»Kako napolniti in urediti personalno mapo delavca«1).pdf · postopki pred sklenitvijo pogodbe o...

Projekt CVŽU Pomurje financira Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada (85%) ter Ministrstvo za šolstvo

in šport (15%). Operacija se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja človeških virov za obdobje 2007-

2013.

Gradivo za delavnico:

»Kako napolniti

in urediti personalno mapo delavca«

Pripravila: Melita Ambrož, univ. dipl. prav.

Murska Sobota, 21.01.2010



2013.

DEFINICIJA DELOVNEGA RAZMERJA

Po določilih ZAKON O DELOVNIH RAZMERJIH (Uradni list RS, št. 42/2002, RS 79-

3456/2006 (razveljavitev 216. člena), RS 46-2515/2007 (odločba ustavnega sodišča; prvi

odstavek 83. člena je v neskladju z ustavo), RS 103/2007 (spremembe in dopolnitve), RS 45-

1979/2008, odslej ZDR, je delovno razmerje prvič v slovenski zakonodaji definirano kot:

razmerje med delavcem in delodajalcem, ki temelji na prostovoljni vključenosti

delavca v delovni proces,

delavec opravlja delo osebno in nepretrgoma,

delavec opravlja delo pod nadzorom delodajalca in po njegovih navodilih ter za to delo

prejme plačilo.

V drugem odstavku 11. člena ZDR je izrecno določeno, da če obstajajo elementi delovnega

razmerja v skladu s 4. členom ZDR, v povezavi z 20. členom ZDR (pogoji za sklenitev

pogodbe o zaposlitvi), oziroma 52. členom ZDR (pogodba o zaposlitvi za določen čas), se

delo ne sme opravljati na podlagi pogodb civilnega prava, razen v primerih, ki jih

določa zakon.

Bistveno izhodišče delovnih sodišč pri ugotavljanju obstoja delovnega razmerja ni izhajalo iz

volje katero pogodbo skleniti (ali delovnopravno ali civilno), ampak predvsem iz okoliščin

vsakega posameznega primera ugotoviti, za kakšno vrsto dela je šlo. Predvsem je potrebno

ugotoviti, ali je delavec izpolnjeval pogoje za opravljanje dela in če so ti pogoji bili

izpolnjeni, je potrebno ugotoviti obstoj elementov delovnega razmerja.

OMEJITEV AVTONOMIJE POGODBENIH STRANK Pri sklepanju pogodbe o zaposlitvi in prenehanju pogodbe o zaposlitvi in v času

trajanja pogodbe o zaposlitvi, sta delodajalec in delavec dolžna upoštevati določbe

tega in drugih zakonov, ratificiranih in objavljenih mednarodnih pogodb, drugih

predpisov, kolektivnih pogodb in splošnih aktov delodajalca

S pogodbo o zaposlitvi se lahko določijo pravice, ki so za delavca ugodnejše, kot jih

določa ta zakon

Velja torej osnovno pravilo in favorem

Razmerje med zakonom in kolektivno pogodbo natančno opredeljuje 7. člen ZDR in

4. člen Zakona o kolektivnih pogodbah

Izjema določena v tretjem odstavku 7. člena ZDR (in peius):

52. člen ZDR-s kol. pog. dejavnosti se lahko določijo za manjšega

delodajalca drugačni pogoji za sklepanje pogodb o zaposlitvi za določen čas

53. člen ZDR- če se s kolektivno pogodbo na ravni dejavnosti določi kaj je

šteti kot projektno delo in projekt traja več kot dve leti, se lahko omogoči

sklepanje pogodb o zaposlitvi preko dvo-letne omejitve, če projekt traja več

kot dve leti

91. člen ZDR-s kol pog. na ravni dejavnosti se lahko določijo za manjšega

delodajalca krajši odpovedni roki od zakonsko določenega minimuma

158. člen ZDR- s kolektivnimi pogodbami na ravni dejavnosti se lahko določijo drugačna,

daljša obdobja za preračun povprečnega minimalnega trajanja dnevnega in tedenskega



2013.

počitka (ne daljše kot 6 mesecev), ter daljše obdobje, vendar ne daljše od 12 mesecev, za

preračun polnega delovnega časa v primeru neenakomerne razporeditve delovnega časa po

šestem odstavku 147. člena ZDR

-175. člen ZDR-s kolektivnimi pogodbami na ravni dejavnosti se lahko določijo tudi druge

disciplinske sankcije, kot so denarna kazen in odvzem bonitet

Enako pravilo in favorem velja tudi za splošne akte delodajalca

Obvezen samo akt o organizaciji in sistemizaciji delovnih mest

Obveznost velja za velike delodajalce

PREPOVED DISKRIMINACIJE IN POVRAČILNIH UKREPOV Obvezno spoštovanje v izbirnem postopku

V času trajanja delovnega razmerja

V zvezi s prenehanjem pogodbe o zaposlitvi

Diskriminatorne okoliščine izrecno naštete v zakonu

Izrecno naštete situacije v zvezi z obravnavanjem kandidata

Prepoved neposredne in posredne diskriminacije

Poudarjena prepoved manj ugodnega obravnavanja nosečnic in staršev v zvezi z

starševskim dopustom

Določeno kdaj različno obravnavanje iz v zakonu naštetih okoliščin ne pomeni

diskriminacije (Izjava o varnosti z oceno tveganja)‏

Obrnjeno dokazno breme- delodajalec je tisti, ki dokazuje, da v obravnavnem primeru

ni kršil prepovedi diskriminacije

Odškodninska odgovornost po splošnih pravilih civilnega prava

Sodna praksa se je o navedeni problematiki že izrekala

PREPOVED SPOLNEGA IN DRUGEGA NADLEGOVANJA IN TRPINČENJA NA

DELOVNEM MESTU

Opredelitev pojma (definicija) spolnega nadlegovanja v določbi 6.a člena ZDR

Prepoved spolnega nadlegovanja

Inkriminacija v Kazenskem zakoniku

Ukrepi za zaščito delavcev - prvi jih sprejme, skladno z določbo 45. člena ZDR

delodajalec

Prepoved drugega nadlegovanja na delovnem mestu

Definicija drugega nadlegovanja na delovnem mestu

Možnost izrekanja inšpekcijskih ukrepov proti delodajalcu

Strokovna pomoč prosilcem v zvezi z možnostmi ukrepanja

FUNKCIJA SINDIKATA PRI DELODAJALCU

Sindikat pri delodajalcu ima pomembno funkcijo že pri sprejemu akta o organizaciji

in sistemizaciji delovnih mest. Delodajalec mu akt posreduje v mnenje.

Mnenje mora sindikat podati v roku osem dni

Če je sindikat spoštoval ta rok, se mora delodajalec po obravnavi mnenja, do njega

opredeliti.



2013.

Zakon rešuje tudi situacijo, ko pri delodajalcu ni organiziranega sindikata-pravi, da

delodajalec v splošnem aktu lahko določi le pravice, ki se v skladu s tem zakonom

lahko urejajo v kolektivnih pogodbah, če so za delavca ugodnejše, kot jih določa

zakon oziroma kolektivna pogodba, ki zavezuje delodajalca.

Če gre za situacijo iz prejšnjega odstavka potem mora delodajalec o vsebini predloga

delavce neposredno obvestiti.

POSTOPKI PRED SKLENITVIJO POGODBE O ZAPOSLITVI

Objava prostega delovnega mesta – personalna mapa

Objava prostega delovnega mesta oziroma vrste del določa 23. člen ZDR.

Javna objava mora vsebovati pogoje za opravljanje dela in rok za prijavo.

Na Zavodu RS za zaposlovanje.

V sredstvih javnega obveščanja.

PZ se torej sklepa na podlagi in skladno s pogoji, objavljenimi v objavi.

Izjeme od obveznosti objave izrecno določene v 24. členu ZDR:

sklenitev nove pogodbe o zaposlitvi med delavcem in delodajalcem zaradi

spremenjenih okoliščin,

zaposlitev invalida po zakonu, ki ureja zaposlovanje invalidov,

obveznosti delodajalca iz naslova štipendiranja,

zaposlitev za določen čas, ki po svoji naravi traja največ 3 mesece v koledarskem letu

ali zaposlitev za določen čas, za nadomeščanje začasno odsotnega delavca,

zaposlitev pripravnika za nedoločen čas; osebe, ki je bila zaposlena za določen čas ,

zaposlitev za določen čas zaradi dela v prilagoditvenem obdobju na podlagi dokončne

odločbe in potrdila pristojnega organa, izdane v postopku priznavanja kvalifikacij po

posebnem zakonu,

zaposlitev za polni delovni čas osebe, ki je bila pri delodajalcu zaposlena s krajšim

delovnim časom od polnega,

zaposlitev družbenika v pravni osebi

zaposlitev družinskih članov delodajalca, ki je fizična oseba. Opredelitev družinskih

članov za katere velja izjema od obveznosti objave, je podana v določbi drugega

odstavka 24.člena. To so zakonec oziroma oseba, ki je zadnji dve leti pred sklenitvijo

pogodbe o zaposlitvi živela z delodajalcem v življenski skupnosti, ki je po predpisih o

zakonski zvezi in družinskih razmerjih v pravnih posledicah izenačena z zakonsko

zvezo, oziroma partner v registrirani istospolni skupnosti; otroci, posvojenci in

pastorki; starši-oče, mati, očim, mačeha, posvojitelj in bratje ter sestre

zaposlitev voljenih in imenovanih funkcionarjev oziroma drugih delavcev, ki so vezani

na mandat organa ali funkcionarja v lokalnih skupnostih, političnih strankah,

sindikatih, zbornicah, društvih in njihovih zvezah

poslovodne osebe, prokuriste,

druge, z zakonom določene primere.

Delodajalec ne sme prostega delovnega mesta objaviti samo za moške ali samo za ženske,

razen, če določen spol predstavlja bistven ali odločilen pogoj za delo in je taka zahteva

sorazmerna z zakonitim ciljem. Izjava o varnosti z oceno tveganja je tisti akt, kjer bo zapisan

in utemeljen podatek, da je spol bistven pogoj za sklenitev pogodbe o zaposlitev.



2013.

Postopek izbire kandidata V postopku izbire kandidat predloži dokazila o izpolnjevanju pogojev za opravljanje

dela.

Prepovedana predložitev podatkov o družinskem oziroma zakonskem stanu, podatkov

o nosečnosti, načrtovanju družine in drugih podatkov, če niso v neposredni zvezi z

delovnim razmerjem.

Prepovedane – „prazne“ odpovedi, njihovo deponiranje pri inšpektorju za delo.

Dovoljen preizkus znanja- personalna mapa, (predlagam, da se o preizkusu sestavi

zapis, ki se vodi sproti, da ga popiše tisti, ki pri preizkusu neposredno sodeluje). Ta

zapis bo dokazoval, da je bila spoštovana določba šestega odstavka 26. člena ZDR.

POGODBA O ZAPOSLITVI – personalna mapa

ZDR uvaja delovna razmerja temelječa na pogodbenem načelu. S pogodbo se sklene delovno

razmerje. Velja pravilo: Pogodba o zaposlitvi se sklene praviloma za nedoločen čas. Če v

pogodbi čas trajanja ni pisno določen oziroma če pogodba o zaposlitvi za določen čas ni

sklenjena v pisni obliki, se domneva, da je pogodba o zaposlitvi sklenjena za nedoločen

čas. Stranki pogodbe o zaposlitvi sta delodajalec in delavec. Kdo nastopa v imenu delodajalca

v primeru različnih organov, je določeno z določbo 18. člena ZDR.

OBLIKA POGODBE

Pisnost pogodbe o zaposlitvi. Predlog pogodbe o zaposlitivi (praviloma) 3 dni pred sklenitvijo- presonalna mapa.

Delavec lahko kadarkoli v času trajanja delovnega razmerja zahteva izročitev pogodbe

o zaposlitvi od delodajalca in sodno varstvo.

Domneva obstoja delovnega razmerja oziroma veljavnosti pogodbe o zaposlitvi, če ni

bila sklenjena v pisni obliki ali če nima vseh sestavin.

Domneva o obstoju delovnega razmerja velja, če obstajajo elementi delovnega

razmerja.

Sposobnost sklenitve pogodbe o zaposlitvi – 15 let.

Izjava o varnosti z oceno tveganja lahko vsebuje drugačno sposobnost, ki je vezana na

dejavnost, ki jo delodajalec opravlja.

POGOJI ZA SKLENITEV POGODBE O ZAPOSLITVI

Delavec ki sklene pogodbo o zaposlitvi, mora izpolnjevati pogoje za opravljanje dela.

Pogoji so določeni v zakonu, kolektivni pogodbi, aktu delodajalca in morajo biti javno

objavljeni.

Pogoje za opravljanje dela določi večji delodajalec v aktu o organizaciji in

sistemizaciji.

Če nobeden od prijavljenih kandidatov ne izpolnjuje objavljenih pogojev, mora pa

izpolnjevati z zakonom ali izvršilnim predpisom zahtevane pogoje, lahko delodajalec,

ki delavca potrebuje zaradi nemotenega opravljanja dela, le tega zaposli za določen

čas do enega leta.



2013.

POGODBENA SVOBODA

Delodajalec ima ob upoštevanju zakonskih prepovedi pravico do proste odločitve, s

katerim kandidatom, ki izpolnjuje pogoje za opravljanje dela, bo sklenil pogodbo o

zaposlitvi.

PRAVICE IN OBVEZNOSTI STRANK OB SKLEPANJU POGODBE O ZAPOSLITVI

Obveznost predhodnega zdravniškega pregleda, tako kot to zapovedujejo določbe

Zakona o varnosti in zdravju pri delu in podrobnejša opredelitev zdravstvene

zmožnosti v delodajalčevi izjavi o izjavi o varnosti z oceno tveganja.

Kopija napotnice in zdravniškega spričevala sta sestavni del delavčeve personalne

mape, prav tako kot dokazila o obdobnih zdravniških pregledih

Delodajalec je dolžan delavca pred sklenitvo pogodbe o zaposlitvi seznaniti z delom,

pogoji dela ter pravicami in obveznostmi delavca in delodajalca, ki so povezane z

opravljanjem dela, za katerega se sklepa pogodba o zaposlitvi (personalna mapa)‏

VZORCI: Seznanitev z delovnim mestom

Na podlagi določbe sedmega odstavka 26. člena ZDR je

delodajalec..............................................

kandidata................................................

dne.............seznanil z delom, pogoji dela ter pravicami in obveznostmi tako delavca kot

delodajalca, ki se nanašajo na opravljanje dela na delovnem mestu............... Seznanitev je

potekala tako, da je delodajalec delavca seznanil z opisom dela na delovnem mestu, ukrepi

varstva pri delu, zdravstvenimi zahtevami za opravljanje dela ter predvidenim delovnim

časom, kar kandidat potrjuje s svojim podpisom.

Delodajalec: Delavec:

ali

Na podlagi sedmega odstavka 26.člena Zakona o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št.

42/2002) je

Delodajalec.........................................................

delavca................................................................

seznanil z delom, pogoji dela, ter pravicami in obveznostmi delavca na delovnem

mestu, za katerega sklepa pogodbo o zaposlitvi, tako da ga je :

seznanil z delovnimi stroji in načinom varnega rokovanja z njimi

opozoril na možne napake pri delovanju (…………………..) in način dela oziroma

rokovanja z strojem v tem primeru

pravilen način gibanja po delavnici v času delovanja delovnih naprav

obvezno nošenje predpisane delovne obleke (npr.: brez izstopajočih delov, prepovedjo

odpete obleke, ki lahko zaide v delovno območje stroja……)

z prepovedjo kajenja v delovnih prostorih

prepovedjo vnašanja alkohola na delovno mesto in uživanja alkoholnih pijač v

delovnem času



2013.

možnostjo vpogleda v akte na katerih temelji pogodba o zaposlitvi v pisarni

delodajalca

Delodajalec: Delavec:

Kandidat je delodajalcu dolžan predložiti dokazila o izpolnjevanju pogojev za opravljanje

dela. Ta dokazila so shranjena v delavčevi personalni mapi, dokler njihove izročitve ne

zahteva delavec nazaj.

Neizbranemu kandidatu mora delodajalec po sklenitvi pogodbe o zaposlitve z drugim

delavcem, poslati obvestilo o neizbiri (pravica vpogleda v dokumentacijo izbranega

kandidata).

OBVEZNOST OBVEŠČANJA

Obveznost obveščanja v času kandidiranja na objavljeno delovno mesto zavezuje

delavca oziroma kandidata.

Obvestilna dolžnost se nanaša na delavcu znana dejstva pomembna za delovno

razmerje kot tudi njemu znane druge okoliščine, ki ga kakor koli onemogočajo ali

bistveno omejujejo pri izvrševanju pogodbe ali ki lahko ogrožajo življenje ali zdravje

oseb, s katerimi pri izvrševanju svojih obveznosti prihaja v stik.

Obvestilna dolžnost je urejena tudi v času trajanja pogodbe o zaposlitvi – delavec je

dolžan delodajalca obveščati o bistvenih okoliščinah, ki bi lahko vplivale na

izpolnjevanje njegovih pogodbenih obveznosti.

OBVEZNE VSEBINE POGODBE O ZAPOSLITVI

Najpomembnejša sestavina je določitev naziva delovnega mesta oziroma vrste dela, s

kratkim opisom dela, ki ga mora delavec opravljati po pogodbi o zaposlitvi in za

katero se zahtevajo enaka stopnja in smer izobrazbe in drugi pogoji za opravljanje

dela, ki jih določi in objavi delodajalec.

Namen sklepanja pogodbe o zaposlitvi za vrsto dela ali za delovno mesto pomeni, da

se delavec lahko zaposli za vrsto dela in dela opravlja na več delovnih mestih; da dela

opravlja le na (enem) delovnem mestu ali pa da ima v pogodbi o zaposlitvi določeno le

vrsto dela, brez opredelitve delovnega mesta.

Opozoriti velja, da sprememba naziva delovnega mesta zahteva tudi sklenitev nove

pogodbe o zaposlitvi (enaka zahteva za vrsto dela izrecno ne obstaja).

Upoštevati tudi zdravstveno – varnostni vidik, v kolikor delavec opravlja vrsto del,

katerim pritiče tudi sprememba tveganja.

Pozitiven vidik se kaže v uvajanju večje prožnosti delovnega razmerja.

Poseben postopek napotitve delavca na drugo delovno mesto ali delovno področje po

ZDR ni določen.

Pri odklonitvi napotitve je treba v vsakem konkretnem primeru presojati ali je

zavrnitev utemeljena.



2013.

V aktu mora biti naziv delovnega mesta oziroma vrsta dela dopolnjena s kratkim

opisom dela. V personalni mapi delavca je lahko tudi podatek o vsebini akta o

organizciji in sistemizaciji delovnih mest, ki je lahko tudi sestavni del pogodbe o

zaposlitvi.

Določanje neposredne veljave zakona, kolektivne pogodbe oziroma splošnega akta, če je

določilo pogodbe o zaposlitvi v nasprotju z določbami o minimalnih pravicah in obveznosti

pogodbenih strank iz prej naštetih predpisov.

ZDR opredeljuje obveznosti pogodbenih strank, ki jih v pogodbo o zaposlitvi ni nujno

vnašati, saj velja že zakonska določba:

Vestno opravljanje dela – pravni standard, katerega vsebino je priporočeno opredeliti v

pogodbi o zaposlitvi.

Upoštevanje delodajalčevih navodil – navodila morajo biti delavcu znana torej mora biti z

njimi seznanjen na običajen način – priporočam pisno seznanitev, izjemoma ustno.

Dolžnost spoštovanja predpisov o varnosti in zdravju pri delu – izrecno vnesti v pogodbo

o zaposlitvi.

Prepoved škodljivega ravnanja – ravnanja, ki bi jih bilo mogoče opredeliti kot škodljiva in

bi lahko materialno ali moralno škodovala delodajalcu ali bi lahko škodovala njegovim

poslovnim interesom opredeliti v pogodbi o zaposlitvi, ali pa delavce o takšnih ali podobnih

ravnanjih seznaniti na drugačen način.

Obveznost varovanja poslovne skrivnosti je opredeljena v zakonu, vendar ni odveč, da se

njena vsebina podrobneje določi v pogodbi o zaposlitvi. Prav tako je s podatki oziroma

določbo 36. člena ZDR primerno delavca seznaniti pred podpisom pogodbe o zaposlitvi .

Prepoved konkurence - Delavca seznaniti, da za opravljanje dela ali poslov, ki sodijo v

dejavnost, ki jo dejansko opravlja delodajalec in pomenijo ali bi lahko pomenila za

delodajalca konkurenco, potrebuje pisno soglasje, sicer gre za prepovedano dejavnost.

Odškodninska odgovornost.

Konkurenčna klavzula, dopusten dogovor ob upoštevanju pogojev iz 38. in 39. ter 40. člena

ZDR.

Dopustna le, če delavec pri svojem delu ali v zvezi z njim pridobiva tehnična,

proizvodnja ali poslovna znanja in poslovne zveze.

Maksimalno se lahko dogovori za čas dveh let po prenehanju pogodbe o zaposlitvi.

Z ZDR-A določeni primeri prenehanja pogodbe o zaposlitvi, ko omenjena klavzula

stopi v veljavo.

Ne sme izključiti možnosti primerne zaposlitve delavca.

Obvezna pisna določitev.

Nadomestilo za spoštovanje.

Dopusten sporazum o prenehanju njene veljavnosti.

SPREMEMBA, SKLENITEV, SUSPENZ POGODBE O ZAPOSLITVI

Predlog spremembe pogodbe o zaposlitvi lahko poda katera koli stranka.

Izrecno določeno kdaj se sklene nova pogodbe o zaposlitvi: Ob spremembi naziva

delovnega mesta, kraja opravljanja dela, časa za katerega je sklenjena pogodba o

zaposlitvi ali spremembe v zvezi s polnim ali krajšim delovnim časom.



2013.

V drugih primerih je dopustno sklepanje aneksov k pogodbi o zaposlitvi.

Upoštevanje novelo ZDR-A sklenitev nove pogodbe o zaposlitvi ni potrebna, če

delavec pridobi pravico do dela s krajšim delovnim časom skladno s predpisi o

zdravstvenem zavarovanju ali predpisi o starševskem varstvu.

Pogoje suspenza pogodbe o zaposlitvi določa zakon.

Dopustnost določitev pogojev suspenza v kolektivnih pogodbah ali pogodbe o

zaposlitvi.

POGODBA O ZAPOSLITVI ZA DOLOČEN ČAS

Za sklenitev pogodbe o zaposlitvi za določen čas, so izrecno določeni razlogi v ZDR. Mali delodajalec lahko, če to določa kolektivna pogodba dejavnosti, sklepa pogodbe

za določen čas ne glede na omejitve iz prvega odstavka 52. člena.

Prepoved veriženja.

Enak obseg pravic in obveznosti kot v delovnem razmerju za nedoločen čas.

Možnost preračuna delovnega časa v neenakomerni razporeditvi delovnega časa ali v

primeru opravljanja sezonskih del.

Poseben postopek prenehanja ni predpisan.

Spremembe pri sklepanju pogodbe o zaposlitvi z vodilnimi delavci.

Projektno delo.

Pogodba o zaposlitvi za določen čas se sklene, če gre za naslednje v zakonu določene

razloge: izvrševanje dela, ki po svoji naravi traja določen čas,

nadomeščanje začasno odsotnega delavca,

začasno povečan obseg dela,

zaposlitev tujca ali osebe brez državljanstva, ki ima delovno dovoljenje za določen

čas, razen v primeru osebnega delovnega dovoljenja,

zaposlitev poslovodne osebe in tistega vodilnega delavca, ki vodi poslovno področje

ali organizacijsko enoto pri delodajalcu in ima pooblastila za sklepanje pravnih poslov

ali za samostojne kadrovske in organizacijske odločitve,

opravljanje sezonskega dela,

za zaposlitev delavca, ki sklene pogodbo o zaposlitvi za določen čas zaradi priprave na

delo, usposabljanje ali izpopolnjevanje za delo, oziroma izobraževanje,

zaposlitev za določen čas zaradi dela v prilagoditvenem obdobju na podlagi dokončne

odločbe in potrdila pristojnega organa, izdane v postopku priznavanja kvalifikacij po

posebnem zakonu,

opravljanje javni del oziroma vključitev v ukrepe aktivne politike zaposlovanja v

skladu z zakonom,

pripravo oziroma izvedbo dela, ki je projektno organizirano,

delo, potrebno v času uvajanja novih programov, nove tehnologije ter drugih

tehničnih in tehnoloških izboljšav delovnega procesa ali zaradi usposabljanja

delavcev,

voljene/imenovane funkcionarje oziroma druge,

delavce, ki so vezani na mandat organa ali funkcionarja v lokalnih skupnostih,

političnih strankah, sindikatih, zbornicah, društvih in njihovih zvezah,



2013.

ter druge primere, ki jih določa zakon oziroma kolektivna pogodba.

Mali delodajalec lahko, če to določa kolektivna pogodba dejavnosti, sklepa pogodbe za

določen čas ne glede na omejitve iz prvega odstavka 52. člena.

Kolektivna pogodba za obrt in podjetništvo določa dodatne razloge v 16. členu, ki veljajo

za manjše delodajalce:

v prvih treh letih, ko prvič začne opravljati dejavnost,

namesto uvedbe poskusnega dela lahko z delavcem, ki prvič sklene pogodbo o

zaposlitvi za določen čas, v trajanju, ki je s to kolektivno pogodbo določen za trajanje

poskusnega dela ustrezne zahtevnosti,

če gre za izvedbo posla, pridobljenega z javnim natečajem ali naročilom in sicer za čas

izvedbe tega posla.

Določena je časovna omejitev sklepanja pogodb o zaposlitvi za določen čas pri

projektnem delu in sicer za čas daljši od dveh let, če se pogodba o zaposlitvi sklene za ves

čas trajanja projekta.

Varstvo pravic delavca: zagotovljeno po 204. členu ZDR,

neposredno sodno varstvo zaradi nezakonitosti odpovedi,

pravni temelj 54. člen ZDR-delavec bo postavil tožbeni zahtevek, da od sodišče

zahteva ugotovitev, da se je pogodba o zaposlitvi za določen čas spremenila v

nedoločen čas - ta zahtevek lahko postavi po izteku pogodbe o zaposlitiv,

med tekom delovnega razmerja pa lahko zaradi nepravilne sklenitve pogodbe zahteva

varstvo najprej pri delodajalcu, potem šele pri sodišču,

sicer prenehanje pogodbe o zaposlitiv za določen čas ureja ZDR v določbi 77. Člena.

POGODBA O ZAPOSLITVI S KRAJŠIM DELOVNIM ČASOM

Razlikovanje med dvema oblikama delovnega razmerja s krajšim delovnim časom in sicer

tistega do katerega pride po volji strank in tistega, ki nastopi skladno s predpisi o

pokojninskem in invalidskem zavarovanju ter predpisi o zdravstvenem zavarovanju in

predpisi o starševskem varstvu.

Delovno razmerje s krajšim delovnim časom:

Klasična zaposlitev part-time.

Delovni čas krajši od polnega, ki velja pri delodajalcu.

Spodnja meja ni določena.

Trajanje prepuščeno pogodbenim strankam.

Objava delovnega mesta, izrecna navedba, da gre za opravljanje dela s delovnim

časom krajšim od polnega, sicer veljajo vse določbe ZDR, ki veljajo za sklepanje

pogodbe o zaposlitiv.

V kolikor delavec že dela po pogodbi o zaposlitvi s polnim delovnim časom, enostranska

sprememba določbe o delovnem času ni dovoljena, je upoštevaje drugi odstavek 47. člena

ZDR potrebno skleniti novo pogodbo o zaposlitvi.

Delodajalec o prostih delovnih mestih s krajšim delovnim časom ni zavezan obvestiti

svojih že zaposlenih delavcev.

Sestavine enake kot v 29. členu ZDR, s poudarkom na določitvi trajanja delovnega

časa in njegove razporeditve.



2013.

Sorazmerje pri določitvi posameznih pravic – tudi plače (odmor med delovnim

časom).

Prepoved opravljanja nadurnega dela, razen v primeru delavčevega pisnega soglasja.

Načelo enakega obravnavanja z delavci, ki delajo polni delovni čas (sodelovanje pri

opravljanju, letni dopust)‏

Nepriznavanje nekaterih pravic (odmor za dojenje).

Odmor med delovnim časom:

Pripada delavcem, ki delajo s krajšim delovnim časom najmanj 4 ure na dan in sicer v

trajanju, ki je sorazmeren trajanju njihovega delovnega časa. Pripada tako delavcem,

ki delajo v dnevnem nepretrganem času, kot delavcu, ki dela v deljenem delovnem

času.

Drugačna ureditev velja za mladoletne delavce, če delajo najmanj 4 ure in pol na dan.

Novela ZDR-A – določa, da ima delavec s sklenjeno pogodbo o zaposlitvi s krajšim

delovnim časom, pravico do regresa sorazmerno delovnemu času, za katerega je

sklenil pogodbo o zaposlitvi (prostovoljno).

121. člen ZDR omogoča podaljšanje pripravništva (sorazmerno), če pripravnik dela s

krajšim delovnim časom od polnega, vendar največ za 6 mesecev.

Dopustnost neenakomerne razporeditve in začasne razporeditve delovnega časa.

Dopustnost sklenitve PZ za krajši delovni čas z več delodajalci.

Delavčeva dolžnost sporazumeti se z delodajalci o delovnem času, o načinu izrabe

letnega dopusta in drugih odsotnostih z dela.

PRENEHANJE POGODBE O ZAPOSLITVI

Pogodba o zaposlitvi preneha s potekom časa, za katerega je bila sklenjena - poseben postopek ni predviden,

delodajalec lahko delavca samo obvesti, kdaj bo pogodba o zaposlitvi prenehala,

s smrtjo delavca ali delodajalca-fizične osebe – vedno preneha s smrtjo delavca, s

smrtjo delodajalca fizične osebe pa le, če z zapustnikovo dejavnostjo nepretrgano ne

nadaljujejo njegovi nasledniki,

s sporazumom sklenjenim v pisni obliki s pravnim poukom, v katerem je delavec

poučen, da v tem primeru ne more uveljavljati pravic iz naslova zavarovanja za primer

brezposelnosti,

z redno in izredno odpovedjo,

s sodbo sodišča,

po samem zakonu, v primerih, ki jih določa zakon,

v drugih primerih, ki jih določa zakon

REDNA IN IZREDNA ODPOVED Odpoved se mora nanašati na celotno pogodbo o zaposlitvi.

Razlika med redno in izredno odpovedjo – tek odpovednega roka.

Odpoved je lahko podana le v celoti.

Delavec lahko odpove pogodbo o zaposlitvi brez obrazložitve.



2013.

Delodajalec mora odpovedati pogodbo o zaposlitvi iz utemeljenih razlogov.

Razlogi so določeni samo v zakonu.

Dokazno breme v primeru redne odpovedi je na strani delodajalca, v primeru izredne

odpovedi pa na tisti stranki, ki izredno odpoveduje pogodbo o zaposlitvi.

Postopek pred odpovedjo s strani delodajalca.

Pisno opozorilo delavca, da je kršil obveznosti, s pozivom na izpolnjevanje obveznosti in

opozorilom na možnost odpovedi v primeru ponovne kršitve pogodbene in druge

obveznosti –sestavni del personalne mape.

Rok za opozorilo – 60 dni od ugotovitve kršitve/6 mesecev od nastanka kršitve.

Pisnost opozorila.

Veljavnost opozorila eno leto.

Opozorilo lahko, v primeru drugačne ureditve iz kolektivne pogodbe dejavnosti, velja

najdalj dve leti.

Zagovor:

Pred redno odpovedjo iz razloga nesposobnosti.

Pred redno odpovedjo iz krivdnega razloga.

Pred izredno odpovedjo PZ.

Zagovor v razumnem roku, ki ne sme biti krajši od treh delovnih dni.

Ni potreben, če obstajajo okoliščine, zaradi katerih bi bilo od delodajalca nerazumno

pričakovati, da ga bo izvedel, npr. če je sam žrtev kršitve, neuspešno opravljeno

poskusno delo, izrecna odklonitev, neopravičen neodziv povabilu na zagovor.

Z novelo ZDR-A predpisana vsebina pisnega vabila.

Pisno obvestilo v primeru redne odpovedi iz poslovnega razloga:

Vloga sindikata:

o Pritegnjen vedno, kadar to zahteva delavec.

o Sindikat podaja v roku 8 dni mnenje.

o Določena fikcija ne nasprotovanja odpovedi, če v tem roku ne poda mnenja.

o Pisno obrazložitev nasprotovanja v primeru, da zanjo ni utemeljenih razlogov

ali da ni bil spoštovan z zakonom določen postopek.

Odpoved mora biti izražena v pisni obliki.

Dolžnost pravnega pouka, v katerem mora biti delavec opozorjen tako na pravno

varstvo, kot njegove pravice iz naslova zavarovanja za primer brezposelnosti.

Zakonsko določena obveznost vročitev odpovedi, praviloma na delovnem mestu

oziroma naslovu, ki je določen v pogodbi o zaposlitvi ali naknadno sporočenemu

naslovu.

Za vročanje veljajo pravila ZPP.

Če delavec nima stalnega ali začasnega prebivališča v RS, se vročitev opravi na

sedežu delodajalca.

Prenehanje pogodbe o zaposlitvi- redna odpoved Razlogi izrecno določeni v zakonu.

Odpoved dovoljena le, če obstaja utemeljen razlog iz prvega odstavka 88. člena ZDR,

ki onemogoča nadaljevanje dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi med delavcem in

delodajalcem.



2013.

V primeru redne odpovedi iz poslovnega razloga in iz razloga nesposobnosti zakon

zapoveduje dolžnost preveriti ali obstajajo možnosti za ohranitev zaposlitve delavca

(tretji in četrti odstavek 88. člena v zvezi z 90. členom ZDR).

Institut odpovedi s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi:

Če ga delodajalec (v primeru, ko je obvezen) ne upošteva, je odpoved pogodbe o

zaposlitvi nezakonita. Institut obsega preveritev ali je mogoče delavca zaposliti pod

spremenjenimi pogoji; na drugih delih; dokvalificirati za delo, ki ga opravlja ali

prekvalificirati za drugo delo.

Obveznost ne velja za manjše delodajalce in delodajalce, ki odpovedujejo pogodbo o

zaposlitvi v prvih 6 mesecih po njeni sklenitvi.

Sodna praksa pravi, da je potrebno preveriti ali ima delodajalec za delavca, ki bi ga

sicer odpustil, drugo ustrezno zaposlitev, katere ponudba ga razbremeni plačila

odpravnine. Ponudba neustrezne zaposlitve (za druga dela ali pod spremenjenimi

pogoji, ki ne ustrezajo merilom iz 90.člena ZDR), pa v konkretnem primeru ni

obvezna.

ZDR-A – odpoved s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi pri drugem delodajalcu –

podana je lahko ves čas odpovednega roka, delodajalca razbremeni pod pogojem,

pravne kontinuitete delavčevih pravic plačila odpravnine.

90.a člen ZDR-A delodajalca ne razbremeni obveznosti ponudbe nove zaposlitve pri

sebi, če ta možnost obstaja.

Definicija ustrezne zaposlitve pri odpovedi s ponudbo nove zaposlitve:

Enaka vrsta in stopnja izobrazbe kot za prejšnje delo.

Enak delovni čas kot po prejšnji pogodbi o zaposlitvi.

Kraj opravljanja dela ni oddaljen več kot tri ure vožnje v obe smeri z javnim

prevoznim sredstvom ali z organiziranim prevozom delodajalca od kraja gibanja

delavca.

Vsi pogoji morajo biti izpolnjeni kumulativno.

Ponujena zaposlitev za nedoločen čas.

ZDR ne omenja plače.

Problem obsega sodnega varstva pri odpovedi s ponudbo nove pogodbe.

Odpovedni roki:

V minimalnem trajanju opredeljeni v ZDR.

Odpovedni rok en mesec je določen, če pogodbo o zaposlitvi odpoveduje delavec.

Poenotijo se odpovedni roki iz krivdnega razloga in razloga nesposobnosti.

Če odpoveduje pogodbo o zaposlitvi delodajalec zaradi krivdnih razlogov na strani

delavca je odpovedni rok en mesec.

Odpravnina:

Obvezno izplačilo v primeru odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov ali

razloga nesposobnosti. Odpravnina - določena v ulomku osnove, to je povprečne

mesečne plače, ki jo je prejel delavec ali ki bi jo prejel, če bi delal v zadnjih treh

mesecih pred odpovedjo, pripada pa delavcu za vsako letu dela pri delodajalcu in

njegovih pravnih prednikih.



2013.

IZREDNA ODPOVED

Dopustna samo, če obstojijo razlogi določeni v zakonu.

Če upoštevaje interese obeh pogodbenih strank ni mogoče nadaljevati delovnega

razmerja do izteka delovnega roka oziroma do poteka časa, za katerega je bila

sklenjena pogodba o zaposlitvi.

Določen rok za podajo izredne odpovedi – 30 dni od ugotovitve razloga za izredno

odpoved/najkasneje v 6 mesecih od nastanka razloga.

Če gre za krivdni razlog na strani delavca ali delodajalca, ki ima vse znake kaznivega

dejanja je subjektivni rok 30 dni (od ugotovitve razloga za izredno odpoved) in

storilca ves čas, ko je možen kazenski pregon.

Razlogi so opredeljeni v 111. in 112. člena ZDR.

PREDLAGANE VSEBINE PERSONALNE MAPE

Kriteriji za določitev presežnih delavcev

ZDR jih predvideva v poglavju, ki se nanaša na odpuščanje večjega števila delavcev (od 96.

člena dalje) Delodajalec bo v primeru, ko bo moral izbirati med dvema ali več delavci imeti .‏

izdelane svoje “kriterije”, pri katerih lahko upošteva smernice iz 100. člena ZDR

Pismeno soglasje starejšega delavca iz 114. člena ZDR (da soglaša z odpovedjo)‏

Soglasje inšpektorja za delo v primeru iz 115. člena ZDR (izredna odpoved ali zaradi

uvedbe postopka za prenehanje delodajalca) delavki v času nosečnosti, delavki ves čas ko doji

otroka, staršem v času izrabe starševskega dopusta v obliki polne odsotnosti z dela in še en

mesec po izrabi tega dopusta

Delavčevo soglasje, da dovoljuje pobot delodajalčeve terjatve do njega z delodajalčevo

obveznostjo plačila delavcu). Pogoj je, da je delavec seznanjen z delodajalčevo terjatvijo, da

je torej že nastala.

Odreditev nadurnega dela: 143. člen ZDR

Vzorci:

Na podlagi določbe drugega odstavka 143.člena Zakona o delovnih razmerjih

Delodajalec................................

Delavcu......................................

odrejam

da dne...........................opravi delo preko polnega delovnega časa (nadurno delo), ker je

potrebno nadaljevanje dela v delavnici in proizvodnji z namenom preprečitve materialne

škode. Delo bo trajalo predvidoma od.....do......, torej......ur.

Delodajalec:

Delavcu vročeno na delovnem mestu, dne………………..



2013.

Ali:

Na podlagi določbe drugega odstavka 143.člena Zakona o delovnih razmerjih

Delodajalec....................................

dne…………………….................

Delavcu.........................................

Odrejam

da dne......................opravi delo preko polnega delovnega časa (nadurno delo), ker je potrebno

nadaljevanje dela v delavnici in proizvodnji z namenom preprečitve materialne škode. Delo

bo trajalo predvidoma od.......do......., torej......ur.

Delodajalec:

Delavcu vročeno na delovnem mestu, dne………………..

VSEBINA PERSONALNE MAPE

Z določili Zakona o evidencah na področju dela in socialne varnosti so določene vrste in

vsebine evidenc na področju dela in socialne varnosti, ki jih vodijo delodajalci:

evidence o zaposlenih delavcih - se začne voditi z dnem sklenitve pogodbe o

zaposlitvi in preneha z odpovedjo pogodbe o zaposlitvi,

evidence o stroških dela- mesečno vodenje evidence,

evidence o izrabi delovnega časa – dnevno vpisovanje izrabe delovnega časa za

posameznega delavca, ki se začne voditi z dnem sklenitve pogodbe o zaposlitvi in

preneha z odpovedjo pogodbe o zaposlitvi.

evidence o oblikah reševanja kolektivnih delovnih sporov pri delodajalcu.

VSEBINA PERSONALNE MAPE

Zakon o varnosti in zdravje pri delu in podzakonski akti

Izjava o varnosti z oceno tveganja

Evidence

Prijaviti pristojnemu Inšpektoratu RS za delo

Vsako smrtno poškodbo,

Vsako nezgodo pri delu, zaradi katere je delavec nezmožen za delo najmanj tri

zaporedne delovne dni,

Prijaviti kolektivno nezgodo pri delu,

Vsak nevaren pojav,

Ugotovljeno poklicno bolezen

»Kako napolniti in urediti personalno mapo delavca«1).pdf · postopki pred sklenitvijo pogodbe o...

Documents

Transcript of »Kako napolniti in urediti personalno mapo delavca«1).pdf · postopki pred sklenitvijo pogodbe o...