko uveljavili svoje pravice iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Višino tega finančnega bremena je vnaprej težko predvideti, ker ni znano število vseh bodočih upravičencev do dajatev. Kot orientacijo pa naj navedemo podatek, da je junija 2015 ZPIZ v Rusko federacijo nakazoval 2 pokojnini v skupni višini 285,07 EUR.

Višine finančnega bremena, ki bi ga s plačilom zdravstvenih storitev zagotavljal Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (v nadaljevanju: ZZZS) za napotene delavce in njihove družinske člane, še ni možno oceniti, saj njihovega števila ni možno predvideti. Vendar pa je potrebno omeniti, da gre za kategorijo zavarovanih oseb v obveznem zdravstvenem zavarovanju, ki je upravičena do povračila stroškov za uveljavljene zdravstvene storitve v tujini tudi sicer, saj ima pravice do zdravstvenih storitev v obsegu in standardu, ki je zagotovljen zavarovanim osebam v Sloveniji po zakonu in splošnih aktih ZZZS, ter po povprečni ceni teh storitev v Sloveniji. V kolikor bi se v pogajanjih pokazala možnost in bi bila ruska stran zainteresirana, bi bil možen tudi dogovor o medsebojnem obračunu ali o odpovedi stroškov (slovenska stran bi krila stroške za ruske, ruska stran pa za slovenske napotene delavce ter morebitne druge kategorije zavarovancev (turiste, študente)).

Pomembno je poudariti, da bo sklenitev Sporazuma olajšala (in predvidoma posledično povečala) migracije med Republiko Slovenijo in Rusko federacijo. To bo sicer po eni strani res nekoliko povečalo stroške nosilcev obveznega socialnega zavarovanja, a bo hkrati tudi povečal dotok sredstev v obe blagajni, kot posledica povečanja pobranih prispevkov za obvezno socialno zavarovanje. Dejstvo je, da bo vsak državljan Ruske federacije, ki bo prišel na delo v Republiko Slovenijo, po izpolnitvi pogojev upravičen do delne pokojnine od slovenskega ZPIZ-a, a bo za to pravico v času dela v Sloveniji tudi plačeval prispevke. Enako pa velja za slovenske državljane, ki bodo pridobili zavarovalno dobo v Ruski federaciji, na podlagi česar bodo po vrntivi upravičeni do delne pokojnine od pristojnega nosilca pokojninskega zavarovanja Ruske federacije.

Poleg tega je pri oceni stroškov izvajanja Sporazuma potrebno tudi poudariti, da bo imel Sporazum pomembne narodnogospodarske učinke, saj bo olajšal investicije iz Ruske federacije v Republiki Sloveniji, in obratno. Vsi posledično nastali stroški za pokojninsko in zdravstveno blagajno bodo imeli podlago v plačanih prispevkih za socialno zavarovanje teh delavcev.

Ocenjujemo, da se operativni stroški izvajanja (služba ZPIZ in ZZZS) zaradi sklenitve Sporazuma o socialni varnosti med Republiko Slovenijo in Rusko federacijo realno ne bodo povišali.

8. Predlog odobritve začasne uporabe pogodbe: /

9. Izjava o primernosti sklenitve pogodbe z vidika skladnosti s pravnim redom in usmeritvami Evropske unije

Gradivo ni predmet usklajevanja s pravnim redom Evropske unije.

SPORAZUM

MED

REPUBLIKO SLOVENIJO

IN

RUSKO FEDERACIJO

O SOCIALNI VARNOSTI

REPUBLIKA SLOVENIJA in

RUSKA FEDERACIJA,

STA SE V ŽELJI, DA UREDITA ODNOS MED DRŽAVAMA NA PODROČJU SOCIALNE VARNOSTI, DOGOVORILI:

I. del: Splošne določbe

1. člen

Opredelitev pojmov

(1) V tem sporazumu imajo spodaj navedeni pojmi naslednji pomen:

a) »državljan« pomeni za Republiko Slovenijo državljana(-ko) Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: »Slovenija«) po Zakonu o državljanstvu Republike Slovenije, z vsemi spremembami in dopolnitvami in za Rusko Federacijo____________________________

b) »zakonodaja« so zakoni in drugi predpisi pogodbenic, ki določajo pokojnine in/ali druge dajatve iz 2. člena tega sporazuma in njihovo izplačilo;

c) »pristojni organ« je

- v Ruski federaciji – Ministrstvo za delo in socialno varstvo Ruske federacije,

- v Republiki Sloveniji – Ministrstva, pristojna za pravne predpise iz 2. člena tega sporazuma;

d) »pristojni nosilec« je zavod, sklad ali organ, pristojen za izvajanje pravnih predpisov iz 2. člena tega sporazuma;

e) »zavarovana oseba« je oseba, kakor jo določa 3. člen tega sporazuma;

f) »družinski član« je oseba, ki jo kot takšno opredeljuje ali priznava zakonodaja pogodbenic;

g) »kraj bivanja« je zakonito pridobljeno stalno ali začasno prebivališče na ozemlju države pogodbenice, v skladu z njenimi predpisi,

h) »zavarovalna doba«

- so v Ruski federaciji obdobja zaposlitve in/ali opravljanja drugih dejavnosti, za katere so se zaračunavali in plačevali prispevki za zavarovanje, ter druga obdobja, ki se upoštevajo pri ugotavljanju pravice do dajatve in določanju njene višine po zakonodaji Ruske federacije,

- je v Republiki Sloveniji doba plačevanja prispevkov in vsaka druga doba, ki se upošteva po slovenski zakonodaji,

i) »dajatev « pomeni denarno dajatev po pravnih predpisih iz prvega odstavka 2. člena tega sporazuma, vključno z doplačili in dodatki k pokojninam, kakor jih predvideva zakonodaja pogodbenic;

j) "organi za zvezo" so organi, pooblaščeni za neposredne stike za učinkovitejše izvajanje tega sporazuma

(2) Drugi izrazi v tem sporazumu imajo pomen, določen s pravnimi predpisi vsake od pogodbenic.

2. člen

Področje uporabe

(1) Ta sporazum se nanaša na zakonodajo obeh pogodbenic o obveznem socialnem zavarovanju:

a) v Ruski federaciji na:

- starostno pokojnino, invalidsko pokojnino, pokojnino v primeru izgube skrbnika,

- dodatno pokojnino in izplačila pokojninskih prihrankov,

- socialne pokojnine,

- na zakonodajo Ruske federacije, ki ureja obvezno vključitev v sistem socialnega zavarovanja, vendar le za namen izvajanja drugega odstavka 7. člena tega sporazuma.

- b) v Republiki Sloveniji na:

- zakonodajo, ki ureja obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje, razen določb, ki se nanašajo na dajatve za preostalo delovno zmožnost,

- na zakonodajo Republike Slovenije, ki ureja obvezno vključitev v sistem socialnega zavarovanja, vendar le za namen izvajanja drugega odstavka 7. člena tega sporazuma.

(2) Ta sporazum se nanaša tudi na zakonodajo o obveznem socialnem zavarovanju (varstvu), ki spreminja ali dopolnjuje določbe, navedene v prvem odstavku tega člena, razen določb, ki jih določa tretji odstavek tega člena.

(3) Ta sporazum se ne nanaša na zakonodajo, ki velja za pokojninsko zavarovanje vojakov oboroženih sil Ruske federacije in drugih vojaških enot, na osebe, ki vodijo ali drugače delujejo v sestavi organov Ministrstva za notranje zadeve, njihove družinske člane, na druge osebe, ki so izenačene z navedenimi vojaškimi osebami na področju pokojninskega zavarovanja v skladu s posebno zakonodajo Ruske federacije, ter na državne uslužbence v Ruski federaciji.

3. člen

Osebna veljavnost

Ta sporazum se uporablja za vse osebe, za katere velja ali je veljala zakonodaja katere kolipogodbenice, in za vzdrževane družinske člane ter preživele družinske člane teh oseb v smislu veljavne zakonodaje katere koli pogodbenice.

4. člen

Enaka obravnava

(1) Če ta sporazum ne določa drugače, se vsaka oseba, ki prebiva na ozemlju pogodbenice, glede uporabe zakonodaje te pogodbenice, ki je navedena v 2. členu, obravnava enako kot njeni državljani. Navedeno prav tako velja za vzdrževane družinske člane in preživele družinske člane, ki prebivajo na ozemlju pogodbenice, glede njihovih izvedenih pravic po osebah, navedenih v tem odstavku.

(2) Če ta sporazum ne določa drugače, se dajatve po zakonodaji ene pogodbenice ne znižajo, spremenijo, zadržijo, prekličejo ali odvzamejo, ker prejemnik prebiva ali začasno prebiva na ozemlju druge pogodbenice, in dajatve se izplačujejo na ozemlje druge pogodbenice.

(3) Dajatve po zakonodaji ene pogodbenice se priznajo državljanom druge pogodbenice, ki ne prebivajo na ozemlju pogodbenic, pod enakimi pogoji, kot se priznajo državljanom prve pogodbenice, ki ne prebivajo na ozemlju pogodbenic.

5. člen

Prenosljivost dajatev

(1) Če ta sporazum ne določa drugače, pokojnine in druge dajatve, do katerih je oseba upravičena po pravnih predpisih ene pogodbenice, ne smejo biti zmanjšane, spremenjene, zamrznjene, odvzete ali zasežene zato, ker ima upravičenec kraj bivanja v drugi pogodbenici.

(2) Dajatve, priznane po pravnih predpisih ene pogodbenice, se izplačujejo upravičencu s stalnim prebivališčem v drugi pogodbenici.

(3) Državljanom druge pogodbenice, ki imajo stalno prebivališče v tretji državi, izplačuje prva pogodbenica pokojnine in druge dajatve pod enakimi pogoji kakor svojim državljanom.

(4) Ob selitvi zavarovane osebe, ki prejema pokojnino in/ali druge dajatve, z ozemlja ene pogodbenice na ozemlje druge pogodbenice z namenom spremembe stalnega prebivališča,se izplačilo pokojnine in/ali drugih dajatev nadaljuje s strani pogodbenice, ki je zavarovani osebi dodelila pokojnino in/ali dajatev.

(5) Določbe od prvega do četrtega odstavka tega člena ne veljajo:

a) za Rusko federacijo v primeru pokojnin in doplačil, ki se v skladu z zakonodajo Ruske federacije dodeljujejo glede na kraj bivanja zavarovane osebe (družinskega člana).

b) za Republiko Slovenijo v primeru dodatka za pomoč in postrežbo in denarnih nadomestil, ki jih oseba prejema v zvezi z invalidnostjo, ali za katero koli drugo dajatev, ki se po slovenski zakonodaji ne plača zunaj Republike Slovenije,

(6) V skladu z vlogo oseb, navedenih v 3. členu tega sporazuma, se zneski dodeljenih dajatev lahko izplačujejo na ozemlju pogodbenice, ki je dodelila omenjeno dajatev, ali pa se posredujejo na ozemlje druge pogodbenice, in sicer na način, kakor ga določa 13. člen tega sporazuma.

(7) Pristojni nosilci obeh pogodbenic omogočajo izplačevanje dajatev v skladu s tem sporazumom brez morebitnih odtegljajev zaradi poplačila lastnih administrativnih stroškov.

II. del: Zakonodaja, ki se uporablja

6. člen

Splošne določbe

Za obvezno zavarovanje zaposlenih in samozaposlenih oseb, za katere se uporablja ta sporazum, se uporabljajo pravni predpisi pogodbenice, na ozemlju katere se opravlja delo ali samostojna dejavnost, če ta sporazum ne določa drugače.

7. člen

Posebne določbe

(1) Za zavarovane osebe, ki so zaposlene ali samozaposlene na ozemlju obeh pogodbenic, se uporablja zakonodaja pogodbenice, na ozemlju katere imajo omenjene osebe stalno prebivališče.

(2) Za zavarovane osebe, na katere se nanaša zakonodaja ene pogodbenice in ki so za določeno obdobje napotene na delo na ozemlje druge pogodbenice, se uporablja zakonodaja prve pogodbenice, če obdobje dela na ozemlju druge pogodbenice ni daljše od 60 mesecev. V omenjenem primeru mora biti delodajalec registriran na ozemlju pogodbenice, ki je delavca napotila na delo. V skladu s posameznim dogovorom s pristojnimi nosilci ali drugimi organi, ki so jih za to določili pristojni nosilci, se lahko omenjeno obdobje uporabe zakonodaje pogodbenice, ki je zavarovano osebo napotila na delo, podaljša še za največ štiriindvajset mesecev.

(3) Za potujoče osebe v transportnih podjetjih, v katerih opravljajo mednarodne prevoze na ozemljih obeh pogodbenic, se uporablja zakonodaja pogodbenice, v kateri je sedež delodajalca.

(4) Za posadko ladje in druge osebe, ki so na njej zaposlene, se uporablja zakonodaja pogodbenice, pod zastavo katere ladja plove.

(5) Za delavce, ki se ukvarjajo z natovarjanjem, raztovarjanjem in popravilom ladij, se uporabljajo pravni predpisi pogodbenice, v kateri je pristanišče.

8. člen

Družinski člani

(1) Za družinske člane, ki prebivajo skupaj z zavarovano osebo, se uporablja zakonodaja tepogodbenice, kakor se uporablja za zavarovane osebe v skladu s 7. in 8. členom tega sporazuma.

(2) Prvi odstavek tega člena se ne uporablja, če se za družinske člane glede na njihovo zaposlitev uporablja zakonodaja druge pogodbenice.

9. člen

Člani diplomatskih predstavništev in konzulatov

Za člane diplomatskih predstavništev in konzulatov pogodbenic ter zasebno pomožno osebje se uporabljajo določbe Dunajske konvencije o diplomatskih odnosih z dne 18. aprila 1961 ter Dunajske konvencije o konzularnih odnosih z dne 24. aprila 1963.

III. del: Določbe o pokojninah

10. člen

Pravica do pokojnine

(1) Če obstaja po zakonodaji ene pogodbenice pravica do pokojnine brez seštevanja zavarovalnih dob, nosilec te pogodbenice določi pokojnino le na podlagi zavarovalne dobe, ki jo upošteva po svoji zakonodaji.

(2) Če zavarovalna doba, dopolnjena po zakonodaji ene pogodbenice, ne zadostuje za pridobitev pravice do pokojnine, se upošteva tudi zavarovalna doba, dopolnjena po zakonodaji druge pogodbenice, če se ne nanaša na isto obdobje.

(3) Pri določanju pravice do pokojnine se v skladu z zakonodajo Ruske federacije upoštevajo pridobljene zavarovalne dobe v skladu z zakonodajo Ruske federacije in zavarovalne dobe, pridobljene na ozemlju nekdanje Ruske sovjetske federative socialistične republike (v nadaljnjem besedilu: RSFSR). Zavarovalne dobe, ki so bile pridobljene na ozemlju drugih nekdanjih republik Zveze sovjetskih socialističnih republik (v nadaljnjem besedilu: ZSSR) ali drugih držav, se ne upoštevajo.

(4) Pri odločanju o pravici do pokojnine v skladu z zakonodajo Republike Slovenije se upošteva doba plačevanja prispevkov in vsaka druga doba, ki se upošteva po slovenski zakonodaji.

(5) Če pogoji za pridobitev pravice do pokojnine na podlagi drugega odstavka tega člena niso izpolnjeni, slovenski nosilec za slovenske zavarovance upošteva tudi zavarovalne dobe dopolnjene v tretjih državah, če tako zavezuje Republiko Slovenijo druga mednarodna pogodba.

(6) Če zavarovalna doba, dopolnjena po zakonodaji ene pogodbenice, znaša manj kot 12 mesecev, ta pogodbenica ne prizna nobene pokojnine, razen če po zakonodaji te pogodbenice obstaja pravica do pokojnine le na podlagi te zavarovalne dobe.

(7) Pri določanju pravice do pokojnine, ki je povezana z opravljanjem določenega poklica, delom na določenem delovnem mestu ali v določenih delovnih pogojih in organizacijah v skladu z zakonodajo ene pogodbenice, se podobna obdobja dela, pridobljena v skladu z zakonodajo druge pogodbenice, ne seštevajo z omenjenimi obdobji prve pogodbenice, ampak se upoštevajo kot zavarovalna doba, pridobljena pod splošnimi pogoji.

11. člen

Socialne pokojnine

(1) Socialne pokojnine po zakonodaji Ruske federacije se izplačujejo po njeni zakonodaji glede na kraj bivanja osebe.

(2) Socialne pokojnine se vzpostavijo in izplačujejo, če oseba ne prejema pokojnine, povezane z delovno dobo in/ali opravljanjem druge dejavnosti, tudi ob upoštevanju zakonodaje druge pogodbenice.

12. člen

Določanje višine pokojnine

(1) Vsaka pogodbenica določi višino pokojnine glede na zavarovalne dobe v skladu z zakonodajo in na način, ki ga predvideva zakonodaja posamezne pogodbenice.

(2) Posebne določbe v zvezi z zakonodajo Ruske federacije:

a) Pri določanju višine pokojnine po zakonodaji Ruske federacije se upoštevata zavarovalna doba, pridobljena v skladu z omenjeno zakonodajo, in zavarovalna doba, pridobljena na ozemlju bivše RSFSR. Zavarovalne dobe, ki so bile pridobljene na ozemlju drugih bivših republik ZSSR ali drugih držav, se ne upoštevajo.

b) Višina določenega izplačila k pokojnini, dodatek določenega izplačila k pokojnini in povečanje dodatka določenega izplačila k pokojnini se opredelijo na osnovi zavarovalne dobe v skladu z zakonodajo Ruske federacije ob upoštevanju določb iz prejšnje točke.

c) Pri določanju socialnih dodatkov k pokojnini v Ruski federaciji se upoštevajo pokojnine, ki so bile dodeljene v Republiki Sloveniji.

(3) Posebne določbe v zvezi z zakonodajo Republike Slovenije:

Pri priznanju pravice do pokojnine slovenski nosilec izračuna višino pokojnine na naslednji način:

(a) najprej izračuna teoretični znesek pokojnine, ki bi ga moral izplačevati, če bi bile vse dobe, ki se seštevajo, dopolnjene po slovenski zakonodaji,

(b) na podlagi tega teoretičnega zneska nato izračuna dejanski znesek pokojnine, ki se plača v sorazmerju med dobo dopolnjeno po slovenski zakonodaji in vsemi dobami, ki se seštevajo.

(c) pri izračunu teoretičnega zneska pokojnine iz točke (a) tega odstavka se pri določitvi osnove za odmero pokojnine upoštevajo le dobe, dopolnjene po slovenski zakonodaji.

IV. del: Sodelovanje pogodbenic

13. člen

Pravna in upravna pomoč

(1) Pristojni organi pogodbenic sklenejo upravni dogovor za izvajanje tega sporazuma, ki začne veljati hkrati s tem sporazumom.

(2) Pristojni organi se medsebojno obveščajo o vseh zakonskih spremembah in dopolnitvah na področju obveznega socialnega zavarovanja.

(3) Pristojni nosilci pogodbenic sodelujejo pri izvajanju tega sporazuma ter posredujejo potrebne informacije o okoliščinah, ki so pomembne pri njegovem izvajanju.

(4) Dokumenti, ki so potrebni za vzpostavitev obveznega socialnega zavarovanja in so izdani na ozemlju ene pogodbenice, so veljavni tudi na ozemlju druge pogodbenice, in sicer brez overjanja.

(5) Dokumenti pristojnih nosilcev pogodbenic, ki so potrebni za izvajanje tega sporazuma, so lahko v slovenskem ali ruskem jeziku. Za prevod dokumenta poskrbi pristojni nosilecpogodbenice, ki potrebuje omenjeni dokument.

(6) Pristojni organi in pristojni nosilci pogodbenic nudijo drug drugemu medsebojno brezplačno pomoč pri vseh vprašanjih, povezanih z izvajanjem tega sporazuma. Pomoč lahko poteka tudi v elektronski obliki.

(7) Zdravniške preglede, ki se opravljajo zaradi pridobitve pravice po zakonodaji ene pogodbenice, nanašajo pa se na osebe s stalnim ali začasnim prebivališčem na ozemlju druge pogodbenice, na zahtevo pristojnega nosilca in v njegovo breme opravi nosilec v kraju stalnega ali začasnega prebivališča te osebe. Zdravniške preglede, potrebne za pridobitev pravice po zakonodaji obeh pogodbenic, opravlja v svoje breme pristojni nosilec v kraju začasnega ali stalnega prebivališča te osebe.

.

14. člen

Varovanje osebnih podatkov

Kakršna koli informacija o osebi, ki jo v skladu s tem sporazumom ena pogodbenica posreduje drugi pogodbenici, je obravnavana kot zaupna in je lahko uporabljena le za izvajanje tega sporazuma.

15. člen

Vlaganje zahtevkov

(1) Zahtevek za dajatev, ki je podan v skladu z zakonodajo ene pogodbenice, se obravnava kot zahtevek za določeno dajatev v skladu z zakonodajo druge pogodbenice.

(2) Zahtevki in drugi dokumenti, ki jih je potrebno vložiti pri pristojnem organu ali pristojnem nosilcu ene pogodbenice v zakonsko določenem roku, so pravočasno vloženi, če so v enakem roku vloženi pri pristojnem organu ali pristojnem nosilcu druge pogodbenice.

16. člen

Zahteva za povračilo preplačanih zneskov dajatev

(1) Pristojni nosilec pogodbenice, ki je izplačeval dajatev v znesku, višjem od zneska, ki pripada upravičencu, lahko zaprosi pristojnega nosilca druge pogodbenice, da preplačani znesek z zakonsko določenim postopkom odšteje od dajatve, ki jo ta pogodbenica izplačuje.

(2) Zadržani znesek se neposredno izplača nosilcu, ki je zaprosil za zadržanje.

17. člen

Reševanje sporov

Spore, ki bi nastali v zvezi z razlago in izvajanjem tega sporazuma, bodo pooblaščeni organi pogodbenic reševali sporazumno.

V. del: Prehodne in končne določbe

18. člen

Prehodne določbe

(1) Dajatev, ki je bila dodeljena do pričetka veljavnosti tega sporazuma, se lahko ponovno odmeri v skladu z določbami tega sporazuma, in sicer na podlagi zahtevka, kakor je navedeno v prvem odstavku 15. člena tega sporazuma, od prvega dne naslednjega meseca po vložitvi zahtevka, vendar ne pred začetkom veljavnosti tega sporazuma. Ob tem znesek dajatve, ki joje dodelila posamezna pogodbenica na določen datum, ne sme biti nižji od višine dajatve, ki jo je prejemala zavarovana oseba do ponovne odmere v skladu s tem sporazumom.

(2) V primeru znižanja višine dajatve zaradi ponovne odmere v skladu s prvim odstavkom tega člena se upravičencu še naprej izplačuje prej določena dajatev.

(3) Ponovna odmera v skladu s tem sporazumom je dokončna.

19. člen

Začetek veljavnosti

(1) Ta sporazum se ratificira in začne veljati prvega dne tretjega meseca, ki sledi mesecu, v katerem sta si pogodbenici izmenjali listini o ratifikaciji.

(2) O spremembah in dopolnitvah tega sporazuma skleneta pogodbenici ustrezne protokole.

20. člen

Trajanje in odpoved

(1) Ta sporazum je sklenjen za nedoločen čas. Ta sporazum lahko katerakoli od pogodbenic kadarkoli odpove tako, da o tem pisno obvesti drugo pogodbenico po diplomatski poti.Sporazum preneha veljati 6 mesecev od dneva, ko je druga pogodbenica prejela obvestilo o odpovedi.

(2) Ob odpovedi tega sporazuma še naprej veljajo pravice, pridobljene v skladu z določbami tega sporazuma.

Sklenjeno _______ ________20__, v dveh izvodih, vsak v slovenskem in v ruskem jeziku, pri čemer sta obe besedili enako verodostojni.

Za Republiko Slovenijo Za Rusko federacijo