Katja Gehrmann

Medvedin mali

Pripravili: pela Frlic in Tjaa Tomi

Pedagoko gradivo

2 Pedagoko gradivo Medved in mali

Avtorji predstaveReiserka: Ivana DjilasPrevajalka: Alenka VelerDramaturginja: Metka Damjan Avtorica likovne zasnove: Donna WilsonScenografka: Ajda Vogelnik Kostumografka: Jelena ProkoviAvtor glasbe: Bla CelarecLutkovni tehnolog: Zoran SrdiOblikovalec svetlobe: Sreo BrezovarLektorica: Metka DamjanIgrajo: Maja Kuni (mali, goske), Iztok Luar (medved, jazbec, goske), Urka Hlebec (lisjak, veverica, pol, riba) Premiera: 21. aprila 2016, Mali oder LGL

Lutkovna predstava Medved in mali v mehkem zavetju spletenega gozda najmlajim gledalcem spregovori o druganosti in vendar podobnosti, o ljubezni in sprejemanju. Ob njej se lahko z otroki pogovarjamo o pomembnih temah, ki se mono dotikajo naega skupnega ivljenja: ali je vse, kar je videti drugae, tudi zares tako drugano od nas samih?V em smo si razlini in v em smo si podobni? In kako lahko skupaj sobivamo?

Kratka vsebinaNekega dne se iz izgubljenega jajca izlee gosak. Ker je medved prvo bitje, ki ga zagleda, je preprian, da je njegova mama in da je tudi on medved. Pa je medved lahko gosakova mama? Medved je velik, mali pa je majhen, rumen, ima kljun in frfota. Medved zna plezati, tei in plavati. Ampak vse to zmore tudi gosak. Mogoe pa je gosak res medved, mogoe pa je res medvedov otrok? Ko na koncu gosak ujame ribo in z njo premaga lisjaka, ni ve nobenega dvoma.

O slikaniciLutkovna predstava Medved in mali je nastala po dramatizaciji slikanice nemke slikarke Katje Gehrmann. Leta 2001 je zanjo na Bienalu otroke ilustracije v Bratislavi prejela nagrado zlato jabolko. Slikanica ima odline ilustracije in je polna vizualnih in besednih domislic. Mladinska knjiga jo je v prevodu Alenke Veler izdala leta 2011.

O lutkahPredstava je napravljena v tehniki namiznih lutk, ki jih je na povabilo reiserke predstave Ivane Djilas izdelala svetovno znana britanska oblikovalka Donna Wilson. Donna Wilson prihaja s kotske, danes pa ivi in ustvarja v Londonu. Po zakljunem nastopu na londonskem Royal Colleage of Art, kjer je prvi predstavila svoja nenavadna bitja, je vse bolj prepoznavna in izstopa med sodobnimi oblikovalci. Njenim ivalicam so se sasoma pridruile tudi blazine, tople volnene odeje in drugi domiselni dodatki za dom. Dobitnica prestinega priznanja za britansko oblikovalko leta 2010 svoje delo predstavlja tudi na razstavah in sodeluje z znanimi podjetji s podroja oblikovanja.

Donnine pletene ivalice imajo svoj znaaj in ime. Medvedu, ki je dobil vlogo v predstavi, je npr. ime Veliki Ted in ima rad sir in sendvi s kumaricami. Za lutkovno predstavo Medved in mali je Donna svoje igrae prilagodila tako, da so iz njih lahko nastale lutke:Po navodilih lutkovnih tehnologov in reiserke sem jih dopolnila tako, da bo z njimi mogoe dosei ve scenskih uinkov in dogajanja na odru. V lutkovnem gledaliu so jim nato dodali tudi odprtine za animiranje, vstavili so drala iz razlinih materialov za premikanje npr. smrka, medvedove glave, lisijega repa (Celotno besedilo intervjuja z Donno Wilson je dostopno na: https://goo.gl/EknfUY.)

O predstavi

3 Pedagoko gradivo Medved in mali

O doivljanju predstaveJe bila otrokom predstava ve? Kaj jih je najbolj pritegnilo? Kaj se jim je zdelo najbolj smeno? Kakne so bile lutke? Kako so bili obleeni animatorji lutk? Kakna je bila glasba v predstavi? Kakna je bila scenografija? Kdo vse nastopa v predstavi? In kaj se v predstavi zgodi?

Spodbudimo otroke, da nariejo prizor iz predstave, ki jim je najbolj ostal v spominu, in ob risbah pripovedujejo zgodbo ter oriejo odnose med glavnimi liki predstave.

Kdo je mama?Prvo bitje, ki ga gosak zagleda, ko pokuka iz jajca, je medved. In zato misli, da je medved njegova mama. Kaj pa misli medved? Se medvedi izleejo iz jajca, tako kot se je gosak? igavo je potem jajce, iz katerega se je izlegel gosak? Medved vztraja, da ni gosakova mama, saj si sploh nista podobna. Kaken je medved in kaken gosak? Kako gosak dobi ime? Kaj zna medved? Ampak: ali ne zna vsega tega tudi gosak? Ali je medved, eprav sta si z gosakom na videz tako razlina, lahko njegova mama? Zakaj gosak medveda klie mama in ne oka? Zakaj gosak ne pomisli, da je lisjak njegova mama?

Kaj pomeni biti mama? Kako mame skrbijo za svoje otroke? Spodbudimo otroke, da pripovedujejo o tem, kako njihove mame skrbijo zanje. Kako vedo, da jih ima njihova mama rada? Jih objame? Jih poljubi? Jih stisne k sebi, kadar jih je strah? Jih varuje pred nevarnostjo? Ali skupaj ponejo zabavne stvari?

Ali vse to v predstavi pone tudi medved? Tudi medved malega varuje pred lisjakom, ki bi ga rad pojedel. Stisne ga k sebi, ulovi mu ribo, ko je laen. Skupaj plavata, skupaj spita. Ali torej gosak v predstavi vendarle najde mamo, ki skrbi zanj, etudi to ni tista goska, ki je izlegla njegovo jajce?

O razlinih druinahNekateri medvedi so pa res udni, pravi v predstavi lisjak, ko na koncu z drugega konca reke opazuje gosaka in medveda. Zakaj to ree? Kakne volje je, ko opazuje medveda in malega, ki se skupaj smejita? Ali je tudi jezen, ker mu ni uspelo pojesti gosaka za kosilo?

Obstaja veliko razlinih druin. Nekatere imajo veliko lanov, nekatere malo, vasih so si druinski lani po videzu podobni med seboj, vasih so povsem razlini. Nekateri otroci so posvojeni. Ker njihova druina ni mogla skrbeti zanje, so dobili novo druino, novo mamo,ki skrbi zanje in jih ima rada. Je tako tudi z medvedom in malim? Pogovarjajmo se o razlinih druinah. V pomo nam je lahko slikanica Alexandre Maxeine. Vse nae druine (Mladinska knjiga, 2009).

Spletamo druinsko zgodboPosedimo se v krog in primimo klobi volne. Vsakdo, ki ima v rokah klobi, pove eno trditev o svoji druini. Ko jo pove, klobi poda ali vre naprej. Poskusimo ustvariti veliko volneno spletenko in se pogovarjajmo o naih druinah. Spodbudimo otroke z vpraanji: Kdo vse je lan njihove druine? So si druinski lani podobni po zunanjosti? Kaj najraje skupaj ponejo? Kako si med seboj pokaejo, da se imajo radi? Kako otroci kliejo svojo mamo in svojega oeta? Imajo drug za drugega ljubkovalna imena? Na koncu lahko poskusimo spletenko tudi razplesti jo zviti nazaj v klobi.

Pogovor in dejavnosti po predstavi

Aktivnost

4 Pedagoko gradivo Medved in mali

O razlinostiTi nisi medved, ti si drugaen, ree medved malemu, ko ta vztrajno ponavlja, da je medved njegova mama. V em vse sta si medved in gosak razlina? Kaj e bi imel gosak uesa kot medved? Ali pa e bi imel medved kljun kot gosak? Bi bil potem pol medved, pol gosak?

Se otroci spomnijo, kako se kona predstava? Kako se skupaj zabavata medved in mali?

Otroci naj v vrtec prinesejo svoje priljubljene pliaste igrae ivali. Opazujmo, kako izgledajo. Katere ivali imajo uesa, rep, tace, kljun?Eno po eno igrao, tako da otroci ne vidijo, skrijmo v katlo, ki ima majhno odprtino za roke. Otroci naj jo z obema rokama potipajo. Ali uganejo, katera igraa je v katli?Po em so jo prepoznali? Kako se razline ivali gibajo?

Tudi ljudje se med sabo razlikujemo po spolu, barvi koe, las, oi ... Ne glede na to, kako razlino izgledamo, so nam lahko ve iste stvari.

Poskusimo in opazujmo. Otroci sedijo na tleh in vstanejo, e zanje velja trditev, ki jo izree vzgojiteljica. Npr.: vstanejo naj tisti otroci, ki radi skaejo po luah ... ki imajo radi juho ... ki jim je ve zelena barva ... Otroke spodbudimo, da e sami zastavijo kakno trditev. Na koncu se pogovorimo o tem, kaj smo ugotovili.

Pravljini gozd iz volneAvtorica scenografije je iz dreves in oblakov, ki jih spletla britanska oblikovalka Donna Wilson, zasnovala pravljini gozd, v katerem se gledalci znajdemo takoj, ko stopimo v dvorano.

Se otroci spomnijo, kaj vse je sestavljajo scenografijo? Kje so stala drevesa in kje so bili oblaki? Kakne barve so bila drevesa? Iz esa so bila narejena? Kje je avtorica scene nala navdih za postavitev gozda? Kje vse umetniki iejo navdih za svoje slike?

Drevesa v predstavi imajo razline pletene vzorce. Nekatere imajo ravne, nekatere valovite in nekatere cikcakaste rte. Iz rt nastanejo razlini vzorci, podobni tistim na pleteninah. Opazujmo razline pletenine (npr. pisan al, pulover) in vzorce, ki nastanejo z razlinimi rtami.

Volnene kompozicijePotrebujemo: koke volne razlinih barv in dolin, lepilo, prosojnice.

Na sprehodu opazujmo kronje dreves. Kako izgledajo? Postavimo se pod veje in poglejmo v kronje. Opazujmo. Kako se veje in listi prepletajo, kako svetloba proseva skozi (mlade) liste?Prosojnico premaimo z lepilom. Otroke spodbudimo, da iz kokov volne, ki jih pritrdijo na prosojnico, izdelajo svojo volneno kompozicijo. Ko bo konana, jo pritrdimo na okensko ipo, da bo skoznjo prosevala svetloba.

OblakiPoseben uinek v predstavi ustvarijo oblaki, ki se pripeljejo nad glavami gledalcev. Se otroci spomnijo, kakni so bili? Kakne so bile kapljice? Kako so igralci uprizorili de?

Zvok gozdaSe otroci spomnijo glasbe v predstavi? Avtor glasbe je za ivali v predstavi uporabil razlina zvoila, z zvoki je ponazoril njihovo gibanje.

5 Pedagoko gradivo Medved in mali

Izdelajmo razline ropotuljice, ki bodo posnemale zvoke v naravi in gibanje ivali: jogurtove lonke ali plastine steklenice napolnimo z razlinimi vsebinami: riem, leniki, smrekovimi vejicami ... Posluajmo, kako ropotuljice zvenijo. Raziskujmo, kaken je zvok, e ropotuljico obrnemo poasi naokrog, e jo potresemo neno ali pa z vso mojo. Preizkusimo razline ritme. Katera ropotuljica najbolje posnema skok veverice, tek gosaka, plazenje pola, hojo medveda?

Knjige o razlinosti in sobivanju:Anja Tuckermann: Vsi tukaj, vsi skupaj! (Zaloba Zala, 2016).Leo Lionn