Koncepcija Za Devetgodisno Osnovno Obrazovanie Mk
Transcript of Koncepcija Za Devetgodisno Osnovno Obrazovanie Mk
-
7/23/2019 Koncepcija Za Devetgodisno Osnovno Obrazovanie Mk
1/177
MINISTERSTVO ZA OBRAZOVANIE I NAUKA
BIRO ZA RAZVOJ NA OBRAZOVANIETO
KONCEPCIJAZA DEVETGODI[NO OSNOVNO
VOSPITANIE I OBRAZOVANIE
FEVRUARI, 2007, SKOPJE
-
7/23/2019 Koncepcija Za Devetgodisno Osnovno Obrazovanie Mk
2/177
2
Koncepcijata za devetgodi{no osnovno vospitanie i obrazovanie ja izraboti
komisija formirana od strana na ministerot za obrazovanie i nauka.Komisijata vo svojata rabota se rakovode{e od sovremenite nau~ni dostigawa vooblastite koi{to se odnesuvaat na obrazovanieto na decata na vozrast od 6 do 15 godini,kako i na svojata stru~nost, kompetentnost i odgovornost.
Nejzinite ~lenovi rabotea nezavisno i bez pritisoci i se vklu~uvaa vo pod-gotovkata na koncepcijata vo zavisnost od svoite mo`nosti i podra~je na interes istru~nost.
Za predlo`enite re{enija vo koncepcijata ~lenovite na komisijata ne senadglasuvaa, tuku site gi iznesuvaa svoite razmisluvawa i sugestii za opredelenipra{awa. Sekoj ~len ja prifati kone~nata verzija na koncepcijata i pokraj poedine~-noto poinakvo razmisluvawe po nekoe odredeno pra{awe.
Kone~nite re{enija gi sodr`at i zabele{kite i sugestiite dobieni od stru~-nata javnost po javnata rasprava za predlo`eniot dokument.
^lenovi na komisijata za izrabotka naKoncepcijata za devetgodi{no osnovno vospitanie i obrazovanie:
^lenovi za sozdavawe na zakonskata ramka, konsultacii i poddr{ka priizrabotkata na koncepcijata:
- Sulejman Ru{iti, minister za obrazovanie i nauka- Pero Stojanovski, dr`aven sekretar vo Ministerstvoto za
obrazovanie i nauka
^lenovi za izrabotka na koncepcijata:- m-r Ta{e Stojanovski, rakovoditel na Oddelenieto za istra`uvawe,
razvoj i sistemski pra{awa- Mitko ^e{larov, rakovoditel na Sektorot za razvoj na vospitno-obra-
zovniot sistem i razvoj na standardi, nastavni planovi i programi- Vesna Horvatovi}, direktor na Biroto za razvoj na obrazovanieto- Qiqana Samarxiska - Panova, rakovoditel na Oddelenieto za razvoj na
vospitno-obrazovniot sistem i razvoj na standardi, nastavni planovi iprogrami vo predu~ili{noto vospitanie i oddelenskata nastava
- Silvana Veteroska, rakovoditel na Sektorot za profesionalen razvoj navospitno-obrazovniot kadar i sovetodavna stru~na rabota
- d-r Nikolina Kenig, Institut za psihologija, Filozofski fakultet,Univerzitet Sv. Kiril i Metodij - Skopje
- d-r Lena Damovska, Institut za pedagogija, Filozofski fakultet,Univerzitet Sv. Kiril i Metodij - Skopje
- d-r Xeladin Murati, Pedago{ki fakultet - Skopje- d-r Quqita Isaku, Dr`aven univerzitet - Tetovo- d-r Ruhi Bakiu, Univerzitet na Jugoisto~na Evropa -Tetovo
-
7/23/2019 Koncepcija Za Devetgodisno Osnovno Obrazovanie Mk
3/177
3
S o d r ` i n a
PRV DEL ANALIZA NA OSNOVNOTO OBRAZOVANIE
V O V E D 7
ORGANIZACIJA I UPRAVUVAWE 8Osnovni pokazateli za osnovnoto obrazovanie 9
TRAEWE NA ZADOL@ITELNOTO OBRAZOVANIE I NEGOVATAVNATRE[NA ORGANIZACIJA 10
Iskustva vo EvropaIskustva vo MakedonijaOrganizacija na nastavata i odmorite na u~enicite
101213
STRUKTURA NA NASTAVNIOT PLAN 16Povrzuvawe na predu~ili{noto so osnovnoto vospitanie i obrazovanie 16Karakteristiki na nastavniot plan i nastavnite programi za osnovnoto
u~ili{teZadol`itelni predmeti vo ni`ite oddelenijaZadol`itelni predmeti vo vi{ite oddelenijaIzborni predmetiFakultativni predmeti^as na oddelenskata zaednica
Dopolnitelna i dodatna nastava
18182024262626
OBRAZOVANIE NA DECATA SO POSEBNI POTREBI 27
NADARENI U^ENICI 29
PLANIRAWE I ORGANIZACIJA NA NASTAVATA 31Nastavni predmeti po periodi ili ciklusiNastavni predmeti vo zavr{niot period ili ciklusIndividualizirana nastava i formirawe na paralelkitePlanirawe i organizacija na nastavata vo na{ite u~ili{ta
31343538
OCENUVAWE NA ZNAEWATA I NAPREDUVAWETO NA U^ENICITE 39Iskustvo vo razvienite zemjiIskustvo za ocenuvaweto na znaewata na u~enicite vo na{ite u~ili{ta
3942
OBRAZOVANIETO NA NASTAVNICITE I NIVNITE KOMPETENCII 46Aktuelni pra{awa i problemiRazvivawe na sistem za obuka na nastavnicite
4850
SORABOTKA SO RODITELITE 51Funkcii na stru~nata slu`ba vo u~ili{teto[to poka`uva na{eto iskustvo
5354
U^EBNICI, PRIRA^NICI I RABOTNI TETRATKI 56
DRUGI RELEVANTNI ANALIZI I ISTRA@UVAWA 57
PREVOZ NA U^ENICITE DO U^ILI[TETO I DO NIVNIOT DOM 59
ZAKLU^NI SOGLEDUVAWA KAKO OSNOVA ZA PROMENITE 60
-
7/23/2019 Koncepcija Za Devetgodisno Osnovno Obrazovanie Mk
4/177
4
VTOR DEL KONCEPCIJA ZA DEVETGODI[NO OSNOVNOVOSPITANIE I OBRAZOVANIE
66
V O V E D 67
PRINCIPI NA OSNOVNOTO VOSPITANIE I OBRAZOVANIE 69
Princip na demokrati~nostPrincip na nediskriminacijaPrincip na po~ituvawe na individualnite razliki me|u u~enicitePrincip na celosen razvoj na li~nosta na u~enikotPrincip na najdobar interes na detetoPrincip na aktivno u~estvo na u~enicite vo `ivotot na u~ili{tetoPrincip na kvalitet na obrazovanieto i me|unarodna sporedlivost naznaewataPrincip na op{toobrazoven karakter na osnovnoto u~ili{tePrincip na podgotvuvawe na u~enicite za do`ivotno u~ewePrincip na razbirawe na drugite i multikulturnostPrincip za vklu~uvawe na u~enicite so posebni obrazovni potrebi voosnovnoto obrazovanie
Princip na fizi~ka bezbednost i zdravjePrincip na avtonomnost, kompetentnost i odgovornostPrincip na partnerstvo pome|u u~ili{teto, roditelite i lokalnatasredina
697070717171
72737373
74
7475
75
CEL NA OSNOVNOTO VOSPITANIE I OBRAZOVANIE 76
ORGANIZACIJA NA NASTAVATA VO OSNOVNOTO U^ILI[TE 79Po~etok na {koluvawetoPrv period na nastavata odIdoIIIoddelenieVtor period odIVdo VIoddelenieZavr{en period od VIIdoIH oddelenieOsnovno obrazovanie na vozrasnite
Plan na nastavata vo u~ebnata godina
8082838485
85
PLANIRAWE NA NASTAVATA 86
NASTAVEN PLAN ZA OSNOVNOTO U^ILI[TE ODI - IH ODDELENIE 88Osnovni karakteristiki na nastavataZadol`itelni predmetiIzborni predmetiOpredeluvawe na u~enicite za izbornite predmeti
Dol`nosti na u~ili{teto za izbornite predmetiIndividualizirana i grupna rabota vo nastavata
Dopolnitelna nastavaDodatna nastava
Oddelenska zaednicaPro{irena programa na u~ili{teto
90909393969799
100
101102
OCENUVAWE NA ZNAEWATA I NAPREDUVAWETO NA U^ENICITE 102
[KOLUVAWE NA U^ENICITE SO POSEBNI OBRAZOVNI POTREBI 107
VONNASTAVNI AKTIVNOSTI 109Gri`a za zdravjeto na u~eniciteSorabotka so lokalnata sredina
112112
OSNOVNO MUZI^KO I BALETSKO OBRAZOVANIE 114
OBRAZOVANIETO NA NASTAVNICITE 118
-
7/23/2019 Koncepcija Za Devetgodisno Osnovno Obrazovanie Mk
5/177
5
NADLE@NOSTI, PRAVA I ODGOVORNOSTI 121Prava i dol`nosti na u~enikot, u~ili{teto, roditelite i op{tinataVospitni merki
123126
IZDAVAWETO, IZBOROT I VREDNUVAWETO NA U^EBNICITE IDRUGATA U^ILI[NA LITERATURA
127
NA^INI NA VOVEDUVAWE NA PROMENITE VO U^ILI[NIOTSISTEM
128
Postapnost i obezbeduvawe na soodvetni usloviOdgovornost za kvalitet na obrazovanietoRazvivawe sistem za sledewe na kvalitetot na obrazovanietoPovrzuvawe i integrirawe na nastavnite programi
128130131132
O^EKUVANI REZULTATI 132
DINAMIKA NA VOVEDUVAWE NA DEVETGODI[NOTO OSNOVNOOBRAZOVANIE
135
AKTIVNOSTI, VREMENSKA RAMKA I ODGOVORNI INSTITUCII ZAVOVEDUVAWE NA DEVETGODI[NOTO OSNOVNO OBRAZOVANIE
137
TRET DEL PRILOZI KON KONCEPCIJATA 140Statisti~ki podatoci za osnovnoto obrazovanie vo Makedonija 141Pregledi za osnovnoto (i ni`oto sredno) obrazovanie vo drugi dr`avi 144Nastavni planovi na evropskite zemji za osnovnoto (i ni`oto sredno)obrazovanie
146
RELEVANTNA LITERATURA 176
-
7/23/2019 Koncepcija Za Devetgodisno Osnovno Obrazovanie Mk
6/177
6
A N A L I Z A
NA OSNOVNOTO OBRAZOVANIE VO REPUBLIKA MAKEDONIJA
I VO DRUGI DR@AVI
I DEL
-
7/23/2019 Koncepcija Za Devetgodisno Osnovno Obrazovanie Mk
7/177
7
I. V O V E D
Celta na analizata e da dade prikaz na razvojot na osnovnoto obra-
zovanie vo Republika Makedonija i vo drugi razvieni dr`avi osobeno voEvropskata unija. Analizata }e se koristi vo razmisluvawata za gradewe-
to na Koncepcijata za devetgodi{no osnovno obrazovanie i Nastavniot
plan za osnovnoto u~ili{te. Za taa cel ovde se opfateni klu~ni aspekti
{to se odnesuvaat na:
- organizacijata i upravuvaweto vo osnovnoto obrazovanie;
- strukturata na nastavniot plan;
- na~inot na formiraweto na grupite vo nastavata;- planiraweto na nastavata;
- obrazovanieto na decata so posebni obrazovni potrebi;
- ocenuvaweto na u~enicite i napreduvaweto vo obrazovanieto;
- obrazovanieto na nastavnicite i nivnite kompetencii;
- sorabotkata so roditelite;
- u~ebnicite i prira~nicite.
Pokraj navedenite aspekti vklu~eni se i bitnite pra{awa za
osnovnoto muzi~ko i baletsko obrazovanie i osnovnoto obrazovanie na
vozrasnite. Se razgleduvaat sostojbite za sorabotkata na osnovnoto u~i-
li{te so lokalnata sredina, a osobeno so roditelite.
Posebno se napraveni ocenki za aktuelnite problemi vo odnos na
kvalitetot na u~ebnicite i prira~nicite za u~enicite i za nastavnicite,
detskite spisanija i drugata literatura {to e povrzana so dejnosta na
osnovnoto obrazovanie i vospitanie.
Vo analizata se izbrani ovie aspekti, pred s#, poradi potrebata da
se dobijat potemelni argumentirani soznanija za slabostite, no i za dob-
rite strani na osnovnoto obrazovanie vo Republika Makedonija. Pritoa,
kako {to be{e navedeno, se zemaat predvid podatocite za osnovnoto obra-
zovanie vo onie dr`avi so podolga tradicija vo {kolstvoto vo Evropa i
{to imaat uspe{ni reformi.
Za mnogu pra{awa i ocenki, {to se pokrenati vo analizata, u{te
pokonkretni odgovori, pokazateli ili argumenti mo`e da se najdat vo
-
7/23/2019 Koncepcija Za Devetgodisno Osnovno Obrazovanie Mk
8/177
8
sporedbenite pregledi, a osobeno za po~etokot na {koluvaweto, traewe-
to na zadol`itelnoto obrazovanie, negovata vnatre{na organizacija,
strukturata na nastavnite planovi, organizacijata na nastavata i od-
morite za u~enicite, kako i podatoci za optovarenosta na u~enicite vo
osnovnoto u~ili{te i vo zadol`itelnoto obrazovanie.
Vo prilog ima i drugi va`ni podatoci za sostojbite vo osnovnoto
obrazovanie vo Republika Makedonija.
Analizata celosno e oformena so zaklu~ni sogleduvawa {to se
zemaat kako osnova za promenite.
II.ORGANIZACIJA I UPRAVUVAWE
Vo Ustavot na Republika Makedonija vo ~len 44 odredeno e deka
osnovnoto obrazovanie e zadol`itelno i besplatno. Osnovnoto obrazova-
nie se ureduva so Zakonot za osnovno obrazovanie. Toa se izveduva vo
osnovnite u~ili{ta, a za u~enicite so posebni obrazovni potrebi,
zavisno od vidot i stepenot na nivnite potrebi, se organiziraat i
posebni osnovni u~ili{ta ili paralelki pri osnovnite u~ili{ta.
Nastavata i drugite oblici na vospitno-obrazovna rabota vo u~ili{tetovo ramkite na garantiranite programi za u~enicite e besplatna i se
finansira so sredstva od buxetot na Republika Makedonija.
Op{tinite osnovaat osnovni u~ili{ta po prethodno pribaveno
mislewe od Vladata na Republika Makedonija. Osnovnoto u~ili{te vo
svojot sostav mo`e da ima edno ili nekolku podra~ni u~ili{ta {to se
organiziraat vo naseleni mesta so mal broj u~enici, za {to odlu~uva
osnova~ot po prethodno mislewe od Ministerstvoto za obrazovanie inauka.
Vospitno-obrazovnata dejnost na osnovnoto u~ili{te se izveduva
spored nastaven plan i nastavni programi {to gi donesuva ministerot za
obrazovanie i nauka. Osnovnite u~ili{ta im ovozmo`uvaat na site
dr`avjani na Republika Makedonija da go ostvarat pravoto na osnovno
obrazovanie so organizirana nastava i drugi oblici na vospitno-obra-
zovna rabota i toa vo obem {to se odreduva so Zakonot za osnovno obrazo-
-
7/23/2019 Koncepcija Za Devetgodisno Osnovno Obrazovanie Mk
9/177
9
vanie, odnosno so nastavniot plan i nastavnite programi za osnovnoto
u~ili{te.
Obvrskite za finansirawe na nastavata i drugata vospitno-
obrazovna rabota, {to se predvideni so nastavniot plan i so nastavnite
programi, usoglaseni se me|u op{tinite i dr`avata. Od izvori na dr`a-
vata se izdvojuvaat namenski sredstva za platite i li~nite primawa na
vrabotenite za izveduvawe na nastavata i drugite vospitno-obrazovni
aktivnosti spored nastavniot plan za osnovnoto u~ili{te, za platite na
nastavnicite za prodol`eniot prestoj i celodnevnata nastava za
u~enicite od I do IV oddelenie, kako i za osnovnoto muzi~ko i baletsko
obrazovanie i osnovnoto obrazovanie na vozrasnite. Od isti izvori se
pokrivaat materijalnite tro{oci na u~ili{tata za odr`uvawe na
u~ili{niot prostor i nabavka na nastavni sredstva i oprema. Op{tinite
vo sorabotka so centralnata vlast obezbeduvaat sredstva za prevoz na
u~enicite i za smestuvawe i ishrana vo u~eni~kite domovi.1
Osnovni pokazateli za osnovnoto obrazovanie
Osnoven statisti~ki pokazatel za tendenciite vo osnovnoto
obrazovanie e brojot na u~enicite {to se zapi{uvaat vo I oddelenie. Vo
periodot od 1991 godina do 2005 godina vo osnovnoto obrazovanie vo
Republika Makedonija zapo~nuva pozna~itelno da opa|a brojot na
u~enicite. Od 33 993 zapi{ani u~enici vo I oddelenie vo u~ebnata 1991/92
godina brojot e opadnat na 25 791 u~enik vo I oddelenie vo 2004/05 godina.
Na po~etokot na 2006/07 godina vo podgotvitelnata godina na osnovnoto
u~ili{te zapi{ani se 23 684 u~enici, od koi 17 779 u~enici vo osnovnite
u~ili{ta i 5 905 vo gradinkite, dodeka, pak, vo istata godina vo I od-
delenie se zapi{ani okolu 23 562 u~enici.
Vo u~ebnata 2004/05 godina vo Republika Makedonija ima 512
osmooddelenski u~ili{ta, 496 ~etirioddelenski i 2 {estooddelenski
u~ili{ta. Vo istata u~ebna godina vospitno-obrazovnata rabota e
organizirana vo 9920 paralelki so 223876 u~enici, a nastavata i drugata
1 Od juni 2007 godina finansiraweto na osnovnoto obrazovanie e vo nadle`nost naop{tinite.
-
7/23/2019 Koncepcija Za Devetgodisno Osnovno Obrazovanie Mk
10/177
10
vospitno-obrazovna rabota ja izveduvaat 13970 nastavnici, vospituva~i i
stru~ni sorabotnici.
Prose~niot broj na u~enicite vo paralelkite od I do IV oddelenie
vo u~ebnata 2004/05 godina se dvi`i po 25,27 u~enici na eden oddelenski
nastavnik, dodeka vo paralelkite od V - VIII oddelenie po 24,37 u~enici
na eden nastavnik.
III.TRAEWE NA ZADOL@ITELNOTO OBRAZOVANIE INEGOVATA VNATRE[NA ORGANIZACIJA
Iskustva vo Evropa
Vo pove}eto evropski i drugi razvieni dr`avi vo zadol`itelnotoobrazovanie decata se vklu~uvaat na vozrast od pet ili {est godini,
dodeka vo Severna Irska, Luksemburg, Norve{ka, Holandija, Anglija i vo
nekoi drugi zemji i so navr{eni pet ili ~etiri godini. Vo Republika
Makedonija, od u~ebnata 2005/06 godina, vo osnovnoto u~ili{te vo
podgotvitelnata godina se zapi{uvaat site deca koi do krajot na
kalendarskata godina }e napolnat {est godini. Vsu{nost, osnovnoto
obrazovanie zaedno so podgotvitelnata godina trae 9 godini. Vidi del III,
prilog 2. Imeno, spored Zakonot zadol`itelnoto osnovno obrazovanie
opfa}a: podgotvitelna godina; ~etiri godini oddelenska nastava i
~etiri godini predmetna nastava.
Vo razvienite dr`avi vnatre{nata organizacija na zadol`itel-
noto obrazovanie e razli~na vo zavisnost od celokupnata struktura na
u~ili{nite sistemi, vklu~uvaj}i gi predu~ili{noto vospitanie, osnov-
noto obrazovanie, kako i ni`oto sredno i vi{oto sredno obrazovanie.
Taka, na primer, vo Belgija osnovnoto obrazovanie {to zapo~nuva na 6 -
godi{na vozrast na decata trae 6 godini, a ras~leneto e na tri periodi
(sekoj od niv trae dve godini). Po osnovnoto obrazovanie sledi u{te eden
period na zadol`itelno obrazovanie {to trae 3 godini.
Vo Italija prvoto nivo na zadol`itelnoto obrazovanie e Schola
elementare i opfa}a u~enici na vozrast od 6 do 11 godini, a organizirano e
vo dva ciklusi: prviot trae dve, a vtoriot tri godini. Vtoroto nivo na
zadol`itelnoto obrazovanie (ni`e sredno) (Schola media) trae tri godini.
-
7/23/2019 Koncepcija Za Devetgodisno Osnovno Obrazovanie Mk
11/177
11
Vo Portugalija zadol`itelnoto obrazovanie trae od 6-ta do 15-ta
godina na u~enicite i e podeleno na tri periodi: prviot period trae
~etiri godini, vtoriot dve godini i tretiot period tri godini.
Vo Velika Britanija (Anglija i Vels) zadol`itelnoto obra-
zovanie zapo~nuva na petgodi{na vozrast. Prvoto nivo trae od 5-ta do 11-
ta godina na u~enicite i se deli na dva periodi, a potoa sledi vtoroto
nivo koe opfa}a, isto taka, dva periodi.
- period I: od 5 do 7 godini;
- period II: od 7 do 11 godini;
- period III: od 11 do 14 godini;
- period IV: od 14 do 16 godini.
Klu~nite periodi I i II pripa|aat na prvata faza, a periodite III i
IV ja so~inuvaat vtorata faza.
Vo [vedska od 1997 godina u~ili{tata mora da obezbedat mesto za
{estgodi{nite i sedumgodi{nite deca. Zadol`itelnoto {koluvawe trae
16 godini. Za [vedska karakteristi~no e zadol`itelnoto osnovno
u~ili{te koe vnatre{no e dosta ras~leneto. Vsu{nost, devetgodi{noto
osnovno u~ili{te e podeleno na tri ciklusi, a sekoj od niv trae po tri
godini.
Vo nekoi dr`avi osnovnoto u~ili{te ne e organizirano po
ciklusi, kako na primer vo Danska, a specifi~en primer e modelot na
osnovnoto u~ili{te vo Germanija, kade osnovnoto u~ili{te vo nekoi
pokraini trae ~etiri godini, a vo drugi pet ili {est godini. Po
osnovnoto u~ili{te sledat u{te pet ili {est godini od zadol`itelnoto
obrazovanie vo ramkite na razli~ni vidovi na nu`ni sredni u~ili{ta:
Hauptschule, Realschule, Gimnasium, Gesamtschule. Ni`oto sredno u~ili{te e
za u~enici od 10 do 16 godini, a vi{oto od 16 do 19 godini.
Vo Republika Slovenija devetgodi{noto osnovno u~ili{te e
podeleno na tri vospitno-obrazovni ciklusi koi traat po tri godini.
-
7/23/2019 Koncepcija Za Devetgodisno Osnovno Obrazovanie Mk
12/177
12
Iskustva vo MakedonijaSpored Zakonot za osnovno obrazovanie vo Republika Makedonija
od u~ebnata 2005/2006 godina vo podgotvitelnata godina na osnovnoto
u~ili{te se zapi{uvaat decata koi do krajot na kalendarskata godina }enapolnat {est godini. Taka, hronolo{kata vozrast na decata vo podgot-
vitelnata godina se dvi`i me|u 5 godini i 8 meseci i 6 godini i 7 meseci.
Me|utoa, ovaa zakonska odredba s# u{te ne se primenuva dosledno, taka
{to pribli`no 3% od decata ne se opfateni vo podgotvitelnata godina
vo grupite vo osnovnite u~ili{ta ili vo gradinkite. Zatoa zna~itelen
broj od u~enicite vo I oddelenie se zapi{uvaat bez neophodnata podgotov-
ka za osnovnoto u~ili{te. Toe e karakteristi~no za decata od ruralnitesredini, kako i od semejstva so ponisko obrazovanie na roditelite i od
posiroma{ni sredini. Ovie sostojbi imaat nepovolno vlijanie na
razvojot na decata u{te vo I oddelenie, osobeno poradi nedovolnata
podgotvenost za sledewe na nastavata, a so toa i za redovnoto
napreduvawe vo osnovnoto u~ili{te.
Problemi ima i so nastavniot kadar. So Osnovite na programata
za vospitno-obrazovnata rabota, donesena 2005 godina utvrdeno e sodecata vo podgotvitelnata godina da rabotat vospituva~i so visoko ili
so vi{e obrazovanie i so zavr{eni studii na Institutot za pedagogija.
No, od druga strana, be{e vovedena zakonska obvrska vospituva~ite
vo podgotvitelnata godina da imaat zavr{eno studii za oddelenska
nastava so {to se sozdade seriozna neusoglasenost vo odnos na
inicijalnoto obrazovanie na vospituva~ite i nastavnicite {to rabotat
so decata na 6-godi{na vozrast. Imeno, i oddelenskite nastavnici ne se
celosno podgotveni za vospitno-obrazovna rabota so deca na {estgo-
di{na vozrast.
Kon iznesenite podatoci treba da se dodade i faktot deka vo
na{ata dr`ava mnogu mal e opfatot na decata vo predu~ili{noto
vospitanie (okolu 11% od decata na vozrast do 6 godini). Toa nepovolno
vlijae na podgotvenosta na decata za poa|awe na u~ili{te.
-
7/23/2019 Koncepcija Za Devetgodisno Osnovno Obrazovanie Mk
13/177
13
Organizacija na nastavata i odmorite na u~eniciteMe|u dr`avite postojat razliki vo pogled na po~etokot i
traeweto na nastavnata godina. Vkupniot broj na rabotnite denovi vo
u~ili{tata vo oddelni dr`avi se dvi`i vo ramkite od 175 do 200 rabotnidena. Na primer, vo Slovenija 190 dena, Grcija 175, Belgija 182, Francija
180, Anglija i Vels minimum 190, Germanija od 188 - 208, [vedska 200.
Republika Makedonija spored brojot na rabotnite denovi vo tekot
na nastavnata godina vo osnovnoto u~ili{te se vbrojuva me|u dr`avite
so najmal broj na rabotni denovi (Grcija, [panija, Francija, Belgija).
(Vidi del III, prilog 2)
Postojat razliki i spored dol`inata i rasporedot na odmorite zau~enicite vo tekot na u~ebnata godina i vo tekot na nastavniot den. Pa,
sepak, preovladuvaat dva modeli: poludnevna nastava i celodnevna
nastava. Spored prviot model nastavata se organizira so planiran broj
~asovi pretpladne ili popladne, a spored vtoriot model u~enicite
prestojuvaat vo u~ili{teto vo tekot na rabotniot den i imaat odmor za
ru~ek (na primer, vo Belgija, [panija, Francija, Anglija). Odmorot za
ru~ek trae do 1 ~as (na primer, vo Danska, Irska i Anglija), a vo nekoidr`avi i cel ~as (na primer, Luksemburg, Francija, [panija).
Postojat razliki i spored vremeto koga zapo~nuva nastavata. Vo
pove}e dr`avi prifateno e u~enicite da doa|aat vo u~ili{te me|u 8
~asot i 15 minuti i 9 ~asot. Vo Germanija decata odat na u~ili{te me|u 7
~asot i 30 minuti ili od 8 ~asot nautro, a vo Portugalija me|u 9 i 10
~asot.
Vo osnovnite u~ili{ta vo Republika Makedonija organizacijata
na u~ebnata godina se ureduva soglasno so nastavniot plan i Zakonot za
osnovno obrazovanie.
U~ebnata godina vo osnovnoto u~ili{te zapo~nuva, po pravilo, na
1 septemvri, a zavr{uva na 31 avgust narednata godina.
Vo vremeto od 10 juni do 20 juni se organizira dopolnitelna
nastava, a od 15 do 31 avgust se izveduvaat popravni ispiti i se vr{at
podgotovki za novata u~ebna godina. Nastavata se ostvaruva vo traewe od
180 nastavni dena. Organiziraweto na u~ebnata godina i odmorite na
-
7/23/2019 Koncepcija Za Devetgodisno Osnovno Obrazovanie Mk
14/177
14
u~enicite se ureduva so kalendar za organizacijata i rabotata na
osnovnite u~ili{ta {to go donesuva ministerot za obrazovanie i nauka.
Vo Republika Makedonija nastavata vo osnovnite u~ili{ta se
organizira vo smeni, taka {to edna ili dve nedeli u~enicite odat vo
u~ili{te pretpladne, a narednite nedeli popladne. Nastavata vo
u~ebnata 2004/05 vo dve smeni ja sledat 85 237 u~enici ili 38,07% od
vkupniot broj u~enici (pretpladne ili popladne vo istoto u~ili{te), a
136 811 u~enici ili 61,11% vo edna smena (odnosno samo pretpladne). S#
u{te 1 702 u~enici nastavata ja sledat vo tri smeni.
Nedostatokot na u~ili{ten prostor negativno se odrazuva na
organizacijata na nastavata. Poradi toa, vo u~ili{tata naj~esto se
zapostavuva vklu~uvaweto na u~enicite vo dodatnata i dopolnitelnata
nastava, kako i vo slobodnite u~eni~ki aktivnosti. Oskudniot prostor
ima vlijanie i vo planiraweto i anga`iraweto na nastavnicite za
dopolnitelnata i dodatnata nastava, pa poradi toa nastavnicite, osobeno
vo predmetnata nastava, kako svoi obvrski naj~esto gi smetaat samo
planiranite ~asovi za zadol`itelnite i izbornite predmeti spored
u~ili{niot raspored. So rasporedot nema odredeno nastavni ~asovi za
dopolnitelna i dodatna nastava vo tekot na rabotnata nedela.
Od iznesenite podatoci o~igledno e deka golem broj u~enici
nemaat uslovi podolgo da prestojuvaat vo u~ili{teto vo tekot na denot.
Me|utoa, osven toa vo zna~itelen broj osnovni u~ili{ta {to rabotat
samo vo edna smena 442 ~etirioddelenski i 155 osmooddelenski i 2 {esto-
oddelenski u~ili{ta so 136 811 u~enici, ili za 61,11% od vkupniot broj
na u~enicite vo osnovnoto obrazovanie, ne se organizira prodol`eno
prestojuvawe na u~enicite vo osnovnoto u~ili{te vo tekot na rabotniot
den. Vo drugi dr`avi sostojbite se sosema poinakvi. U~enicite naj~esto
prestojuvaat vo u~ili{teto pove}e ~asovi i imaat mo`nosti, osven za
zadol`itelnata nastava, da se anga`iraat za pi{uvawe na doma{nite
zada~i, da u~estvuvaat vo fakultativnite aktivnosti ili da posetuvaat
dopolnitelna i dodatna nastava, me|usebno da sorabotuvaat i sl.
-
7/23/2019 Koncepcija Za Devetgodisno Osnovno Obrazovanie Mk
15/177
15
Vo Republika Makedonija u~enicite vo najgolem broj u~ili{ta po
redovnata nastava imaat doma{ni zada~i. Na toj na~in se sozdava ne samo
vremenska, tuku i psihofizi~ka optovarenost, bidej}i, u~eni~kiot den
naj~esto e prodol`en po redovnata nastava vo semejniot dom u{te
najmalku 2 do 3 ~asa za usvojuvawe na sodr`inite, izrabotka na doma{-
nite zada~i i podgotovka za nastavata vo naredniot den.
Vremenskata anga`iranost na u~enicite vo osnovnoto u~ili{te vo
Republika Makedonija e prika`ana vo sledniov pregled:
Nedelen broj na ~asovi za nastavata i drugite aktivnosti:
Oddelenie I II III IV V VI VII VIII
Nedelno:
- ~asovi zazadol`itelnanastava
18 18 19(21)
20(22)
23(26)
25(28)
28(30)
28(30)
- ~asovi zaizbornipredmeti
- - - 1 2-(4)
2-(4)
2-(4)
2-(4)
Vkupno: 18 18 19(21)
20(22)
25(28)
27(29)
30(32)
30(32)
- fakultativnipredmeti
- 1 2 2 2 2 2 2
- dopolnitelnanastava
1 1 1 1 2 2 2 2
- dodatnanastava - - - 2 2 2 2 2
- slobodniu~eni~kiaktivnosti
1 1 1 2 2 2 2 2
- ~as na od-delenskiotnastavnik
- - - - 1 1 1 1
Izvor: Nastaven plan za osnovnoto u~ili{te 2006.
Nedelniot broj na ~asovite za zadol`itelnata i izbornata nastava
za u~enicite od I do IV oddelenie vo Republika Makedonija e pribli`no
ednakov so pove}eto od drugite dr`avi. No, vo predmetnata nastava
na{ite u~enici se pooptovareni. Pa sepak, optovarenosta vo nastavata
ne mo`e da se sporeduva vo celost so onaa vo dr`avite vo koi taa e
poinaku organizirana zatoa {to barem pogolemiot broj od u~enicite vo
u~ili{teto gi podgotvuvaat doma{nite zada~i, a imaat i dopolnitelna i
dodatna nastava {to e mnogu zna~ajna za razvivawe na sposobnostite za
u~ewe i primena na znaeweto.
-
7/23/2019 Koncepcija Za Devetgodisno Osnovno Obrazovanie Mk
16/177
16
Zadol`itelnata programa vo na{eto osnovno u~ili{te opfa}a
nastava po zadol`itelnite predmeti i od izbornite predmeti za koi }e se
opredelat u~enicite vo V ili VII oddelenie. U~enikot izbira najmalku
eden predmet, a mo`e da se opredeli i za dva izborni predmeti. Eden
nastaven ~as e namenet za oddelenskata zaednica. Me|utoa, tuka spa|aat i
slobodnite u~eni~ki aktivnosti i dopolnitelnata i dodatnata nastava.
Site ovie aktivnosti, po pravilo, treba da se odvivaat pretpladne,
odnosno popladne (spored rasporedot na smenite vo koi{to u~enicite ja
sledat nastavata). Nastavata zapo~nuva vo 7 ~asot i 30 minuti ili vo 8
~asot, a po ~etiri, pet ili {est ~asa za redovnata nastava so nekolku
kratki i eden podolg odmor, u~enicite go zaokru`uvaat u~ili{niot den.
U~enicite od oddelenska nastava od I - IV oddelenie mo`at da ostanat vo
prodol`ena nastava, a vo toj period neophodno e da imaat ru~ek i da
rabotat na doma{nite zada~i, da se rekreiraat, da se organiziraat vo
razli~ni slobodni u~eni~ki aktivnosti i sl. Sepak, vo na{ata praktika
za u~enicite od I -IV oddelenie, samo vo 28 u~ili{ta ima organizirano
prodol`en prestoj, a celodnevna nastava vo 32 u~ili{ta.
S# u{te ne e vospostavena pofunkcionalna organizacija na nasta-
vata so prodol`en prestoj na u~enicite vo oddelenska i vo predmetna
nastava. Vsu{nost, ne e iskoristena mo`nosta za u~enicite vo popladnev-
nite ~asovi ili neposredno po zavr{uvaweto na redovnata nastava da se
organiziraat razli~ni aktivnosti spored nivnite interesi i potrebi
(dopolnitelna i dodatna nastava, pi{uvawe na doma{ni zada~i, razni
sekcii, rekreativni aktivnosti i sl.). Ne e vospostavena praktika
redovno da se odr`uva dopolnitelna nastava, po pravilo, pred ili po
zavr{uvaweto na ~asovite za redovnata nastava.
IV. STRUKTURA NA NASTAVNIOT PLAN
Povrzuvawe na predu~ili{noto soosnovnoto vospitanie i obrazovanie
Vo razvienite dr`avi celite i sodr`inite vo obrazovanieto se
sistematiziraat od predu~ili{noto vospitanie kon narednite obrazovni
ciklusi vo elementarnoto i vo zadol`itelnoto obrazovanie. Vo
-
7/23/2019 Koncepcija Za Devetgodisno Osnovno Obrazovanie Mk
17/177
17
Republika Makedonija so voveduvaweto na zadol`itelnata obvrska
u~enicite da se vklu~uvaat vo podgotvitelnata godina se sozdavaat
mo`nosti da se postigne pogolemo rastovaruvawe na nastavnite programi
osobeno vo prvo i vtoro oddelenie, a analogno na toa promenite }e se
odrazat i so rastovaruvawe na nastavnite programi za predmetna nastava
(so poobjektivno odreduvawe na nastavnite celi, racionalen izbor na
sodr`inite i metodite na u~ewe, obezbeduvawe nastavni sredstva po
obrazovni ciklusi), kako {to se praktikuva vo drugi razvieni zemji.
Sepak, so ogled na objektivnite uslovi opfatot na decata so orga-
nizirana vospitno-obrazovna rabota vo podgotvitelnata godina s# u{te e
na ponisko nivo, a kako {to be{e navedeno, ne e postignato nitu
optimalno povrzuvawe (organizaciono i sodr`insko) na vospitnata
rabota vo podgotvitelnata godina so oddelenskata nastava na osnovnoto
u~ili{te. Seto toa ima negativno vlijanie vo nastavata so u~enicite vo I
oddelenie, bidej}i na ovaa vozrast postojat golemi razliki ne samo vo
odnos na predznaewata, tuku i vo socijalizacijata osobeno me|u decata vo
I oddelenie koi ne bile opfateni vo podgotvitelnata godina so onie {to
se opfateni vo podgotvitelnite grupi vo u~ili{tata i gradinkite.
Osven toa nu`no e da se utvrdi, kako {to e navedeno pogore,
sovremen model za programirawe na nastavata po oddelenija i vo ramkite
na prviot i narednite obrazovni ciklusi vo osnovnoto obrazovanie vo
soobraznost so razvojnite karakteristiki na u~enicite. Ako se imaat
predvid realnite prostorni, kadrovski i ekonomski uslovi vo Republika
Makedonija mo`e da se oceni deka vo naredniot period treba da se
vlo`at maksimalni napori za celosen opfat na decata koi se na vozrast
od 6-14/15 - godini vo osnovnoto devetgodi{no obrazovanie.
So razvivaweto na nov nastaven plan i novi nastavni programi
mo`e da se podobruva sodr`inata i organizacijata za celokupnoto
zadol`itelno obrazovanie vo soglasnost so navedenite tendencii vo
obrazovanieto vo razvienite dr`avi.
-
7/23/2019 Koncepcija Za Devetgodisno Osnovno Obrazovanie Mk
18/177
18
Karakteristiki na nastavniot plan i nastavniteprogrami za osnovnoto u~ili{te
Trgnuvaj}i od zakonskata regulativa za osnovnoto obrazovanie vo
na{ata dr`ava se primenuva zaedni~ki nastaven plan so programi za za-dol`itelnite, izbornite i fakultativnite predmeti. Ovoj na~in na
programirawe e zastapen i vo obrazovanieto vo razvienite dr`avi. (Vidi
del III, prilog 3). Isto taka, vo pove}e navrati od 1996 godina se praveni
izmeni i dopolnuvawa na nastavniot plan i nastavnite programi, a
osobeno poznati se obidite za rastovaruvawe na nastavnite programi od
preobemni ili informativni i pomalku zna~ajni sodr`ini {to ja zgole-
muvaa psihofizi~kata optovarenost na u~enicite.
Pokonkretno, soznanijata i ocenkite za strukturata na nastavniot
plan se preneseni vo slednite poglavja.
Zadol`itelni predmeti vo ni`ite oddelenijaAnalizata na Nastavniot plan za u~ebnata 2006/07 godina poka`uva
deka za nastavata po maj~in jazik od I-IV oddelenie vo na{ite u~ili{ta
ima pomalku ~asovi vo sporedba so nastavata po maj~in jazik vou~ili{tata vo drugi dr`avi. Na primer, za nastavata po maj~in jazik vo
prvite ~etiri oddelenija na osnovnite u~ili{ta vo Danska ima 33,70% od
vkupniot broj na ~asovi; vo Finska 25,00%; Avstrija 30,42% Germanija -
Baden Virtemberg 24,07; Slovenija 28,73, Hrvatska 27,77 itn., a vo
Republika Makedonija 25,67%.
Vo Avstrija vo prvite ~etiri oddelenija na osnovnoto u~ili{te
izu~uvaweto na stranskiot jazik se voveduva (bez da se planira nedelniotfond na ~asovi u{te vo I i II oddelenie). Za nastavata po stranski jazik od
I - IV oddelenie ima 2,17% od vkupnite ~asovi za zadol`itelnite progra-
mi. Vo Germanija Baden-Virtemberg za nastavata po stranski jazik od I-IV
oddelenie ima 7,40% od vkupniot broj na ~asovi, vo Slovenija stranskiot
jazik se izu~uva od IV oddelenie so po 2 ~asa nedelno ili 2,29%; vo
Hrvatska stranskiot jazik se izu~uva od I - IV so po 2 ~asa nedelno; ili so
11,11% od vkupniot broj ~asovi za zadol`itelnite programi. Vo Repub-
lika Makedonija vo u~ili{tata kade {to se sozdadeni uslovi u~enicite
-
7/23/2019 Koncepcija Za Devetgodisno Osnovno Obrazovanie Mk
19/177
19
po~nuvaat kontinuirano da go izu~uvaat prviot stranski jazik od IV
oddelenie.
Za nastavata po matematika vo Danska vo prvite ~etiri oddelenija
na osnovnoto u~ili{te ima 17,97% od vkupniot broj ~asovi; Finska
17,18%; Avstrija 21,73%, Germanija - Baden Virtemberg 17,59%; vo
Slovenija 20,68%, Hrvatska 22,22, a vo Makedonija 25,67%.
Nastavata za predmetite po priroda/tehnologija i ra~na rabota vo
prvite ~etiri oddelenija na osnovnoto u~ili{te vo Danska e zastapena so
9,18% od vkupniot broj ~asovi; vo Avstrija za predmetot rakotvorbi
6,52%; vo Slovenija za predmetot priroda i tehnika 3,44%. Ovie
sodr`ini vo osnovnoto u~ili{te od I - IV oddelenie vo na{ata zemja se
vgradeni vo nastavata po priroda i op{testvo.
Vo Avstrija za obrazovanieto za bezbednost na pati{tata od I - IV
oddelenie vo zadol`itelnite ~asovi se planirani 10 ~asa godi{no.
Pokonkretno za sodr`inite od oblasta na prirodata, op{testvoto
i ~ovekot i pokraj razli~nite naslovi na predmetite ima izdvoeno
soliden fond na ~asovi, kako na primer vo Germanija za predmetot
tatkovinata i svetot 11,11% od vkupniot broj na ~asovi, vo Slovenija za
predmetite zapoznavawe na okolinata i priroda i tehnika 13,78%, vo
Hrvatska za priroda i op{testvo 11,53%; vo na{ite u~ili{ta za
predmetot priroda i op{testvo 13,51%.
Za nastavata po muzi~ko obrazovanie vo u~ili{tata vo Danska ima
izdvoeno 7,86% od vkupniot fond na ~asovi, vo Finska 4,68, vo Avstrija
3,26%, vo Germanija 3,70%, vo Slovenija 8,62%, vo Hrvatska 5,55% i vo
Makedonija 8,81%.
Nastavata po likovno obrazovanie vo u~ili{tata vo Danska e
zastapena so 7,86% od vkupniot fond na ~asovi, vo Finska 4,68%, vo
Avstrija 2,17%, vo Slovenija 9,18%, vo Hrvatska 5,5% i vo Makedonija
8,81%.
Za nastavata po fizi~ko i zdravstveno obrazovanie vo u~ili{tata
vo Danska se izdvojuvaat 8,98% od vkupniot fond na ~asovi, vo Finska
9,37%, Avstrija 10,86%, Germanija 11,11%; Slovenija 13,79%; Hrvatska
15,27% i vo Makedonija 16,21%.
-
7/23/2019 Koncepcija Za Devetgodisno Osnovno Obrazovanie Mk
20/177
20
Zadol`itelni predmeti vo vi{ite oddelenijaOd analizata na nastavnite planovi za u~ili{tata od V do VIII,
odnosno IH oddelenie (vo ramkite na osnovnite, odnosno ni`ite sredniu~ili{ta) kako {to e opredeleno vo soodvetnite zemji se gleda deka za
nastavata po maj~in jazik i literatura se izdvojuvaat pove}e nastavni
~asovi, kako na primer vo Danska 20,54% od vkupniot broj na ~asovi za
zadol`itelnite predmeti; vo Avstrija vo ni`oto sredno u~ili{te
haupt{ule i gimnazium 13,38%; vo Germanija vo ni`oto srednoto
obrazovanie od V do H oddelenie vo Baden Virtemberg 12,56%; vo
Slovenija 14,13%, Hrvatska 18,55% i vo Makedonija od V do VIII oddelenie15,38%.
Za izu~uvaweto na stranskiot jazik vo u~ili{tata vo Danska od V
do IH oddelenie se izdvojuva 10,27% od vkupniot broj na ~asovi za
zadol`itelnite programi, vo Avstrija vo ni`oto sredno u~ili{te od I do
IV oddelenie 11,02%; vo Germanija od V do H oddelenie vo srednoto
obrazovanie vo Baden Virtemberg 12,56%; Slovenija 12,01%, Hrvatska
12,37% i vo Makedonija 11,53%.Vtoriot stranski jazik ili latinski jazik vo Avstrija vo
gimnaziumot na poniskoto nivo na zadol`itelnoto obrazovanie e
zastapen 7,08% od vkupniot fond na ~asovi; vo Germanija vo u~ili{tata
na Baden Virtemberg od V do H oddelenie za vtoriot stranski jazik se
izdvojuva 10,98% od vkupnite ~asovi za zadol`itelnata programa; vo
Hrvatska vtoriot stranski jazik se izu~uva vo izbornite predmeti so po 2
~asa nedelno od IV do VIII oddelenie i vo Makedonija za vtoriot stranski
jazik se izdvojuvaat 5,76% od ~asovite za zadol`itelnite programi.
Nastavata po matematika vo u~ili{tata vo Danska od V do IH
oddelenie e zastapena 13,69% od vkupnite ~asovi za zadol`itelnite
programi, vo Avstrija vo gimnaziumot na poniskoto nivo 11,02%, a vo
haupt{ule 9,44%; vo Germanija Baden Virtemberg od V do IH oddelenie
13,33%, vo Slovenija od V do IH oddelenie 14,13% , vo Hrvatska od V do
VIII oddelenie 17,22% i vo Makedonija od V do VIII oddelenie 15,76%.
-
7/23/2019 Koncepcija Za Devetgodisno Osnovno Obrazovanie Mk
21/177
21
Za prirodnite nauki vo u~ili{tata vo Danska od V do IH oddelenie
za predmetot priroda i tehnologija se izdvojuva 3,42%, za biologija 2,78%
od vkupnite ~asovi za zadol`itelnata programa i za fizika i hemija
4,10%.
Vo Avstrija vo haupt{ule ni`o sredno u~ili{te od I do IV oddele-
nie za predmetite biologija i obrazovanie za sredinata se izdvojuva
6,29% i za fizika i hemija 6,29% od vkupnite ~asovi za zadol`itelnata
programa, dodeka vo gimnaziumot - na poniskoto nivo za biologija i
obrazovanie za sredinata 6,29%, za hemija 1,57% i za fizika 4,72%, vo
Germanija vo u~ili{tata vo Baden Virtemberg od V do IX oddelenie za
predmetot prirodni pojavi 1,09%, za fizika 4,91%, hemija 3,82% i za
biologija 5,46% i za prakti~en kurs od prirodnite nauki 1,63% od
vkupnite ~asovi za zadol`itelnite programi, vo Slovenija za predmetot
priroda i tehnika 2,12%, priroda 3,50; biologija 2,47%, hemija 2,82% i
fizika 2,82%, vo Hrvatska za predmetot priroda 4,86%, biologija 4,12%,
hemija 4,12% i fizika 4,12% i vo Makedonija za biologija 6,84%, fizika
3,88% i hemija 3,88%. No, osven ovie ~asovi vo u~ili{tata vo Republika
Makedonija se ostvaruva i fakultativna programa po ekologija od V do
VIII oddelenie so po 1 ~as nedelno so {to se zgolemuva u{te pove}e
fondot na ~asovite po ovoj nastaven predmet, kako i so izborniot
predmet osnovi na prirodnite nauki so 2 ~asa nedelno od V do VIII
oddelenie.
Za nastavata po op{testvenite predmeti istorija, geografija,
gra|ansko obrazovanie vo u~ili{tata vo Danska od V do IH oddelenie za
predmetot op{testveni nauki se izdvojuva 3,42%, za istorija 4,79% i za
geografija 2,73% od vkupnite ~asovi za zadol`itelnata programa, vo
Avstrija za predmetot istorija, op{testveni nauki 4,72% i geografija i
ekonomija 6,29%, vo Germanija vo u~ili{tata vo Baden Virtemberg za
predmetot geografija 3,82%, za istorija 4,91% i za op{testveni nauki
2,18%; vo Slovenija za predmetot op{testvo 2,12%, geografija 4,59%,
istorija 4,94% i za gra|ansko obrazovanie i etika 1,41%; vo Hrvatska za
predmetot istorija 8,24% i za predmetot geografija 7,73%; vo Makedonija
za predmetot istorija 7,69%, geografija 6,73% i gra|anska kultura 1,92%.
-
7/23/2019 Koncepcija Za Devetgodisno Osnovno Obrazovanie Mk
22/177
22
Za nastavata po muzika i po umetnost vo u~ili{tata vo Danska od V
do IH oddelenie se izdvojuva: za muzika 1,36% i za umetnost/likovna 0,68%,
vo Avstrija vo haupt{ule i gimnazium (ni`o sredno u~ili{te) za muzika
5,55% i za crtawe i pi{uvawe 6,29%; vo gimnaziumot na ponisko nivo za
muzika 4,72 i za umetnost 6,29%; vo Germanija - Baden Virtemberg vo
ni`ite sredni u~ili{ta od V od H oddelenie (gimnazija, profil
prirodni nauki) za predmetot muzika 4,91% i za predmetot fini
umetnosti 3,27%; vo Slovenija za predmetot likovno obrazovanie 4,24% i
za muzi~ko obrazovanie 3,88%, vo Hrvatska za likovna kultura 4,12% i za
muzi~ka kultura 4,12% i vo Makedonija za likovno obrazovanie 4,80% i za
muzi~ko obrazovanie 4,80% od vkupnite ~asovi za zadol`itelnite pred-
meti.
Vo u~ili{tata vo Danska od V do IH oddelenie za ra~na rabota so
drvo/metal 7,53% od vkupnite ~asovi za zadol`itelnata programa, vo
Avstrija vo haup{ule i gimnazium (ni`e sredno) za predmetot osnovi na
tehni~ka rabota se izdvojuva 5,90% ili za rabota so tekstil 5,90% (kako
alternativni zadol`itelni predmeti), a na poniskoto nivo vo
gimnaziumot od akademskoto sredno u~ili{te za predmetot rakotvorbi
3,14% od ~asovite za zadol`itelnata programa. Vo Germanija-Baden
Virtemberg vo srednite u~ili{ta (gimnaziski profil prirodni nauki)
vo predmetot matematika vo VII oddelenie eden period se koristi za
voveduvawe na u~enicite vo informati~kata tehnologija. Vo Slovenija
za predmetot tehnika i tehnologija se izdvojuva 2,82% od vkupnite ~asovi
za zadol`itelnata programa i za predmetot priroda i tehnika 2,12%; vo
Hrvatska za predmetot tehni~ka kultura 4,12%, a vo Makedonija za pred-
metot tehni~ko obrazovanie 3,84% od vkupnite ~asovi za zadol`itelnite
predmeti i za predmetot informatika kako izboren predmet vo VII i VIII
oddelenie po 2 ~asa nedelno.
Vo u~ili{tata vo Danska od V do IX oddelenie od vkupnite ~asovi
za zadol`itelnite predmeti za nastavata po sport se izdvojuvaat 7,53%.
Za fizi~ko obrazovanie vo u~ili{tata vo Finska od VII do IX oddelenie
se izdvojuva 8,57% od ~asovite so toa {to nekoi sodr`ini se za zdravstv-
eno obrazovanie, vo Avstrija vo ni`oto sredno obrazovanie (haupt{ule i
-
7/23/2019 Koncepcija Za Devetgodisno Osnovno Obrazovanie Mk
23/177
23
gimnaziumot od I - IV oddelenie) 11,02% i vo akademskoto ni`o sredno
u~ili{te 11,81%, vo Germanija - Baden Virtemberg vo ni`oto sredno
obrazovanie (gimnazija, profil prirodni nauki) 8,74%, vo Slovenija za
predmetot sport od V do IX oddelenie 8,48%, vo Hrvatska za fizi~ka i
zdravstvena kultura od V - VIII oddelenie 8,24% i vo Makedonija od V do
VIII oddelenie za fizi~ko i zdravstveno obrazovanie 7,69% od vkupnite
~asovi za zadol`itelnite predmeti.
Vo osnovnite i ni`ite sredni u~ili{ta vo razvienite dr`avi vo
Evropa u~enicite izu~uvaat predmeti za hristijanskoto ili religiskoto
u~ewe. Na primer, vo Danska predmetot studii za hristijanstvoto/
hristijansko u~ewe e zastapen vo osnovnite u~ili{ta od I do IV oddele-
nie, kako i od V do VI i vo VIII i IX oddelenie. Za ovoj predmet od
vkupniot nedelen fond na ~asovi od I - IV oddelenie se izdvojuva 5,61% i
od V do IH oddelenie 3,42%. U~enikot mo`e da bide osloboden od ovoj
predmet dokolku roditelot/staratelot potpi{e izjava so koja od li~ni
pri~ini ne dozvoluva deteto da ja posetuva ovaa nastava.
Predmetot religija/etika se izu~uva i vo u~ili{tata vo Finska.
Od I do IV oddelenie za ovoj predmet se izdvojuva 6,25% i od VII do IH
oddelenie 4,28% od vkupniot minimalen broj na ~asovi za zadol`itelnite
predmeti.
Vo u~ili{tata vo Avstrija za predmetot religisko obrazovanie od
I do IV oddelenie se izdvojuva 8,69% i vo ni`ite sredni u~ili{ta (od I do
IV oddelenie) 6,29% od vkupnite nedelni ~asovi za zadol`itelnite
predmeti. Ovoj predmet so ist naziv - religisko obrazovanie e zastapen i
vo u~ili{tata vo Germanija. Vo pokrainata Baden Virtemberg vo
u~ili{tata od I do IV oddelenie za religisko obrazovanie se izdvoeni
7,40%, a vo ni`oto sredno u~ili{te od V do H oddelenie za predmetot
religija/etika 6,01% od vkupnite ~asovi za zadol`itelnite predmeti.
Vo Slovenija predmetot religii i etika se izu~uva so po 1 ~as
nedelno vo VII, VIII i IX oddelenie. Ovoj predmet spa|a vo grupata na
izbornite sociolo{ko-humanitarni predmeti. So Zakonot e propi{ano
deka u~ili{teto im gi nudi ovie predmeti na u~enicite, a izborniot
-
7/23/2019 Koncepcija Za Devetgodisno Osnovno Obrazovanie Mk
24/177
24
predmet religii i etika se u~i dokolku za nego ima dovolen broj
zainteresirani u~enici.
Posebna predmetna komisija ima napraveno analiza i procena deka
zgolemenata otvorenost i povrzanost na svetot, kako i slobodnoto dvi`e-
we na lu|eto i ideite ovozmo`uva ne samo podobro zapoznavawe na
drugite kulturi, religii i verski tradicii, tuku i zaemno po~ituvawe
pome|u lu|eto od razli~ni verski ili ateisti~ki pogledi. Zatoa, komi-
sijata naglasila deka posebno e va`no poznavaweto na hristijanstvoto
koe na razli~ni nivoa ja oformilo civilizacijata vo zapadnite dr`avi
zaedno so humanizmot, prosvetitelstvoto i drugite duhovni pogledi koi
se za~uvale ili prodrele vo kriti~koto soo~uvawe so svetot i stvar-
nosta.
Vo Hrvatska, isto taka, predmetot veronauka e zastapen vo izbor-
nite predmeti od I do IV i od V do VIII oddelenie so po 2 ~asa nedelno.
Izborni predmeti[to se odnesuva do izbornite predmeti sporedbenata analiza
poka`uva deka vo u~ili{tata vo Danska izbornite predmeti se zastapenivo VIII i IH oddelenie so po 2 ~asa nedelno ili so 2,73% od ~asovite za
zadol`itelnite predmeti.
Vo Finska za izbornite predmeti se izdvojuva 3,03% od vkupniot
minimalen broj na ~asovi od I do VI oddelenie, a izbornosta se zgolemuva
za maksimum 20 ~asa ili re~isi za 28% vo odnos na vkupniot minimalen
broj na ~asovi vo VII i VIII oddelenie.
Vo Germanija vo pokrainata Baden Virtemberg vo u~ili{tata za
ni`o sredno obrazovanie u~enicite koi ne go sledele religiskoto obra-
zovanie go izu~uvaat predmetot etika po~nuvaj}i od VII oddelenie.
Vo Slovenija zaedni~ko za site izborni predmeti e toa {to za niv
u~enicite se odlu~uvaat vo VII, VIII i IH oddelenie. Osven stranskite
jazici drugite predmeti, po pravilo, se ednogodi{ni. Za niv vo
rasporedot ima po 1 ~as nedelno, dodeka za izu~uvaweto na jazicite {to
}e gi izbere u~enikot po 2 ~asa nedelno. Predmetot {to }e go izbere
u~enikot e zadol`itelen del od negoviot raspored za u~ili{nata
-
7/23/2019 Koncepcija Za Devetgodisno Osnovno Obrazovanie Mk
25/177
25
nastava. U~enikot za izborniot predmet se ocenuva kako i po
zadol`itelnite predmeti.
Isto taka, vo Slovenija u~ili{teto im gi nudi na u~enicite
izbornite predmeti koi se vo soobraznost so mo`nostite i interesite na
u~enicite. Sekoe u~ili{te na u~enicite treba da im gi ponudi
predmetnite religii i etika, vtor stranski jazik i retorika. Sekoga{
treba da bide obezbedena mo`nosta u~enikot da mo`e da izbere dva
sociolo{ko-humanitarni predmeti i eden prirodo-nau~en i tehni~ki
predmet, ili dva prirodo-nau~ni i tehni~ki predmeti i eden
sociolo{ko-humanisti~ki predmet. Spored toa, u~enikot ne smee da
izbere tri predmeti od ista grupa. Vo listata na predmetite spa|aat:
narodni ora, astronomija, biologija, ~ovekot i Zemjata, elektronika so
robotika, eti~ki istra`uvawa, etnologija, filozofija za deca, muzi~ki
dela, teatarski klub, informati~ko opismenuvawe, italijanski jazik,
izboren sport, jas i drugite, {to ni govorat umetni~kite dela, kriti~ko
mislewe, latinski jazik, kni`even klub, logika, multimedija, na~ini na
ishrana, germanski jazik, oblik i stil, vospituvawe za okolinata,
organizmi vo prirodata i ve{ta~kata okolina, igri i tanc, proekti od
fizikata i tehnikata, kompjuterski mre`i, radio, rastenijata i ~ovekot,
istra`uvawe za doma{niot kraj i za{titata na negovata okolina,
istra`uvawe na `ivite bitija vo doma{nata okolina, retorika,
sovremeno podgotvuvawe na hranata, sre}avawe so kulturi, sovre-
menostite i nasledstvoto, u~ili{no novinarstvo, sport za relaksacija,
sport za zdravje, televizija, pe~at, sreduvawe na tekstovi, `ivotot vo
istorijata na umetnosta.
Kako {to be{e navedeno, vo Hrvatska vo izbornite predmeti osven
predmetot veronauka pripa|aat stranskite jazici {to se izu~uvaat so po
2 ~asa nedelno od IV do VIII oddelenie i za drugite izborni predmeti se
predvideni po 2 ~asa nedelno od V do VIII oddelenie. Vo Hrvatska ima
posebni programi po latinski jazik so po 3 ~asa nedelno od V do VIII
oddelenie i za gr~ki jazik po 3 ~asa nedelno vo VII i VIII oddelenie.
Vo Republika Makedonija vo Nastavniot plan od I do IV oddelenie
vo izbornite predmeti e zadr`an prviot stranski jazik koj{to u~enicite
-
7/23/2019 Koncepcija Za Devetgodisno Osnovno Obrazovanie Mk
26/177
26
po~nuvaat kontinuirano da go izu~uvaat od IV oddelenie vo u~ili{tata
vo koi se sozdadeni uslovi.
Od VI do VIII oddelenie od u~ebnata 2006/07 godina se zastapeni
izbornite predmeti: albanski jazik, tehni~ko obrazovanie, osnovi na
prirodnite nauki i informatika. Vo V ili VII oddelenie u~enicite
izbiraat najmalku eden predmet, a mo`at da se opredelat i za dva izborni
predmeti.
Fakultativni predmetiSo ogled na specifi~nostite na makedonskoto op{testvo i
tradiciite vo obrazovanieto na u~enicite vo ni`ite oddelenija im seovozmo`uva da izu~uvaat vla{ki, romski, bo{wa~ki jazik, ekologija, a vo
pogornite oddelenija pokraj ovie predmeti se zastapeni i drugi - likovno
obrazovanie, muzi~ko obrazovanie, sport, soobra}ajno vospitanie i dr.
^as za oddelenskata zaednicaSo nastavnite planovi e predvideno soodvetno vreme i za ~asot za
oddelenskata zaednica. Na primer, vo u~ili{tata vo Danska e predvidenopo eden ~as nedelno od I do H oddelenie, vo Finska za sovetuvawe so
u~enicite od VII do IH oddelenie ima po 2 ~asa nedelno, vo I i II oddelenie
vo Grcija ima po 1 ~as nedelno za u~ili{ten `ivot, vo Slovenija ~asot
so oddelenskata zaednica trae po polovina ~as nedelno od IV do IH
oddelenie, vo Hrvatska po 1 ~as nedelno od I do VIII oddelenie i vo
Republika Makedonija po eden ~as nedelno od V do VIII oddelenie.
Dopolnitelna i dodatna nastavaSpored nastavniot plan za zadol`itelnoto ni`e sredno obrazova-
nie vo Germanija vo pokrainata Baden Virtemberg od I do IV oddelenie e
planirano po 2 ~asa nedelno vo I i II i po 3 ~asa nedelno vo III i IV
oddelenie za poddr{ka na u~enicite od strana na nastavnikot (za
individualna rabota ili, pak, za rabota vo grupi). Isto taka, i od V do H
oddelenie se predvideni 12 takanare~eni periodi za kompenzacija. Pri
-
7/23/2019 Koncepcija Za Devetgodisno Osnovno Obrazovanie Mk
27/177
27
odreduvaweto na periodite za rabota na grupite ne treba da se nadminuva-
at pove}e od 3 nedeli za propi{aniot broj na periodi. Osven toa,
nastavniot plan e pro{iren so ~asovi za organizirana individualna i
zaedni~ka pomo{ na u~enicite so problemi vo u~eweto za polovina ~as
nedelno od I do IH oddelenie i so po 1 ~as nedelno od I do IH oddelenie za
dopolnitelna i dodatna nastava. Za op{testveni aktivnosti se izdvoeni
po 2 ~asa nedelno od II do IH oddelenie.
Vo u~ili{tata vo Hrvatska dopolnitelnata i dodatnata nastava e
zastapena so 1+1 ~as nedelno od I do VIII oddelenie, a za vonnastavnite
aktivnosti e odreden po eden ~as nedelno od I do VIII oddelenie.
Vo u~ili{tata vo Republika Makedonija e planirana dopolnitel-
na nastava so po 1+1 ~as nedelno od I do IV oddelenie i so po 2 ~asa
nedelno od V do VIII oddelenie. Za dodatna nastava se predvideni po 2 ~asa
nedelno od IV do VII oddelenie. Za slobodnite u~eni~ki aktivnosti ima
odredeno po 1 ~as nedelno od I do III oddelenie i po 2 ~asa nedelno od IV
do VIII oddelenie. Se planira i vremeto za u~ili{niot hor i orkestar od
V do VIII oddelenie od 72 ~asa do 144, odnosno 180 ~asa godi{no.
V. OBRAZOVANIE NA DECATA SO POSEBNI POTREBI
Vo razvienite dr`avi poimot posebni obrazovni potrebi se
odnesuva na deca so pre~ki vo psihi~kiot razvoj, so o{teten vid, sluh i
deca so pre~ki vo govorot. So ovoj poim se opfa}aat decata so pre~ki vo
dvi`eweto, dolgotrajno bolnite deca, kako i decata so pre~ki vo
povedenieto i karakterot koi imaat potreba za dopolnitelna stru~na
pomo{ ili za prilagodeni, odnosno posebni programi za vospitno-obrazovana rabota. Ovoj poim se odnesuva i na u~enicite so te{kotii vo
u~eweto.
Taka, osnovnite u~ili{ta se zadol`eni da izveduvaat programi za
decata so posebni obrazovni potrebi, da obezbedat stru~ni kadri za
podgotovka i za izveduvawe na nastavata, kako i sledewe i vrednuvawe na
postigawata na u~enicite. Na primer, decata so posebni potrebi vo
Slovenija se vklu~uvaat vo voobi~aenite oddelenija vo u~ili{tata samo
tamu kade {to ima soodvetni u~iteli i uslovi, kako i soodvetni
-
7/23/2019 Koncepcija Za Devetgodisno Osnovno Obrazovanie Mk
28/177
28
stru~waci za dopolnitelna rabota so ovie deca (defektolozi i dr.). Isto
taka, nikoj ne gi prisiluva u~ili{tata za prifa}awe na decata so
posebni potrebi, a osobeno dokolku nemaat soodvetna oprema i stru~en
kadar.
Osven toa vo Slovenija rabotat i razli~ni zavodi za deca so
posebni potrebi, kako i u~ili{ta so prilagodeni programi, bidej}i samo
decata so odreden vid i stepen na pre~ki vo razvojot mo`at uspe{no da se
vklu~at vo voobi~aenata u~ili{na sredina i da napreduvaat vo nea.
Soodvetni stru~ni komisii vo prisustvo na roditelite na decata so
posebni potrebi ocenuvaat za sekoj u~enik kade e najdobro da se upati i
za nego predlagaat soodvetni programi. Komisiite predlagaat mo`na
dopolnitelna i prilagodena oprema i potreben stru~en kadar.
Vo oddelenieto, odnosno paralelkata vo koja }e bide vklu~eno
deteto so posebni obrazovni potrebi ima pomalku u~enici od voobi~aen-
iot broj, a vo ista paralelka mo`at da se vklu~at najmnogu trojca u~enici
so posebni potrebi.
Decata so posebni obrazovni potrebi go zavr{uvaat devetgodi{-
noto osnovno obrazovanie soglasno so programata koja{to mo`e da
predvidi da nema zavr{na proverka na znaeweto. Toga{ u~enikot samo
so pozitivni ocenki od IH-to oddelenie }e dobie u~ili{ten dokument so
opisna ocenka za postigawata deka gi ispolnil obvrskite za
zadol`itelnoto obrazovanie.
Decata so posebni obrazovni potrebi mo`at da se obrazuvaat i vo
doma{ni uslovi.
Vo Republika Makedonija prifateno e na~eloto na decata so
posebni obrazovni potrebi kolku {to e mo`no pove}e da im se ovozmo`i
obrazovanie vo voobi~aenata u~ili{na sredina koja{to e poblisku do
nivniot dom. Taka, koga se vo pra{awe kaj decata lesni pre~ki vo
psihi~kiot razvoj toga{ tie se vklu~uvaat vo redovnite paralelki vo
osnovnite u~ili{ta, a vo slu~aite koga se raboti kaj decata za pote{ki
pre~ki vo razvojot toga{ se vklu~uvaat vo posebni u~ili{ta ili vo
posebni paralelki za osnovno obrazovanie pri redovnite osnovni
u~ili{ta.
-
7/23/2019 Koncepcija Za Devetgodisno Osnovno Obrazovanie Mk
29/177
29
Osven organite i slu`bite za obrazovanie za decata so posebni
obrazovni potrebi soodvetna gri`a vodat i centrite za socijalna
rabota.
Za osnovnoto obrazovanie na u~enicite so posebni obrazovni
potrebi izraboteni se posebni nastavni planovi i programi so koi im
se dava mo`nost za socijalizacija, usvojuvawe znaewa, naviki i drugi
vrednosti. So programite i metodite vo nastavata pogolemo zna~ewe se
pridava na osposobuvaweto na u~enicite za `ivot i rabota.
U~ili{tata za osnovno obrazovanie za u~enicite so posebni
obrazovni potrebi se organiziraat spored isti principi kako i
redovnite osnovni u~ili{ta. Vo niv nu`no e pogolemo vnimanie da se
posvetuva na stru~noto i pedago{koto osposobuvawe na nastavnicite i
vospituva~ite i na razvojot na slu`bite za sovetodavna pomo{ i stru~na
rabota so u~enicite i roditelite.
Od 1998 godina vo Republika Makedonija vo redovnite u~ili{ta se
realizira proekt za inkluzija na decata so posebni potrebi.
So ovoj proekt najprvo bea opfateni pet osnovni u~ili{ta, a
potoa se vklu~eni 13 gradinki. Celta be{e vo redovnite osnovni
u~ili{ta i vospitnite grupi vo gradinkite da se sozdavaat povolni
uslovi (pretpostavki) za vklu~uvawe na decata so te{kotii vo psiho-
fizi~kiot razvoj, so emocionalni problemi, deca bez roditeli ili deca
koi imaat te{kotii vo u~eweto. Ovoj proekt pomaga da se menuvaat
sfa}awata i stavovite kaj roditelite za vklu~uvawe na nivnite deca vo
redovnite obrazovni grupi, a, isto taka, da se pottikne pogolem interes
vo javnosta za obrazovanieto i vospitanieto na decata so posebni
potrebi. Proektot e pro{iren vo 72 osnovni u~ili{ta.
VI. NADARENI U^ENICI
Vo razvienite dr`avi so posebno vnimanie se razgleduvaat
pra{awata za otkrivawe na nadarenite u~enici i sozdavawe uslovi za
nivniot pobrz razvoj. Na primer, vo novoto devetgodi{no osnovno
u~ili{te vo Slovenija nadarenite u~enici se otkrivaat za da im se
ponudat mo`nosti za podobar i poadekvaten razvoj na nivnite
-
7/23/2019 Koncepcija Za Devetgodisno Osnovno Obrazovanie Mk
30/177
30
sposobnosti. Posebna stru~na grupa raboti na razvivawe na model za da
se ovozmo`i sledewe i otkrivawe na nadarenite deca u{te vo najranata
u~ili{na vozrast vo osnovnoto u~ili{te, kako i vo pogornite
oddelenija.
Noviot model na otkrivawe na nadarenite u~enici opfa}a tri
~ekori. Prviot se odnesuva na otkrivawe na pogolemi grupi u~enici za
koi ima sogleduvawa deka se nadareni. Pritoa va`ni se nekolku
pokazateli: uspehot vo u~eweto; postigawata na u~enikot na razli~ni
podra~ja od umetnosta, tehnikata, sportot itn.; kako i misleweto na
u~itelot, pri {to golemo vnimanie se posvetuva na decata od poniskite
socijalni sloevi i na decata od razli~ni kulturni sredini. Kako
kriterium se zemaat i rezultatite i postigawata na u~enikot na
regionalnite i dr`avnite natprevari, misleweto na u~ili{nite slu`bi
za sovetodavna rabota i podatocite od li~nata evidencija za u~enikot
po~nuvaj}i od gradinkata vo celiot proces na obrazovanieto. Vo
po{irokata grupa, vsu{nost, mo`e da vleze sekoe dete {to }e ispolni
barem eden od site nabroeni kriteriumi.
So vtoriot ~ekor zapo~nuva konkretnoto otkrivawe na nadarenite
u~enici vo {irokata grupa. Pritoa treba da se odredi ocenka za
specifi~nata nadarenost na u~enicite na posebna skala. So testovite za
sposobnostite se otkrivaat onie u~enici so koli~nik na inteligencija
od 120 ili pove}e. Testovite pomagaat za otkrivawe na 10% od
najtalentiranite koi }e se pridru`at kon 15 do 20% nadareni u~enici.
Tuka spa|aat i u~enicite koi se nadareni za razli~ni podra~ja od
umetnosta, tehnikata, sportot itn.
Tretiot ~ekor e zapoznavawe na roditelite so faktot deka
nivnoto dete e nadareno i deka so nego }e bide potrebna potemelna
rabota. Stru~wacite {to se nadle`ni vo ovaa oblast smetaat deka so
nadarenite u~enici najdobro mo`e da se raboti vo u~ili{teto vo tekot
na celiot period vo devetgodi{noto obrazovanie.
Vo osnovnoto obrazovanie vo Republika Makedonija rabotata so
nadarenite u~enici ne e posebno definirana. Vo praktikata se prime-
nuva konceptot za razvivawe na dodatnata nastava, kako i za razvivawe na
-
7/23/2019 Koncepcija Za Devetgodisno Osnovno Obrazovanie Mk
31/177
31
pro{ireni i prodlabo~eni programi i aktivnosti vo u~ili{nite sekcii
za nadarenite u~enici. Redovno se organiziraat regionalni i republi~ki
natprevari po oddelni oblasti i predmeti {to se poddr`ani od
soodvetni dru{tva i asocijacii na regionalno, op{tinsko i republi~ko
nivo. So Zakonot za osnovno obrazovanie ovozmo`eno e pobrzo napre-
duvawe na u~enicite vo tekot na {koluvaweto vo osnovnoto u~ili{te.
Sepak, nema vospostaveno kriteriumi i postapki za rano otkrivawe na
nadarenite u~enici, kako i za sozdavawe podobri mo`nosti za razvoj na
nivnite sposobnosti.
VII. PLANIRAWE I ORGANIZACIJA NA NASTAVATA
Nastavni predmeti po periodi ili ciklusiKomparativnata analiza na u~ili{nite sistemi na osnovnoto i
ni`oto sredno zadol`itelno obrazovanie vo razvienite dr`avi dava
dovolno argumenti od koi se gleda deka postoi razli~na organizacija na
u~ili{tata. Me|utoa, vo site dr`avi ima naglaseni tendencii da se
sozdadat podobri uslovi vo u~ili{ta za da im se garantira na siteu~enici pokvalitetno op{to obrazovanie, a istovremeno da im se ponudi
mo`nost za izbor na odredeni predmeti vo soobraznost so nivnite
interesi i o~ekuvawa. Vo u~ili{teto u~enicite treba da se osposobuvaat
sigurno i aktivno da go ispolnat preostanatoto vreme po nastavata vo
razli~ni oblici za za{tita, relaksacija, sportski i kulturni
aktivnosti. Ovaa potreba, me|u drugoto, proizleguva i od s# pogolemata
anga`iranost na roditelite na svoite rabotni zada~i vo stopanstvoto ivo drugite dejnosti.
Pritoa so konceptite za nastavata i u~eweto se naglasuva deka
u~enikot e samostojna li~nost i deka optovaruvaweto treba da bide vo
soobraznost so negovite interesi i specifi~nostite vo oddelni razvojni
periodi. U~ili{teto ne smee da gi zapostavi potrebite na semejstvoto na
deteto (odnosno organizacijata i vremetraeweto na prestojot na decata
vo u~ili{teto se prilagoduva i na potrebite na semejstvoto).
-
7/23/2019 Koncepcija Za Devetgodisno Osnovno Obrazovanie Mk
32/177
32
Sporedbenata analiza na nastavnite planovi za osnovnoto i
ni`oto sredno obrazovanie vo razvienite dr`avi ({to se primenuvaat za
oddelni vospitno-obrazovni periodi) poka`uva deka vo niv se odredeni
nastavnite predmeti vo u~ili{teto {to gi u~at u~enicite po oddelenija,
kako i brojot na nedelnite i godi{nite ~asovi za sekoj od niv. No, isto
taka, se planiraat ~asovite i za drugite aktivnosti na u~enicite vo
u~ili{teto vo tekot na nedelata i u~ebnata godina.
So nastavnite planovi e odredena osnovnata ramka i za pro{i-
renite programi, kolku ~asovi se nameneti za dopolnitelnata i
dodatnata nastava i za drugite aktivnosti na u~enicite von nastavata,
kako i za pomo{ta {to im e potrebna na u~enicite so posebni obrazovni
potrebi.
Nastavniot plan, kako najzna~aen dokument, go prifa}a i go
odobruva stru~no telo na najvisoko nivo ili najvisokiot organ vo
dr`avata {to e nadle`en za obrazovanieto.
Taka, od analizata mo`e da se vidi deka u~enicite vo I oddelenie
vo osnovnite u~ili{ta vo razvienite zemji, glavno, gi izu~uvaat
predmetite: maj~in jazik, matematika, likovno vospitanie, muzi~ko
vospitanie, priroda i op{testvo (zapoznavawe na okolinata) i sportsko
vospitanie.
Osven redovnata nastava, so nastavniot plan se planirani
aktivnostite {to se povrzani so kulturata, tehnikata, informatikata i
sportot.
Vo vtoro oddelenie se izu~uvaat predmetite: maj~in jazik, ma-
tematika, likovno vospitanie, muzi~ko vospitanie, priroda i op{testvo
(zapoznavawe na okolinata) i sportsko vospitanie.
Na 7-godi{na vozrast u~enicite vo oddelni zemji izu~uvaat drug
nacionalen jazik ili stranski jazik so po 32 ~asa godi{no. Isto taka,
u~enicite imaat i drugi planirani aktivnosti za kulturata, za{titata
na prirodata/okolinata, informatikata/ tehnikata i sportot.
Vo treto oddelenie se izu~uvaat predmetite: maj~in jazik, matema-
tika, likovno vospitanie, muzi~ko vospitanie, priroda i op{testvo,
(zapoznavawe na okolinata) i sportsko vospitanie. U~enicite prodol-
-
7/23/2019 Koncepcija Za Devetgodisno Osnovno Obrazovanie Mk
33/177
33
`uvaat da go izu~uvaat i stranskiot jazik, odnosno drugiot nacionalen
jazik. Za ovie predmeti se planiraat i nedelnite ~asovi. Se planiraat i
drugi aktivnosti za kulturata, tehnikata, prirodata/ okolinata i
sportot.
Vo ~etvrto oddelenie e napraveno prvoto ras~lenuvawe i zgolemu-
vawe na brojot na predmetite, odnosno se izu~uva maj~iniot jazik,
matematika, stranskiot jazik, vtoriot nacionalen jazik, likovno vospi-
tanie, muzi~ko vospitanie, op{testvo, priroda i tehnika, informatika i
sportsko vospitanie.
Osven zadol`itelnite predmeti planirani se i drugi aktivnosti
{to se povrzani so kulturata, prirodata/okolinata, tehnikata, informa-
tikata i sportot.
Vo petto oddelenie, glavno, u~enicite prodol`uvaat da gi izu~u-
vaat predmetite od IV oddelenie: maj~in jazik, matematika, stranski
jazik, vtor nacionalen jazik, likovno vospitanie, muzi~ko vospitanie,
priroda i tehnika/informatika, doma}instvo i sportsko vospitanie. Na
ovaa vozrast, isto taka, u~enicite se anga`irani i so drugi planirani i
osmisleni aktivnosti od oblasta na kulturata, prirodata, tehnikata,
informatikata i sportot.
U~enicite od {esto oddelenie na osnovnoto u~ili{te ili od
po~etokot na ni`oto sredno u~ili{te gi izu~uvaat predmetite: maj~in
jazik, matematika, stranski jazik, vtoriot nacionalen jazik, likovno
vospitanie, muzi~ko vospitanie, geografija, istorija, tehnika i tehnolo-
gija, doma}instvo i sportsko vospitanie. So toa doa|a, vsu{nost, do vtoro
pro{iruvawe, odnosno ras~lenuvawe na predmetot op{testvo so istorija
i geografija. So nastavnite planovi se planirani i aktivnostite {to se
povrzani so kulturata, prirodata, tehnikata, informatikata i sportot.
Za celiot period na {koluvaweto na u~enicite od I do VI
oddelenie karakteristi~no e i toa {to osven zadol`itelnite predmeti
{to se sodr`at vo nastavniot plan, vo u~ili{tata se planira i
sistematski se ostvaruva individualnata i grupnata (zaedni~ka) pomo{
na u~enicite so problemi vo u~eweto, kako i dopolnitelnata i dodatnata
nastava {to e soobrazena na potrebite, interesite i sposobnostite na
-
7/23/2019 Koncepcija Za Devetgodisno Osnovno Obrazovanie Mk
34/177
34
u~enicite. Predvideni se i op{testveno-humanitarni aktivnosti na
u~enicite vo paralelkata, odnosno vo oddelenieto, kako i vo u~ili{teto
i lokalnata zaednica.
Nastavni predmeti vo zavr{niot period ili ciklusPo {estgodi{noto osnovno u~ili{te u~enicite zadol`itelno se
{koluvaat najmalku u{te tri godini vo ramkite na osnovnite u~ili{ta
ili prodol`uvaat vo ni`o sredno u~ili{te.
Vo sedmo oddelenie na zadol`itelnoto obrazovanie u~enicite,
voobi~aeno, gi izu~uvaat slednive predmeti: maj~in jazik, matematika,
stranski jazik, vtor stranski jazik (vo zadol`itelnite ili izbornite
predmeti), vtoriot nacionalen jazik, likovno vospitanie, muzi~ko
vospitanie, geografija, istorija, gra|ansko vospitanie i etika, tehnika i
tehnologija, prirodni nauki i sportsko vospitanie. U~ili{teto im nudi
na u~enicite da napravat izbor u{te na eden, odnosno dva izborni
predmeti so po 1 ~as nedelno, a za izu~uvaweto na jazicite po dva ~asa
nedelno. Pokraj ovie predmeti u~enicite se anga`iraat i vo drugi
planirani aktivnosti od kulturata, prirodata, tehnikata, informatika-
ta i sportot.
Vo osmo oddelenie, voobi~aeno, se izu~uvaat predmetite: maj~in
jazik, matematika, stranski jazik, vtor stranski jazik (vo zadol`itelnite
ili izbornite predmeti), vtor nacionalen jazik, likovno vospitanie,
muzi~ko vospitanie, geografija, istorija, gra|ansko vospitanie i etika,
fizika, hemija, biologija, tehnika i tehnologija, sportsko vospitanie, a
vo nekoi dr`avi ima i izborni predmeti {to, sekako, zavisi od brojot na
zadol`itelnite predmeti i od optovarenosta na u~enicite.
U~enicite se anga`iraat i vo drugi planirani aktivnosti za
kulturata, tehnikata, informatikata, prirodata i sportot.
Vo devettoto oddelenie, so koe{to vo golem broj dr`avi se
zaokru`uva osnovnoto zadol`itelno obrazovanie ili zadol`itelnoto
ni`e sredno obrazovanie, u~enicite naj~esto gi izu~uvaat predmetite:
maj~in jazik; matematika, stranski jazik, vtor stranski jazik (vo
zadol`itelnite ili izbornite predmeti), vtoriot nacionalen jazik,
-
7/23/2019 Koncepcija Za Devetgodisno Osnovno Obrazovanie Mk
35/177
35
likovno vospitanie, muzi~ko vospitanie, geografija, istorija, fizika,
hemija, biologija, sportsko vospitanie. U~enicite mo`at da se opredelat
i za izboren predmet {to, sekako, zavisi od brojot na zadol`itelnite
predmeti.
U~enicite se anga`iraat i vo drugi planirani aktivnosti za
kulturata, prirodata, tehnikata, informatikata, sportot i dr.
So programite {to se podgotveni po oddelni nastavni predmeti e
odredeno {to treba da znae i da razbira i kako da go upotrebuva znaeweto
sekoj u~enik od I do IH oddelenie. Vsu{nost, sekoj u~enik treba da
postigne barem minimalno nivo na znaewe, koe{to po osnovnoto
u~ili{te }e mu ovozmo`i ponatamo{no obrazovanie. Poradi toa u~i-
li{teto ima obvrski da obezbedi ednakvi mo`nosti za site u~enici. U~e-
nicite, nastavnicite i roditelite se zapoznati so o~ekuvanite znaewa i
sposobnosti {to se planirani po oddelenija i obrazovni ciklusi i na toj
na~in znaat {to treba da postigne u~enikot po razli~ni predmeti vo
oddelni godini i periodi na zadol`itelnoto obrazovanie. Pokazatel za
uspehot na u~enikot se ocenkite koi{to se merka za postignatite znaewa.
Individualizirana nastava i formirawe na paralelkiteVo planiraweto na nastavata se baraat re{enija vo vrska so
dilemite okolu izborot na u~enicite za formiraweto na paralelkite.
Ovoj problem se povrzuva i so diferenciraweto na u~enicite od aspekt
na znaeweto i posebnite sposobnosti, a istovremeno se odnesuva i na
planiraweto na nastavata za oddelni grupi vo koi se vklu~eni u~enici so
sli~ni znaewa ili sposobnosti. Na toj na~in nastavata e podobro
soobrazena na znaewata i sposobnostite na u~enicite pri {to se
sozdavaat uslovi za individualna i zaedni~ka rabota vo grupata, taka {to
za ovoj aspekt se koristi i terminot individualizirana nastava.
Vo pove}e razvieni dr`avi so novite programi za zadol`itelnoto
obrazovanie vo zavr{nite godini vo osnovnite u~ili{ta u~enicite od
paralelkite od isto oddelenie (vo VIII i IH) se odvojuvaat vo razli~ni
grupi za sledewe samo na nastavata po maj~in jazik, prviot stranski jazik
i matematika. Za ispolnuvawe na nastavnite celi nastavata se planira na
-
7/23/2019 Koncepcija Za Devetgodisno Osnovno Obrazovanie Mk
36/177
36
razli~ni nivoa. Tokmu ovoj model na planirawe i organizacija na
u~ili{nata nastava pomaga da se napu{ti unificiraweto na programite
{to be{e karakteristi~no za edinstvenoto u~ili{te, koe{to vo
sovremenite uslovi nema mnogu privrzanici, bidej}i toa nudi umereno
gradivo {to se planira spored odreden prosek i se unificira u~eweto na
site u~enici vo u~ili{teto.
Zatoa kako izlez od ovie sostojbi se praktikuva povremeno ili
celosno odvojuvawe na u~enicite od isto oddelenie koi se razli~no
uspe{ni ili motivirani, na primer, za maj~in jazik, matematika i stran-
ski jazik, kako i za drugite nivni interesi koi mo`at da gi ostvarat pre-
ku izbornite predmeti.
Taka so ovie na~ini na planirawe na nastavata mo`e da se ka`e
deka se napu{ta praktikata na ostra diferencijacija so koja u~enicite
potpolno se odvojuvaa i se upatuvaa vo t.n. elitni u~ili{ta, a drugite se
zadr`uvaa vo voobi~aenite u~ili{ta za prose~nite u~enici.
So novite oblici za vnatre{na diferencijacija vo nastavata se
nalaga potrebata nastavnikot da podgotvuva dopolnitelni zada~i za u~e-
nicite koi se posposobni, kako i zada~i za pomalku sposobnite u~enici
za da gi povtoruvaat i utvrduvaat sodr`inite. Nastavnicite za niv treba
da baraat porazbirlivi na~ini za razrabotka i objasnuvawe na poimite,
terminite i zakonitostite {to se sodr`ani vo nastavnata programa, za da
im pomognat da napreduvaat zaedno so svoite vrsnici vo oddelenieto.
Takvi na~ini na t.n. individualizirana nastava, bez somnenie, se
prifateni vo pedago{kata teorija, me|utoa za da mo`e nastavnikot da
raboti individualno so sekoj u~enik ili vo sekoja grupa so u~enicite vo
paralelkata se nalaga potrebata paralelkite da imaat pomal broj na
u~enici, {to ne e mo`no da se postigne duri i vo najrazvienite dr`avi.
Zatoa vo osnovnite u~ili{ta vo razvienite dr`avi se razvivaat
modeli na fleksibilna diferencijacija {to sodr`at kombinacija na
elementi od nadvore{na i vnatre{na diferencijacija. Prakti~no, u~e-
nicite vo zadol`itelnoto obrazovanie na ~asovite na pogolem broj pred-
meti se zaedno vo isto oddelenie vo mati~nata paralelka, a samo na nekoi
~asovi po oddelni predmeti se podeleni i u~at vo razli~ni grupi, vo t.n.
-
7/23/2019 Koncepcija Za Devetgodisno Osnovno Obrazovanie Mk
37/177
37
homogeni grupi so u~enici so sli~ni znaewa, a za nastavata na drugite
~asovi povtorno se vra}aat vo svoeto oddelenie. Toa, vsu{nost, mo`e da
se praktikuva i so planiraweto na nastavata vo na{ite osnovni
u~ili{ta, bidej}i mo`e mnogu poredovno i pouspe{no da se organizira
dopolnitelnata i dodatnata nastava za u~enicite po oddelni predmeti, a
za vreme na redovnata nastava u~enicite povtorno da bidat zaedno vo
mati~nata paralelka so svoite vrsnici. Sli~na diferencijacija se
koristi vo u~ili{tata vo Slovenija i vo drugi dr`avi, kade {to
u~enicite tri ~etvrtini od ~asovite po odelni predmeti se zaedno vo
istata paralelka i oddelenie so svoite sou~enici, a samo edna ~etvrtina
od ~asovite rabotat spored prodlabo~eni programi vo homogeni grupi
prilagodeni na nivnoto znaewe. Ponaglasena diferencirana nastava ima
toga{ koga u~enicite samo za nastavata po maj~in jazik, matematika ili
po prviot stranski jazik vo tekot na celata u~ebna godina se razdeleni vo
oddelni grupi, a nastavata po drugite predmeti i ~asovi ja sledat vo
svojata mati~na paralelka vo soodvetnoto oddelenie. Vo homogenite
grupi se izbrani u~enici od isto oddelenie, a od razli~ni paralelki so
sli~ni znaewa i sposobnosti.
Diferencirana nastava vo homogeni grupi vo osnovnite u~ili{ta
vo Slovenija mo`e da se primenuva za navedenite predmeti vo VIII i IH
oddelenie.
Sepak, postoi op{to mislewe deka aktuelnite pra{awa za
programiraweto vo nastavata treba da se predvidat i so Zakonot za
osnovnoto zadol`itelno obrazovanie, da se reguliraat nadle`nostite na
u~ili{tata, nastavnicite i u~enicite. Osven toa, treba da se obezbedat
prostorii za razli~nite grupi, da se napravi raspored na ~asovite, da se
odredat kriteriumite za izborot na u~enicite vo grupite pri {to
kone~nata odluka treba da ja donese u~enikot zatoa {to samite u~enici
mo`at najdobro da procenat i da posakaat da ja promenat odlukata {to }e
ja donesat. Za ovie vidovi na programirawe na nastavata treba da se
utvrdat pravila za preminuvawe na u~enicite od edno na drugo nivo na
nastava.
-
7/23/2019 Koncepcija Za Devetgodisno Osnovno Obrazovanie Mk
38/177
38
Planirawe i organizacija nanastavata vo na{ite u~ili{ta
Vo Republika Makedonija konceptot za sodr`inata i orga-
nizacijata na osumgodi{noto osnovno u~ili{te e donesen 1996 godina iod istata godina zapo~na postapno da se primenuva noviot Nastaven plan
so novite nastavni programi. Nastavnite programi bea podgotveni od
posebni komisii sostaveni od nastavnici od fakultetite / stru~waci za
oddelni predmeti, nastavnici od u~ili{tata i sovetnici od Biroto za
razvoj na obrazovanieto.
Nastavnite programi sodr`at op{ta cel za nastavata (po soodvet-
niot predmet) i zada~i za nastavata so koi se konkretizira op{tata cel.Za sekoja zaokru`ena celina (tema) od programata paralelno se dadeni
sodr`inite, znaewata, sposobnostite, sredstvata i aktivnostite.
Napraven e obid da se utvrdat katalozi na osnovnite znaewa i sposob-
nosti. Sepak, toa ne e napraveno potemelno i so pravo mo`e da se ka`e
deka o~ekuvanite znaewa i sposobnosti {to se predvideni so nastavnite
programi ne se pocelosno empiriski provereni.
So modelite za planirawe na nastavata, isto taka, bea naglasenibarawata za nov pristap vo planiraweto i organizacijata na nastavata vo
soglasnost so razvojnite i obrazovnite potrebi na u~enicite, me|utoa i
pokraj toa {to be{e prifaten konceptot za razvojno-procesno i sodr-
`insko planirawe prete`no se proveruvani znaewata, a za ve{tinite i
stavovite postojat iskazi i termini koi poka`uvaat o~ekuvani postiga-
wa.
Za u~enicite koi od razli~ni pri~ini pobavno napreduvaat vo
nastavata ne se sozdade naglasena praktika za sistematsko organizirawe
na dopolnitelnata nastava. No, i za nadarenite u~enici u~ili{tata ne
planiraat i ne prezemaat kontinuirani aktivnosti ne samo za otkrivawe
na nadarenite u~enici, tuku i za redovno programirawe i realizirawe na
dodatnata nastava. Vo praktikata tradicionalno prodol`ija da se vr{at
podgotovkite na u~enicite za u~estvo na u~ili{ni, op{tinski i dr`avni
natprevari po oddelni predmeti i podra~ja.
-
7/23/2019 Koncepcija Za Devetgodisno Osnovno Obrazovanie Mk
39/177
39
Glavnite pridobivki vo izminatite desetina godini se sodr`at vo
sozdavaweto mo`nosti nastavnicite posamostojno da ja planiraat
nastavata, da gi izbiraat nastavnite metodi i sredstva, da napravat izbor
na u~ebnicite i drugite izvori za u~ewe. Kako posebni pridobivki vo
procesite na posamostojnoto planirawe na nastavata e ponaglasenoto
povrzuvawe na u~eweto so iskustvoto na u~enikot, fleksibilnata
organizacija na ~asovite, pottiknuvaweto na individualnite aktivnosti
na u~enicite i grupnata rabota, promenite vo rasporedot na mebelot vo
u~ilnicite so {to se pottiknuva podobra komunikacija i kooperativnost
vo u~eweto i sl. Ovie postigawa, pred s#, se pridobivki od razvojnite
proekti i istra`uvawa.
Op{to gledano, nastavnite programi {to se doneseni i dopolnu-
vani po 1996-ta godina zaedno so iskustvoto od pove}eto razvojni istra-
`uva~ki proekti dadoa dobra osnova za razvivawe novi modeli za
planirawe na nastavata. Isto taka, ednovremeno se nalaga potrebata za
sistematsko pribirawe objektivni pokazateli za uspehot na u~enicite po
zavr{uvaweto na oddelni obrazovni ciklusi.
VIII.OCENUVAWE NA ZNAEWATA I NAPREDUVAWETO NA U^ENICITE
Iskustvo vo razvienite zemjiIskustvoto vo osnovnite u~ili{ta vo razvienite dr`avi poka`uva
deka celosno e napu{teno broj~anoto ocenuvawe na znaewata na u~enici-
te vo ni`ite oddelenija. Osven toa, soznanijata poka`uvaat deka so
broj~anoto ocenuvawe na znaeweto pogolem akcent e staven na nadvore{-
nata motivacija na u~enikot za u~ewe, no zatoa, pak, nastavnicite imaatpomalku mo`nosti kaj u~enicite da go uva`uvaat vkupniot proces vo
u~eweto, nivoto na razbiraweto na poimite i odnosite, primenata na
znaeweto vo sli~ni ili novi zada~i, sposobnostite na u~enicite za
voop{tuvawe, samostojno otkrivawe na znaeweto so metodi za samostojno
u~ewe, kako i za trajnosta na znaeweto i sl.
Trgnuvaj}i od rezultatite od istra`uvawata za zna~eweto na
motivacijata pri u~eweto vo u~ili{tata vo razvienite dr`avi se
razvivaat modeli na ocenuvawe na znaewata {to }e pomognat da se
-
7/23/2019 Koncepcija Za Devetgodisno Osnovno Obrazovanie Mk
40/177
40
podobruva objektivnosta na ocenkite i vnatre{nata motivacija na u~eni-
cite za u~ewe. Pokonkretno, za u~eweto vo ni`ite oddelenija na osnov-
noto u~ili{te se koristat razli~ni kombinacii na opisno i broj~ano
ocenuvawe. Na primer, u~enicite opisno se ocenuvaat vo tekot na nas-
tavata, a na krajot na nastavnata godina im se davaat i broj~ani ocenki.
Za taa cel se koristat razli~ni obrasci vo koi se navedeni podra~jata vo
predmetite, a odredeni se i celite, odnosno standardite i sl. Takvi
re{enija ima vo Francija, Danska, Norve{ka, [vedska, Portugalija i vo
drugi zemji.
Nastavnicite go ocenuvaat napreduvaweto i znaewata na u~enicite
opisno i broj~ano po site predmeti (na primer, vo Italija) ili, pak, za
nekoi predmeti davaat broj~ani ocenki, a za drugi opisni (vo Germanija,
Holandija i dr.).
Vo u~ili{tata vo razvienite dr`avi ocenuvaweto na znaewata i
napreduvaweto na u~enicite razli~no e uredeno vo pogornite oddelenija
na osnovnoto u~ili{te, kako i vo ni`oto sredno obrazovanie. Na primer,
vo Germanija po ~etirigodi{noto {koluvawe vo osnovnoto u~ili{te se
koristi samo broj~ano ocenuvawe, a vo Danska broj~anoto ocenuvawe se
koristi po {estgodi{noto zadol`itelno obrazovanie. Razli~no e
uredeno i ocenuvaweto i proveruvaweto na znaeweto na u~enicite na
krajot na oddelni obrazovni ciklusi i na krajot na zadol`itelnoto
obrazovanie. Na primer, eksternoto proveruvawe na znaeweto se koristi
na vozrast od 7, 11 i 14 godini za u~enicite vo Velika Britanija. Vo
Francija se sproveduvaat nacionalni testirawa na znaeweto za ~itawe,
pi{uvawe i matematika na po~etokot na vtoriot ciklus na zadol`itel-
noto obrazovanie (na vozrast na decata od 8 do 9 godini) so {to se
dobivaat povratni informacii za postigawata na decata i za rabotata na
nastavnicite. Vo Holandija na preodot od osnovnoto vo ni`oto sredno
u~ili{te (na 12-godi{na vozrast se koristat nacionalni testovi na
znaewata koi imaat funkcija da dadat pokazateli za natamo{nata
orientacija na decata). Vo Severna Irska i vo Luksemburg se izveduva
testirawe, a u~ili{teto testovite im gi dava na uvid na roditelite.
-
7/23/2019 Koncepcija Za Devetgodisno Osnovno Obrazovanie Mk
41/177
41
Ovde e nu`no da se ka`e deka sekoj od navedenite pristapi vo
ocenuvaweto na u~enicite ima odredeni prednosti, no i nedostatoci.
Sepak, fakt e deka nikoj ne go poznava deteto podobro od negovata
u~itelka, pa zatoa se nalaga potrebata za izedna~uvawe na uslovite vo
obrazovniot proces i za postignuvawe na standardite za celata
generacija u~enici na krajot na osnovnoto, odnosno ni`oto sredno
obrazovanie. Istovremeno so izedna~uvaweto na uslovite i so
voveduvaweto kriteriumi za ocenuvawe se sozdavaat realni mo`nosti za
sporeduvawe na rezultatite na ispitite na znaewe. Rezultatite od
ispitite na znaeweto se, isto taka, edinstvena osnova od koja{to se
trgnuva za procenuvawe na kvalitetot vo rabotata na u~ili{teto i
nastavnicite.
Pa sepak, treba da se zabele`i deka so eksternoto ocenuvawe na
znaeweto (so pomo{ na standardizirani testovi i zada~i od objektiven
vid) se vrednuva samo eden del od celite na obrazovniot proces i odreden
vid na znaewa. Poradi toa rezultatite od eksternoto ocenuvawe se samo
eden del od podatocite za napreduvaweto na deteto. Osven toa, vo
praktikata mnogu ~esto efektite od kontinuiranoto opisno ocenuvawe
na znaewata vo tekot na nastavniot proces so koristewe i na
standardizirani testovi ne soodvetstvuvaat so efektite od ednokratnoto
ocenuvawe na znaeweto.
So sistemot i na~inot na ocenuvawe e povrzano i napreduvaweto na
u~enicite od oddelenie vo oddelenie. Vo razvienite dr`avi preovladuva
modelot na kontinuirano napreduvawe na u~enicite vo osnovnoto
u~ili{te. So toa {to na krajot na odredeni periodi u~enikot mo`e da se
zadr`i vo istoto oddelenie, dokolku ne gi postigne o~ekuvanite znaewa.
Za ilustracija mo`at da poslu`at podatocite od 1995 godina spored koi
procentot na u~enicite koi povtoruvaat vo prvoto nivo na zadol`i-
telnoto obrazovanie, na primer, vo Francija iznesuva 5%, Grcija 0%,
Italija 4%, Portugalija 2%, Holandija 3%, Norve{ka 1%. Vo Slovenija
vo u~ebnata 1992/93 godina vo vkupnata populacija na u~enici (od I do VIII
oddelenie) imalo 4% u~enici koi povtoruvale, a vo Republika
-
7/23/2019 Koncepcija Za Devetgodisno Osnovno Obrazovanie Mk
42/177
42
Makedonija vo 2004/05 godina od I do VIII oddelenie povtoruvale samo 789
u~enici ili 0,35%.
Iskustvo za ocenuvaweto na znaewatana u~enicite vo na{ite u~ili{ta
Ocenuvaweto na znaewata na u~enicite vo osnovnoto u~ili{te e
uredeno so Zakonot za osnovno obrazovanie, a poblisku e doobjasneto so
poseben Pravilnik {to e donesen vo 1996 godina i dopolnet vo 2001
godina so eden ~len za voveduvawe povremeno eksterno ocenuvawe na
u~enicite.
Vo prvite tri oddelenija ocenuvaweto na znaewata na u~enicite e
opisno, potoa se pominuva na broj~ano ocenuvawe, taka {to na krajot na
nastavata vo treto oddelenie so postojnata koncepcija e predvideno
u~enikot da dobiva broj~ani ocenki.
Ocenuvaweto e javno, a nastavnikot gi zapoznava u~enicite so
celite na nastavata i gi odreduva na~inite za ocenuvaweto, kako i
rokovite vo koi{to se ocenuvaat u~enicite. Ocenuvaweto se vr{i pred
oddelenieto ili vo grupa na u~enici i za postignatite rezultati redovno
se izvestuvaat u~enicite i roditelite. Po barawe na roditelite i na
u~enicite im se ovozmo`uva da napravat uvid vo pismenite raboti i
drugite zada~i.
Pravilnikot za ocenuvawe na u~enicite ne e izmenet i pokraj toa
{to vo ovaa oblast postojat seriozni problemi, bidej}i vo nastavnata
praktika ne se koristat sistematski objektivni na~ini i postapki za
ocenuvawe na znaewata na u~enicite nitu na po~etokot na u~ebnata
godina koga se planira nastavata, nitu na krajot na nastavata. Vo
praktikata ne za`ivea primenata na standardizirani testovi za da se
vrednuva vidot i nivoto na znaewata na u~enicite {to se iska`ani so
u~ili{nite ocenki. Se zadr`aa tradicionalnite postapki i kako po
pravilo edinstven izvor na podatoci za razvojot i napreduvaweto na
u~enicite i za rabotata na nastavnicite ostanaa samo ocenkite na
u~enicite {to gi dobivaat vo u~ili{teto.
-
7/23/2019 Koncepcija Za Devetgodisno Osnovno Obrazovanie Mk
43/177
43
Vo podgotvitelnata godina na osnovnoto u~ili{te vospituva~ite
vodat dosie za u~enikot vo koe se sublimiraat najzna~ajnite pokazateli
za razvojot na u~enikot. Vo dosieto ima sistematizirani relevantni
pokazateli za napreduvaweto na deteto i niv mo`e da gi koristi
nastavnikot vo I oddelenie, koj{to prodol`uva da go sledi razvojot i
napreduvaweto na u~enikot i za to