Globalizacija

KAZALO

1. UVOD..........................................................................................................................22. OPREDELITEV POJMA GLOBALIZACIJE............................................................3

15.1. Lastnosti globalizacije.....................................................................................415.2. Struktura globalizacije.....................................................................................5

3. IZVOR GLOBALIZACIJE.........................................................................................54. DEJAVNIKI GLOBALIZACIJE................................................................................55. POSLEDICE GLOBALIZACIJE................................................................................66. PRIMERI GLOBALIZACIJE IN DEMOKRACIJA..................................................77. PREDNOSTI IN SLABOSTI GLOBALIZACIJE......................................................88. VIDIKI GLOBALIZACIJE.........................................................................................89. GLOBALNI ČLOVEK................................................................................................910. LIBERALIZACIJA...............................................................................................1011. GLOBALIZACIJA, MOČ IN POLITIKA............................................................1012. GLOBALNA MEDIJSKA KULTURA................................................................1013. INFORMACIJSKA REVOLUCIJA......................................................................1114. GLOBALIZACIJA, VPLIV NA JEZIK................................................................1215. LITERATURA V GLOBALIZACIJI....................................................................12

15.1. Slovenska poezija v času globalizacije..........................................................1316. SLIKE GLOBALIZACIJE....................................................................................1317. ZAKLJUČEK .......................................................................................................1518. VIRI.......................................................................................................................16

1

Globalizacija

1. UVOD

1.1. Opredelitev področja

V seminarska nalogi bo razloženo področje globalizacije. Zajemalo bo zgodovinski, teoretični in današnji pogled na tako rečeno tudi mondializacijo oz. planetarizacijo.

1.2. Namen in cilji

Moj cilj je podrobno opredeliti področje globalizacije. Raziskati njen izvor, ugotoviti njene posledice, dejavnike, strukturo delovanja, povezanost z drugimi sorodnimi in nesorodnimi področji.

1.3. Osnovne trditve

Sodobni svet je dejansko globaliziran. Globalizacija je danes zelo razširjen pojem. Uporabljamo ga na več področjih, ki so tako ekonomske kot tudi neekonomske narave. Gre za skupnost, povezanost, celoto.

1.4. Uporabljene metode raziskovanja

Pri mojem raziskovanju bom uporabila deskriptiven način raziskovanja, kerdaje ta način prednosti opisu (deskripciji) delovanja določenega gospodarskega pojava ali procesa.

Uporabila bom metodo kompilacije. To je postopek povzemanja opazovanja, spoznanj, stališč, sklepov in rezultatov drugih avtorjev. S pomočjo kompilacije bom skušala priti na osnovi številnih povzetih spoznanj, stališč in prišla do novih, samostojnih, posplošenih sklepov.

2

Globalizacija

2. OPREDELITEV PAJMA GLOBALIZACIJE

Že iz uvoda lahko razberemo, da je globalizacija danes nekaj poznanega, razširjenega, popularnega, skupnega, sociološkega,… Da si bomo lažje predstavljali kaj je globalizacija in kako se to besedo oziroma termin uporablja si poglejmo različne definicije iz sveta literature.Sociolog Flere pravi da je »Globalizacija, z drugimi besedami tudi mondializacija oz. planetarizacija moderne družbe proces, ki pomeni intenzivno, vseobsežno povezovanje in soodvisnost vseh delov sveta, družbenega življenja v njem. Slednje pa ne pomeni enosmerne zdužitve in poenotenja. Zgoraj omenjen proces prinaša različne posledice za posamezne dele sveta, za posamezne skupine, za revne in bogate,.. središče in obrobje svetovnega sistema. Tisto, kar se nedvomno in brezpogojno pojavlja je zmanjševanje prostorske in časovne razdalje, krčitev (kompresija), kar intenzivira povezanost in soodvisnost. Dogodki na enem koncu sveta utegnejo imeti veliko takojšnjega vpliva na drugem koncu, čeprav ta vpliv more biti tudi presenetljiv. Če se spomnimo na dogodek, kakršen je bil padec berlinskega zidu ne bi imel vpliva v celotni vzhodni Evropi in tudi drugod, brez obstoja in delovanja elektronskih občil.Svet se je skrčil, deli sveta so se medsebojno povezali, to pa še ne pomeni, da do uveljavitve enovite družbene ali politične ureditve, kaj šele do enovite kulture.Poleg tega je potrebno še poudariti, da proces globalizacije ni harmoničen, saj se vsi deli družbenega sistema ne razvijajo sočasno in z isto hitrostjo. Zelo je tudi tvegana trditev, da se sistemi razvijajo v okviru enotnega vzorca, denimo modela modernizacije.«

V Velikem slovarju tujk je globalizacija opredeljena kot proces večanja gospodarske, finančne, politične, kulturne, informacijske povezanosti in medsebojne odvisnosti držav, regij, celin. V tem svojem najširšem pomenu posega tudi na področje strokovnega izrazja, ki se razvija skladno s tehnologijo, tehniko, znanostjo, računalniško in informacijsko tehniko. Globalizacija tako kot na vseh področjih tudi na področju slovaropisja širi formalizacijo, unifikacijo. Vsaka stopnja v tehnološkem, znanstvenem ali kakem drugem razvoju sproti vnaša spremembe tudi na področju definiranja tako starejšega izrazja kot novega, ki nastaja obenem z razvojem in pojavom novih predmetov, naprav, postopkov,…S splošnim razvojem se stopnjuje interdisciplinarnost in termin, ki je izvirno nastal na ozko določenem področju, prehaja na več področij ter tako pridobi več pomenov ali pa se njegov osnovni pomen spremeni.

Za pripadnike centralne in južne Evrope je predstavljala globalizacija vprašanje strokovnajkom za kulture omenjenih dežel, ki so se odločile pridružiti Evropski zvezi nedavno tega. Namen je bil jasen: zbrati razmišljanja, da bi se v povezavi različnih vidikov razkrile posebnosti kultur in stičišča med njimi.

Danes globalizacija ni preprosto proces zedinitve držav, narodov,.. ni proces, pri katerem bi usmerjanje in načrtovanje bilo popolnoma preseženo z delovanjem izključno tržnih mehanizmov. Torej ni, kot pravijo nekateri avtorji kot vlak brez zavor.

3

Globalizacija

Posebna interpelacija globalizacije, ki se osredotoča na proces, v katerem udeleženci pridobijo zavest o življenju v enotnem svetu, homogeni celoti je teorija svetovne kulture. Z drugimi besedami bi temu rekli, da zagovarja stališče o pospešitvi razvoja konkretnih globalnih soodvisnih razmerij in zavesti globalne celote. Razvoj svetovne kulture širi temeljne položaje globalnega človeka; narodne države, sistem družb, posameznike in človeštvo vodi skozi procese homogene resocializacije, internacionalizacije, individualizacije in posplošenja zavesti o človeštvu. Ob nastanku svetovne kulture se pojavi problem globalnosti; problem zagotavljanja prostora za koeksistenco, saj je svet postal enoten prostor.

Za razvoj globalizacije kot sociološkega koncepta , njegovo formailizacijo in podroben opis je verjetno najbolj zaslužen Roland Robertson. Robertson poda širšo definicijo, ki pravi, da je globalizacija proces prekomernega širjenja družbenih, kulturnih, političnih, poslovnih, gospodarskih in pravnih povezav.Globalizacijo opredeli kot koncept, ki se nanaša tako na zgoščevanje samega sveta, kakor tudi na vedno večje zavednje in dojemanje sveta kot celote. To obdobje utrjuje globalno povezanost in zavest o celosti sveta. Ta globalna zavest o svetu kot celoti pa skupaj z vedno večjo materialno medsebojno odvisnostjo, povečuje možnost ustvarjanja sveta kot enotnega sistema. Zato Robertson trdi, da postaja svet zaradi procesa globalizacije bolj in bolj združen.

Na državo osredotočene teorije praviloma poudarjajo avtonomijo posameznih držav in pomen njihovih dejanj. Pristopi, ki poudarjajo pomen globalizacije, pa praviloma opažajo moč, ki obstaja zunaj nacionalnih držav in utesnjuje njihove dejavnosti ter omejuje njihovo moč. (Haralambus)

Globalizacija je predstavljena kot proces sedanjosti, ki ni niti povezana s preteklostjo niti ni rezultat preteklosti oziroma zgodovine. Za opisovanje globalizacijskih procesov uporabljamo sedanjik, ki ne dopušča nanašanja na preteklost. Brezčasna sedanjost je primeren slovnični čas za opisovanje globalizacijskih procesov, ki niso od nekdaj, ampak so sedaj tu in so nastali ex nihilo. Sedanjost je raztegnjena od preteklosti do neskončne prihodnosti.

Globalizacija je svetovni trend, ki se kaže v različnih panogah z različno jakostjo ter različnim časovnim zamikom, pri tem pa seveda zajema celotno gospodarstvo. Za podjetje predstavlja nov izziv, katerega velikost je odvisna predvsem od dejavnosti.

15.1. Lastnosti globalizacijeBistvena lastnost tega širokega področja je, da tako povezuje kot spodbuja zavest o povezanosti; razpušča vsakršno avtonomijo udeleženih struktur v sodobnem svetovnem redu. V procesu relativizacije so se vse udeležene enote omejene pri samostojnem samodefiniranju in prisiljene zavzeti pozicijo, ki jim jo določa globalna celota.

4

Globalizacija

15.2. Struktura globalizacijeAnalitično globalizacija obsega množico dinamičnih razmerij med štirimi temeljnimi enotami; družbami, mednarodnim sistemom, posamezniki in človeštvom. Empirično globalizacija povzroča spajanje različnih oblik življenja. To se manifestira v interakciji med udeleženci, ki razpolagajo vsak s svojimi pogledi na svetovni red. ( Robertson, 1992, 27)

3. IZVOR GLOBALIZACIJE

Po podatkih OECD je bil pojem globalizacije prvič omenjen leta 1985, ko je avtor Theodore Levitt z njim označil sodobne spremembe, ki so se zgodile v takratnih zadnjih dveh do treh desetletjih v mednarodnem gospodarstvu. Termin je postopno začel nadomeščati prej uporabljene besede, kot so soodvisnost, mednarodna integracija in internacionalizacija. (Svetličič, 1996:71)

Ljudje najprej niso vedeli zakaj natančno gre. Izraz globalizacija je povzročil prav nemalo zmede. Pričakovali so, da enolično opisuje nekaj enostavnega, ampak tega niso uspeli doumeti.Čez kratek čas so se začele širiti govorice o globalni priložnosti , ki naj bi združila svet in vsem prebivalcem prinesla določene koristi. Priseganje na priložnosti, ki jih je ponujal globalni svet, je z začetka onemogočilo razvoj kritike globalizacije. Samo enostranski pogledi so zameglili realnost in ljudje v globalizaciji so videli in vidimo le neomejene priložnosti gospodarskega sodelovanja, kulturne izmenjave in potovanj. Pomanjkanje informacij o svetovnih odnosih (vojna v bivši Jugoslaviji) ni dopustilo razvoja kritike.Potem, ko je bil ustvarjen mit o globalnem svetu, so v javnost pričela prihajati opozorila , da globalni svet ni tako idiličen, kot zgleda. Informacije o izkoriščanju otrok v produkciji izdelkov za zahodni trg, o uničevanju narave, vojnah za strateške interese v Tretjem svetu, vsiljevanje zahodne logike potrošnje ljudem nerazvitega sveta in podobno.Ljudem se tako ponudi priložnost, da si s pomočjo vseh zbranih vtisov in znanja ustvarjamo svoje mnenje. Pestrost do danes ustvarjenih pogledov pokaže, da globalizacija opisuje bolj kompleksen pojem, kot se je dozdevalo. S pomočjo zgodovinskih vzporednic si jo morda lažje predstavljamo.

4. DEJAVNIKI GLOBALIZACIJEV svetovnem merilu nekateri izmed dejavnikov zelo hitro popeljejo v povezovanje. No, pa si poglejmo kateri so med bolj pomembnimi:

Internet in druge mednarodne oblike elektronskega povezovanja (npr. povezovanje bank).

Svetovne razsežnosti delovanja množičnih informacijsko – razvedrilnih elektronskih medijev.

Delovanje bančništva v svetovnem merilu, oblikovanje enovitega svetovnega bančništva.

Borzništvo, ki deluje preko informacijskih mrež. Pospešitev možnosti za fizični prenos blaga in transport ljudi.

5

Globalizacija

5. POSLEDICE GLOBALIZACIJEMed posledice globalizacije lahko prištejemo:

Oblikovanje gospodarske tekme v širših teritorialnih okvirih (nadnacionalne tvorbe kot so Evropska zveza, NAFA,…)

Povečanje gmotnih neenakosti v svetovnem merilu, tako če opazujemo države kot če opazujemo sloje: najbogatejša petina prebivalcev sveta naj bi v zadnjih dveh desetletjih delež svojega prihodka dvignila z 60% na 80% celotnega prihodka. Če opazujemo proces prek držav in če opazujemo proces prek družbenih slojev dobimo isto sliko, čeprav slika variira, saj so nekatere države in nekateri poklici relativno bolj ali manj uspešni.

Vse večja brezposelnost, z nenehno selitvijo proizvodnje dela v države, kjer je cena delovne sile nižja (npr. ameriške družbe, ki svoje računovodske storitve opravljajo v Indiji). Nekateri avtorji predvidevajo zelo visoke stopnje brezposelnosti v naslednjih desetletjih kot strukturalno lastnost visokorazvitih gospodarstev.

Onesnaževanje okolja (produkcija ne upošteva zahtev varstva okolja, država pa ni dovolj močna, da bi takšno proizvodnjo prepovedala ali preusmerila)

Zelo intenzivni so demografski procesi. Pomeni, da hkrati prihaja do upadanja rodnosti na severu in do imigracije na sever z juga, ki se bo še nahajal v stadiju intenzivne demografske rasti. Slednje ženejo lakota, suše, brezposelnost, ekonomska nerazvitost, vojne in tudi slika bogatega in svobodnega sveta ter stabilnosti.

Negotovost prebivalstva, ki je izpostavljeno konjukturnim gospodarskim sunkom in ki se boji tržnih udarov, zlasti tistih, kjer se kapital umika v druga, prijaznejša okolja (ugodnejši davčni, okoljevarstveni pogoji in nižji stroški dela). To pripelje do splošne negotovosti prebivalstva in do odklonskega stališča do globalizacije nasploh.

Na kulturnem področju prihaja do protislovnih tendenc: - prvič, gre za uveljavljanje multikulturalizma (kulturnega pluralizma in relativizma), - drugič se uveljavlja mondialistična, svetovna kultura kot nekaj, kar naj bi tvorilo

skupno bogastvo vseh zemljanov, čeprav gre za poskus uveljavljanja nekih, včasih izpirjenih elementov zahodne kulture. Vendar, prihaja tudi do težav z ohranjanjem kulturne identitete številnih skupin, ki bodo hkrati prihajale v intenzivne stike z drugimi skupinami in postajale izkoreninjene, negotove, kar bo pospeševalo etnične, verske in jezikovne konflikte.

- Tretjič, skupine, ki se najdejo v razmerah pomanjkanja, negotovosti in izkoreninjenosti se odzivajo na načine, ki jih imenujemo fundamentalizem (pretirano poudarjanje nekaterih vprašanj kulturne identitete, svoje ogroženosti v razmerah globalizacije in poudarjanje nuje po enotnosti te skupine prek nekega avtoritarnega vodje in gibanja, kar privede do svojevrstne kolektivne obsedenosti). Ljudje se torej prično zavedati, da gre za proces mednarodnega povezovanja, za njihovo vpetost tudi v svetovne tokove.Prično se zavedati globalnega okvira življenja.

Porast in intenzifikacija mednarodne kriminalitete (organizirane kriminalitete v mednarodnem in svetovnem merilu). Številne države ne morejo urediti in obvladati teh razmer na svojem ozemlju, nekaterih zadev pa ne more obvladati nobena. Čeprav so nekatere države spodbujale in usmerjale vstop svojih gospodarstev v globalizacijo, je proces globalizacije kot tak neobvladljiv.

6

Globalizacija

To ne pomeni, da majhne narodne in druge skupnosti izginjajo: ne, nekatere se šele v teh pogojih prebujajo in dozorevajo, vendar državni okvir več ne zadostuje za regulacijo osnovnega zgodovinskega procesa, ki se imenuje globalizacija.

Obstaja razprava o vplivu ZDA na globalizacijo. Nekateri trdijo, da globalizacijo spodbujajo in usmerjajo ZDA, kar bi se kazalo prek ameriške tehnologije, angleškega jezika, ameriških podjetij, ki se uveljavljajo v tem procesu. Vendar se nekateri ameriški misleci takim sklepom upirajo, saj kapital, ki je prisoten, ki žene globalizacijo nima domovine.Skratka nekaterih procesov ne obvladajo niti najmočnejše države, vsekakor pa globalizacijska tekmovalnost preprečuje dejavnost države kot socialne države, ki skrbi o socialni varnosti svojih državljanov, ker ta dejavnost zmanjšuje konkurenčnost njenega gospodarstva v svetovnem merilu.

Oblike povezovanja in združevanja posameznikov se spreminjajo. Povezovanje prek interneta je popolnoma drugačne družbene vsebine, kot pa neposreden stik iz oči v oči. Lahko govorimo o tem, da tkivo družbenega življenja postaja vse bolj redko, fluidno in negotovo. Možnosti komuniciranja spodbujajo obrazce grupiranja, kjer tradicija nima nekdanjega vpliva in ki stremijo k nadaljnji individualizaciji.

6. PRIMERI GLOBALIZACIJE IN DEMOKRACIJAPoznano nam je že, da vlade težko nadzirajo lastno gospodarstvo. Na primer; države ne morejo določati lastnih obrestnih mer brez upoštevanja tistih v drugih državah. Če hoče vlada zmanjšati obrestne mere, da bi spodbudila svoje gospodarstvo, lahko tega ni zmožna več storiti, če druge države ohranjajo visoke obrestne mere in tako spodbujajo vlaganja pri sebi. Svetovni finančni trgi lahko spodkopljejo vrednost državne valute in prisilijo vlado k spremembi politike, ki upošteva nove okoliščine. Zraven pa še multinacionalne družbe uporabljajo tržne in proizvodne sisteme v globalnem merilu. Iste proizvode prodajajo po vsem svetu in lahko selijo proizvodnjo iz ene države v drugo ne glede na želje nacionalnih vlad.Prav tako presegajo državne meje ekološka vprašanja. Uničevanje deževnih gozdov, onesnaževanje zraka in jedrske katastrofe lahko povzročajo škodo v okolju na drugih delih sveta. S tem ko ljudje več potujejo, je na zdravstvena vprašanja težko načenjati v eni državi, ne da bi upoštevali razmere v drugih.Na drugi strani imamo tudi naraščanje moči mednarodnih in transnacionalnih organizacij. Evropska skupnost, NATO ali pa IMF (Madnarodni denarni sklad) zmanjšujejo obseg možnih odločitev, danih nacionalnim večinam. Vojaška vprašanja lahko prav tako privzamejo globalne dimenzije z obstojem vohunskih satelitov, ki zbirajo obveščevalne podatke in medcelinskih izstrelkov. S koncem hladne vojne in tako padcem komunizma v Rusiji in Vzhodni Evropi so se razvili tesnejši stiki in bolj zapletene medsebojne zveze med skupinami narodov, ki so bili nekdaj sovražni drug drugemu. Nekatere države pa so v šibkejšem položaju, zaradi vzdrževanja neodvisnosti in samostojnosti. Večje število, drugih držav Tretjega sveta so močno zadolžene pri Prvem svetu in se opirajo na njegovo pomoč in vojaško zaščito. Ostajajo ranljive in odvisne od ekonomskih sil in odnosov, nad katerimi imajo zelo malo, če sploh kaj, nadzora. Iz teh zgornjih besed lahko sklepamo, da v celoti so torej narodi vse manj in manj izolirani in hkrati manj sposobni nadzorovati lastne zadeve. To ima resne posledice za demokracijo.

7

Globalizacija

Demokracija temelji na predpostavki, da lahko skupina ljudi izvaja nadzor nad lastnimi zadevami. Delovanje demokracije je oteženo, ko je probleme vse teže omejevati z državnimi mejami. Tako kot se ljudje povezujejo, lahko globalizem ustvarja fragmentacijo in dezintegrativne trende. Tesnejše globalne vezi povezujejo raznovrstne kulture ter lahko povečajo možnosti konflikta in vojn med ljudmi različnih kultur in nacionalnih identitet. S koncem izrazite prevlade starih blokov moči iz hladne vojne so ljudje začeli zagovarjati lastne lokalne in regionalne etnične ali nacionalistične identitete, kar lahko ogroža demokracijo. Globalizacija lahko oslabi stare politične in ekonomske strukture, ne da bi nujno vzpostavila nove sisteme regulacije.Po drugi svetovni vojni je prišlo do spoznanja, da je morda potrebna neka oblika mednarodnega prava in globalnih institucij, da bi v svetu ustvarili red in da bi se lahko soočali z mednarodnimi problemi. V povojnem obdobju sta bili ustanovljeni Svetovna banka in Mednarodni denarni sklad, da bi regulirala nekatere vidike svetovnega denarnega in gospodarskega sistema, ter Združeni narodi.

7. PREDNOSTI IN SLABOSTI GLOBALIZACIJEGlobalizacija je prinesla in še vedno prinaša tako dobre stvari kot tudi slabše. Med prednosti spadajo naslednje zadeve:

Ker svet postaja globalna vas, obstaja možnost reševanja problemov nacionalnih meja. Svet postaja prežet z mediji. Svetovne dogodke spremljamo istočasno kot globalna

publika ( npr. kot sem že omenila padec berlinskega zidu) Funkcionalisti bi opredelili, da so ljudje povezani v globalne skupnosti interesov, ki jih

povezujejo skupne vrednote. Tudi dežele tretjega sveta postajajo vključene v proizvodnjo, še posebej informacijske

opreme. Nekatere države uspešno proizvajajo lastne medijske vsebine.

Na drugi strani se nahajajo pa slabosti. In sicer: Z marksističnega stališča je to razširjanje ideologije potrošništva in kapitalizma v tretji

svet. Svet postaja prežet z mediji. Svetovni dogodki postajajo spektakli, tako da ne

razlikujemo med njimi. Širi se z mediji za bogate in mediji za revne. Mednarodna komunikacija sledi toku

moči od zahoda proti preostalemu svetu. Spodkopava prvotne kulture s tem, ko jim vsiljuje ameriške medijske proizvode.

Ustvarja informacijsko neravnotežje med narodi.

8. VIDIKI GLOBALIZACIJEGlobalizacija, ko govorimo o njej največkrat mislimo na ekonomsko, politično in seveda tudi kulturno globalizacijo.Ekonomska globalizacija je dimenzija globalizacije, ki v javnih razpravah ponavadi prevzame vlogo grešnega kozla. Svetličič opredeli globalizacijo s pomočjo treh kakovostnih kriterijev. Slednji so zemljepisni,organizacijski in vsebinski. Ekonomsko globalizacijo lahko pojmujemo tudi kot proces, v katerem ekonomski trgi, tehnologije in vzorci komuniciranja postopoma pidobivajo vse bolj globalne in ne nacionalne

8

Globalizacija

ali lokalne značilnosti. V postopku spreminjanja le-teh pa bo oziroma je globalizacija povzročila veliko različnih posledic. Na svetovni ravni naj bi povečala ekonomsko učinkovitost, kar je omogočilo povečanje proizvodnje in sicer v obliki dodatne ekonomske rasti. Povzročilo bo tudi preobrat v sestavi in lokaciji produkcijskih in potrošniških dejavnosti.Pri politični globalizaciji pa gre za napad na nacionalno državo in nacionalizem, vendar pa tudi krepitev nacionalnih meja in porast nacionalizma.Zadnja, ena najbolj neposrednih opaženih in občutenih oblik globalizacije je globalizacija kulture. Kulturna globalizacija zajema in sproža gibanje objektov, znakov in ljudi preko pokrajin ter med celinami oziroma preko njih. Gibanje ljudi, znakov in simbolov pripomore k ustanovitvi modela skupnih kulturnih prepričanj in na ta način tudi modela vzajemne interakcije med ločenimi prostori, pri kateri kulturne ideje enega prostora vplivajo na ideje v drugem prostoru. To lahko razumemo kot obliko prostorsko – časovnega zgoščevanja. Med različnimi kulturami so mogoče mnoge vrste srečanj – vključujoč homogenizacijo, nasprotovanje in brezbrižnost. Vse večje število globalnih blagovnih znamk na našem trgu, prisotnost popularnih globalnih kulturnih simbolov, ikon in izdelkov na vsakem vogalu domačega kraja ter prevlada tuje glasbe in oddaj na domačih medijih je samo nekaj izrazov globalizacije kulture. Lahko rečemo, da je kulturna globalizacija posledica globalizacije ekonomskih aktivnosti.( Beck, 2000:42 )

9. GLOBALNI ČLOVEKGlobalna telekomunikacijska povezanost vodi k ljudem, k človeku kot osebnosti. Nagoni preživetja, dominacije, agresivnosti, biološke osnove človekove biti, afektivno – kognitivni motivi komuniciranja in tudi delovanja se nam razkrivajo v človekovem življenju.Vse, kar je bistveno za življenje človeka, se dogaja prav na tej ravni. S te točke opazuje dogajanje tako v politiki, v gospodarstvu in v sferi korporacije in multinacionalk. Poleg tega sprejema tudi odločitve o svoji usodi, ki jih sprejemajo na ravni lokalne, regionalne, državne in globalne skupnosti.Teorije o individualizmu človeka poudarjajo, da gre za svobodo, pravice in samostojno delovanje posameznika, samostojnost mišljenja in delovanja, za uveljavljanje individualnih, ne pa skupnih, kolektivnih interesov. V analizi globalne družbe pa analitiki uveljavljajo koncept individuacije, ki ga ne sprejemajo le individualni, temveč tudi na kolektivni ravni analize. Teoretična in izkustvena podlaga enotnosti nasprotij individuacije in globalizacije nakazuje temeljne smeri preobrazbe družbenoprostorske organizacije. Čim bolj bosta posameznik in globalna družba izoblikovana kot samostojni entiteti, tem bolj neposredno se bosta prežemala med seboj.Leta 2010 bodo vsi mediji postali eno: v enem samem malem elektronskem aparatu bomo imeli radio, televizijo, poštni nabiralnik za pisma in časopise in morda še kaj drugega. (Alkalaj)

Človek kot osebnost je vir komuniciranja, sporazumevanja s sogovorci in sprejemanja odločitev. Včasih je bilo veliko govora o tem, da bo svet postal globalna vas zaradi globalne medijske tehnologije. Dandanes pa lahko človek iz svoje delovne sobe vodi nek globalni dialog z vsem svetom. Njegova soba je postala globalna soba in on globalni človek.

9

Globalizacija

10. LIBERALIZACIJAProces liberalizacije se je sprožil v osemdesetih letih in je ob informacijski revoluciji temelj globalizacije. Informacijska revolucija in liberalizacija sta torej sprožila proces globalizacije. Globalizacija pomeni vzpostavitev mednarodnega trga, na katerem se preko državnih meja kapital prosto preliva in blago prosto kroži. Če bi državne meje še naprej ovirale pretok blaga, storitev in kapitala, bi sodelovanje osebkov iz vsega sveta ostalo omejeno. Sproščanje svetovne trgovine zapira obdobje protekcionizma, ki je svetovno gospodarstvo oviral kar nekaj časa.

Velika podjetja so bila prva, ki so zgrabila to priložnost. Ustanavljala so podružnice v oddaljenih krajih nerazvitega sveta, kjer so našle poceni nabavne trge. Tako surovina in delovna sila sta vzbudili zanimanje velikih podjetij, ki imajo tržišče za svoje proizvode na zahodu. Produkcija mnogih proizvodov se tako preseli v nerazvit svet, kjer z zahodnim kapitalom in seveda znanjem steče produkcija vsega, kar je ekonomično prepeljati na zahod. V globalnem gospodarstvu se kmalu izkaže, da odločitve sprejmejo najmočnejši, ki celo svoje domače vlade postavljajo v podrejeni položaj. Multinacionalna podjetja ostale osebke potisnejo izven območja prostega odločanja. Koristi od mednarodnih ekonomskih odnosov so nepravično razdeljene. (Warmer, 2002:388)

11. GLOBALIZACIJA, MOČ IN POLITIKA

V nekaterih delih sodobnega sveta, na primer v nekdanji Jugoslaviji, so države razpadle in po svetu se moč vse bolj izraža nad nacionalnimi državami in ne v njih. Bonnett pravi: »Mnoge ekonomske, politične, vojaške in ideološke sile, ki oblikujejo naša življenja, delujejo nad narodi in vse bolj delujejo v globalnem merilu.« Multinacionalne korporacije, mednarodni finančni trgi, transnacionalni komunikacijski sistemi (primer satelitske televizije) in transnacionalne organizacije ne delujejo pod nadzorom posameznih nacionalnih držav, vendar imajo globok vpliv na to , kar se v njih dogaja.Mednarodne sile, primer kolonialnega imperija in mednarodnega trga, že stoletja pomembne, vendar v zadnjem času so globalne sile postale še bolj pomembne. Nov je obseg in intenzivnost vezi, ter dejstvo, da sta hitrost in relativna cenenost potovanj in elektronskih komunikacij zožili prostor in čas.

Globalizacija se udejanja v pogojih neizprosne kapitalistične tekme, sami kapitalski tokovi predstavljajo velik pospešek v tem procesu. Kapital se seli iz enega konca sveta na drugega, ne ozirajoč se na človeške posledice. Velik vpliv na to kje se bo uresničevala neka gospodarska dejavnost ima cena delovne sile: ne le, da se selijo podjetja, celo posamezne dejavnosti znotraj podjetja se utegnejo seliti. Nekatere ameriške letalske družbe opravljajo računovodske storitve na Iranskem, neka angleška banka pa ima telefonsko centralo v Indiji.

12. GLOBALNA MEDIJSKA KULTURASamo da omenim, globalizacija je poleg drugega povezana še z dvema imperializmoma. Na eni strani je kulturni imperializem, ki je promocija zahodne kulture kot večvredne. Na drugi

10

Globalizacija

strani pa imamo medijski imperializem. Ta pa je proces, pri katerem so lastništvo, struktura, distribucija in vsebina medijev v katerikoli državi podvrženi močnim zunanjim pritiskom druge države ali držav. Gre za enosmerni proces.

Globalna medijska kultura? Pristaši te pravijo, da bolj homogenizirana kultura – gledano z vidika globalne potrošnje produktov nadnacionalnih korporacij. Kulturni dejavniki so videti bolj pomembni kot politični ali ekonomski v proizvodnji globalne kulture.Nepristaši pa v tem vidijo, da bo globalna medijska kultura imela vrednote; svobodnega trga, potrošništva, individualizma, trgovskega duha. Mednarodno medijsko okolje je veliko bolj kompleksno. Predpostavlja model neposrednega vpliva na obnašanje publike. Povečuje se odpor proti tej globalni kulturi, zaradi hibridnosti kultur. Gre torej za mešanje kulturnih stilov pri ustvarjanju nečesa novega.

13. INFORMACIJSKA REVOLUCIJAGlobalizacija pomeni tudi približevanje med posameznimi subjekti. Posamezniki, ki so bili nekoč oddaljeni, se s pomočjo najnovejše tehnologije lahko znajdejo drug poleg drugega. Ne gre za fizično bližino, ampak za operativno bližino smatramo zmožnost sodelovanja med osebki, čeprav so fizično oddaljeni med seboj in živijo v drugih kulturnih krogih. Te možnosti v preteklosti ni bilo. Sedaj pa je na voljo vedno večjemu številu posameznikov, saj je z razvojem interneta in računalništva sodelovanje med osebki iz različnih kocev sveta postalo bistveno lažje. Temu bi lahko rekli, da je trenutni pretok informacij odnos med dvema prostorsko oddaljenima osebkoma izenačil z odnosom med dvema osebkoma iz istega mesta.Sodobni informacijski sistemi omogočajo procesiranje velikega števila podatkov. Po vsem svetu dislocirane enote so povezane v informacijski sistemi omogočajo procesiranje velikega številka podatkov. Po vsem svetu dislocirane enote so povezane v informacijski sistem, ki v celoti premaguje razdaljo med temi enotami. Skupine ljudi z različnih koncev sveta so medsebojno povezane in sodelujejo pri istem projektu, saj računalniška podpora poenostavlja njihovo sodelovanje.»Z globalnim trgom ali globalizacijo razumemo množico procesov, ki imajo vzporedne horizontalne (zemljepisne) in vertikalne (institucionalne) dimenzije. Sodobne komunikacijske tehnologije in sodobne transportne storitve, njihove čedalje nižje cene ter odprava ovir pri trgovanju so prispevale k temu, da se je ne glede na lokalno in nacionalno politiko mobilnosti ljudi, kapitala, izdelkov in storitev izjemno povečala. Gospodarska moč je postala univerzalna v odprtem in globalnem okolju.« (Jerman – Blažič, 2001: 21)Globalizacija pa ni povezana le z internetom in omrežji. Pomembni dejavnik so tudi svetovne blagovne znamke, svetovni televizijski mediji, multinacionalna podjetja, liberalizacija pretoka blaga ter transportne poti, ki omogočajo hiter prevoz blaga iz enega konca sveta na drugi.Proces, ki se je začel, je več kakor le izmenjava podatkov s pomočjo računalnika in elektronsko poslovanje. Razvoj transporta in informacijske tehnologije je ob tem, ko se je tok kapitala sprostil, olajšal in hkrati pospešil globalizacijo poslovanja.V zasebnem sektorju gledajo globalizacijo kot priložnost za:

Ponudnike izdelkov in storitev z visoko stopnjo dodane vrednosti Proizvajalce, ki lahko svetovnemu trgu ponudijo kvalitetno blago po primernih cenah Doseganje ozkega kroga potencialnih kupcev, ne glede na njihovo oddaljenost Ponudnike zabavnih programov in storitev za prosti čas

11

Globalizacija

Ponudnike konkurenčnih in masovnih storitev, zanimivih za najširši krog uporabnikov Trgovce, da se povezujejo s širšim krogom dobaviteljev, kupcev, organizatorjev

transporta in plačilnimi sistemi na svetovnem trgu 24 ur dnevno

Današnji internetski futuristi pravijo, da internet ni samo tehnično sredstvo, ni samo človekov 'podaljšek čutil', temveč je nov medij. Vsa sporočila so ujeta v en sam medij, kajti medij je postal vsestranski, tako diverzificiran, tako prilagodljiv, da bo absorbiral v isti multimedijski tekst vse človeško izkustvo, preteklost, sedanjost in prihodnost. Integracija elektronske komunikacije in vzpon interaktivnega medmrežja pomeni konec množičnega občinstva.

14. GLOBALIZACIJA, VPLIV NA JEZIKKot že vemo se globalizacija uveljavlja od 80. let naprej in jo omogočajo moderna informacijska sredstva, je kot razvojna smer družbe neustavljiva. Prinaša veliko tujejezičnega izrazja, zlasti anglo-ameriškega. Njen vpliv na jezike majhnih skupnosti je bolj usoden kot na jezike velikih (Francija, Španija). Globalizacija že zajema veliko področij človekovega življenja in znanja: mednarodno povezanost industrije, podjetij, bančništva, letalstva, interneta, osvajanja vesolja, kulture,…Kot prevladujoč jezik komuniciranja se je tu uveljavila angleščina, ki počasi prevladuje tudi v učbenikih slovenskih avtorjev.Terminološka prizadevanja slovenskega, kot tudi drugih narodov, so pod pritiskom dveh nasprotujočih si tokov: ali sploh še naprej razvijati terminologijo v narodnem jeziku ali se prilagoditi globalizaciji z uporabo mednarodnih oziroma angleških terminov. To vprašanje je pereče še posebno pri znanostih in strokah, kjer skorajda vsak dan nastaja novo izrazje (računalništvo, medicina, jedrska energija,..). Za stare stroke je značilno, da imajo večino izrazja iz določenega narodnega jezika (čebelarstvo, planinstvo,..). Nove stroke in novo izrazje v starih strokah pa je pod pritiskom angleščine.Marsikatero izrazje prestopa okvire stroke in postaja del splošnega besednega zaklada in tako vpliva na splošni sporazumevalni jezik. »Od hitrosti jezikovnega reagiranja in morda tudi stopnje jezikovne zavesti o pomembnosti ustvarjanja lastnega domačega strokovnega izrazja je odvisno, kako in predvsem katera poimenovana možnost se bo iz posameznega izraza v domači strokovni javnosti uresničila.« (Oter, 2002)

15. LITERATURA V GLOBALIZACIJIV današnjem času globalizacije, ni nobeno presenečenje, ko prihaja do intenzivnega preoblikovanja individualne in nacionalne identitete. Pojavi se potreba po odkrivanju pojavnosti in zakonitosti, ki zaznamujejo sodobno kulturo in sočasno literarno produkcijo. Ne samo literatura, temveč umetnost nasploh je bila namreč v različnih zgodovinskih obdobjih sredstvo družbene prenove, ki ni osvetljevala le sočasne družbene situacije, temveč je napovedovala tudi prihajajoči čas. Teme in postopki sodobne literature so kazalec občutij, ki jih doživlja tudi človek v času, za katerega se je uveljavil izraz globalizacija. Ta izraz je za literaturo tako organski in naraven proces.

12

Globalizacija

15.1. Slovenska poezija v času globalizacije

Pojem globalizacije, prenesen na področje literarne vede, najbrž ne more pomeniti homogenizacije literature, pač pa lahko označuje povečano zavest o njeni raznolikosti. Razlike niso očitne in zaželene samo na ravni nacionalnih književnosti, ampak tudi na ravni poetik posameznih ustvarjalcev. Preveč optimistično bi bilo, da bi trdili, da se v dobi ekonomske, socialne, politične in kulturne globalizacije končno uresničuje Goethejev koncept svetovne književnosti. Kot je znano je svetovno književnost opredelil kot neke vrste literarni sejem, katerega prizorišče bo ves svet, kamor bodo vsi narodi prinašali svoje literarno blago.Generacija, ki se je v osemdesetih letih uveljavila s promocijo postmodernizma, je na vprašanje, kako poskrbeti za večjo prepoznavnost slovenske književnosti, odgovorila z0 več prevodi. Zelo kmalu je sledila ugotovitev, da bi bila za pravi preboj potrebna zgodba, ki bi na mednarodni trg prinesla nekaj novega , še neslišanega.V sodobni slovenski poeziji ni tematiziran problem konstruiranja nacionalne, ampak osebne identitete. Na vprašanje, kdo sem, pesniki pogosto odgovarjajo s pripovedovanjem majhnih zgodb iz vsakdanjega življenja.No pa si poglejmo, kako se junak sodobnega romana znajde v zapleteni situaciji. Pisatelj, ki se ukvarja z njegovim zasebnim življenjem vse pogosteje prihaja do zaključka, da Slovenec danes ni več v opoziciji do sveta, temveč le sprejema njegova pravila. Junak, ki naj bi bil svoboden, se izkaže za povsem odvisnega od okoliščin, okolice in celo od lastnih želja, kar ga pripelje v eksistencialno slepo ulico. Pojavi se protislovje, povezano s težavami v obdobju globalizacije: v stremljenju po enotnosti se Slovenec sooča z željo, da bi ostal zvest sebi.

16. SLIKE GLOBALIZACIJESpoznali smo že, da je globalizacija mantra sodobnega sveta. Podjetnike in politike, politologe in ekonomiste, novinarska peresa in internetne guruje druži podoben pogled, da globalizacija obstaja, da je realnost in da s sabo prinaša posledice. Na spodnjih vrsticah lahko vidimo kaj o globalizaciji menijo:

Thompson (2000,68) »Globalizacija je postala modni koncept v družbenih vedah, ključna sestavina napotkov gurujev, menedžmenta in vsestransko uporabna beseda za novinarjke in politike vseh orientacij. Na široko se govori, da živimo v obdobju, ko je večji del družbenega življenja določen z globalnimi procesi, v katerih nacionalne kulture, nacionalna gospodarstva in nacionalne meje izginjajo. Osrednja za takšno dojemanje je ideja hitrega in nedavnega procesa ekonomske globalizacije.« V nadaljevanju sem izbrskala, kaj o globalizaciji menijo drugi.

Mike Moore, generalni direktor Svetovne trgovinske organizacije WTO v govoru na Novi Zelandiji leta 2000:»Gospe in gospodje: prišel sem slavit prihodnost. Nikoli v zgodovini naše vrste ni bilo boljše priložnosti za gradnjo višjih življenjskih standardov in bolj varnega sveta za vse. Globalizacija je del priložnosti.«

13

Globalizacija

Janez Drnovšek na seji Sveta za varnostna vprašanja leta 2002:Globalizacija je dejstvo, v katerem živimo. Procesi globalizacije v svetu se odvijajo naprej in postavlja se vprašanje, kako se v takšnih procesih najbolje znajde posameznik in pa, kar nas bo danes predvsem zanimalo, država, nacionalna država, predvsem manjša država, kot je Slovenija. Ne moremo biti globalni igralec, da bi sami lahko aktivno vplivali na te procese. V večji meri ti procesi vplivajo na nas oziroma ustvarjajo okolje, v katerem poskušamo vzpostaviti čimboljšo eksistenco.«

Tony Blair 1999:»Globalizacija je spremenila naša gospodarstva in način dela. Ne moremo odkloniti sodelovanja na svetovnih trgih, če želimo uspevati. Katerakoli vlada, ki misli, da lahko sama pelje zadeve, misli napačno. Če trgi nimajo radi tvojih politik, te bodo kaznovali.«

14

Globalizacija

17. ZAKLJUČEK

Globalizacija je danes potrebna, čeprav je težko breme za tiste, ki vstopajo, ki so začetniki, ki nimajo izkušenj. Bistvo združevanja je prilagajanje. Vstopati v globalizacijo je potrebno z mislijo, da boš odnesel zase čim več in dal od sebe za pozitivne stvari prav tako čim več.Med drugim je pomembno sprejeti načelo globalnega človeka z razumom in čustvi.

Skratka globalizacija vpliva na nas in na naše okolje. Mi smo pa tisti element v tej sredini, ki moramo narediti nekaj kar bo za nas in za druge dobro.

Pri globalizaciji, gre za proces dopolnjevanja, nadgrajevanja,… in prav je tako, ker sam, kot majhna kepica danes ne uspeš, se ne uveljaviš, zdužiš.

15

Globalizacija

18. VIRI

1. Wallerstein Immanuel: Dediščina sociologije: obljuba družbenih ved. Ljubljana: Založba 1999

2. Sergej Flere: Sociologija. Maribor: Založba 20033. Hans-Peter Martin; Harald Schumann: Pasti globalizacije. Ljubljana: Založba

Co libri 19974. Mirko Haček; Drago Zajc: Demokracija v globalizaciji – globalizacija v

demokraciji. Ljubljana: Založba 20065. Filozofska fakulteta: Zbornik – Literatura in globalizacija. Ljubljana; Založba

20066. Marjeta Humar: Terminologija v času globalizacije. Ljubljana; Založba ZRC

20047. Svetličič Marjan:Globalizacija, možnosti in priložnosti slovenskega

gospodarstva. Ljubljana; Založba 19988. Mlinar Zdravko: Individuacija in globalizacija v prostoru. Ljubljana; Založba

19949. Michael Haralambos; Martin Holborn: Sociologija: Teme in pogledi Ljubljana:

DZS, 200110. Tony Lawson, Marsha Jones; Ruth Moores: Sociologija: Shematski pregledi.

Ljubljana; Založba 200411. Beck Ulrich: What is globalisation. Cambridge; 200012. http://sl.wikipedia.org/wiki/Globalizacija 13. http://www.gape.org/gapes/globalizacija.htm 14. http://www.uni-lj.si/Kakovost/Kakovost/prispevki/globalizacija.asp 15. http://www.mszs.si/slo/ministrstvo/publikacije/znanost/mzt/raziskovalec/2000-

1-2/tema2.htm

16