KAZALO - izum.si · knjižnični informacijski sistem, in edina država na svetu, ki ima nacionalni...
Transcript of KAZALO - izum.si · knjižnični informacijski sistem, in edina država na svetu, ki ima nacionalni...
© IZUM, 18. 2. 2016 i
KAZALO
Uvod ............................................................................................................................................... 1
1 Poudarki .................................................................................................................................... 3
2 Dolgoročni cilji ......................................................................................................................... 4
3 Letni cilji ................................................................................................................................... 5
4 Zakonske in druge pravne podlage ........................................................................................... 6
5 Fizični in opisni kazalci ............................................................................................................ 8
6 Izhodišča in kazalci, na katerih temeljijo izračuni in ocene potrebnih sredstev ..................... 13
7 Opis razvojnih in vzdrževalnih nalog ..................................................................................... 14
8 Načrt investicij in investicijsko vzdrževanje .......................................................................... 25
9 Človeški viri ............................................................................................................................ 25
10 Ocena o rezultatih v letu 2015 ................................................................................................ 28
11 Finančni del ............................................................................................................................ 34
IZUM Letni program dela za leto 2016
© IZUM, 18. 2. 2016 1/56
Uvod
Institut informacijskih znanosti v Mariboru (IZUM) je javni zavod, ki ga je ustanovila Vlada
Republike Slovenije z Odlokom z dne 28. 2. 1992 (Ur. l. RS št. 10/92), preoblikovala s Sklepom
z dne 28. 4. 1994 (Ur. l. RS št. 25/94) in Sklepom o ustanovitvi Instituta informacijskih znanosti
z dne 30. 7. 2002 (Ur. l. RS št. 71/02) uskladila z novo zakonodajo.
IZUM skupaj z drugimi nosilci informacijskih dejavnosti v državi zagotavlja vključenost
Slovenije v tokove informatizacije sodobnega sveta. Po Zakonu o raziskovalni in razvojni
dejavnosti je opredeljen kot javni raziskovalni infrastrukturni zavod in registriran tudi kot
raziskovalna organizacija, po Zakonu o knjižničarstvu pa je opredeljen kot knjižnični
informacijski servis v nacionalnem bibliografskem sistemu COBISS.SI.
Dejavnost IZUM-a je pretežno vezana na razvoj in delovanje sistema in servisov COBISS
(Kooperativni online bibliografski sistem in servisi), ki predstavlja temelj knjižničnega
informacijskega sistema Slovenije. COBISS predstavlja organizacijski model povezovanja
knjižnic v knjižnični informacijski sistem z vzajemno katalogizacijo, vzajemno bibliografsko-
kataložno bazo podatkov COBIB in lokalnimi bazami podatkov sodelujočih knjižnic, bazo
podatkov o knjižnicah COLIB, normativno bazo podatkov CONOR ter s številnimi drugimi
funkcijami. Strokovne osnove in tehnološke predpostavke za delovanje sistema so:
standardizirana in vzajemna obdelava knjižničnega gradiva ter enotno vodenje katalogov
in bibliografij,
ustrezna usposobljenost strokovnih delavcev za vzajemno katalogizacijo,
računalniška in komunikacijska povezanost knjižnic.
IZUM razvija tudi Informacijski sistem o raziskovalni dejavnosti – SICRIS (Slovenian Current
Research Information System), ki vključuje podatke o raziskovalnih projektih, raziskovalnih
organizacijah, skupinah in raziskovalcih, struktura podatkov pa je usklajena z evropskimi
priporočili. Oba sistema skupaj – COBISS in SICRIS – sta nepogrešljiv infrastrukturni
instrument pri vključevanju slovenske kulture, znanosti in izobraževanja v sodobne
informacijske tokove 21. stoletja, predstavljata pa tudi uspešni preboj slovenskega znanja v
nekatere druge države (Albanija, Bolgarija, Bosna in Hercegovina, Makedonija, Srbija in Črna
Gora), katerih sistemi so povezani v mrežo COBISS.Net.
Prva prioriteta programa dejavnosti IZUM-a je izvajanje aktivnosti, ki zagotavljajo nemoteno
delovanje sistemov COBISS.SI in SICRIS.
Upravljanje instituta je urejeno skladno z Zakonom o zavodih in zakonodajo s področja
raziskovalne in knjižnične dejavnosti. Organ upravljanja je Upravni odbor IZUM-a (11 članov
imenuje Vlada RS).
Svetovalno telo za oblikovanje in usklajevanje stališč slovenske knjižnične strokovne skupnosti
glede razvoja sistema in servisov COBISS je Svet članic COBISS-a. Sestavljajo ga predstavniki
knjižnic po kriteriju prispevanih zapisov v vzajemno bazo podatkov COBIB.SI in v trenutnem
mandatu šteje devet članov.
Med organizacijske elemente je treba šteti tudi široko zastavljeno sodelovanje s knjižnicami,
strokovnimi združenji ter drugimi uporabniki servisov COBISS in SICRIS, ki so preko
ekspertnih skupin in posvetovanj tudi soudeleženi pri sprejemanju odločitev.
Letni program dela za leto 2016 IZUM
2/56 © IZUM, 18. 2. 2016
Pravnoformalni odnosi s knjižnicami, ki so vključene v sistem COBISS.SI, se urejajo s
pogodbami. Na tej podlagi se ločijo organizacije, ki aktivno sodelujejo v sistemu vzajemne
katalogizacije (polnopravne članice), od tistih, ki le črpajo razpoložljive bibliografske zapise v
svoje lokalne sisteme (pridružene članice). Predvidevamo postopni naravni upad pridruženega
članstva v prihodnjih letih.
Pravnoformalni odnosi s knjižnicami v drugih državah se urejajo s krovnimi pogodbami o
implementaciji sistema COBISS v posameznih državah ter z drugimi sporazumi, sklenjenimi s
pristojnimi ministrstvi in institucijami iz ciljnih držav.
Posebej so urejeni odnosi s ponudniki drugih domačih in tujih podatkovnih baz ter
informacijskih servisov. Dostop do tujih informacijskih servisov in njihovih baz podatkov je
praviloma urejen na podlagi konzorcijskih pogodb. Na poslovni ravni IZUM razvija sodelovanje
s pomembnimi tujimi partnerji, med katerimi so tudi najuglednejši svetovni bibliografski in
informacijski servisi (OCLC, ISSN, Thomson Reuters, ProQuest, ExLibris itd.).
IZUM je član pomembnih mednarodnih strokovnih združenj s področja informacijskih znanosti
in bibliotekarstva ali njihov aktiven sodelavec (IFLA, DLF, IFIP, ALA, ELAG, LIBER,
EUROCRIS itd.).
IZUM ima specialno knjižnico za področje svoje dejavnosti (knjižničarstvo in informacijske
znanosti).
IZUM izvaja tudi založniško dejavnost za publikacije s strokovnega področja, na katerem deluje,
ter izdaja strokovni časopis Organizacija znanja.
V letu 2012 je bila s podpisom sporazuma med Republiko Slovenijo in Organizacijo Združenih
narodov za izobraževanje, znanost in kulturo (UNESCO) tudi formalno realizirana odločitev
UNESCO o podelitvi statusa regionalnega centra UNESCO za knjižnične informacijske sisteme
in informacijske sisteme o raziskovalni dejavnosti javnemu zavodu IZUM. IZUM o svojem delu
tako tudi poroča Unescu.
IZUM Letni program dela za leto 2016
© IZUM, 18. 2. 2016 3/56
1 Poudarki
IZUM je danes mednarodno priznan nosilec razvoja integriranih knjižničnih sistemov in
informacijskih sistemov za spremljanje raziskovalne dejavnosti. Od njega je v regiji odvisnih
preko 780 knjižnic (konkretno: 782 knjižnic na dan 31. 12. 2015), skoraj 3.000 knjižničarjev in
preko sedemsto tisoč končnih uporabnikov. Prednost COBISS-a je v kooperativni in integrirani
zasnovi ter v kontinuiranem razvoju skozi tri desetletja. Danes je eden redkih javnih
informacijskih sistemov, ki ga Slovenija "izvaža" v tujino.
Slovenija je po zaslugi IZUM-a ena od redkih držav, ki ima vse vrste knjižnic povezane v enoten
knjižnični informacijski sistem, in edina država na svetu, ki ima nacionalni informacijski sistem
o raziskovalni dejavnosti (SICRIS) neposredno povezan z nacionalnim knjižničnim
informacijskim sistemom COBISS.SI. Slovenija je tudi država z najbolj urejenim sistemom
vodenja bibliografij raziskovalcev v okviru knjižničnega informacijskega sistema in edina, ki
ima nacionalno bibliografijo raziskovalcev neposredno povezano s svetovnimi bazami podatkov
Web of Science. COBISS.SI je nepogrešljiva informacijska podlaga za vrednotenje raziskovalne
uspešnosti slovenskih raziskovalcev v okviru Javne agencije za raziskovalno dejavnost
Republike Slovenije (ARRS) in za habilitacijske postopke v visokem šolstvu. Nadalje je
nepogrešljiva informacijska podlaga tudi za izplačevanje knjižničnega nadomestila avtorjem
objavljenih del v okviru Javne agencije za knjigo. Iz navedenega izhaja, da je IZUM eden
ključnih nacionalnih dejavnikov na področju informacijske infrastrukture znanosti, izobraževanja
in kulture.
COBISS.Net je sodobno zasnovana informacijska mreža, ki v državah Jugovzhodne Evrope
deluje kot katalizator prenove teh družb in kot infrastruktura za izmenjavo informacij o
intelektualni produkciji, s tem pa kot spodbujevalec medkulturnega dialoga v regiji. To je
skladno s prioritetami Vlade Republike Slovenije, ki želi s konkretnimi programi prispevati k
stabilizaciji razmer v regiji in k njeni hitrejši integraciji v EU, ter s priporočili s seje z dne 16. 9.
2010 "ministrstvom, ki izvajajo programe razvojne pomoči državam Zahodnega Balkana, da
projekt finančno podprejo v okviru svojih možnosti in prepoznanih interesov". Vlogo IZUM-a v
regiji je prepoznal tudi UNESCO, ki je IZUM-u dodelil status regionalnega centra UNESCO za
knjižnične informacijske sisteme in informacijske sisteme o raziskovalni dejavnosti.
IZUM opravlja naloge informacijskega servisa raziskovalne dejavnosti, izobraževanja in kulture,
še posebej knjižničnega informacijskega servisa v nacionalnem bibliografskem sistemu, in sicer:
koordinacijo razvoja in delovanja vzajemnega bibliografskega sistema in njegovih
servisov, s svojega delovnega področja;
koordinacijo razvoja in uporabe standardov računalniške podpore za potrebe vzajemnega
bibliografskega sistema in njegovih servisov;
razvoj in vzdrževanje programske opreme za potrebe vzajemnega bibliografskega sistema
in njegovih servisov;
ugotavljanje usposobljenosti strokovnih delavcev knjižnic za sodelovanje v vzajemni
katalogizaciji v sodelovanju z nacionalno knjižnico;
načrtovanje in vzdrževanje skupnih računalniških in komunikacijskih zmogljivosti za
delovanje sistema;
organizacijo ponudbe podatkovnih zbirk na elektronskih nosilcih z neposrednim dostopom
v dogovoru z njihovimi proizvajalci;
Letni program dela za leto 2016 IZUM
4/56 © IZUM, 18. 2. 2016
organizacijo strokovnega izobraževanja in svetovanja na področju dejavnosti, ki jih
opravlja za nacionalni vzajemni bibliografski sistem;
pripravo strokovnih podlag s svojega delovnega področja za delo Nacionalnega sveta za
knjižnično dejavnost;
razvoj, organiziranje in vzdrževanje informacijskega sistema za spremljanje raziskovalne
dejavnosti v Sloveniji;
sodelovanje v javnih programih razvoja Slovenije kot informacijske družbe;
inženiring pri razvoju in vzdrževanju računalniške in komunikacijske infrastrukture v
izobraževalnih, raziskovalnih in kulturnih organizacijah;
raziskovalno, razvojno in svetovalno delo na svojem delovnem področju;
druge naloge na podlagi sprejetih dolgoročnih usmeritev razvoja in letnih programov dela.
IZUM opravlja javno službo v obsegu in na način, kot sta določena z letnim programom dela, ter
tudi dejavnosti za trg v obsegu in na način, kot sta določena v tem dokumentu. Prva prioriteta
programa dejavnosti IZUM-a je izvajanje aktivnosti, ki zagotavljajo nemoten dostop do sistema
in servisov COBISS njegovim številnim uporabnikom v Sloveniji in zunaj nje. Ob tem pa je
treba razvijati tudi nove aplikacije, storitve in orodja oziroma dvigniti kakovost že obstoječih.
Med udarne poudarke v letu 2016 štejemo:
nova verzija COBISS/OPAC
obogatitev funkcionalnosti v COBISS3/Izposoji
začetek procesa vključevanja šolskih knjižnic
Med najpomembnejše predvidene nabave opreme v letu 2016 v okviru rednega programa
štejemo dodatne štiri strežnike, komunikacijsko opremo za razširitve lokalnega omrežja in
naprave za beleženje transakcij, opremljanje računalniškega centra s tehnološko opremo ter
razširitev pomnilniških enot.
Zaradi specifične vsebine udarnih poudarkov in najpomembnejših nabav vsako leto primerjave s
prejšnjimi leti niso relevantne.
Na dan 31. 12. 2016 predvidevamo 112 zaposlenih (enako kot je bilo predvideno v letu 2015).
Načrtovani delež sredstev iz naslova tržne dejavnosti je 9,13 % od skupnih sredstev zavoda (v
letu 2015 – 9,76 %).
Iz sredstev okvirnih programov ne načrtujemo projektov (enako kot lani).
2 Dolgoročni cilji
Cilje IZUM-a, ki izhajajo iz njegovih ustanovitvenih aktov in jih potrjuje dosedanje delovanje
instituta, lahko zajamemo v nekaj bistvenih postavk:
Zagotavljanje prisotnosti bibliografskih informacij o slovenski ustvarjalnosti na globalnem
medmrežju, kar vključuje ustrezno tehnološko platformo in standardizacijo.
Dostop do svetovnega znanja za vse, ki delujejo kot strokovnjaki in od katerih je v
največji meri odvisna naša mednarodna konkurenčnost.
IZUM Letni program dela za leto 2016
© IZUM, 18. 2. 2016 5/56
Povezovanje in medkulturni dialog v regiji, ki pomembno vpliva na razvoj evropskih
integracij.
Prispevek k informacijski pismenosti, še posebej mladih generacij, ki brez informacijskega
znanja in usposobljenosti ne morejo uspeti v razvojni tekmi EU.
Razvijanje novega znanja, predvsem na raziskovalnih področjih računalništva in
informacijskih znanosti, ki so bistvena za perspektivo knjižnične dejavnosti.
Dolgoročni razvoj IZUM-a temelji na predpostavki, da bo imela njegova dejavnost v Sloveniji še
naprej status javne službe.
IZUM prilagaja svoj razvoj sprejetim strategijam Republike Slovenije na področjih raziskovalne
dejavnosti, izobraževanja in kulture ter prehoda v informacijsko družbo. Na omenjenih področjih
se prilagaja tudi veljavnim strategijam in direktivam EU.
V okviru projekta mednarodnega razvojnega sodelovanja ostaja strateški cilj IZUM-a v mrežo
COBISS.Net povezati vse visokošolske in raziskovalne organizacije ter visokošolske, specialne
in splošne knjižnice v ciljnih državah (Albanija, Bolgarija, Bosna in Hercegovina, Črna gora,
Kosovo, Makedonija, Srbija in Hrvaška) ter v navedenih državah vzpostaviti kompatibilne
sisteme za evalvacijo raziskovalne dejavnosti.
3 Letni cilji
V letu 2016 so predvideni naslednji letni cilji:
premiki na selitvi iz platforme OpenVMS;
posebne zahteve v segmentu COBISS3/Izposoja in spremljajoče aplikacije;
prenovljen COBISS/OPAC;
podpora habilitacijskim procesom na univerzah;
povečanje kvalitete bibliografskih zapisov v vzajemnem katalogu;
sodelovanje pri vrednotenju rezultatov raziskovalne dejavnosti;
sodelovanje z vodilnimi svetovnimi bibliografskimi informacijskimi servisi;
večja prepoznavnost naše mednarodne razvojne vloge;
povečanje učinkovitosti in kvalitete dela.
Instrumenti za doseganje teh ciljev so razvojne aktivnosti, ki so definirane kot projekti, razvojne
naloge in vzdrževalne naloge. Po vsebini so razvrščene v naslednje vsebinske sklope:
vzajemna katalogizacija
COBISS/OPAC
lokalne aplikacije
podpora procesom raziskovalne dejavnosti
druge aplikacije in druge razvojne naloge
aplikativna in sistemska infrastruktura
obvladovanje dokumentacije
COBISS.Net
Letni program dela za leto 2016 IZUM
6/56 © IZUM, 18. 2. 2016
4 Zakonske in druge pravne podlage
Status in delovanje IZUM-a urejata vladni Sklep o ustanovitvi Instituta informacijskih znanosti v
Mariboru (Uradni list RS, št. 71/02) in Statut Instituta informacijskih znanosti z dne 16. 12.
2002. Odločilni pomen imata še Zakon o knjižničarstvu (Uradni list RS, št. 87/01, 96/02 - ZUJIK
in 92/15), ki opredeljuje vlogo IZUM-a v knjižničnem informacijskem sistemu, in Zakon o
raziskovalni in razvojni dejavnosti (Uradni list RS, št. 22/06 - uradno prečiščeno besedilo, 61/06
- ZDru-1, 112/07, 9/11 in 57/12 - ZPOP-1A), ki IZUM opredeljuje kot javni infrastrukturni
zavod. Vlada Republike Slovenije izvaja ustanoviteljske obveznosti preko Ministrstva za
izobraževanje, znanost in šport.
Pravne podlage za delovanje Instituta informacijskih znanosti:
Zakon o zavodih (Uradni list RS - stari, št. 12/91, Uradni list RS/I, št. 17/91 - ZUDE,
Uradni list RS, št. 55/92 - ZVDK, 13/93, 66/93, 66/93, 45/94 - odl. US, 8/96, 31/00 - ZP-
L, 36/00 - ZPDZC in 127/06 - ZJZP);
Zakon o raziskovalni in razvojni dejavnosti (Uradni list RS, št. 96/02, 115/05, 22/06 -
uradno prečiščeno besedilo, 61/06 - ZDru-1, 112/07, 9/11 in 57/12 - ZPOP-1A);
Zakon o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 21/13, 78/13 - popr. in 47/2015 - ZZSDT);
Zakon o knjižničarstvu (Uradni list RS, št. 87/01, 96/02 - ZUJIK in 92/15);
Zakon o sistemu plač v javnem sektorju (Uradni list RS, št. 108/09 - uradno prečiščeno
besedilo, 107/09 - odl. US, 98/09 - ZIUZGK, 13/10, 59/10, 85/10, 94/10 - ZIU, 107/10,
35/11 - ORZSPJS49a, 110/11 - ZDIU12, 27/12 - odl. US, 40/12 - ZUJF, 104/12 -
ZIPRS1314, 46/13, 46/13 - ZIPRS1314-A, 101/13 - ZIPRS1415, 50/14, 25/14 - ZFU,
95/14 - ZUPPJS15, 82/15 in 90/15 - ZUPPJS16);
Zakon o ukrepih na področju plač in drugih stroškov dela za leto 2016 in drugih ukrepih v
javnem sektorju (ZUPPJS16) (Uradni list RS, št. 90/2015);
Zakon o interventnih ukrepih (Uradni list RS, št. 94/10, 110/11 - ZDIU12 in 40/12 -
ZUJF);
Zakon za uravnoteženje javnih financ (Uradni list RS, št. 40/12, 96/12 - ZPIZ-2, 104/12 -
ZIPRS1314, 105/12, 8/13, 25/13 - odl. US, 46/13 - ZIPRS1314-A, 47/13 - ZOPRZUJF,
56/13 - ZŠtip-1, 63/13 - ZOsn-I, 63/13 - ZJAKRS-A, 63/13 - ZIUPTDSV, 63/13, 99/13 -
ZUPJS-C, 99/13 - ZSVarPre-C, 101/13 - ZIPRS1415, 107/13 - odl. US, 101/13 -
ZDavNepr, 32/14 - ZVV-D, 55/14, 85/14, 95/14, 16/15 - odl. US, 24/15 - odl. US, 57/15,
69/15, 90/15, 102/15 in 104/15);
Zakon o javnih financah (Uradni list RS, št. 11/11 - uradno prečiščeno besedilo, 110/11 -
ZDIU12, 46/13 - ZIPRS1314-A, 101/13, 101/13 - ZIPRS1415, 38/14 - ZIPRS1415-A,
14/15 - ZIPRS1415-D, 55/15 - ZFisP in 96/15);
Zakon o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2016 in 2017 (ZIPRS1617)
(Uradni list RS, št. 96/15);
Zakon o ukrepih na področju plač in drugih stroškov dela za leto 2016 in drugih ukrepih v
javnem sektorju (ZUPPJS16) (Uradni list RS, št. 90/2015);
Zakon o računovodstvu (Uradni list RS, št. 23/99, 30/02 - ZJF-C in 114/06 - ZUE);
Zakon o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 12/13 - uradno prečiščeno besedilo, Uradni
list Evropske unije, št. 335/13, Uradni list RS, št. 19/14, 32/14 - ZPDZC-1, 90/14 - ZDU-
1l in 91/15 - ZJN-3);
IZUM Letni program dela za leto 2016
© IZUM, 18. 2. 2016 7/56
Zakon o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/11, 60/11 -
ZTP-D, 63/13, 90/14 - ZDU-1l, 95/14 - ZIPRS1415-C in 96/15);
Kolektivna pogodba za državno upravo, uprave pravosodnih organov in uprave
samoupravnih lokalnih skupnosti (Uradni list RS, št. 60/08, 83/10, 89/10 in 106/15);
Kolektivna pogodba za javni sektor (Uradni list RS, št. 57/08, 86/08, 112/08, 3/09, 16/09,
23/09, 33/09, 48/09, 91/09, 31/10, 83/10, 89/10, 89/10, 89/10, 89/10, 89/10, 89/10, 59/11,
6/12, 40/12, 22/13, 22/13, 22/13, 46/13, 101/13 - ZIPRS1415, 45/14, 95/14 - ZUPPJS15,
95/14, 90/15 - ZUPPJS16 in 91/15);
Kolektivna pogodba za raziskovalno dejavnost (Uradni list RS, št. 45/92, 50/92 - popr.,
5/93, 18/94 - ZRPJZ, 50/94, 45/96, 40/97 - ZDMPNU, 51/98, 73/98 - popr., 39/99 -
ZMPUPR, 106/99, 107/00, 64/01, 84/01, 85/01 - popr., 43/06 - ZKolP, 61/08, 61/08,
67/08, 83/10, 89/10, 40/12, 3/13, 46/13, 67/13, 7/14, 52/14, 3/15, 55/15 in 106/15);
Kolektivna pogodba za negospodarske dejavnosti v RS (Uradni list RS/I, št. 18/91, Uradni
list RS, št. 53/92, 13/93 - ZNOIP, 34/93, 12/94, 15/94, 18/94 - ZRPJZ, 27/94, 59/94,
80/94, 39/95, 60/95, 64/95, 2/96, 20/96, 37/96, 56/96, 1/97, 19/97, 25/97, 37/97, 40/97 -
ZDMPNU, 79/97, 87/97 - ZPSDP, 87/97 - ZURD98, 3/98, 3/98, 3/98, 7/98, 9/98, 9/98,
51/98, 2/99, 2/99, 2/99, 39/99 - ZMPUPR, 39/99, 40/99 - popr., 59/99, 59/99, 59/99, 3/00,
3/00, 3/00, 3/00, 62/00, 67/00, 81/00 - KPnd, 116/00, 122/00, 3/01, 8/01, 23/01 - KPnd,
43/01 - KPnd, 43/01 - KPnd, 43/01 - KPnd, 43/01 - KPnd, 99/01, 6/02, 6/02, 8/02, 9/02,
19/02 - KPnd, 19/02 - KPnd, 19/02 - KPnd, 69/02, 69/02, 69/02, 8/03, 8/03, 8/03, 8/03,
73/03, 77/04, 81/04, 61/05, 115/05, 43/06 - ZKolP, 71/06, 71/06, 138/06, 62/07, 65/07,
67/07, 120/07, 19/08, 57/08, 67/08, 67/08, 1/09, 2/10, 52/10, 2/11, 3/12, 40/12, 1/13, 3/13,
46/13, 67/13, 107/13, 7/14, 52/14, 95/14, 3/15, 55/15 in 91/15);
Uredba o uvrstitvi delovnih mest v javnih agencijah, javnih skladih in javnih zavodih v
plačne razrede (Uradni list RS, št. 69/08, 73/08, 6/11);
Uredba o enotni metodologiji in obrazcih za obračun in izplačilo plač v javnem sektorju
(Uradni list RS, št. 14/09, 23/09, 48/09, 113/09, 25/10, 67/10, 105/10, 45/12, 24/13, 51/13,
12/14, 24/14, 52/14, 59/14 in 24/15);
Uredba o napredovanju javnih uslužbencev v plačne razrede (Uradni list RS, št. 51/08,
91/08, 113/09);
Uredba o kriterijih za določitev višine položajnega dodatka za javne uslužbence (Uradni
list RS, št. 85/10);
Uredba o delovni uspešnosti iz naslova prodaje blaga in storitev na trgu (Uradni list RS, št.
97/2009, 41/12);
Uredba o delovni uspešnosti iz naslova povečanega obsega dela za javne uslužbence
(Uradni list RS, št. 53/08, 89/08, 98/09 - ZIUZGK, 94/10 - ZIU, 40/12 - ZUJF, 104/12 -
ZIPRS1314, 46/13, 95/14 - ZUPPJS15 in 90/15 - ZUPPJS16);
Pravilnik o pogojih dodeljevanja proračunskih sredstev za financiranje ustanoviteljskih
obveznosti zavodom, ki opravljajo raziskovalno dejavnost (Uradni list RS, št. 12/05 in
4/11);
Pravilnik o sestavljanju letnih poročil za proračun, proračunske uporabnike in druge osebe
javnega prava (Uradni list RS, št. 115/02, 21/03, 134/03, 126/04, 120/07, 124/08, 58/10,
60/10 - popr., 104/10 in 104/11);
Pravilnik o določitvi obsega sredstev za delovno uspešnost iz naslova prodaje blaga in
storitev na trgu v javnih zavodih iz pristojnosti Ministrstva za visoko šolstvo, znanost in
tehnologijo (Uradni list RS, št. 1/10 in 20/13);
Letni program dela za leto 2016 IZUM
8/56 © IZUM, 18. 2. 2016
Pravilnik o računovodstvu Instituta informacijskih znanosti z dne 30. 3. 2009;
Sklep o ustanovitvi Instituta informacijskih znanosti v Mariboru (Uradni list RS, št.
71/02);
Statut Instituta informacijskih znanosti z dne 16. 12. 2002;
Navodilo o pripravi zaključnega računa državnega in občinskega proračuna ter
metodologije za pripravo poročila o doseženih ciljih in rezultatih neposrednih in posrednih
uporabnikov proračuna (Uradni list RS, št. 12/01, 10/06, 8/07 in 102/10);
Resolucija o raziskovalni in inovacijski strategiji Slovenije 2011-2020 (ReRIS11-20)
(Uradni list RS, št. 43/11).
5 Fizični in opisni kazalci
Razvijanje in vzdrževanje operativnosti informacijskih sistemov je zelo kompleksna dejavnost,
ki jo je težko zajeti v enostavne fizične kazalce. Ena možnost je uvedba števcev za merjenje
uporabe. To je lahko neposredno relevantno za en del ciljev, za drugi del morda posredno, za
tretji del ciljev pa ne pove ničesar. V takih primerih je nujno opisovati procese realizacije
zastavljenih nalog in na ta način oceniti, ali so bile naloge opravljene ali ne. Način načrtovanja
zagotavlja izbiro najnujnejših nalog glede na potrebe uporabnikov ter optimalno in kakovostno
nadgrajevanje sistemov. V večini primerov je za uporabnike podatek o izvedeni nalogi razumljiv,
zadosten in preverljiv.
COBISS in SICRIS uporabljajo vsi raziskovalci, vsi udeleženci izobraževanja, vsi strokovni
delavci, avtorji, ustvarjalci in obiskovalci knjižnic. Število uporabnikov se sicer da izraziti tudi s
približno številko – več kot 700.000 uporabnikov – vendar za to ni več potrebe; govorimo o javni
službi, ki nesporno opravičuje svoj status. Ključna za oceno gospodarnosti in učinkovitosti
poslovanja IZUM-a je ekonomija časa. Tako dodana vrednost kot prihranki se izražajo v boljši
izrabi časa vseh uporabnikov naših storitev. Glede na to, da IZUM-ovi servisi podpirajo
predvsem najdražje ekspertno delo, je gospodarnost toliko bolj prisotna. Presojamo jo lahko na
več mestih:
v knjižnicah na osnovi števila prevzetih bibliografskih zapisov in koristnih napotkov o
informacijskih virih;
v raziskovalnih organizacijah preko relevantnih referenc o obravnavanih problemih;
v šolah s hitrim dostopom do najprimernejših virov znanja;
v različnih procesih sprejemanja odločitev na osnovi celovitejše informiranosti o podobnih
razmerah v drugih okoljih;
pri predstavljanju Slovenije kot kulturno razvite in napredne države preko globalne
dostopnosti naših bibliografskih baz podatkov.
Dolgoletno neprekinjeno delovanje IZUM-a se kaže v vse bogatejših bazah podatkov, iz katerih
je mogoče izluščiti spoznanja, ki so bistvena za ocenjevanje dosedanjega razvoja države in
napovedovanje prihodnjega razvoja. To zmanjšuje nevarnost zmot in povečuje splošno
učinkovitost družbe ter njenih ključnih subjektov.
V nadaljevanju prikazujemo nekatere značilne tabele in grafe, ki kvantitativno ponazarjajo
dosežke in uspešnost. Predvidevanje teh številskih vrednosti za naslednje leto je povsem
IZUM Letni program dela za leto 2016
© IZUM, 18. 2. 2016 9/56
irelevantno; čez eno leto bodo na podlagi novih meritev novi pomembni trendi in iz njih
izhajajoča indikativna sporočila.
Knjižnice v mreži COBISS.Net – 31. 12. 2015
COBISS.XX/ vrsta knj. .SI .SR .MK .CG .BH .BG .AL .RS Skupaj
Nacionalne 1 2 1 1 1 1 0 1 8
Splošne 61 77 26 12 17 1 8 7 209
Visokošolske 81 68 8 10 28 0 18 6 219
Specialne 130 24 7 4 4 0 3 1 173
Šolske 172 0 0 1 0 0 0 0 173
Skupaj 445 171 42 28 50 2 29 15 782
v 2015 11 9 0 1 0 1 4 7 33
Tabela 1: Knjižnice v sistemu COBISS.Net
Leto 2015 smo zaključili s 782 vključenih knjižnic, od tega se jih je v letu 2015 vključilo 33,
izključile pa so se 3 knjižnice. Pričakujemo tudi povečan obseg dela zaradi prehoda knjižnic na
nove segmente v celotnem sistemu COBISS.Net.
Bogastvo COBISS-ovih baz podatkov in katalogov so bibliografski zapisi, ki jih zaradi
najrazličnejših namenov delimo po posebnih kriterijih.
Naslednja tabela prikazuje število bibliografskih zapisov v vzajemnih bazah podatkov COBIB po
vrstah dokumentov:
Vzajemne baze podatkov COBIB - 31. 12. 2015
.SI .SR .MK .CG .BH .BG .AL .RS Skupaj
Monografije 2.755.368 1.917.602 413.429 298.991 395.406 498.264 78.553 93.503 6.451.116
Sestavni deli 430.016 134.168 27.230 9.480 992 31 373 289 602.579
Serijske pub. 130.689 72.424 11.719 3.533 8.056 39.924 2.377 209 268.931
Članki 1.280.659 782.058 118.599 80.946 15.200 429.137 8.130 6.947 2.721.676
Izv. dela 125.420 2.405 350 158 319 0 55 0 128.707
Drugo 7.934 3.938 249 0 488 2 35 2 12.648
Skupaj 4.730.086 2.912.595 571.576 393.108 420.461 967.358 89.523 100.950 10.185.657
S šifro
raziskovalca 1.526.383 178.451 4.275 19.801 13.088 0 873 290 1.743.161
Tabela 2: Zapisi v vzajemnih bazah podatkov po vrstah dokumentov
V vzajemnih in lokalnih bazah podatkov v sistemu COBISS.Net v celoti, kot tudi v slovenskem
sistemu COBISS.SI, so preseženi vsi predvideni kvantitativni mejniki: v lokalnih bazah podatkov
COBISS.Net je bil kreiran 22-milijonti zapis, v lokalnih bazah COBISS.SI 13-milijonti zapis, v
vzajemnih bazah podatkov COBISS.Net pa je bil kreiran 10-milijonti zapis. Delež povezanih
zapisov je ostal na enaki ravni kot predhodno leto, v normativni bazi podatkov CONOR pa je
bilo v letu 2015 verificiranih 20% več značnic kot leto prej.
Največja dodana vrednost sistema COBISS je možnost (in obveza) izmenjave bibliografskih
zapisov med sicer samostojnimi in avtonomnimi sistemi. Od novembra leta 2004 dalje, ko so te
Letni program dela za leto 2016 IZUM
10/56 © IZUM, 18. 2. 2016
izmenjave dobile tudi formalno podlago, beležimo vsa prevzemanja bibliografskih zapisov med
posameznimi sistemi, kar podrobneje prikazuje naslednja tabela.
Statistika izmenjave bibliografskih zapisov v obdobju od 11. 11. 2004 do 31. 12. 2015
Prevzeto iz
COBIB.xx /
COBISS.Net
.SI .SR .MK .CG .BH .BG .AL .RS Skupaj
COBISS.SI 0 13.456 1.454 655 1.195 32 14 49 16.855
COBISS.SR 49.220 0 5.626 7.077 13.705 942 14 1.053 77.637
COBISS.MK 18.162 47.586 0 287 635 308 0 0 66.978
COBISS.CG 9.396 198.247 1.574 0 3.744 56 4 127 213.148
COBISS.BH 13.089 59.923 455 1.018 0 16 0 0 74.501
COBISS.BG 60 129 119 21 9 0 0 3 341
COBISS.AL 2.212 5.827 16.962 670 81 231 0 0 25.983
COBISS.RS 1.164 56.433 951 4.680 2.816 6 0 0 66.050
Skupaj 93.303 381.601 27.141 14.408 22.185 1.591 32 1.232 541.493
Statistika izmenjave bibliografskih zapisov v obdobju od 1. 1. 2015 do 31. 12. 2015
Prevzeto iz
COBIB.xx /
COBISS.Net
.SI .SR .MK .CG .BH .BG .AL .RS Skupaj
COBISS.SI 0 1.042 254 238 266 10 14 34 1.858
COBISS.SR 3.927 0 866 956 1.056 294 14 950 8.063
COBISS.MK 1.168 2.628 0 95 59 118 0 0 4.068
COBISS.CG 1.096 9.997 459 0 1.027 8 4 127 12.718
COBISS.BH 954 1.792 71 99 0 5 0 0 2.921
COBISS.BG 31 35 81 16 6 0 0 3 172
COBISS.AL 18 7 5 6 3 0 0 0 39
COBISS.RS 357 14.337 705 3.244 2.191 5 0 0 20.839
Skupaj 7.551 29.838 2.441 4.654 4.608 440 32 1.114 50.678
Tabela 3: Izmenjava bibliografskih zapisov
Prvi del tabele obsega celotno obdobje spremljanja izmenjave bibliografskih zapisov, drugi del
pa pokriva leto 2015. Letni delež izmenjanih zapisov je za več kot 10% višji od lanskega in tako
predstavlja skoraj desetino celotnega dosedanjega enajstletnega prometa. Števila izmenjanih
zapisov zelo nazorno govorijo o "popularnih" virih za vse države; nesporni primat imajo srbske
knjižnice, očitno pa je najbolj intenzivna izmenjava med Srbijo in Črno goro. V sistem
izmenjave bibliografskih zapisov so vključeni čisto vsi vzajemni katalogi COBIB.XX sistema
COBISS.Net.
IZUM Letni program dela za leto 2016
© IZUM, 18. 2. 2016 11/56
Slika 1: Število izpisov iz COBISS/OPAC-a Slika 2: Število iskanj iz COBISS/OPAC-a
Uporaba segmenta COBISS/OPAC je občutno narasla. Število izpisov je na letni ravni v
primerjavi s predhodnim letom poraslo za več kot 5 milijonov izpisov, kar predstavlja več kot
10% rast, medletno gibanje ostaja primerljivo. Iskanja neposredno iz COBISS/OPAC so se v
primerjavi s predhodnim letom povečala za 10% oziroma za več kot 2 milijona. Izrazitejše
povečanje iskanj je bilo v zadnjem tromesečju leta 2015, samo gibanje med letom pa ostaja v
nihanjih predhodnega leta.
Slika 3: Število izposoj vseh knjižnic (Slovenija)
Dinamika izposoje je očitno podvržena medletnim nihanjem. Ob koncu leta (kot vedno)
beležimo padec, očitno pa je izposoja gradiva v letu 2015 v knjižnicah z avtomatizirano podporo
izposoje spet nekoliko upadla. To je med drugim tudi dokaz o spreminjajoči se vlogi knjižnice.
Število izposoj se bo večalo sorazmerno s povečanjem števila knjižnic, ki imajo vključeno
COBISS podporo za izposojo.
Poleg izposoje ločeno beležimo še podatke o rezervacijah in podaljšanj roka izposojenega
gradiva. Spodnja grafa prikazujeta konstantno rast teh transakcij v zadnjih letih:
Letni program dela za leto 2016 IZUM
12/56 © IZUM, 18. 2. 2016
Slika 4: Število rezervacij v knjižnicah (Slovenija) Slika 5: Število podaljšanj v knjižnicah (Slovenija)
Število zapisov v slovenskem SICRIS-u redno narašča, razen števila raziskovalnih organizacij, ki
jih je manj kot prejšnje leto. Razlog je aktivno prečiščevanje podatkov o raziskovalnih
organizacijah na ARRS, zaradi katerega nekatere organizacije izgubijo svoj aktivni status. Pri
drugih E-CRIS-ih se je trend naraščanja ustalil. Izjema so Albanija, Kosovo in del Bosne in
Hercegovine, kjer so aktivnosti v celoti zastale.
31. 12. 2015 SICRIS E-CRIS
.SR
E-CRIS
.MK
E-CRIS
.CG
E-CRIS
.BH
E-CRIS
.AL
E-CRIS-
.KO
E-CRIS
.RS
Raziskovalne
organizacije 981 279 98 45 78 9 8 84
Porast v 2015 -52 3 2 0 0 0 0 15
Raziskovalci 36.685 10.827 2.380 1.272 2.055 683 32 1.099
Porast v 2015 770 99 47 14 0 0 0 49
Tabela 4: Zapisi v nacionalnih E-CRIS-ih
Statistika iskanj v SICRIS-u še vedno redno narašča, kar dokazuje, da je za slovenske
raziskovalce SICRIS nepogrešljivo mesto za pregled lastne raziskovalne produkcije, za
ministrstvo, pristojno za znanost, za univerze ter za ARRS pa pomembno orodje pri evalvaciji in
kvantifikaciji določenega dela prikaza rezultatov znanstvenega raziskovanja.
Zaključek:
Navedeni kvantitativni kazalci so rezultati merljivih števcev pri posameznih zaokroženih
procesih oziroma funkcionalnosti sistemov COBISS in E-CRIS. Večina jih bo zagotovo
naraščala v prihodnjih letih, padcev ne pričakujemo (razen pri prevzemanju slovenskih zapisov iz
drugih držav COBISS.Net, kar je razumljivo). Število izposoj v slovenskih knjižnicah in uporaba
slovenskega COBISS/OPAC-a bosta rahlo naraščala, letni prirast zapisov v vzajemnih katalogih
bo verjetno ostal na doseženih vrednostih (0,5 milijona zapisov letno). Dodatna rast zapisov bo
nastopila zaradi vključevanj večjih novih knjižnic v drugih državah COBISS.Net (dodajanje
zapisov s konverzijami). Zaradi načrtovanega večjega vključevanja šolskih knjižnic bo zagotovo
naraslo število lokalnih knjižničnih katalogov. Zapisi v nacionalnih CRIS-ih bodo naraščali
IZUM Letni program dela za leto 2016
© IZUM, 18. 2. 2016 13/56
sorazmerno s povečano angažiranostjo v ciljnih državah, v Sloveniji pa bo trend naraščanja
predvidoma ostal na isti ravni.
Med kvalitativne kazalce navajamo:
uveljavljenost in trdna zasidranost sistemov COBISS in SICRIS v nacionalnem in
regijskem prostoru;
tesno sledenje mednarodnim trendom na področju informacijskih storitev;
uspešnost realizacij razvojnih nalog in redne implementacije novih verzij aplikacij in
storitev;
mednarodna odmevnost v strokovnih knjižničarskih krogih;
uspešnost pri vrednotenju rezultatov raziskovalne dejavnosti;
mentorstvo.
6 Izhodišča in kazalci, na katerih temeljijo izračuni in
ocene potrebnih sredstev
V finančnem načrtu določimo prejeta sredstva za delovanje na osnovi realizacije v letu 2015 in
načrtovanih pogodb za opravljanje osnovne dejavnosti z MIZŠ in ARRS in skladno z
zakonodajo:
Zakon o proračunu Republike Slovenije za leto 2016, Uradni list RS, št. 96/2015,
Zakon o ukrepih na področju plač in drugih stroškov dela za leto 2016 in drugih ukrepih
v javnem sektorju (ZUPPJS16), Uradni list RS, št. 90/2015,
Dogovor o ukrepih na področju stroškov dela in drugih ukrepih v javnem sektorju za leto
2016, Uradni list RS št. 91/2015,
Aneks k kolektivni pogodbi za negospodarske dejavnosti v Republiki Sloveniji, Uradni
list RS, št. 91/2015,
Aneks št. 8 h Kolektivni pogodbi za javni sektor v Republiki Sloveniji, Uradni list RS,
št. 91/2015,
Zakon o dopolnitvi zakona o minimalni plači (ZMinP-A), Uradni list RS, št. 92/2015,
Spremembe področnih kolektivnih pogodb, Uradni list RS, št. 106/2015.
Vsi odhodki so načrtovani v okviru razpoložljivih sredstev.
Sredstva za plače so načrtovana v skladu z zadnjo veljavno zakonodajo na področju plač.
Upoštevali smo veljavno zakonodajo s področja plač in omejitve, ki jih določa
ZUPPJS16 in ZUPPJS15 ter izhodišča MIZŠ.
Sredstva za redno delovno uspešnost niso načrtovana.
Načrtovana so sredstva za delovno uspešnost iz naslova povečanega obsega del pri
opravljanju rednih delovnih nalog v skladu z ZUPPJS16.
Splošna uskladitev plač ni načrtovana.
Povečanje plač zaradi sprememb uvrstitev nekaterih delovnih mest skupine J: skupni
znesek za leto 2016 je 1.000,00 EUR (2 delovni mesti receptorja).
Višina načrtovanega regresa za letni dopust je v skladu z novo lestvico za leto 2016.
Sredstva za napredovanje in delovno dobo so načrtovana v skladu z ZUPPJS15.
Sredstva za jubilejne nagrade so načrtovana v višini 4.000,00 EUR.
Letni program dela za leto 2016 IZUM
14/56 © IZUM, 18. 2. 2016
Odpravnine niso načrtovane.
Sredstva za izplačilo plačnih nesorazmerij so bila dokončno izplačana v letu 2015.
Višina sredstev za dodatno pokojninsko zavarovanje je načrtovana v višini 6.300,00
EUR v skladu z zakonodajo za javne uslužbence.
Višina dnevnega nadomestila za prehrano zaposlenim je načrtovana v višini 3,62 EUR
na dan.
Stroški prevoza na delo in iz dela zaposlenim so načrtovani v višini najcenejšega javnega
prevoza.
Stroški blaga in storitev za javno službo so načrtovani v višini 100 % glede na realizacijo
leta 2015, trg v višini 181 %. Ne načrtujemo po sistemu odstotkov, ampak po
posameznih stroških.
Drugi izdatki zaposlenim (dnevnice, kilometrine) so načrtovane v višini 102 %
realizacije leta 2015.
Višina sredstev za sejnine in povračila stroškom upravičencem je načrtovana v skladu z
Uredbo in spremembah uredbe o sejninah in povračilih stroškov v javnih skladih, javnih
agencijah, javnih zavodih in javnih gospodarskih zavodih.
Ključni stroški materiala in storitev so: stroški za nakup tujih baz podatkov in servisov.
Načrtovana amortizacija je v višini 1.095.290,00 EUR, neopredmetena osnovna sredstva
50.000,00 EUR, opredmetena osnovna sredstva 1.045.290,00 EUR.
Načrtovana amortizacija na tržnem delu je 100.000,00 EUR, na javnem delu 995.290,00
EUR.
Obračun amortizacije poteka v skladu s 4. členom Pravilnika o načinu in stopnjah odpisa
neopredmetenih in opredmetenih osnovnih sredstev. Osnovna sredstva se redno
odpisujejo posamično, z uporabo enakomernega časovnega amortiziranja, ki se mora
dosledno uporabljati iz obračunskega obdobja v obračunsko obdobje. V letu 2016 niso
načrtovana odstopanja pri načinu obračuna amortizacije in pri amortizacijskih stopnjah.
Obračun je enak na tržnem in javnem delu.
7 Opis razvojnih in vzdrževalnih nalog
Aktivnosti v IZUM-u opisujemo v obliki delovnih nalog, ki jih delimo v projektne, razvojne in
vzdrževalne naloge. Med vzdrževalne naloge sodijo predvsem vzdrževanje operativnosti
aplikacij, upravljanje sprememb zahtev z analizo in načrtovanjem, izobraževanje uporabnikov,
pomoč uporabnikom, vzdrževanje programske opreme, prevajanje in lektoriranje, podpora za
tuje baze podatkov in servise, uvajanje novih orodij in tehnologij ter vzdrževanje infrastrukture.
Razvojne naloge so navedene v naslednji razpredelnici:
Projekti in razvojne naloge
Vzajemna katalogizacija
R1 – Poenotenje vsebinske obdelave v sistemu COBISS.SI z uvedbo SGC
R2 – Vpeljava konsolidirane izdaje ISBD v COBISS.SI
R3 – Uporaba orodij BIBFRAME za zapise v sistemu COBISS.SI
R4 – Vpis zapisov za osebna imena v VIAF
R5 – Normativna kontrola korporacij
IZUM Letni program dela za leto 2016
© IZUM, 18. 2. 2016 15/56
Projekti in razvojne naloge
COBISS/OPAC
R6 – COBISS/OPAC
R7 – Uvedba metaiskalnika (discovery service) v sistem COBISS
Lokalne aplikacije
R8 – Nove funkcionalnosti in nadgradnja obstoječih funkcionalnosti v COBISS3/Izposoja
R9 – Bibliografije v COBISS3/Izpisi
R10 – Uvedba skupne baze članov mariborske in ljubljanske univerze v C3/Izposoja
R11 – Vpis člana na daljavo
R12 – Izposoja neevidentiranega gradiva
R13 – Naročanje gradiva na dom
Podpora procesom raziskovalne dejavnosti
R14 – Portal COBISS/SciMet
R15 – Habilitacije UNI-LJ
R16 – Prenova povezovanja sistema COBISS z WoS in Scopus
Druge aplikacije in druge razvojne naloge
R17 – Povezovanje sistemov COBISS in WorldCat
R18 – Prenos baz podatkov ISBN in ISMN v COBISS3
R19 – Prenova spletnih strani COBISS
R20 – Vključevanje šolskih knjižnic v sistem COBISS.SI
Aplikativna infrastruktura
R21 – Prenos transakcij COBISS2 in COBISS3 izposoje v relacijsko bazo podatkov
R22 – Prenova iskalnika v programski opremi COBISS3
R23 – Digitalni repozitorij objektov COBISS
-
Obvladovanje dokumentacije
R24 – Upravljanje izobraževanja s portalom SharePoint
R25 – Upravljanje administracije s portalom SharePoint
R26 – Razvoj portala za priročnike COBISS
COBISS.Net
R27 – Uvajanje segmenta COBISS3/Izposoja v COBISS.Net
Mednarodno razvojno sodelovanje v državah zahodnega Balkana
Letni program dela za leto 2016 IZUM
16/56 © IZUM, 18. 2. 2016
Naloge R1 do vključno R27 so del javne službe zavoda in financirane iz proračuna RS.
Mednarodno razvojno sodelovanje v državah zahodnega Balkana je financirano iz drugih (tržnih)
virov in morebitnih namenskih sredstev, če jih pridobimo (RS, EU, …).
Z organizacijskega vidika poteka delo v IZUM-u v okviru raziskovalno-razvojnih oziroma
infrastrukturnih skupin (R-R-I), kjer se prepletajo raziskovalne, razvojne, vzdrževalne in druge
aktivnosti. Povzetek vsega načrtovanega dela skupaj po teh skupinah je v naslednji tabeli:
Ime skupine R-R-I Oznaka FTE
– Bibliografska kontrola BKO 16,25
– Dokumentacija DOK 5,00
– Programska oprema PRO 35,00
– Upravljanje servisov USE 21,50
– Sistemska podpora SPO 11,00
– Neodvisni razvijalci NR 2,00
– Podpora dokumentaciji in razvoj PDR 3,00
Skupaj 93,75
Vodstvo in skupne službe 16,25
Skupaj 110,00
V skupnih službah so organizirane naslednje dejavnosti: vodenje kadrovske evidence,
administracija, pravne zadeve, računovodstvo, ekonomat, vzdrževanje prostorov in gradbene
investicije. V okviru uprave je skupaj z neodvisnimi razvijalci med drugim koordinirano
raziskovalno in razvojno delo v okviru projektnih, razvojnih in vzdrževalnih nalog za nove
generacije bibliografij, povezovanj s citatnimi bazami in globalnimi bibliografskimi servisi,
upravljanje dokumentov z dokumentnimi sistemi, organiziranje razvojne pomoči knjižnicam v
mreži COBISS.Net ter vzdrževanje in dopolnjevanje učnega gradiva za spletne tečaje.
V nadaljevanju podajamo povzetek razvojnih nalog po vsebinskih sklopih:
Vzajemna katalogizacija
R1 – Poenotenje vsebinske obdelave v sistemu COBISS.SI z uvedbo SGC: Nadaljevali bomo z
razvojem modula za redakcijo SGC. Uredili bomo prikaze zapisov in navigacijo po zapisih ter
dopolnili indeksiranje. Definirali bomo pristojnosti redaktorjev glede na pridobljen nivo
pooblastil, nato pa v skladu s tem dopolnili COBISS3/Katalogizacijo. Dopolnili bomo tudi
uporabniško dokumentacijo, in sicer priročnika COMARC/A in COBISS3/Katalogizacija.
R2 – Vpeljava konsolidirane izdaje ISBD v COBISS.SI: Analizirali smo konsolidirano izdajo
ISBD in pripravili seznam potrebnih sprememb v formatu COMARC/B. Standard namreč
prinaša nove podatkovne elemente, nekatere obstoječe pa opušča. Glede na rezultate analize
bomo dopolnili format COMARC/B in programsko opremo COBISS3/Katalogizacija, v celotni
programski opremi COBISS bo treba z novim standardom uskladiti prikaz ISBD. Dopolnili
bomo priročnik COMARC/B. V njem bomo posodobili opise relevantnih polj in podpolj.
Opravili bomo revizijo primerov zapisov v celotnem priročniku in primere uredili v skladu z
novim standardom.
R3 – Uporaba orodij BIBFRAME za zapise v sistemu COBISS.SI: Preučili bomo BIBFRAME
orodja, s katerimi bi zapise iz COMARC formata transformirali v format BIBFRAME (posredno
preko MARCXML). Preverili bomo, kako se obnesejo naši zapisi po konverziji in možnost
njihove uporabnosti v OPAC-u. Takšni zapisi naj bi omogočali širšo uporabnost bibliografskih
IZUM Letni program dela za leto 2016
© IZUM, 18. 2. 2016 17/56
podatkov, saj gre za povezane podatke, ki so bolj privlačni in uporabni tudi zunaj knjižničarske
skupnosti.
R4 – Vpis zapisov za osebna imena v VIAF: Preverili bomo, ali je treba pridobiti mnenje
informacijskega pooblaščenca o prenosu podatkov v mednarodni servis s sedežem v ZDA.
Pripravili bomo izbor normativnih zapisov za pošiljanje in organizirali obogatitev teh zapisov z
opombami o biografiji in delovanju. Dopolnili in testirali bomo konverzijo normativnih zapisov
iz formata COMARC/A v format MARC 21/A ter pripravili postopek za pošiljanje zapisov.
R5 – Normativna kontrola korporacij: Pripravili bomo testno bazo CONOR.SI in vanjo vključili
zapise za korporacije na osnovi bibliografskih zapisov za slovensko bibliografijo iz NUK-ove
lokalne baze za obdobje 2000-2015. Programsko opremo bomo dopolnili tako, da bo omogočala
vnos korporacij z normativno kontrolo. Dopolnili bomo polja za korporacije v formatu
COMARC/B, verjetno pa bo treba dopolniti tudi format COMARC/A. Dopolnitve bomo opisali
v uporabniški dokumentaciji, v priročnikih COBISS3/Katalogizacija, COMARC/B in
COMARC/A. V NUK bodo medtem preverili optimalnost nabora zapisov iz testnega okolja. Po
potrditvi inicialnega nabora zapisov bo sledila redakcija zapisov. Redakcijo zapisov bomo
izvedli v IZUM-u in NUK-u. Predvideno je, da bi polja 71X v bibliografskih zapisih z
normativnimi zapisi za korporacije v fazi redakcije povezovali samo v IZUM-u in NUK-u, ostale
knjižnice pa bi to možnost dobile, ko bo urejen in preverjen dovolj velik nabor normativnih
zapisov.
COBISS/OPAC
R6 – COBISS/OPAC: V letu 2016 predvidevamo najmanj dve iteraciji testiranja, implementirali
bomo potrebne popravke in dopolnitve. Pripravili bomo potrebno strežniško infrastrukturo za
učinkovito delovanje programske opreme v produkciji. Programsko opremo bomo pred
namestitvijo optimirali v produkcijskem okolju. Predvidoma v drugi polovici leta bomo
programsko opremo COBISS/OPAC V7.0 namestili vzporedno z obstoječo programsko opremo
COBISS/OPAC V6.1.
R7 – Uvedba metaiskalnika (discovery service) v sistem COBISS: V letu 2016 bomo delali na
razvoju prototipa z uporabo API-jev ponudnika OCLC. Nadaljuje se sistemska analiza ob
sodelovanju najpomembnejših svetovnih ponudnikov. Pripravili bomo okolje za vključitev
centralnega indeksa v novo verzijo COBISS/OPAC.
Lokalne aplikacije
R8 – Nove funkcionalnosti in nadgradnja obstoječih funkcionalnosti v COBISS3/Izposoja:
Predvideno je pospešeno nadomeščanje programske opreme COBISS2/Izposoja s programsko
opremo COBISS3/Izposoja. Ob tem bomo programsko opremo dopolnjevali z manjkajočimi in
novimi funkcionalnostmi kot so URBANA, integracijo elektronskega podpisovanja v različne
izpise za potrebe izposoje, uvedbo e-obveščanje o aktivnostih potujoče knjižnice, nadgradnjo
funkcionalnosti aplikacije Offline COBISS/Izposoja v bibliobusu, izvoz podatkov o opominih v
xml, nastavljanje parametrov izposoje po oddelkih, vpogled v uspešnost pošiljanja e-obvestil.
Načrtujemo tudi večje število manjših dopolnitev.
R9 – Bibliografije v COBISS3/Izpisi: V letu 2016 bomo nadaljevali s prehodom programske
opreme za izpisovanje bibliografij iz okolja OpenVMS v okolje COBISS3. V letu 2015 smo
končali s transformacijo bibliografskega zapisa iz formata COMARC v posebej prirejen format
XML za potrebe izpisov bibliografij. Izdelali smo tudi celotno ogrodje XML, ki združuje
bibliografski del in kazala. Pričeli smo z implementacijo izpisov bibliografij raziskovalcev.
Letni program dela za leto 2016 IZUM
18/56 © IZUM, 18. 2. 2016
R10 – Uvedba skupne baze članov mariborske in ljubljanske univerze v C3/Izposoji: Na osnovi
potrjenega predloga programske podpore skupni bazi članov v letu 2015 bomo nadaljevali z
razvojem prototipne rešitve. Rešitev bo predana v testiranje članom delovne skupine.
Predvidevamo, da bomo sprejete rešitve po več ciklih razvoja programske opreme namestili v
produkcijsko okolje.
R11 – Vpis člana na daljavo: Na osnovi potrjenega predloga programske podpore v letu 2015 bo
pripravljena prva verzija spletnega vpisa na daljavo, ki bo omogočala popoln spletni vpis.
Preliminarni vpis in preliminarni vpis z možnostjo elektronske dostave potrdil bo razvit v
naslednjih verzijah. Za podporo spletnemu vpisu bomo dopolnili programsko opremo
COBISS3/Izposoja. Predvidevamo, da bomo rešitve v več iteracijah razvoja programske opreme
namestili v produkcijsko okolje.
R12 – Izposoja neevidentiranega gradiva: Na osnovi v letu 2015 pripravljenega in potrjenega
predloga rešitve bomo pripravili prototipno rešitev in jo predali v verifikacijo zainteresiranim
knjižnicam. Predvidevamo, da bomo sprejete rešitve po več iteracijah razvoja programske
opreme namestili v produkcijsko okolje.
R13 – Naročanje gradiva na poljubno lokacijo: Na podlagi analize uporabniških zahtev v letu
2015 bo pripravljena specifikacija nadgradnje postopka rezervacije gradiva v COBISS/OPAC-u
(V7.0) z možnostjo izbire prevzemnega mesta in dopolnitve postopkov obdelave rezervacij v
COBISS3/Izposoja. Predvidevamo, da bomo rešitve v več iteracijah razvoja programske opreme
namestili v produkcijsko okolje.
Podpora procesom raziskovalne dejavnosti
R14 – Portal COBISS/SciMet: V letu 2015 vzpostavljen portal COBISS/SciMet, ki je namenjen
spremljanju slovenske znanstvene produkcije ter agregaciji, obdelavi in prikazu podatkov iz
različnih informacijskih virov po metodah scientometrije, ima enotni grafični vmesnik za spletne
in mobilne odjemalce z odzivnim dizajnom (RWD – Responsive web design) in je razvit z
odprtokodnim JavaScript ogrodjem AngularJS, ki ga je potrebno nadgraditi z novo verziji
AngularJS. V tem ogrodju je treba implementirati in redizajnirati tudi obstoječe on-line izpise
citiranosti, ki bodo zajemali in prikazovali dosti več podatkov, ki jih potrebujejo slovenski
raziskovalci za potrebe različnih analiz. Preučiti in implementirati je potrebno mednarodno
uveljavljene metrike za primerjavo raziskovalne dejavnosti avtorjev na evropski oz. svetovni
ravni, ter preučiti možnosti vizualizacije le-teh. Nadaljevali bomo z objavo video vodičev za
uporabo portala na YouTube kanalu COBISS IZUM ter kratkih navodil na spletnem dnevniku
COBISS poti do znanja.
R15 – Habilitacije UNI-LJ: V letu 2015 smo s predstavniki Univerze v Ljubljani dosegli
dogovor o izdelavi avtomatskega točkovanja bibliografskih kazalcev uspešnosti za izvolitve v
nazive. Do konca leta 2016 nameravamo implementirati izpis, ki bo po vzoru storitve
Bibliografski kazalci uspešnosti za izvolitve v nazive na Univerzi v Mariboru dostopen znotraj
sistema SICRIS.
R16 – Prenova povezovanja sistema COBISS z WoS in Scopus: V letu 2015 smo na zahtevo
podjetij Thomson Reuters in Elsevier začeli s prenovo procesa povezovanja sistema COBISS z
WoS in Scopus. Glavna naloga v letu 2016 bo reorganizacija podatkov o avtorjih in povezovanje
avtorjev iz sistema SICRIS in normativne baze avtorjev CONOR.SI s slovenskimi avtorji v
sistemih WoS in Scopus. Preučiti je treba tudi druge novosti v teh sistemih, kot so npr. možnost
povezovanja različnih vrst gradiva, ražen člankov, in vključitev retrospektive iz baze Scopus od
leta 1970.
IZUM Letni program dela za leto 2016
© IZUM, 18. 2. 2016 19/56
Druge aplikacije in razvojne naloge
R17 – Povezovanje sistemov COBISS in WorldCat: Od OCLC pričakujemo rešitve glede
problemov, zaradi katerih prihaja do nesinhroniziranosti podatkov iz sistema COBISS s podatki
v sistemu WorldCat.org. Za namen sinhronizacije je treba razviti komponento Consistency
Checker, s katero bi preko programskega vmesnika za WorldCat Search preverjali stanje naših
holdingov v zapisih baze podatkov WorldCat.org in ga usklajevali s stanjem v sistemu COBISS.
Po sinhronizaciji je v OCLC potrebno registrirati še preostale slovenske knjižnice, nato pa
pripraviti paketni prenos njihovih podatkov. Po implementaciji cirilice v sistemu OCLC bomo
prenos zapisov v WorldCat.org pripravili tudi za sisteme COBISS.SR in COBISS.CG. Predpogoj
za implementacijo sinhronizacije podatkov je sprememba procesa prevzemanja zapisov iz
WorldCat.org z Z39.50, tako da se nazaj v WorldCat.org ne pošiljajo kode knjižnic in vzajemnih
katalogov v sistemu COBISS.
R18 – Prenos baz podatkov ISBN in ISMN v COBISS3: Zaradi opuščanja tehnološke platforme
OpenVMS je potrebna migracija specialnih baz podatkov ISBN in ISMN v COBISS3. Razen
migracije samih podatkov bo na novi platformi potrebno razviti programski modul za vnos in
ažuriranje zapisov ter modul za pripravo izpisov in izvoz podatkov. Za avtorizacijo bomo
poskušali uporabiti obstoječi modul COBISS3 za avtorizacijo. Zaradi identične strukture zapisov
v bazah ISBN in ISMN so lahko programski moduli enaki za obe bazi.
R19 – Prenova spletnih strani COBISS: Spletne strani in servisi, ki jih nudi IZUM, so dostopni
knjižničarjem, raziskovalcem in drugim uporabnikom preko izum.si, cobiss.si, cobiss.net,
sicris.si in njihovih poddomen. Strani in servisi so zreli za tehnološko in oblikovno prenovo.
Osnovni cilji:
Prehod na sodobnejše tehnološke platforme, ki zagotavljajo lažje upravljanje z vsebinami.
Izboljšanje preglednosti vsebin in uporabniške izkušnje ob uporabi servisov.
Zagotovitev delovanja na mobilnih platformah.
Poenotenje celostne grafične podobe.
Podpora zakonodaji (piškotki) in standardom (Splet 2.0, IPv6, HTML 5 idr.).
R20 – Vključevanje šolskih knjižnic v sistem COBISS.SI: Glede na dne 24. 12. 2015 sprejeti
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o knjižničarstvu se bodo šolske knjižnice, kot
pomemben del knjižničnega informacijskega sistema Slovenije, predvidoma v prihodnjih treh
letih vključile v nacionalni bibliografski sistem COBISS.SI. V sklop tega vključevanja sodi
izobraževanje knjižničarjev šolskih knjižnic za delo v sistemu COBISS.SI na dvodnevnem tečaju
Uporaba programske opreme COBISS3/Prevzemanje zapisov in zaloga, uvajalni obisk, analiza
organiziranosti in delovnih postopkov v knjižnici, strukturiranje podatkov o zalogi, sodelovanje
pri pripravi zapisnika o vnosu podatkov o zalogi ter standardnih izpisih, pomoč in izvedba
konverzije lokalnih baz podatkov (katalogov) iz drugih sistemov, pomoč pri obdelavi in vodenju
Učbeniškega sklada, za uvajanja avtomatizirane izposoje izobraževanje šolskih knjižničarjev na
tridnevnem tečaju Uporaba programske opreme COBISS3/Izposoja ali enodnevni Delavnici
COBISS3/Izposoja, priprava zapisnika za segment izposoje, pomoč pri delu itd..
Aplikativna infrastruktura
R21 – Prenos transakcij COBISS2 in COBISS3 izposoje v relacijsko bazo podatkov: Ob
delovanju programske opreme COBISSx/Izposoja nastajajo datoteke, v katere se beležijo
transakcije izposoje. Datoteke so kasneje ena izmed osnov za izdelavo različnih statistik. V letu
Letni program dela za leto 2016 IZUM
20/56 © IZUM, 18. 2. 2016
2016 nameravamo vse statistike prenesti v relacijsko bazo podatkov, kar bo omogočalo hitrejšo
izdelavo različni statistik.
R22 – Prenova iskalnika v programski opremi COBISS3: Prehod na strežnik SOLR v vseh bazah
knjižnic sistema COBISS omogoča uvedbo nekaterih novih funkcionalnosti pri iskanju
bibliografskih zapisov v programski opremi COBISS3: besedno/frazno iskanje, seznam zadetkov
urejen po relevanci, trankacija brez omejitev, itd. Uporabniško izkušnjo pri iskanju
bibliografskih zapisov znotraj programske opreme COBISS3 bomo prilagodili izkušnji pri
uporabi programske opreme COBISS/OPAC V7.0. Proučili bomo ukazni način iskanja s
pomočjo ukazne vrstice SOLR. Če bomo ugotovili večje prednosti pred ukazno vrstico COBISS,
bomo ukazno vrstico SOLR dodali kot novo možnost pri ukaznem iskanju.
R23 – Digitalni repozitorij objektov COBISS: Knjižnicam želimo ponuditi možnost trajnega
hranjenja digitalnih vsebin, kot so članki, e-knjige, digitalizirane razglednice, fotografije, filme
in ostale digitalne objekte in kolekcije, ki jih knjižnice hranijo in ponujajo svojim uporabnikom.
Pripravili bomo tehnološko infrastrukturo, ki bo temeljila na odprtokodnem orodju DSpace in bo
integrirana v sistem COBISS. Knjižničarjem katalogizatorjem bo omogočen direktni vnos
bibliografkih zapisov, vključno z digitalnimi objekti, ki bodo dostopni za iskanje preko
COBISS/OPAC-a, kakor tudi preko ostalih segmentov COBISS-a. Poleg tehnične
implementacije bomo pripravili avtorizacijska pravila vnosa digitalnih vsebin, politiko
upravljanja in dostopnosti do vsebin ter preučili možnosti Google indeksiranja. V zaključni fazi
bo sledil cikel promocijskih izobraževanj za knjižničarje.
Obvladovanje dokumentacije
R24 – Upravljanje izobraževanja s portalom SharePoint: Pričeli bomo s prilagajanjem in
razvojem portala SharePoint za pripravo, izvedbo in vodenje izobraževanja knjižničarjev
(gradiva za tečaje, napotkov za izvedbo izobraževanja, urnikov izobraževanaj, vaj in rešitve vaj
ter primerov, PowerPoint predstavitev predavateljev ipd.). Portal bo namenjen ustvarjanju in
arhiviranju vse dokumentacije za namen izvedbe izobraževanja knjižničarjev v slovenskem,
srbskem in angleškem jeziku.
R25 – Upravljanje administracije s portalom SharePoint: V letu 2015 smo razvili in prilagodili
portal SharePoint za vodenje administracije za COBISS.SI in COBISS.Net. V januarju 2016
bomo pričeli s produkcijo portala SharePoint za vodenje administracije in evidentiranje klasične
vhodne pošte. Nadaljevali bomo s prilagajanjem in razvojem portala še za upravljanje
administracije drugih organizacijskih enot (SKS, Uprava itd.).
R26 – Razvoj portala za priročnike COBISS: V okviru ogrodja za upravljanje s formatom
COMARC je pripravljena konverzija priročnikov iz formata XML v odprtokoden dokumentni
format DocBook (OASIS TC) iz katerega se z DocBook Stylesheets generirajo priročniki v
formatu HTML. Za objavo tako pripravljenih priročnikov bomo razvili portal, ki bo omogočil
tudi on-line pomoč uporabnikom v COBISS3/Katalogizaciji in dostop do priročnikov COBISS s
portala Izobraževanja. Portal bo imel enoten grafični vmesnik za spletne in mobilne odjemalce z
odzivnim dizajnom (RWD - Responsive web design).
COBISS.Net
R27 – Uvajanje segmenta COBISS3/Izposoja v COBISS.Net: Uvajanje segmenta COBISS3/
Izposoja v drugih državah v COBISS.Net se nadaljuje še v leto 2016. Uvajanje segmenta se ni
zaključilo decembra 2015, in sicer zaradi obremenitev Nacionalnih COBISS centrov (NCC) z
nudenjem pomoči knjižnicam znotraj svojih sistemov COBISS.XX, zaradi pomoči IZUM-a
IZUM Letni program dela za leto 2016
© IZUM, 18. 2. 2016 21/56
NCC-jem pri izvajanju prehodov na segment COBISS3/Katalogizacija, COBISS3/Izposoja itd.
Torej bomo v letu 2016 nadaljevali s potrebnimi aktivnostmi za prve izvedbe tečaja
COBISS3/Izposoja še v Črni gori, Bosni in Hercegovini, Republiki Srbski in Bolgariji, kjer je še
potrebno usposobiti inštruktorje, ki bodo izvajali ustrezen tečaj. V NCC-je je potrebno predati
spremljajočo dokumentacijo. Sodelovali bomo pri izvajanju vseh postopkov pred izvajanjem
tečajev in po njih. Poleg tega je potrebno v sodelovanju z NCC-ji definirati postopke za prehod
na COBISS3/Izposojo za posamezne sisteme in pomagati pri izvajanju samih prehodov.
Mednarodno razvojno sodelovanje v državah zahodnega Balkana
IZUM je že dalj časa v svetu prepoznan kot eden od evropskih centrov znanja in inovacij za
razvoj integriranih knjižničnih informacijskih sistemov in informacijskih sistemov o raziskovalni
dejavnosti. Države Jugovzhodne Evrope sprejemajo COBISS.Net kot informacijsko
infrastrukturo, ki jih povezuje v skupni evropski raziskovalni, izobraževalni in kulturni prostor,
vendar je za uveljavitev COBISS-a v ciljnih državah odločilna slovenska razvojna pomoč
sodelujočim institucijam. Na COBISS-u sloni delovanje knjižnic že v Albaniji, Bolgariji, Bosni
in Hercegovini, Črni gori, Makedoniji in Srbiji, priprave pa potekajo tudi na Kosovu. Število
neposredno odvisnih delovnih mest v teh državah je že skoraj tisoč. IZUM se zavezuje aktivno
pomagati in podpirati razvojne trende na tem geografskem prostoru. Gre za izrazito dolgoročen
projekt s trajnimi pozitivnimi posledicami za ugled in vpliv Slovenije.
Izhajajoč iz dolgoročnih strateških usmeritev, na podlagi usmeritev pristojnih ministrstev ter
Vlade Republike Slovenije in lastne razvojne vizije bo IZUM v letu 2016 nadaljeval
prizadevanja za uveljavitev sistemov COBISS in E-CRIS tudi zunaj Slovenije. To med drugim
pomeni, da moramo:
razvijati in vzdrževati programsko opremo COBISS z večjezičnimi uporabniškimi
vmesniki (upoštevajoč tudi nekatere specifične potrebe uporabnikov zunaj Slovenije) ter
zagotavljati ustrezne priročnike za uporabo navedene opreme;
zagotavljati storitve svetovanja, tehnične pomoči in izobraževanja uporabnikom
proizvodov in storitev IZUM-a zunaj Slovenije ter za to usposobiti tudi knjižnične
informacijske servise, ki delujejo ali bodo delovali v posameznih državah;
poskrbeti, da se v ciljnih državah zagotovi dostopnost informacij o raziskovalnih
potencialih in rezultatih raziskovalnega dela ter vpliv na razvoj navedenih potencialov.
V okviru te naloge bomo v letu 2016 sledili začrtanim vizijam. Poudarek neposredne razvojne
pomoči bo prioritetno namenjen Albaniji in Bolgariji, morda pa tudi Kosovu, če bodo sklenjeni
ustrezni sporazumi. V okviru zbranih namenskih finančnih sredstev v teh državah Jugovzhodne
Evrope načrtujemo v obdobju 2016 - 2018 naslednje instrumente:
Sofinanciranje izdelave bibliografskih zapisov za bibliografije raziskovalcev.
Harmonizacija nacionalnih knjižničnih katalogov z globalnim katalogom WorldCat.
Organizacija novih nacionalnih COBISS centrov (pomoč pri zagotavljanju tehničnih
pogojev, opremi in infrastrukturi).
Prevajanje uporabniških vmesnikov in priročnikov COBISS ter drugih gradiv.
Usposabljanje inštruktorjev za COBISS.
Izobraževanje knjižničarjev za COBISS.
Sofinanciranje nakupa računalniške opreme in ureditve instalacij v knjižnicah.
Sofinanciranje podiplomskega študija bibliotekarstva na Univerzi v Skadru.
Letni program dela za leto 2016 IZUM
22/56 © IZUM, 18. 2. 2016
Organizacija specializiranih informacijskih centrov.
Sofinanciranje dostopa do izbranih mednarodnih informacijskih virov.
Sofinanciranje konverzij lokalnih baz podatkov (katalogov) iz drugih sistemov.
Udeležba na mednarodni konferenci COBISS - kritje potnih stroškov izbranim
udeležencem.
Načrtovanje, usklajevanje, svetovanje ter promocijske aktivnosti.
Konkretnejša vsebina in dinamika sta odvisni od zbranih finančnih sredstev in v okviru
namenskih projektnih finančnih virov (Vlada Republike Slovenije, Evropska komisija, UNESCO
in del prihodka od prodaje licenc). V primeru neuspešnega zagotavljanja finančnih sredstev bo
izvedba nekaterih navedenih postavk okrnjena ali celo nerealizirana.
Za uveljavitev sistemov COBISS in E-CRIS v ciljnih državah je odločilna slovenska razvojna
pomoč sodelujočim institucijam pri zagotavljanju pogojev za implementacijo COBISS-a in E-
CRIS-a. To nesporno potrjujejo dosedanji rezultati projekta COBISS.Net, v okviru katerega
Slovenija izpolnjuje del mednarodno sprejetih obveznosti mednarodne razvojne pomoči
Jugovzhodni Evropi.
Druge naloge
Revija »Organizacija znanja«
Revija Organizacija znanja (OZ) je edina slovenska periodična publikacija za področje
knjižnične informatike in širše informacijskih znanosti, ki jo izdaja IZUM kot vodilna strokovna
institucija na tem področju. Vpisana je v Razvid medijev in v Seznam domačih znanstvenih
periodičnih publikacij, ki jih ARRS upošteva pri evalvacijah. Revija OZ je indeksirana v
bibliografskih bazah podatkov COBIB.BH, COBIB.CG, COBIB.MK, COBIB.SI, COBIB.SR
(COBISS) in v bibliografski bazi podatkov WorldCat ter v bazah podatkov s celotnimi besedili
servisa ProQuest (ProQuest Library Science, ProQuest Research Library in ProQuest Central).
OZ je večjezična publikacija (prispevki so objavljeni v slovenščini, angleščini in v nekaterih
jezikih držav, ki uporabljajo COBISS kot nacionalni knjižnični informacijski sistem) z
obveznimi povzetki člankov v slovenščini in angleščini. Revija ima mednarodno uredništvo. Od
leta 2014 izhaja le v elektronski obliki, in sicer dvakrat letno (http://home.izum.si/cobiss/oz/). V
letu 2015 smo pripravili spletno stran revije tudi v angleškem jeziku z željo, da bi s tem
prispevali k dodatni uveljavitvi in prepoznavnosti revije v mreži COBISS.Net, omogočili lažji
dostop do njenih prispevkov ter spodbudili zanimanje za objavljanje prispevkov pri celotni
skupnosti uporabnikov sistema COBISS, to je pri avtorjih v Sloveniji, Srbiji, Makedoniji, Bosni
in Hercegovini, Črni gori, Bolgariji in Albaniji. Vstopna točka revije OZ v angleščini bo tako v
začetku leta 2016 dodana na spletne strani vseh sistemov COBISS v mreži COBISS.Net. Glavni
imperativ revije OZ je tudi v letu 2016 ohranitev strokovne naravnanosti, multudisciplinarnosti
in kvalitete prispevkov. Uredništvo revije si bo tudi v prihodnje prizadevalo za povečanje
sodelujočih avtorjev in objavo aktualnih vsebin ter za mednarodno prepoznavnost revije.
Uredniški odbor za spletne strani
Naloga uredniškega odbora za spletne strani je urejanje vseh IZUM-ovih spletnih strani, v prvi
vrsti tistih, ki so odprte za javnost, prav tako pa za strani, dostopne iz intraneta. Za spletne strani
www.izum.si, www.cobiss.si, www.sicris.si, www.cobiss3.si in www.cobiss.net uredniški odbor
zagotavlja enotno grafično podobo, strukturo in programsko okolje, verificira nove vsebine in
IZUM Letni program dela za leto 2016
© IZUM, 18. 2. 2016 23/56
informacije ter skrbi za tekoče in ažurno objavljanje vitalnih informacij iz področja delovanja
IZUM-a.
Orodje za upravljanje zahtevkov (Ticketing System)
Novi sistem sprejemanja in upravljanja zahtev z uporabo programskega orodja ManageEngine –
Servis Desk Plus se je trdno zasidral in rezultati dvoletne uporabe so vzpodbudni. Z njim je
delovanje servisa za uporabnike in delo v naših oddelkih temeljito prenovljeno. Tukaj ne
pričakujemo posebnega razvoja, postopoma pa bomo pripravljali nove funkcionalnosti.
Družbena omrežja
Družbena omrežja pomenijo povezovanje ljudi različnih vrednot, znanj, poklicev, interesov, kjer
se neformalno druženje neopazno prepleta z delom, izobraževanjem, poslom itd. IZUM se bo
tega sodobnega fenomena lotil sistematično in s konkretnimi aktivnostmi. Posebni uredniški
odbor skrbi za vsebino in redno objavljanje prispevkov na lastnem blogu ter kanalih izbranih
družbenih omrežij (Facebook, Twitter, LinkedIn, YouTube).
Knjižnično nadomestilo
Zaradi spremembe Zakona o knjižničarstvu se na področju obračunavanja in izplačevanja
knjižničnega nadomestila obeta več sprememb. Navedeni zakon namreč določa, da se o
knjižničnem nadomestilu odloča v upravnem postopku. Ob tem in upoštevajoč določila Zakona o
varstvu osebnih podatkov IZUM Javni agenciji za knjigo (JAK) ne bo več zagotavljal operativne
podpore v enakem obsegu kot prejšnja leta. Izdelavo mesečnih in letnih seznamov ter priprave
seznamov upravičencev bo IZUM še naprej izvajal, prav tako bo sodeloval pri pripravi
algoritmov za izračun knjižničnega nadomestila. Pod posebnimi pogoji bo morda še nudil
uporabnikom možnost ažuriranja zbirke podatkov o avtorjih, ne bo pa več izvajal
administrativnih podpornih procesov za JAK.
Konferenca COBISS
Konference COBISS imajo pomembno vlogo pri izvajanju poslanstva in nalog javnega zavoda in
so pripomogle, da ima Slovenija vodilno vlogo pri razvoju knjižničarstva v regiji, kar je tudi
sestavina programa mednarodnega razvojnega sodelovanja slovenske vlade. Od leta 2012 dalje
se izvaja vsako drugo leto in letos je na vrsti že 20. konferenca COBISS. Po tradiciji jo
načrtujemo v mesecu novembru, z aktivnimi prispevki pa bodo vabljeni eminentni strokovnjaki.
Dostop do tujih baz podatkov in servisov
IZUM za potrebe svojih uporabnikov (v celoti ali za specifične uporabniške skupine) preko
posebnih konzorcijskih pogodb omogoča dostop do velikih svetovnih tujih baz podatkov in
servisov, in sicer:
1. Mednarodni center ISSN, Pariz, Francija
Register ISSN (> 1,8 mio bibliografskih zapisov o serijskih publikacijah)
Uporabljajo ga vse slovenske knjižnice, ki sodelujejo v sistemu vzajemne katalogizacije.
2. OCLC, Dublin, ZDA
OCLC FirstSearch (10 baz podatkov > 428 mio bibliografskih zapisov)
Letni program dela za leto 2016 IZUM
24/56 © IZUM, 18. 2. 2016
Baze podatkov so v letu 2016 zaradi pomanjkanja finančnih sredstev odpovedane in tako
nedostopne. Predvidoma bodo relacije z dobaviteljem v zadnji četrtini leta 2016 ponovno
vzpostavljene.
OCLC Z39.50 Katalogizacija (> 360 mio bibliografskih zapisov)
Uporabljajo jo vse slovenske knjižnice, ki sodelujejo v sistemu vzajemne katalogizacije.
OCLC DDC
Uporablja se za preslikavo klasifikacij DDC → UDC.
Dostop do bibliografskih zapisov iz COBIB.SI v WorldCat
3. Thomson Reuters, Filadelfija, ZDA
Web of Science (WoS): približno 117 mio zapisov
Baze podatkov so dostopne vsem profesorjem, raziskovalcem, študentom in drugim
zaposlenim v ustanovah, ki so vključene v konzorcij uporabnikov WoS.
Journal Citation Reports (približno 168.000 zapisov o faktorjih vpliva)
Baza podatkov je dostopna vsem uporabnikom sistema COBISS/OPAC iz Slovenije.
InCites
4. ProQuest, Ann Arbor, ZDA
Digital Dissertations & Theses Abstract and Index (> 3,9 mio doktorskih in magistrskih
nalog)
5. Library of Congress, Washington, ZDA
LC Names (> 8,5 mio zapisov o imenih avtorjev, korporacij, krajev ...)
Baza podatkov je dostopna vsem uporabnikom sistema COBISS/OPAC iz Slovenije.
6. Leiden University's Centre for Science & Technology Studies, Leiden, Nizozemska
Source Normalized Impact per Paper (SNIP) (približno 232.000 zapisov o faktorjih
vpliva)
Baza podatkov je dostopna vsem uporabnikom sistema COBISS/OPAC.
7. Elsevier, Amsterdam, Nizozemska
Scopus: približno 54 mio zapisov
Baza podatkov je dostopna vsem profesorjem, raziskovalcem, študentom in drugim
zaposlenim v ustanovah, ki so vključene v konzorcij uporabnikov Scopus. Gre za
vzporeden servis WoS, sredstva pa zagotavlja ARRS preko Centralne tehniške knjižnice.
IZUM zagotavlja le tehnično podporo.
Glavnina finančnih sredstev za te dostope je zagotovljena iz posebnih proračunskih postavk pri
ARRS. Redni IZUM-ov proračun je obremenjen le za manjkajočo razliko in samoobdavčitvene
obveznosti.
IZUM Letni program dela za leto 2016
© IZUM, 18. 2. 2016 25/56
8 Načrt investicij in investicijsko vzdrževanje
IKT oprema
Oprema kos cena skupaj vir
1. Strežniški za potrebe COBISS in SICRIS 4 12.000 48.000 MIZŠ
2. Komunikacijska oprema (požarni zid) 4 12.000 48.000 MIZŠ
3. Delovne postaje in notesniki 25 1.000 25.000 MIZŠ
4. Periferna oprema, širitve spominskih kapacitet 175.988 MIZŠ
Skupaj 296.988
Viri IKT oprema
1. Oprema MIZŠ 296.988 MIZŠ
Gradnja po DT
1. Gradnja MIZŠ 0 MIZŠ
2. Gradnja IZUM 662.187 trg
Skupaj 662.187
Viri gradnja 2016
1. MIZŠ 75.538 MIZŠ*
2. Presežki prihodkov nad odhodki z 2015 466.629 IZUM
3. Trg amortizacija 2015 40.020 trg
4. Prodaja parkirnih mest 80.000 trg
SKUPAJ 662.187
* Za knjigovodsko ureditev tega znesek bo sklenjen posebni ugotovitveni aneks med MIZŠ in IZUM; priliva ne bo!
9 Človeški viri
IZUM mora zagotavljati potrebne kadrovske vire za nemoteno delovanje sistemov in servisov
COBISS in SICRIS v Sloveniji ter izpolniti tudi pričakovanja uporabnikov aplikacij COBISS in
E-CRIS v drugih državah (stalno posodabljanje obstoječih in razvoj novih rešitev).
Med zaposlenimi je 76 sodelavcev z visokošolsko ali univerzitetno izobrazbo, dva doktorja
znanosti, 20 magistrov znanosti ter en sodelavec s specializacijo po končanem univerzitetnem
izobraževanju. Med sodelavci jih ima 44 bibliotekarski izpit, devet vsaj en izpit s področja
Microsoftovih tehnologij, štirje vsaj en izpit s področja omrežnih tehnologij Cisco, po dva s
področja upravljanja informacijskih storitev (ITIL) in informacijske varnosti (ISMS), šest pa
strokovni izpit iz upravnega postopka.
Na nekaterih delovnih mestih so sodelavci nenehno preobremenjeni in kljub nadurnemu delu v
okviru zakonskih omejitev mnoge naloge niso pravočasno realizirane. Na trgu delovne sile je
težko dobiti nove sodelavce z ustreznimi kvalifikacijami. Pri tem predstavljajo velik problem
tudi plače in omejitve zaposlovanja v javnem sektorju.
Letni program dela za leto 2016 IZUM
26/56 © IZUM, 18. 2. 2016
Kadrovska struktura po letih ob
upoštevanju dejanskega števila
zaposlenih
Št.
zaposlenih
na dan
31.12.2012
Št.
zaposlenih
na dan
31.12.2013
Št.
zaposlenih
na dan
31.12.2014
Št.
zaposlenih na
dan
31.12.2015
Predvideno št.
zaposlenih na
dan 31.12.2016
Redno zaposleni (strokovno osebje) 101 100 101 98 100
nedoločen čas 101 100 100 97 99
določen čas 0 0 1 1 1
Administrativno osebje 16 14 12 12 12
nedoločen čas 15 14 12 12 12
določen čas 1 0 0 0 0
SKUPAJ 117 114 113 110 112
Kadrovska struktura po letih ob
upoštevanju preračunanega števila
zaposlenih – FTE
Št.
zaposlenih
na dan
31.12.2012
Št.
zaposlenih
na dan
31.12.2013
Št.
zaposlenih
na dan
31.12.2014
Št.
zaposlenih na
dan
31.12.2015
Predvideno
št.
zaposlenih na
dan 31.12.2016
Redno zaposleni (strokovno osebje) 99,50 98,50 100,50 98,00 100,00
nedoločen čas 99,50 98,50 99,50 97,00 99,00
določen čas 0,00 0,00 1,00 1,00 1,00
Administrativno osebje 14,75 14,75 11,75 11,25 11,25
nedoločen čas 13,75 14,75 11,75 11,25 11,25
določen čas 1,00 0,00 0,00 0,00 0,00
SKUPAJ 114,25 113,25 112,25 109,25 111,25
IZUM striktno upošteva omejitve zaposlovanja v javnem sektorju in je v zadnjih letih
uveljavljal zapovedano tendenco postopnega zmanjševanja števila zaposlenih v javnem
sektorju (skoraj 5 % znižanje števila zaposlenih glede na leto 2011, kar je lahko resna ovira
za razvojno infrastrukturno institucijo nacionalnega pomena!).
IZUM sledi Uredbi o načinu priprave kadrovskih načrtov posrednih uporabnikov proračuna in
metodologiji spremljanja njihovega izvajanja za leti 2016 in 2017 (Uradni list RS, št. 103/15) in
navodilom za pripravo programa dela in finančnega načrta za leto 2016 (MIZŠ, 21. 1. 2016), po
katerih število zaposlenih ne sme presegati dovoljenega števila zaposlenih iz taksativno naštetih
virov financiranja (točke 1 – 4 v naslednji tabeli), kot je bilo določeno v kadrovskem načrtu za
leto 2015. V kadrovskem načrtu za leto 2015 je IZUM imel na dan 31. 12. 2015 predvidenih in
dovoljenih 112 zaposlenih iz omenjenih virov financiranja. S kadrovskim načrtom za leto 2016
to število ne bo preseženo. Le v primeru nenadnih prekinitev obstoječega delovnega razmerja
oziroma porodniške odsotnosti bomo (seveda ob spoštovanju ustreznih predpisov) iskali
možnosti nadomeščanja. V letu 2016 ni predvidenih upokojitev.
Finančna sredstva za pokrivanje stroškov plač so med prihodki zagotovljena iz državnega
proračuna (preko MIZŠ) za izvajanje javne službe ter od pridobljenih sredstev od prodaje blaga
in storitev na trgu. Sistemizacija delovnih mest je narejena po načelu »vsakemu zaposlenemu
svoje delovno mesto«.
Skladno s Pripravo programa dela in finančnega načrta ter kadrovskega načrta IZUM-a za leto
2016 (MIZŠ, 21. 1. 2016) dopolnjujemo to poglavje z dodatno zahtevano preglednico števila
zaposlenih na dan 1. januarja 2016 in dovoljeno oziroma ocenjeno število zaposlenih na dan 1.
januarja 2017 (glej tabelo).
IZUM Letni program dela za leto 2016
© IZUM, 18. 2. 2016 27/56
Vir fiannciranja Število zaposlenih na dan
1. januarja tekočega leta
Dovoljeno ali ocenjeno
š1vilo zaposlenih na dan 1.
januarja naslednjega leta
1. Državni proračun 108 110
2. Proračun občin 0 0
3. ZZZS in ZPIZ 0 0
4. Druga javna sredstva za opravljanje
javne službe (npr. takse, pristojbine,
koncesnine, RTV-prispevek)
0 0
5. Sredstva od prodaje blaga in storitev na
trgu
2 2
6. Nejavna sredstva za opravljanje javne
službe in sredstva prejetih donacij
0 0
7. Sredstva Evropske unije in drugih
mednarodnih virov, vključno s sredstvi
sofinanciranja iz državnega proračuna
0 0
8. Sredstva za financiranje javnih del 0 0
9. Sredstva ZZZS za zdravnike
pripravnike in specializante,
zdravstvene delavce pripravnike,
zdravstvene sodelavce pripravnike in
sredstva raziskovalnih projektov in
programov ter sredstva za projekte in
programe, namenjena za
internacionalizacijo in kakovost v
izobraževanju in znanosti (namenska
sredstva)
0 0
10. Sredstva za zaposlene na podlagi
Zakona o ukrepih za odpravo posledic
žleda med 30. januarjem in 10.
februarjem 2014 (Uradni list RS, št.
17/14)
0 0
Skupno število vseh zaposlenih (od 1. do
10. točke)
110 112
Skupno število zaposlenih pod točkami
1, 2, 3 in 4
108 110
Skupno število zaposlenih pod točkami
5, 6, 7, 8, 9 in 10
2 2
Letni program dela za leto 2016 IZUM
28/56 © IZUM, 18. 2. 2016
10 Ocena o rezultatih v letu 2015
10.1 Ocena pomembnih vplivov na poslovanje IZUM
IZUM je v vsej svoji zgodovini zvesto sledil vsem napotkom in navodilom za pripravo letnih
programov dela in finančnih načrtov ter okvirjem za poslovanje, ki jih je dobival od ministrstev
in ARRS. Tudi v letu 2015 ni bilo nič drugače. Letni program dela in finančni načrt za leto 2015
je bil ponovno potrjen precej pozno, tako da je IZUM prvo polovico leta preživel ob pogojih
začasnega financiranja. Posebno pereča so bila konstantna zvišanja cen za tujo literaturo in tuje
baze podatkov ter izjemno neugodno razmerje evra proti dolarju, kar je povzročilo tudi
precejšnje zajedanje v naša druga sredstva. Gradnja prizidka in prenova obstoječega objekta je
zahtevala večjo obremenitev nekaterih posameznikov od načrtovane, prav tako je velik delež
sredstev, pridobljenih na trgu, bil namenjen temu projektu. Uveljavili smo rigorozno varčevanje,
kar bo pripeljalo tudi do nekaterih sprememb (ali celo ukinitev) pri vzdrževalnih pogodbah in
bolj restriktivnim načrtom obnavljanja informacijske in komunikacijske opreme, kar lahko
predstavlja hude težave ob okvarah in izpadih.
10.2 Ocena opravljenih nalog in doseženih ciljev po vsebinskih
sklopih
Vzajemna katalogizacija
Programsko opremo za segment COBISS3/Katalogizacija je konec leta 2015 uporabljalo 223
knjižnic. Vse knjižnice so že opravile izobraževanje, tako da tečajev za prehod iz COBISS2 na
COBISS3 v letu 2016 ne bomo več izvajali.
Izgradnja Splošnega geslovnika COBISS se nadaljuje. Za redno uporabo v knjižnicah je
pomembno, da v letu 2016 zaključimo z vnosom zapisov s področja književnosti. Hkrati z
redakcijo nadaljujemo s pripravo programske opreme za vzdrževanje geslovnika.
Razvili smo avtomatiziran uvoz metapodatkov iz zunanjih virov v sistem COBISS. Zaenkrat je
implementiran uvoz metapodatkov iz portala za oddajo e-knjig slovenskih založnikov.
COBISS/OPAC
V letu 2015 smo programsko opremo COBISS/OPAC V6.1 dopolnili le z najnujnejšimi
dopolnitvami. Omogočili smo naročanje gradiva v knjižnična skladišča. Prilagodili smo prikaz
zaloge za elektronske knjige. Nadaljevalo se je intenzivno delo na razvoju programske opreme
COBISS/OPAC V7.0.
Mobilna aplikacija mCOBISS je še naprej izjemno velik hit. Dobila je nekaj nadgradenj in
prilagoditev za implementacijo v drugih sistemih COBISS.Net. Predstavljena je bila na dveh
slovenskih in eni tuji konferenci ter osmih posebnih dogodkih v Sloveniji.
Pri povezovanju COBISS/OPAC s tako imenovanimi metaiskalniki (ang. discovery services) so
se nadaljevala testiranja rešitev, ki omogočajo integracijo rezultatov iskanja po lokalnih bazah
podatkov in tujih informacijskih virih. V analizo in testiranje je bila vključena še rešitev
ponudnika OCLC.
IZUM Letni program dela za leto 2016
© IZUM, 18. 2. 2016 29/56
Aplikacija Knjižnično nadomestilo se izvaja v sodelovanju z Javno agencijo za knjige Republike
Slovenije (JAK). Izvedeni so bili vsi predpisani postopki in seznami, zahtevani po pravilniku o
izvajanju knjižničnega nadomestila in bili javno objavljeni.
Lokalne aplikacije
Programska oprema COBISS3/Izposoja je bila dopolnjena z novimi funkcionalnostmi.
V okviru projekta parametrizacije izpisov za segment COBISS3/izposoja so bili nameščeni trije
večji paketi novih statistik za potrebe izposoje. Skupaj smo pripravili 27 novih statistik, ki se
nanašajo na izposojo gradiva, obiske, transakcije in člane. V okviru tega projekta smo prilagodili
blagajniške izpise za potrebe davčne blagajne. Prav tako smo implementirali možnost nastavitve
razvrščanja v času zagona statistike in razširili nabor tipov za parametre izpisov.
V letu 2015 smo izvoz podatkov namestili zainteresiranim knjižnicam. Glede na njihov odziv
smo orodje še dodatno dopolnili in konec leta namestili v produkcijsko okolje. Pripravili smo
priročnik in predstavitvene filme za uporabo orodja.
Izvedli smo zahtevno operacijo implementacije davčnih blagajn. Ker vse knjižnice do konca leta
2015 niso prešle v COBISS3/Izposojo, je bila potrebna integracija tudi z blagajno v
COBISS2/Izposoji. Zaradi obveznega izpisa QR kode na računu smo morali razviti modul za
izpis QR kode ter ga integrirati v COBISS/Izpise.
Bibliografije in evidence raziskovalne dejavnosti
V letu 2015 je bil vzpostavljen portal COBISS/SciMet, ki je namenjen spremljanju slovenske
znanstvene produkcije ter agregaciji, obdelavi in prikazu podatkov o citiranosti iz različnih
informacijskih virov (WoS, Scopus, COBISS, SICRIS, SNIP, JCR itd.). Portal ima enotnen
grafični vmesnik za spletne in mobilne odjemalce z odzivnim dizajnom (RWD - Responsive web
design) in je razvit z odprtokodnim JavaScript ogrodjem AngularJS. Začeli smo tudi z objavo
video vodičev za uporabo portala na YouTube kanalu COBISS IZUM ter kratkih navodil na
spletnem dnevniku COBISS poti do znanja.
Informacijski portal SICRIS je v letu 2015 dobil novo javno storitev Bibliografski kazalci
uspešnosti Fakultete za elektrotehniko Univerze v Ljubljani ter storitev Izjemni dosežki, ki pa je
še v verifikaciji pri ARRS. V predstavitev izobrazb raziskovalcev smo dodali izpis doktorskih
disertacij in drugih zaključnih del. Storitev Bibliografski kazalci uspešnosti za izvolitev v naziv
Univerze v Mariboru je prestala vse teste in verifikacije ter bo dana v produkcijsko okolje v
mesecu januarju 2016.
Druge aplikacije in razvojne naloge
Po uspešni vzpostavitvi avtentikacijsko-avtorizacijske infrastrukture COBISS AAI je bil v letu
2015 uspešno omogočen avtoriziran dostop za informacijski servis ProQuest.
Aplikativna in sistemska infrastruktura
Namestitev iskalnika SOLR za vzajemni katalog ter za lokalne baze vseh knjižnic v Sloveniji je z
letom 2015 zaključena.
V letu 2015 smo postopoma prenašali bibliografske baze podatkov v relacijsko bazo podatkov in
izvajali različne optimizacije glede na ugotovitve pri operativnem delovanju ogrodja.
Letni program dela za leto 2016 IZUM
30/56 © IZUM, 18. 2. 2016
Ob koncu leta smo uspešno preselili opremo iz starega podatkovnega centra v novi. Ostalo je še
natančnejše dokumentiranje opreme, konfiguracij in delovnih procesov znotraj novega
modernejšega podatkovnega centra. V polno funkcionalnost moramo vključiti dva novo
nabavljena diskovna sistema. Primarni diskovni sistem bo lociran na lokaciji IZUM-a,
sekundarni pa bo za namene povrnitve podatkov v primeru katastrofe lociran v redundantnem
podatkovnem centru (PLC Tezno). Zastarele sisteme bomo izključili iz produkcije. Posodobili
bomo tudi strežniško in komunikacijsko infrastrukturo. Nekaj dodatne opreme pa bomo namenili
tudi za sodobnejšo infrastrukturo za namene novega COBISS/OPAC-a.
Obvladovanje dokumentacije
V letu 2015 smo nadaljevali s prilagajanjem in razvojem portala za vodenje ostale interne
dokumentacije in uvozom ostalih internih dokumentov obstoječih procesov iz datotečnega
sistema na portal SharePoint. Prav tako smo portal prilagodili in razvili za vodenje in prenos ne-
interne dokumentacije (priročnik Upravljanje sistema COBISS v slovenskem, srbskem in
angleškem jeziku ter dokumentov – zapisov področij dela) ter začeli z uvozom tovrstnih
dokumentov.
Portal SharePoint smo razvili, prilagodili in stestirali za vodenje administracije, ki je namenjen
ustvarjanju in arhiviranju novih zapisov področij dela. Namenjen je tudi korespondenci z
uporabniki v slovenskem, srbskem in angleškem jeziku za COBISS.SI in COBISS.Net (razni
izhodni dopisi, obvestila in novice za objavo na spletni strani IZUM-a in razna druga besedila).
Prav tako smo prilagodili portal za evidentiranje klasične vhodne pošte.
V okviru ogrodja za upravljanje s formatom COMARC je pripravljena konverzija priročnikov
XML v odprtokoden dokumentni format DocBook (OASIS TC) iz katerega se avtomatsko
generirajo priročniki v formatu HTML, ki bodo vključeni v portal za priročnike COBISS za on-
line pomoč uporabnikom v COBISS3/Katalogizaciji.
Vzdrževanje in operativnost servisov
Tekoče naloge pri vzdrževanju in operativnosti servisov so se nanašale na vključevanje novih
knjižnic v sistem COBISS.SI, pomoč uporabnikom ter namestitve, ažuriranje, testiranje in
optimizacijo baz podatkov. V okviru uporabniškega servisa je pomoč uporabnikom sistema
COBISS vključevala, poleg pomoči po telefonu, e-pošti in v klepetu preko spleta, tudi
evidentiranje uporabniških zahtevkov, testiranje programske opreme in dokumentacije,
izobraževanje uporabnikov, verifikacijo zapisnikov za zalogo, izposojo, medknjižnično izposojo
in nabavo za sodelujoče knjižnice v sistemu ter uvajanje dopolnitev programske opreme.
Zagotavljanju nemotenega delovanja storitev IZUM-a je bila namenjena maksimalna pozornost.
COBISS.Net in Mednarodna razvojna pomoč
V letu 2015 smo zaključili z vzpostavitvijo normativne kontrole imen v Bolgariji. Programska
oprema podpira model zapisov z vzporednimi oblikami osebnih imen v latinici in cirilici.
Primerna bo tudi za uporabo v drugih državah, v katerih uporabljajo cirilico. Na prehod na
normativno kontrolo osebnih imen se trenutno pripravljajo v Srbiji, kjer poteka redakcija
normativne baze.
Postopek prehoda na COBISS3/Katalogizacijo smo predali v vse države v COBISS.Net. V Srbiji
in v Črni Gori je prehod zaključen, v Bosni in Hercegovini in v Makedoniji pa so začeli z
izobraževanjem katalogizatorjev. Ostali sistemi – bolgarski, albanski in sistem Republike Srpbke
– pa COBISS3/Katalogizacijo uporabljajo že od vzpostavitve sistema.
IZUM Letni program dela za leto 2016
© IZUM, 18. 2. 2016 31/56
V letu 2015 se je v COBISS.Net pričelo bolj aktivno delati tudi na neposrednem vključevanju v
segmenta COBISS3/Izposoja oziroma na prehodih iz COBISS2 na COBISS3. Tako je bilo v
državah članicah COBISS.Net opravljenih dvajset namestitev segmenta COBISS3/Izposoje,
opravljeni so bili tudi štirje prehodi iz COBISS2/Izposoja na COBISS3/Izposojo.
V celoti se je v letu 2015 v COBISS.Net vključilo 22 novih knjižnic in nobena se ni izključila.
Namestitev
segmenta
COBISS3/Izposoja
Prehod iz
COBISS2/Izposoja na
COBISS3/Izposoja
Nove knjižnice
COBISS/AL 4
COBISS/BG 1
COBISS/BH 4 1
COBISS/CG 2 1
COBISS/MK 5 1
COBISS/SR 10 9
COBISS/RS 1 7
S K U P A J 20 4 22
Povzetek treh kazalnikov po posameznih sistemih izven Slovenije
Pomembnejše prelomnice v letu 2015 v COBISS.Net so bile tudi:
vzpostavljen portal Izobraževanje v COBISS.AL,
v sistemu COBISS.BH je zaključen projekt prehoda knjižnic na segment
COBISS3/Zaloga,
v COBISS.MK je vzpostavljen Centralni register uporabnikov.
Države jugovzhodne Evrope sprejemajo COBISS.Net kot informacijsko infrastrukturo, ki jih
povezuje v skupni evropski raziskovalni, izobraževalni in kulturni prostor, vendar je za
uveljavitev COBISS-a v ciljnih državah odločilna slovenska razvojna pomoč sodelujočim
institucijam.
10.3 Ocena realiziranih investicij in investicijskega vzdrževanja
Za nemoteno delovanje servisov COBISS in SICRIS smo v letu 2015 zagotovili računalniško,
komunikacijsko oziroma informacijsko infrastrukturo in sicer osem strežnikov, povečali smo
kapacitete lokalnega omrežja ter varnost lokalnega omrežja z dvema požarnima pregradama,
zamenjali dotrajane osebne in prenosne računalnike, za mCOBISS dobavili mobilne naprave in
tablice, razširili periferno opremo z multifunkcijskimi napravami in bralniki črtnih kod.
Zaključili smo tudi gradnjo prizidka, garaž, računskega centra in dokončana je bila energetska
sanacija obstoječega objekta (projekt »Dozidava k objektu IZUM in energetska sanacija
obstoječega objekta«). Okrog 90% je bila realizirana dobava in instalacija tehnološke opreme
računskega centra, kot tudi nujno potrebna informacijska in komunikacijska oprema. Pisarniški
prostori in učilnice so tudi opremljene z novim pohištvom in opremo za poučevanje naših
uporabnikov.
Letni program dela za leto 2016 IZUM
32/56 © IZUM, 18. 2. 2016
10.4 Ocena kadrovskega poročila
IZUM mora zagotavljati potrebne kadrovske vire za nemoteno delovanje sistemov in servisov
COBISS in SICRIS v Sloveniji ter izpolniti tudi pričakovanja uporabnikov aplikacij COBISS in
E-CRIS v drugih državah (stalno posodabljanje obstoječih in razvoj novih rešitev).
V letu 2015 so nas zapustili trije sodelavci; za dve nadomestni zaposlitvi smo pridobili soglasje
MIZŠ in postopek iskanja dveh novih sodelavcev še poteka. IZUM se je striktno držal omejitve
zaposlovanja v javnem sektorju in na koncu leta 2015 izkazal enega zaposlenega manj glede na
leto 2014 (kar je v skladu s priporočilom oziroma navodilom ministrstva).
IZUM je imel na dan 31. 12. 2012 redno zaposlenih 117 sodelavcev (ob "dovoljeni kvoti" 118
zaposlitev), na dan 31. 12. 2015 pa le še 110 (ob še dveh dovoljenih trenutno prostih
zaposlitvah). Zaradi ukrepov na področju zaposlovanja, ki smo jim sledili, je bila realizacija vseh
zamišljenih nalog v načrtovanem obsegu v nevarnosti. Z nekaterimi internimi ukrepi smo vse
prioritetne naloge sicer izvedli, pri nekaterih pa je prišlo do zakasnitve.
Na nekaterih delovnih mestih so sodelavci nenehno preobremenjeni in kljub nadurnemu delu v
okviru zakonskih omejitev, mnoge naloge niso pravočasno realizirane. Na trgu delovne sile je
težko dobiti nove sodelavce z ustreznimi kvalifikacijami. Pri tem so velik problem
nestimulativne plače in omejitve zaposlovanja v javnem sektorju.
IZUM striktno upošteva omejitve zaposlovanja v javnem sektorju. Tendenco postopnega
zmanjševanja števila zaposlenih v javnem sektorju je IZUM že pred tremi leti začel drastično
uveljavljati (skoraj za 4%).
10.5 Ocena doseženih finančnih rezultatov
Pojasnila k izkazu prihodkov in odhodkov določenih uporabnikov po načelu denarnega toka:
Prejeta sredstva iz državnega proračuna:
2015/načrt indeks 101; 2015/2014 indeks 113
Prejeli smo sredstva za odpravo3/4 plačnih nesorazmerij, kar ni bilo v načrtu.
Prejeta sredstva iz javnih agencij za tekočo porabo:
2015/načrt indeks 100; 2015/2014 indeks 58
Menjava financerja v letu 2014.
Prejeta sredstva iz državnega proračuna Evropske Unije:
2015/načrt indeks 99
Del sredstev za investicijo v prizidek smo morali vrniti v proračun.
Drugi prihodki za izvajanje dejavnosti javne službe:
2015/načrt indeks 97; 2015/2014 indeks 95
To so v večini nakazila iz naslova članarin knjižnicam.
Prihodki od prodaje blaga in storitev na trgu:
2015/načrt indeks 64; 2015/2014 indeks 72
Načrtovali smo prodajo parkirnih mest v podzemni garaži, kar nismo realizirali.
IZUM Letni program dela za leto 2016
© IZUM, 18. 2. 2016 33/56
Plače in drugi izdatki zaposlenim:
2015/načrt indeks 100; 2015/2014 indeks 100
Izdatki za plače so realizirani v skladu z načrtom.
Prispevki delodajalcev za socialno varnost:
2015/načrt indeks 101; 2015/2014 indeks 99
Povečanje premij za dodatno kolektivno pokojninsko zavarovanje od druge polovice leta
2015.
Pisarniški in splošni material in storitve:
2015/načrt indeks 83; 2015/2014 indeks 79
V letu 2015 nismo organizirali konference COBISS.
Posebni material in storitve:
2015/načrt indeks 163; 2015/2014 indeks 153
Izdatki za nabavo računalniških ekranov, ki jih vodimo v skladu z računovodskim
pravilnikom kot droben inventar.
Energija, voda, komunalne storitve, komunikacije:
2015/načrt indeks 97; 2015/2014 indeks 102
Manjša povečanja cen dobaviteljev, kot smo načrtovali.
Prevozni stroški in storitve:
2015/načrt indeks 96; 2015/2014 indeks 91
Manjši izdatki za prevozne storitve, kot smo načrtovali.
Izdatki za službena potovanja:
2015/načrt indeks 111; 2015/2014 indeks 109
Večji stroški kilometrin in prevoza na službenih poteh, kot smo načrtovali.
Tekoče vzdrževanje:
2015/načrt indeks 150; 2015/2014 indeks 156
Dodatni stroški zaradi energetske sanacije stavbe in obnove dvoran, ki jih nismo
načrtovali.
Poslovne najemnine in zakupnine:
2015/načrt indeks 99; 2015/2014 indeks 106
Večino predstavljajo zakupnine za tuje baze podatkov.
Drugi operativni odhodki:
2015/načrt indeks 79; 2015/2014 indeks 81
V letu 2015 nismo imeli projekta Geslovnik.
Investicijski odhodki:
2015/načrt indeks 89; 2015/2014 indeks 460
Izdatki za nabavo opreme so bili realizirani v skladu s pogodbo in načrtom, investicija v
prizidek še ni dokončno realizirana, kot smo načrtovali.
Letni program dela za leto 2016 IZUM
34/56 © IZUM, 18. 2. 2016
Odhodki iz naslova prodaje blaga in storitev na trgu:
2015/načrt indeks 102; 2015/2014 indeks 118
Manjši izdatki za plače, kot smo načrtovali.
Presežek odhodkov nad prihodki v znesku 288.487,00 EUR
Vzrok je v delnem financiranju investicije iz prihrankov in amortizacije, kar se ne
evidentira v tem izkazu.
10.6 Opis učinkov ZUJF
Po posameznih ukrepih so učinki ZUJF v letu 2015 razčlenjeni v nadaljevanju:
Znižanje stroškov dela: ocena 3%.
Učinki iz 166. člena ZUJF (regres za prehrano): prihrankov nimamo, ker nismo dobili
viška sredstev ali izplačevali manjših zneskov od predpisanih.
Učinki iz 168. in 169. člena ZUJF (povračila prevoza na delo in iz njega): prihrankov
nimamo, ker nismo dobili viška sredstev ali izplačevali manjših zneskov od predpisanih.
Učinki iz 176. člena ZUJF (regres za letni dopust): učinkov ni, ker smo vsa sredstva, ki
smo jih dobili za ta namen, izplačali zaposlenim.
Učinki iz 176. člena ZUJF (jubilejne nagrade za delovno dobo): učinkov ni, ker smo vsa
sredstva, ki smo jih dobili za ta namen, izplačali zaposlenim.
Pojasnilo o avtorskih pogodbah skladno s 184. členom ZUJF: Nismo sklepali avtorskih,
podjemnih pogodb ali zaposlili dijake in študente preko pooblaščenih organizacij za
posredovanje dela.
Pojasnilo o izobraževanju skladno s 185. členom ZUJF: nimamo sklenjenih pogodb o
izobraževanju s svojimi zaposlenimi.
11 Finančni del
IZUM pridobiva sredstva za izvajanje svoje dejavnosti na podlagi letnega programa dela, ki
vključuje dejavnost javne službe in dejavnost za trg.
11.1 Financiranje javne službe
Pretežni del dejavnosti IZUM-a predstavlja javno službo, ki se financira iz javnih sredstev, bodisi
neposredno iz državnega proračuna (preko MIZŠ in ARRS) ali posredno preko organizacij, ki
IZUM Letni program dela za leto 2016
© IZUM, 18. 2. 2016 35/56
IZUM-u plačujejo pogodbeno dogovorjene storitve in za to praviloma uporabljajo sredstva, ki jih
prejemajo iz državnega ali občinskega proračuna.
Po metodologiji financiranja javne službe so pokriti stroški razvoja in delovanja sistemov
in servisov COBISS in SICRIS. Iz tega naslova se pokrivajo tudi stroški nabave in
vzdrževanja opreme za potrebe vseh centralnih servisov ter stroški nabave strežnikov za
COBISS, na katerih so nameščene lokalne baze podatkov knjižnic. Po posebnih pogodbah
se pokrivajo še stroški nabave tujih baz podatkov in dostopa do tujih informacijskih
servisov.
Iz pogodb o polnopravnem ali pridruženem članstvu v sistemu COBISS izhaja obveznost
knjižnic, da pokrivajo del stroškov storitev IZUM-a s plačilom tako imenovane članarine
za sodelovanje v sistemu COBISS.SI. Metodologija izračuna višine članarine je podana v
nadaljevanju. Članarino za polnopravno članstvo dejansko plačujejo IZUM-u le šolske
knjižnice, knjižnice visokošolskih zasebnih zavodov in specialne knjižnice gospodarskih
družb. Za vse druge knjižnice zagotavlja sredstva za pokrivanje navedene članarine
Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport neposredno IZUM-u (na podlagi rednega
programskega financiranja).
Letna članarina za polnopravno članstvo v sistemu COBISS.SI predstavlja nadomestilo
IZUM-u za:
zagotavljanje operativnosti strežnikov v sistemu COBISS.SI in s tem dostop do
vzajemne baze COBIB.SI in lokalnega kataloga knjižnice
vzdrževanje programske opreme COBISS
uporabo centralnih baz podatkov v sistemu COBISS.SI
sprotne spremembe in dopolnitve dokumentacije (e-priročnikov)
osnovno pomoč po telefonu, elektronski pošti ali preko referenčnega servisa Vprašaj
knjižničarja.
Letna članarina za pridruženo članstvo v sistemu COBISS.SI predstavlja nadomestilo
IZUM-u za:
zagotavljanje operativnosti strežnikov v sistemu COBISS.SI
uporabo centralnih baz podatkov v sistemu COBISS.SI
osnovno pomoč po telefonu in elektronski pošti ali preko referenčnega servisa Vprašaj
knjižničarja.
Projekt COBISS.Net je bil v preteklosti sofinanciran iz posebnih namenskih virov (MIZŠ
od 2005 do 2010, ARRS od 2006 do 2013, MORS 2006 in 2007, MZZ 2011). Od leta
2014 dalje pokriva vse stroške izključno IZUM s prihodki iz naslova tržne dejavnosti.
11.2 Prihodki od prodaje blaga in storitev na trgu
Manjši del dejavnosti IZUM-a predstavlja tako imenovano tržno dejavnost, ki vključuje storitve
po posebnem naročilu ter prodajo licenc za uporabo in vzdrževanje programske opreme
COBISS.
Letni program dela za leto 2016 IZUM
36/56 © IZUM, 18. 2. 2016
Storitve po posebnem naročilu zajemajo:
prilagajanje obstoječe programske opreme nestandardnim lokalnim potrebam (rešitve, ki
niso tipske);
konverzije in popravke lokalnih baz podatkov (prenos zapisov iz drugih sistemov,
konverzije ob reorganizaciji knjižnice ali popravljanje napak, za katere je odgovorna
knjižnica, programsko ažuriranje podatkov o študentih in dijakih, inventure in drugo);
posebne nestandardne statistične obdelave in izpise;
izobraževanje;
obiski po naročilu knjižnice (za potrebe inventure, tehnični posegi …);
storitve računalniškega inženiringa (projektiranje računalniških omrežij, vzdrževanje
periferne opreme po knjižnicah …);
izposoja specializirane opreme;
najem učilnice, sejnih sob in dvorane;
druge storitve.
Knjižnice iz tujine plačujejo licence za uporabo in vzdrževanje programske opreme COBISS na
podlagi sklenjenih pogodb.
11.3 Cene storitev in proizvodov
Letna članarina za polnopravno članstvo se izračuna tako, da se vrednost točke, ki predstavlja
povprečno vrednost storitev na uporabnika programske opreme COBISS, pomnoži s ponderjem,
ki ustreza maksimalnemu številu hkratnih uporabnikov programske opreme COBISS v
posamezni knjižnici (brez uporabnikov COBISS/OPAC-a). Najnižji ponder je praviloma 2.
Vrednost točke za knjižnice gospodarskih družb znaša 600,00 EUR, najnižji ponder je 2.
Minimalna letna članarina je 1.200,00 EUR.
Vrednost točke za knjižnice zasebnih visokošolskih zavodov znaša 250,00 EUR, najnižji ponder
je 2. Minimalna letna članarina je 500,00 EUR.
Vrednost točke za šolske knjižnice znaša 250,00 EUR, najnižji ponder je 1. Minimalna letna
članarina je 250,00 EUR.
Letna članarina za pridruženo članstvo je 230,00 EUR.
Prihodek iz naslova letnih članarin evidentiramo kot prihodke za izvajanje javne službe.
Cene storitev po posebnem naročilu:
cena norma ure za strokovno pomoč, programerske in servisne storitve: 32,00 EUR
cena norma ure za projektantske in svetovalne storitve: 40,00 EUR
cena izobraževanja (tečaj v IZUM-u) na dan: 70,00 EUR
cena izobraževanja (tečaj zunaj IZUM-a) na dan za skupino tečajnikov (dva inštruktorja):
800,00 EUR
cena preizkusa znanja za izdajo dovoljenja za vzajemno katalogizacijo: 21,00 EUR
cena režijske ure (čas potovanja na lokacijo): 15,00 EUR
dnevni najem ročnega terminala za inventuro (črtna koda): 25,00 EUR
IZUM Letni program dela za leto 2016
© IZUM, 18. 2. 2016 37/56
dnevni najem ročnega terminala za inventuro (RFID): 33,00 EUR
Za vse storitve na terenu se zaračunavajo tudi potni stroški.
Vse prihodke iz naslova storitev po posebnem naročilu evidentiramo kot prihodke na trgu.
Ob vključitvi v sistem mora knjižnica IZUM-u poravnati stroške obiska v knjižnici (delo + potni
stroški), tečaj COBISS3/Prevzemanje zapisov in zaloga pa je za eno osebo brezplačen.
Licence za programsko opremo COBISS (za knjižnice zunaj Slovenije):
za namestitev in implementacijo programske opreme pri posamezni knjižnici:
1.000,00 EUR
za uporabo in vzdrževanje programske opreme COBISS in uporabniških priročnikov:
25,00 EUR na mesec po hkratnem uporabniku
V navedenih cenah ni vključenega davka na dodano vrednost.
Vse prihodke iz naslova licenc za programsko opremo COBISS za knjižnice zunaj Slovenije
evidentiramo kot prihodke na trgu.
Cenik najema dvoran, učilnic, parkirnih mest v garaži IZUM in kolokacije v računskem centru je
naveden na spletnih straneh IZUM; vse te prihodke evidentiramo kot prihodke na trgu.
Celotni cenik storitev in proizvodov potrjuje Upravni odbor IZUM kot ločeni in samostojni
dokument.
11.4 Načrt stvarnega premoženja
Pri pridobivanju premičnega premoženja je za nemoteno delovanje servisov COBISS in SICRIS
potrebno zagotoviti računalniško, komunikacijsko oziroma informacijsko infrastrukturo. S tem v
zvezi načrtujemo:
štiri dodatne zmogljive strežnike
komunikacijsko opremo (dograditev stikal LAN in naprav za beleženje transkacij)
petindvajset osebnih in prenosnih računalnikov
oprema računskega / podatkovnega centra s tehnološko opremo
razširitve pomnilniških enot za arhiviranje LTO
periferno opremo (bralniki črnih kod, tiskalniki, …)
sistemsko programsko opremo.
V letu 2016 je še predvidena odprava napak in pomanjkljivosti na objekti IZUM v skladu s
projektom »Dozidava k objektu IZUM in energetska sanacija obstoječega objekta« ter dokončni
obračun opravljenih gradbeno obrtniških del. Realizirana bo tudi dobava in instalacija tehnološke
opreme računskega centra.
Predvidena je tudi odprodaja do deset parkirnih mest v garaži IZUM, ki so bila zgrajena iz
sredstev IZUM kot neupravičen strošek.
Letni program dela za leto 2016 IZUM
38/56 © IZUM, 18. 2. 2016
11.5 Finančni načrt – tabele
NAČRT 2016 LETO 2015 Ind. NAČRT 2016 LETO 2015 Ind.
ARRS/MIZŠ 5.346.000 4.978.688 107
- program dejav nosti MIZŠ 4.096.000 3.806.112 108
- odprav a plačnih nesorazmerij 22.576
- tuje baze podatkov in serv isi ARRS 1.250.000 1.150.000 109
Članarine članov COBISS 130.000 129.423 100
Projekti 0 0
Projekt COBISS.Net 0
0 0
Storitv e po naročilu in drugi v iri 0 0 0 550.000 502.336 109
- doma 150.000 128.462 117
- tujina 400.000 373.874 107
Skupaj prihodki 5.476.000 5.108.111 107 550.000 502.336 109
Opomba: program dejav nosti MIZŠ 2015 razlika po obračunskem načelu 193.888 zaradi prenosa v prihodke leta 2014.
3.806.112+193.888=4.000.000 izhodišče po denarnem toku MIZŠ
Namenska sredstv a za opremo in
inv esticijsko v zdržev anje v EUR2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015
2016
NAČRT
ARRS/MIZŠ 389.000 389.000 1.389.000 389.000 563.402 330.288,75 250.000 300.000 296.988 296.988Ministrstv o za kulturo - za splošne
knjižnice 91.000 92.000Ministrstv o za šolstv o in šport - za
šolske knjižnice 42.000
Ministrstv o za v isoko šolstv o,
znanost in tehnologijo 100.000 12.000
Skupaj 522.000 581.000 1.401.000 389.000 563.402 330.288,75 250.000 300.000 296.988 296.988
Dozidav a k objektu IZUM in
energetska sanacija obstoječega
objekta v okv iru Operativ nega
programa krepitv e regionalnih
razv ojnih potencialov za obdobje
2007-2013
20152016
NAČRT
MIZŠ/EU 6.811.867 75.538
Opomba: v ključeno v račilo MIZŠ 75.538
Financiranje projekta COBISS.Net
po letih v EUR2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013
2014 in
20152016
-MORS 166.917 500.000
-ARRS 33.383 42.000 42.000 75.000 75.000 90.000 100.000 100.000
-MVZT 52.996 208.000 428.000 783.000 75.000
-MZZ 20.000
Skupaj 253.296 750.000 470.000 858.000 150.000 110.000 100.000 100.000 0 0
IZUM Letni program dela za leto 2016
© IZUM, 18. 2. 2016 39/56
(v eurih, brez centov)
ČLENITEV
PODS. NAZIV PODSKUPINE KONTOV ODMIK INDEKS
KONTOV NAČRT 2016 LETO 2015 NAČRT/2015 NAČRT/2015
1 2 3 4 5 6 7
A) PRIHODKI OD POSLOVANJA
(861+862-863+864)860 6.026.000 5.723.100 302.900 105
760 PRIHODKI OD PRODAJE PROIZVODOV IN STORITEV 861 5.996.000 5.692.952 303.048 105
POVEČANJE VREDNOSTI ZALOG PROIZVODOV IN NEDOKONČANE PROIZVODNJE862 0
ZMANJŠANJE VREDNOSTI ZALOG PROIZVODOV IN NEDOKONČANE PROIZVODNJE863 0
761 PRIHODKI OD PRODAJE BLAGA IN MATERIALA 864 30.000 30.148 -148 100
762 B) FINANČNI PRIHODKI 865 0 1 -1
763 C) DRUGI PRIHODKI 866 135 -135
Č) PREVREDNOTOVALNI POSLOVNI PRIHODKI
(868+869)867 0 0 0
del 764 PRIHODKI OD PRODAJE OSNOVNIH SREDSTEV 868 0
del 764 DRUGI PREVREDNOTOVALNI POSLOVNI PRIHODKI 869 0
D) CELOTNI PRIHODKI
(860+865+866+867)870 6.026.000 5.723.236 302.764 105
E) STROŠKI BLAGA, MATERIALA IN STORITEV
(872+873+874)871 2.456.900 2.314.543 142.357 106
del 466 NABAVNA VREDNOST PRODANEGA MATERIALA IN BLAGA 872 23.000 22.882 118 101
460 STROŠKI MATERIALA 873 1.640.000 1.610.243 29.757 102
461 STROŠKI STORITEV 874 793.900 681.418 112.482 117
F) STROŠKI DELA
(876+877+878)875 3.460.600 3.264.836 195.764 106
del 464 PLAČE IN NADOMESTILA PLAČ 876 2.817.300 2.643.969 173.331 107
del 464 PRISPEVKI ZA SOCIALNO VARNOST DELODAJALCEV 877 443.000 414.993 28.007 107
del 464 DRUGI STROŠKI DELA 878 200.300 205.874 -5.574 97
462 G) AMORTIZACIJA 879 100.000 40.020 59.980 250
463 H) REZERVACIJE 880 0 0
del 465 J) DRUGI STROŠKI 881 5.500 5.476 24 100
467 K) FINANČNI ODHODKI 882 695 -695 0
468 L) DRUGI ODHODKI 883 365 -365 0
M) PREVREDNOTOVALNI POSLOVNI ODHODKI
(885+886)884 3.000 2.886 114 104
del 469 ODHODKI OD PRODAJE OSNOVNIH SREDSTEV 885 0
del 469 OSTALI PREVREDNOTOVALNI POSLOVNI ODHODKI 886 3.000 2.886 114 104
N) CELOTNI ODHODKI
(871+875+879+880+881+882+883+884)887 6.026.000 5.628.821 397.179 107
O) PRESEŽEK PRIHODKOV
(870-887)888 0 94.415 -94.415 0
P) PRESEŽEK ODHODKOV
(887-870)889 0 0 0
del 80 Davek od dohodka pravnih oseb 890 0 372 -372
del 80Presežek prihodkov obračunskega obdobja z
upoštevanjem davka od dohodka (888-890)891 0 94.043 -94.043 0
del 80
Presežek odhodkov obračunskega obdobja z
upoštevanjem davka od dohodka (889+890) oz.
(890-888)
892
Presežek prihodkov iz prejšnjih let , namenjen pokritju
odhodkov obračunskega obdobja893
Pov prečno štev ilo zaposlenih na podlagi delov nih ur v
obračunskem obdobju (celo štev ilo)894 112 111 1 101
Štev ilo mesecev poslov anja 895 12 12 0 100
FINANČNI NAČRT 2016
IZKAZ PRIHODKOV IN ODHODKOV- DOLOČENIH UPORABNIKOV
Oznaka
za AOP
ZNESEK
Letni program dela za leto 2016 IZUM
40/56 © IZUM, 18. 2. 2016
(v eurih, brez centov)
NAZIV PODSKUPINE KONTOV
Prihodki in
odhodki za
izvajanje
javne službe
Prihodki in
odhodki od
prodaje
blaga in
storitev na
trgu
Prihodki in
odhodki za
izvajanje
javne
službe
Prihodki in
odhodki od
prodaje
blaga in
storitev na
trgu
Prihodki in
odhodki za
izvajanje
javne
službe
Prihodki in
odhodki od
prodaje
blaga in
storitev na
trgu
Prihodki in
odhodki za
izvajanje
javne
službe
Prihodki in
odhodki od
prodaje
blaga in
storitev na
trgu
1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11
A) PRIHODKI OD POSLOVANJA
(661+662-663+664)660 5.476.000 550.000 5.220.764 502.336 255.236 47.664 105 109
760 PRIHODKI OD PRODAJE PROIZVODOV IN STORITEV 661 5.476.000 520.000 5.220.764 472.188 255.236 47.812 105 110
POVEČANJE VREDNOSTI ZALOG PROIZVODOV IN NEDOKONČANE PROIZVODNJE662 0 0
ZMANJŠANJE VREDNOSTI ZALOG PROIZVODOV IN NEDOKONČANE PROIZVODNJE663 0 0
761 PRIHODKI OD PRODAJE BLAGA IN MATERIALA 664 30.000 30.148 0 -148 100
762 B) FINANČNI PRIHODKI 665 1 -1 0
763 C) DRUGI PRIHODKI 666 0 0 135 0 -135 0
Č) PREVREDNOTOVALNI POSLOVNI PRIHODKI
(668+669)667 0 0 0 0 0 0
del 764 PRIHODKI OD PRODAJE OSNOVNIH SREDSTEV 668 0 0 0 0
del 764 DRUGI PREVREDNOTOVALNI POSLOVNI PRIHODKI 669 0 0
D) CELOTNI PRIHODKI
(660+665+666+667)670 5.476.000 550.000 5.220.900 502.336 255.100 47.664 105 109
E) STROŠKI BLAGA, MATERIALA IN STORITEV
(672+673+674)671 2.121.000 335.900 2.128.627 185.916 -7.627 149.984 100 181
del 466 NABAVNA VREDNOST PRODANEGA MATERIALA IN BLAGA 672 23.000 22.882 0 118 101
460 STROŠKI MATERIALA 673 1.590.000 50.000 1.589.434 20.809 566 29.191 100 240
461 STROŠKI STORITEV 674 531.000 262.900 539.193 142.225 -8.193 120.675 98 185
F) STROŠKI DELA
(676+677+678)675 3.350.000 110.600 3.158.879 105.957 191.121 4.643 106 104
del 464 PLAČE IN NADOMESTILA PLAČ 676 2.749.300 68.000 2.578.992 64.977 170.308 3.023 107 105
del 464 PRISPEVKI ZA SOCIALNO VARNOST DELODAJALCEV 677 432.400 10.600 405.009 9.984 27.391 616 107 106
del 464 DRUGI STROŠKI DELA 678 168.300 32.000 174.878 30.996 -6.578 1.004 96 103
NAZIV PODSKUPINE KONTOV
Prihodki in
odhodki za
izvajanje
javne službe
Prihodki in
odhodki od
prodaje
blaga in
storitev na
trgu
Prihodki in
odhodki za
izvajanje
javne
službe
Prihodki in
odhodki od
prodaje
blaga in
storitev na
trgu
Prihodki in
odhodki za
izvajanje
javne
službe
Prihodki in
odhodki od
prodaje
blaga in
storitev na
trgu
Prihodki in
odhodki za
izvajanje
javne
službe
Prihodki in
odhodki od
prodaje
blaga in
storitev na
trgu
1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11
462 G) AMORTIZACIJA 679 0 100.000 0 40.020 0 59.980 250
463 H) REZERVACIJE 680 0 0
del 465 J) DRUGI STROŠKI 681 5.000 500 4.996 480 4 20 100 104
467 K) FINANČNI ODHODKI 682 695 0 -695
468 L) DRUGI ODHODKI 683 365 0 -365
M) PREVREDNOTOVALNI POSLOVNI ODHODKI
(685+686)684 0 3.000 0 2.886 0 114
del 469 ODHODKI OD PRODAJE OSNOVNIH SREDSTEV 685 0 0 0 0
del 469 OSTALI PREVREDNOTOVALNI POSLOVNI ODHODKI 686 3.000 2.886 0 114
N) CELOTNI ODHODKI
(671+675+679+680+681+682+683+684)687 5.476.000 550.000 5.292.502 336.319 183.498 213.681 103 164
O) PRESEŽEK PRIHODKOV
(670-687)688 0 0 166.017 0 -166.017 0
P) PRESEŽEK ODHODKOV
(687-670)689 0 71.602 0 -71.602 0
del 80 Davek od dohodka pravnih oseb 690 372 0 -372
del 80Presežek prihodkov obračunskega obdobja z upoštev anjem dav ka
od dohodka (688-690)691
0 0 0 165.645 0 -165.645 0
del 81Presežek odhodkov obračunskega obdobja z upoštev anjem dav ka
od dohodka (689+690) oz. (690-688)692
71.602 -71.602
Presežek prihodkov iz prejšnjih let , namenjen pokritju odhodkov
obračunskega obdobja693
0 0 0
INDEKS
NAČRT/2015
ČLENITEV
PODSKUPIN
KONTOV
Oznaka za
AOP
ODMIK
NAČRT/2015
ČLENITEV
PODSKUPIN
KONTOV
Oznaka za
AOP
ZNESEK ZNESEK
NAČRT 2016 LETO 2015 NAČRT/2015 NAČRT/2015
FINANČNI NAČRT 2016
IZKAZ PRIHODKOV IN ODHODKOV DOLOČENIH UPORABNIKOV PO VRSTAH DEJAVNOSTI
ODMIK INDEKS
ZNESEK
NAČRT 2016
ZNESEK
LETO 2015
IZUM Letni program dela za leto 2016
© IZUM, 18. 2. 2016 41/56
(v eurih, brez centov )
NAZIV KONTA
NAČRT 2016 LETO 2015 NAČRT/2015 NAČRT/2015
1 2 3 4 5 6 7
I. SKUPAJ PRIHODKI
(402+431)401
6.478.526 12.864.728 -6.386.202 50
1. PRIHODKI ZA IZVAJANJE JAVNE SLUŽBE
(403+420)402
5.928.526 12.409.765 -6.481.239 48
A. Prihodki iz sredstev javnih financ
(404+407+410+413+418+419)403
5.718.526 12.281.431 -6.562.905 47
a. Prejeta sredstva iz državnega proračuna
(405+406)404
4.392.988 4.319.564 73.424 102
del 7400 Prejeta sredstv a iz držav nega proračuna za tekočo porabo 4054.096.000 4.022.576 73.424 102
del 7400 Prejeta sredstv a iz držav nega proračuna za inv esticije 406296.988 296.988 0 100
b. Prejeta sredstva iz občinskih proračunov
(408+409)407
0 0 0
del 7401 Prejeta sredstv a iz občinskih proračunov za tekočo porabo 408 0
del 7401 Prejeta sredstv a iz občinskih proračunov za inv esticije 409 0 0 0
c. Prejeta sredstva iz skladov socialnega zavarovanja
(411+412)410
0 0 0
del 7402 Prejeta sredstv a iz skladov socialnega zav arov anja za tekočo porabo411 0
del 7402 Prejeta sredstv a iz skladov socialnega zav arov anja za inv esticije412 0
d. Prejeta sredstva iz javnih skladov in agencij
(414+415+416+417)413
1.250.000 1.150.000 100.000 109
del 7403 Prejeta sredstv a iz jav nih skladov za tekočo porabo 414 0
del 7403 Prejeta sredstv a iz jav nih skladov za inv esticije 415 0
del 7404 Prejeta sredstv a iz jav nih agencij za tekočo porabo 416 1.250.000 1.150.000 100.000 109
del 7404 Prejeta sredstv a iz jav nih agencij za inv esticije 417 0
del 740 e. Prejeta sredstva iz proračunov iz naslova tujih donacij 418 0 0 0
741f. Prejeta sredstva iz državnega proračuna iz sredstev
proračuna Evropske unije 419
75.538 6.811.867 -6.736.329
B) Drugi prihodki za izvajanje dejavnosti javne službe
(421+422+423+424+425+426+427+428+429+430)420
210.000 128.334 81.666 164
del 7130 Prihodki od prodaje blaga in storitev iz naslov a izv ajanja jav ne službe421 130.000 128.334 1.666 101
del 7102 Prejete obresti 422 0 0
del 7100 Prihodki od udeležbe na dobičku in div idend ter presežkov
prihodkov nad odhodki423
0
del 7141 Drugi tekoči prihodki iz naslov a izv ajanja jav ne službe 424 80.000 80.000
72 Kapitalski prihodki 425 0
730 Prejete donacije iz domačih v irov 426 0
731 Prejete donacije iz tujine 427 0
732 Donacije za odprav o posledic narav nih nesreč 428 0
786 Ostala prejeta sredstv a iz proračuna Ev ropske unije 429 0
787 Prejeta sredstv a od drugih ev ropskih institucij 430 0
2. PRIHODKI OD PRODAJE BLAGA IN STORITEV NA
TRGU
(432+433+434+435+436)
431
550.000 454.963 95.037 121
del 7130 Prihodki od prodaje blaga in storitev na trgu 432 500.000 426.878 73.122 117
del 7102 Prejete obresti 433 0
del 7103 Prihodki od najemnin, zakupnin in drugi prihodki od premoženja 434 50.000 28.085 21.915 178
del 7100 Prihodki od udeležbe na dobičku in div idend ter presežkov
prihodkov nad odhodki435
0
del 7141 Drugi tekoči prihodki, ki ne izhajajo iz izv ajanja jav ne službe 436 0
INDEKS
FINANČNI NAČRT 2016
IZKAZ PRIHODKOV IN ODHODKOV DOLOČENIH UPORABNIKOV PO NAČELU DENARNEGA TOKA
ČLENITE
V
KONTOV
Oznaka
za AOP
ZNESEK ODMIK
Letni program dela za leto 2016 IZUM
42/56 © IZUM, 18. 2. 2016
NAZIV KONTA
NAČRT 2016 LETO 2015 NAČRT/2015 NAČRT/2015
1 2 3 4 5 6 7
II. SKUPAJ ODHODKI
(438+481)437
6.985.175 13.153.215 -6.168.040 53
1. ODHODKI ZA IZVAJANJE JAVNE SLUŽBE
(439+447+453+464+465+466+467+468+469+470)438
6.435.175 12.593.911 -6.158.736 51
A. Plače in drugi izdatki zaposlenim
(440+441+442+443+444+445+446)439
2.911.300 2.756.719 154.581 106
del 4000 Plače in dodatki 440 2.568.875 2.443.884 124.991 105
del 4001 Regres za letni dopust 441 68.000 36.312 31.688 187
del 4002 Pov račila in nadomestila 442 157.000 152.464 4.536 103
del 4003 Sredstv a za delov no uspešnost 443 11.000 10.853 147 101
del 4004 Sredstv a za nadurno delo 444 101.425 96.783 4.642 105
del 4005 Plače za delo nerezidentov po pogodbi 445 0
del 4009 Drugi izdatki zaposlenim 446 5.000 16.423 -11.423 30
B. Prispevki delodajalcev za socialno varnost
(448+449+450+451+452)447
438.700 413.584 25.116 106
del 4010 Prispev ek za pokojninsko in inv alidsko zav arov anje 448 233.000 219.995 13.005 106
del 4011 Prispev ek za zdrav stv eno zav arov anje 449 195.000 183.205 11.795 106
del 4012 Prispev ek za zaposlov anje 450 1.650 1.548 102 107
del 4013 Prispev ek za staršev sko v arstv o 451 2.750 2.580 170 107
del 4015 Premije kolektiv nega dodatnega pokojninskega zav arov anja, na podlagi ZKDPZJU452 6.300 6.256 44 101
C. Izdatki za blago in storitve za izvajanje javne službe
(454+455+456+457+458+459+460+461+462+463)453
2.126.000 2.156.374 -30.374 99
del 4020 Pisarniški in splošni material in storitv e 454 133.000 132.850 150 100
del 4021 Posebni material in storitv e 455 5.000 16.300 -11.300 31
del 4022 Energija, v oda, komunalne storitv e in komunikacije 456 180.000 154.722 25.278 116
del 4023 Prev ozni stroški in storitv e 457 15.000 15.374 -374 98
del 4024 Izdatki za službena potov anja 458 35.000 34.353 647 102
del 4025 Tekoče v zdržev anje 459 369.988 352.155 17.833 105
del 4026 Poslov ne najemnine in zakupnine 460 1.298.012 1.355.420 -57.408 96
del 4027 Kazni in odškodnine 461 0
del 4028 Dav ek na izplačane plače 462 0
del 4029 Drugi operativ ni odhodki 463 90.000 95.200 -5.200 95
403 D. Plačila domačih obresti 464 4.430 -4.430 0
404 E. Plačila tujih obresti 465 0
410 F. Subvencije 466 0
411 G. Transferi posameznikom in gospodinjstvom 467 0
412 H. Transferi neprofitnim organizacijam in ustanovam 468 0
413 I. Drugi tekoči domači transferji 469 0
J. Investicijski odhodki
(471+472+473+474+475+476+477+ 478+479+480)470
959.175 7.262.804 -6.303.629 13
4200 Nakup zgradb in prostorov 471 0
4201 Nakup prev oznih sredstev 472 0
4202 Nakup opreme 473 296.988 299.336 -2.348 99
4203 Nakup drugih osnov nih sredstev 474 0
4204 Nov ogradnja, rekonstrukcija in adaptacije 475 662.187 6.963.468 -6.301.281 10
4205 Inv esticijsko v zdržev anje in obnov e 476 0
4206 Nakup zemljišč in narav nih bogastev 477 0
4207 Nakup nematerialnega premoženja 478 0
4208 Študije o izv edljiv osti projektov , projektna dokumentacija, nadzor, inv esticijski inženiring479 0
4209 Nakup blagov nih rezerv in interv encijskih zalog 480 0
ODMIK INDEKSČLENITE
V
KONTOV
Oznaka
za AOP
ZNESEK
IZUM Letni program dela za leto 2016
© IZUM, 18. 2. 2016 43/56
NAZIV KONTA
NAČRT 2016 LETO 2015 NAČRT/2015 NAČRT/2015
1 2 3 4 5 6 7
2. ODHODKI IZ NASLOVA PRODAJE BLAGA IN STORITEV
NA TRGU
(482+483+484)
481
550.000 559.304 -9.304 98
del 400A. Plače in drugi izdatki zaposlenim iz naslova prodaje
blaga in storitev na trgu482
120.000 116.953 3.047 103
del 401B. Prispevki delodajalcev za socialno varnost iz naslova
prodaje blaga in storitev na trgu483
10.600 9.940 660 107
del 402 C. Izdatki za blago in storitve iz naslova prodaje blaga in storitev na trgu484 419.400 432.411 -13.011 97
III/1 PRESEŽEK PRIHODKOV NAD ODHODKI
(401-437)485
0
III/2 PRESEŽEK ODHODKOV NAD PRIHODKI
(437-401)486
506.649 288.487 218.162 176
INDEKSČLENITE
V
KONTOV
Oznaka
za AOP
ZNESEK ODMIK
Letni program dela za leto 2016 IZUM
44/56 © IZUM, 18. 2. 2016
(v eurih, brez centov)
NAZIV KONTA
NAČRT 2016 LETO 2015
1 2 3 4 5
750IV. PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL
(501+502+503+504+505+506 +507+508+509+510+511)500 0 0
7500 Prejeta vračila danih posojil od posameznikov in zasebnikov 501 0 0
7501 Prejeta vračila danih posojil od javnih skladov 502 0 0
7502 Prejeta vračila danih posojil od javnih podjetij in družb, ki so v lasti države ali občin 503 0 0
7503 Prejeta vračila danih posojil od f inančnih institucij 504 0 0
7504 Prejeta vračila danih posojil od privatnih podjetij 505 0 0
7505 Prejeta vračila danih posojil od občin 506 0 0
7506 Prejeta vračila danih posojil-iz tujine 507 0 0
7507 Prejeta vračila danih posojil-državnemu proračunu 508 0 0
7508 Prejeta vračila danih posojil od javnih agencij 509 0 0
7509 Prejeta vračila plačanih poroštev 510 0 0
751 Prodaja kapitalskih deležev 511 0 0
440V. DANA POSOJILA
(513+514+515+516 +517 +518+519+520+521+522+523)512 0 0
4400 Dana posojila posameznikom in zasebnikom 513 0 0
4401 Dana posojila javnim skladom 514 0 0
4402 Dana posojila javnim podjetjem in družbam, ki so v lasti države ali občin 515 0 0
4403 Dana posojila f inančnim institucijam 516 0 0
4404 Dana posojila privatnim podjetjem 517 0 0
4405 Dana posojila občinam 518 0 0
4406 Dana posojila v tujino 519 0 0
4407 Dana posojila državnemu proračunu 520 0 0
4408 Dana posojila javnim agencijam 521 0 0
4409 Plačila zapadlih poroštev 522 0 0
441 Povečanje kapitalskih deležev in naložb 523 0 0
VI/1 PREJETA MINUS DANA POSOJILA
(500-512)524 0 0
VI/2 DANA MINUS PREJETA POSOJILA
(512-500)525 0 0
IZKAZ RAČUNA FINANČNIH TERJATEV IN NALOŽB DOLOČENIH UPORABNIKOV
FINANČNI NAČRT 2016
Oznaka
za AOP
ZNESEKČLENITEV
KONTOV
IZUM Letni program dela za leto 2016
© IZUM, 18. 2. 2016 45/56
Načrt izkaza prihodkov in odhodkov določenih uporabnikov za leto 2016
Prihodki od prodaje proizvodov in storitev: Indeks načrtovane rasti glede na dejanske
prihodke je 105. V letu 2016 načrtujemo več sredstev za znanstvene baze podatkov in
plače.
Prihodki od prodaje blaga in materiala: Indeks načrtovane rasti glede na dejanske prihodke
je 100.
Stroški blaga, materiala in storitev: Indeks načrtovane rasti glede na dejanske v letu 2015
je 106 zaradi večjih stroškov znanstvenih baz podatkov in povečanja materialnih stroškov
prizidka.
Stroški dela: Indeks načrtovane rasti glede na dejanske stroške je 106. Vzrok so
napredovanja v decembru 2015, večji regres, dodatek za delovno dobo, sprememba
obračunavanja minimalne plače, nova plačna lestvica od septembra 2016, ukinitev
spodbud za zaposlovanje starejših delavcev in novi zaposlitvi zaradi sodelavcev, ki so se
upokojili ali prekinili delovno razmerje.
(v eurih, brez centov)
NAZIV KONTA
NAČRT 2016 LETO 2015
50VII. ZADOLŽEVANJE
(551+559)550 0 0
500Domače zadolževanje
(552+553+554+555+556+557+558)551 0 0
5001 Najeti krediti pri poslovnih bankah 552
5002 Najeti krediti pri drugih f inančnih institucijah 553 0 0
del 5003 Najeti krediti pri državnem proračunu 554 0 0
del 5003 Najeti krediti pri proračunih lokalnih skupnosti 555 0 0
del 5003 Najeti krediti pri skladih socialnega zavarovanja 556 0 0
del 5003 Najeti krediti pri drugih javnih skladih 557 0 0
del 5003 Najeti krediti pri drugih domačih kreditodajalcih 558 0 0
501 Zadolževanje v tujini 559 0 0
55VIII. ODPLAČILA DOLGA
(561+569)560 0 0
550Odplačila domačega dolga
(562+563+564+565+566+567+568)561 0 0
5501 Odplačila kreditov poslovnim bankam 562
5502 Odplačila kreditov drugim finančnim institucijam 563 0 0
del 5503 Odplačila kreditov državnemu proračunu 564 0 0
del 5503 Odplačila kreditov proračunom lokalnih skupnosti 565 0 0
del 5503 Odplačila kreditov skladom socialnega zavarovanja 566 0 0
del 5503 Odplačila kreditov drugim javnim skladom 567 0 0
del 5503 Odplačila kreditov drugim domačim kreditodajalcem 568 0 0
551 Odplačila dolga v tujino 569 0 0
IX/1 NETO ZADOLŽEVANJE
(550-560)570 0 0
IX/2 NETO ODPLAČILO DOLGA
(560-550)571 0 0
X/1 POVEČANJE SREDSTEV NA RAČUNIH
(485+524+570)-(486+525+571)572 0
X/2 ZMANJŠANJE SREDSTEV NA RAČUNIH
(486+525+571)-(485+524+570)573 506.649 288.487
ZNESEK
IZKAZ RAČUNA FINANCIRANJA DOLOČENIH UPORABNIKOV
FINANČNI NAČRT 2016
ČLENITEV
KONTOV
Oznaka za
AOP
Letni program dela za leto 2016 IZUM
46/56 © IZUM, 18. 2. 2016
Amortizacija: Indeks načrtovane rasti glede na dejansko je 250. Vzrok je zaključek
investicije v decembru 2015, kar bo povzročilo povečano amortizacijo, predvsem
računalniške opreme v naslednjem letu.
Zaradi menjave financerja, v letu 2013 ARRS, v letu 2014, 2015 in 2016 MIZŠ, je
financiranje javnega dela pojasnjeno v dodatni tabeli. Nakazilo MIZŠ v januarju 2016 po
denarnem toku v znesku 370.289,55 EUR smo po obračunskem načelu delno v znesku
341.666,67 EUR prenesli v prihodke leta 2015 tako, da so dejanski prihodki leta 2015
enaki načrtu 2015, to je 3.806.112,00 EUR. Načrtovani prihodki za leto 2016 po
obračunskem načelu so 4.096.000,00 EUR.
2016 DENARNI
TOK
DENARNI
TOK
DENARNI
TOK
DENARNI
TOK
OBRAČUNSKO
NAČELO
Viri javni del januar 2016
MIZŠ dejansko
11 mesecev
leta 2016
MIZŠ
načrt 2016
(izhodišče)
januar 2017
MIZŠ načrt 2016
1 2 3=1+2 4 5=1+2+4
plače in materialni stroški DT 370.289,55 3.725.710,45 4.096.000,00
poračun 2015 ON -341.666,67
OBRAČUNSKO NAČELO
NAČRT 2016 28.622,88 3.725.710,45
341,666,67 4.096.000,00
Načrt izkaza prihodkov in odhodkov določenih uporabnikov po vrstah dejavnosti za leto 2016
Pri razmejevanju prihodkov in odhodkov na dejavnost javne službe ter na dejavnost
prodaje blaga in storitev na trgu smo skladno s 23. členom Pravilnika o sestavljanju letnih
poročil za proračun, proračunske uporabnike in druge osebe javnega prava kot sodilo
uporabili razmerje med prihodki, doseženimi pri opravljanju posamezne dejavnosti (gl.
tabelo).
S tem deležem smo razmejili vse posredne stroške, ki se po svoji naravi nanašajo na
opravljanje javne in tržne dejavnosti. Vse neposredne stroške, za katere smo ugotovili, da
se v celoti nanašajo na javno službo ali trg, smo v celoti knjižili na ustrezno dejavnost.
Naziv Konto Javna
služba Trg
Prihodki od prodaje storitev 760000 x
Prihodki od prodaje članarin 760001 x
Prihodki od najemnin posl. prostorov 760002 x
Prihodki od najemnin stan. prostorov 760003 x
Prihodki od kotizacij 760005 x
Prihodki od kotizacij – seminarji 760006 x
Prihodki od prodaje priročnikov 760007 x
Drugi prihodki od prodaje 760099 x
Prihodki od prodaje opreme in storitev na tujem trgu 760200
760201
x
x
Prihodki od prodaje blaga in opreme 761000
761101
x
x
Prihodki od financiranja 762000
762200
x
x
Prihodki – subvencije 760300
760302
760303
760314
x
x
x
x
Izredni prihodki 763000 x
Prevrednotovalni poslovni prihodki 764000 x
IZUM Letni program dela za leto 2016
© IZUM, 18. 2. 2016 47/56
Prihodki od prodaje proizvodov in storitev za izvajanje javne službe: Indeks načrtovane
rasti glede na dejanske prihodke v letu 2015 je 105, trg 109. Na javnem delu smo
načrtovali za leto 2016 več prihodkov iz naslova prihodkov za znanstvene baze podatkov
ter iz naslova rednega financiranja MIZŠ zaradi povečanja plač. Na trgu je načrtovano
povečanje prihodkov v tujini in na domačem trgu.
Stroški blaga materiala in storitev: Indeks načrtovane rasti glede na dejanske v letu 2015 je
na javnem delu 100, na trgu 181. Zaradi načrtovanih večjih prihodkov na trgu so večji tudi
stroški.
Stroški dela: Indeks načrtovane rasti glede na dejanske stroške je na javnem delu 106, na
trgu 104. Vzrok so napredovanja v decembru 2015, povečanje regresa za letni dopust,
dodatek za delovno dobo, sprememba obračunavanja minimalne plače, nova plačna
lestvica od septembra 2016, ukinitev spodbud za zaposlovanje starejših delavcev in novi
zaposlitvi zaradi sodelavcev, ki so se upokojili ali prekinili delovno razmerje.
Amortizacija: Indeks načrtovane rasti glede na dejansko je 250. Vzrok je zaključek
investicije v decembru 2015, kar bo povzročilo povečano amortizacijo, predvsem
računalniške opreme v naslednjem letu.
Načrt prihodkov in odhodkov za leto 2016 po načelu denarnega toka:
Prihodki za izvajanje javne službe: Indeks zmanjšane rasti glede na dejanske prihodke v
letu 2015 je 48, kar je posledica zaključene investicije decembra 2015.
Prejeta sredstva iz državnega proračuna za tekočo porabo: 4.096.000,00 EUR. Indeks 102.
Načrtovano je več sredstev zaradi povečanja plač.
Prejeta sredstva iz državnega proračuna za investicije: 296.988,00 EUR. Načrtovana
sredstva so enaka kot v letu 2015.
Prejeta sredstva iz javnih skladov in agencij: 1.250.000,00. Indeks 109. Predvidena so
dodatna sredstva za nakup znanstvenih baz podatkov, financer ARRS.
Prejeta sredstva iz državnega proračuna iz sredstev proračuna Evropske unije: 75.538,00
EUR. Po pogodbi o sofinanciranju investicije nam MIZŠ dolguje ta znesek.
Drugi prihodki za izvajanje dejavnosti javne službe: Indeks 164. V letu 2016 načrtujemo
prodajo parkirnih mest v znesku 80.000,00 EUR, kot vir za lasten delež, ki ga moramo
zagotoviti za financiranje investicije.
Prihodki od prodaje blaga in storitev na trgu: Indeks 121. Načrtujemo dodatne prihodke iz
naslova oddaje parkirnih mest v najem.
Odhodki za izvajanje javne službe: Indeks padca načrtovanih odhodkov 2016 glede na
dejanske odhodke v letu 2015 je 53. Vzrok je zaključek investicije v decembru 2015.
Plače in drugi izdatki zaposlenim: Indeks 106. V letu 2016 je načrtovan obseg sredstev za
plače v znesku 3.350.000,00 EUR. Vzrok so napredovanja v decembru 2015, povečanje
regresa za letni dopust, dodatek za delovno dobo, sprememba obračunavanja minimalne
plače, nova plačna lestvica od septembra 2016 in novi zaposlitvi zaradi sodelavcev, ki so
se upokojili ali prekinili delovno razmerje. Načrtovani so manjši stroški za druge izdatke
zaposlenim, ker v letu 2016 nimamo načrtovanih odpravnin zaradi upokojitev.
Izdatki za blago in storitve za izvajanje javne službe: Skupni indeks glede na dejanske v
letu 2015 je 99. Posamezni večji odmiki povečanja pri načrtu za leto 2016 so:
Energija, voda, komunalne storitve in komunikacije: Indeks povečanja 116 zaradi
prizidka in višjih stroškov vzdrževanja.
Letni program dela za leto 2016 IZUM
48/56 © IZUM, 18. 2. 2016
Tekoče vzdrževanje: Indeks 105 zaradi prizidka.
Poslovne najemnine in zakupnine: Indeks 96. Zmanjšanje zaradi prekinitve pogodbe z
Andragoškim zavodom.
Investicijski odhodki: Skupni indeks 13, zaradi zaključka investicije. Nakup računalniške
opreme je načrtovan v letu 2016 v enakem znesku kot v letu 2015. Odhodki zaradi
prizidka se nanašajo na vse račune, ki zapadejo v plačilo v letu 2016 (Strabag, zadržana
sredstva, Lesnina, Proplus, vpis v zemljiško knjigo…). Vir so sredstva od prodaje
parkirnih mest, dolg MIZŠ po pogodbi in akumulirani presežki ter amortizacija.
Odhodki iz naslova prodaje blaga in storitev na trgu: Indeks 98. Predvidevamo izdatke
zaradi vzdrževanja parkirnih mest.
Presežek odhodkov nad prihodki: 506.649,00 EUR je zaradi financiranja lastnega deleža
investicije iz naslova akumuliranih presežkov prihodkov nad odhodki v znesku 466.629,00
EUR in amortizacije leta 2015 v znesku 40.020,00 EUR, kar se ne prikazuje v tabeli po
načelu denarnega toka.
IZUM Letni program dela za leto 2016
© IZUM, 18. 2. 2016 49/56
Obrazec št. 1: Načrt pridobivanja nepremičnega premoženja za potrebe drugih državnih organov,
javnih zavodov, javnih gospodarskih zavodov, javnih agencij in javnih skladov
ZAP.
ŠTEVILKA
OKVIRNA
LOKACIJA
OKVIRNA
VELIKOST
VRSTA
NEPREMIČNINE
PREDVIDENA
SREDSTVA
(v EUR)
EKONOMSKA
UTEMELJENOST
SKUPAJ:
Letni program dela za leto 2016 IZUM
50/56 © IZUM, 18. 2. 2016
Obrazec št. 2: Načrt razpolaganja z zemljišči, ki imajo status kulturnega spomenika po zakonu, ki
ureja varstvo kulturne dediščine, načrt razpolaganja z zemljišči, ki so določena za javno kulturno
infrastrukturo, načrt razpolaganja z zemljišči, ki se uporabljajo za kulturne namene in načrt
razpolaganja z zemljišči za druge državne organe
ZAP.
ŠTEVILKA
PARCELNA
ŠTEVILKA
KATASTRSKA
OBČINA IN
ŠIFRA
KATASTRSKE
OBČINE
ORIENTACIJSKA
VREDNOST
METODA
RAZPOLGANJA
EKONOMSKA
UTEMELJENOST
SKUPAJ:
IZUM Letni program dela za leto 2016
© IZUM, 18. 2. 2016 51/56
Obrazec št. 2a: Načrt razpolaganja s stavbami in deli stavb, ki imajo status kulturnega
spomenika po zakonu, ki ureja varstvo kulturne dediščine, načrt razpolaganja s stavbami in deli
stavb, ki so določeni za javno kulturno infrastrukturo, načrt razpolaganja s stavbami in deli stavb, ki
se uporabljajo za kulturne namene in načrt razpolaganja s stavbami in deli stavb za druge državne
organe
ZAP.
ŠTEVILKA
KATASTRSKA
OBČINA IN
ŠIFRA
KATASTRSKE
OBČINE
ID
OZNAKA
STAVBE
ID
OZNAKA
DELA
STAVBE
ORIENTACIJSKA
VREDNOST
METODA
RAZPOLAGANJA
EKONOMSKA
UTEMELJENOST
SKUPAJ:
Letni program dela za leto 2016 IZUM
52/56 © IZUM, 18. 2. 2016
Obrazec št. 3: Načrt najema nepremičnega premoženja za potrebe drugih državnih organov,
javnih zavodov, javnih gospodarskih zavodov, javnih agencij in javnih skladov
ZAP.
ŠTEVILKA
OKVIRNA
LOKACIJA
OKVIRNA
VELIKOST
(V M²)
VRSTA
NEPREMIČNINE
PREDVIDENA
SREDSTVA
(V EUR)
PREDVIDEN
ČAS
TRAJANJA
EKONOMSKA
UTEMELJENOST
SKUPAJ:
IZUM Letni program dela za leto 2016
© IZUM, 18. 2. 2016 53/56
Obrazec št. 4: Načrt oddaje v najem za zemljišča
ZAP.
ŠTEVILKA
PARCELNA
ŠTEVILKA
KATASTRSKA
OBČINA IN
ŠIFRA
KATASTRSKE
OBČINE
PREDVIDENA
MESEČNA
NAJEMNINA
METODA
ODDAJE V
NAJEM
EKONOMSKA
UTEMELJENOST
SKUPAJ:
Letni program dela za leto 2016 IZUM
54/56 © IZUM, 18. 2. 2016
Obrazec 4a: Načrt oddaje v najem za stavbe in dele stavb
ZAP.
ŠTEVILKA
KATASTRSKA
OBČINA IN
ŠIFRA
KATASTRSKE
OBČINE
ID
OZNAKA
STAVBE
ID
OZNAKA
DELA
STAVBE
PREDVIDENA
MESEČNA
NAJEMNINAT
METODA
ODDAJE
V NAJEM
EKONOMSKA
UTEMELJENOST
SKUPAJ:
IZUM Letni program dela za leto 2016
© IZUM, 18. 2. 2016 55/56
Obrazec št. 5: Načrt pridobivanja premičnega premoženja
ZAP.
ŠTEVILKA
VRSTA
PREMIČNEGA
PREMOŽENJA
OKVIRNI OBSEG
PREMIČNIN
PREDVIDENA
SREDSTVA
(v EUR)
EKONOMSKA
UTEMELJENOST
1. IT oprema 296.988,00
SKUPAJ: 296.988,00
Letni program dela za leto 2016 IZUM
56/56 © IZUM, 18. 2. 2016
Obrazec št. 6: Načrt razpolaganja s premičnim premoženjem
ZAP.
ŠTEVILKA
VRSTA
PREIČNEGA
PREMOŽENJA
OBSEG
PREMIČNEGA
PREMOŽENJA
ORIENTACIJSKA
VREDNOST
(v EUR)
METODA
RAZPOLAGANJA
EKONOMSKA
UTEMELJENOST
SKUPAJ: