KAJ POMENI, KAJ POMENI, ČČE JE KNJIGAE JE KNJIGA

““v obdelaviv obdelavi””??

DOKUMENTARNI PRIKAZ DOKUMENTARNI PRIKAZ KNJIKNJIŽŽNINIČČARSKEGA POSTOPKAARSKEGA POSTOPKA

RAZSTAVA NA STROKOVNEM POSVETOVANJU

ZVEZE BIBLIOTEKARSKIH DRUŠTEV SLOVENIJE (ZBDS), MARIBOR 2009

zasnova: Damjana Vovk in Branka Badovinac

fotografija: Milan Štupar

gradivo pridobimo

z darovi

z nakupomz zakonom o obveznem izvodu

z zameno

Knjižnični delavci, zadolženi za nabavo gradiva, na različne načine

pridobivajo knjige, časopise, cd-je, dvd-je in ostalo knjižnično gradivo.

Gradivo najprej prispe v ekspedit knjižnice, kjer ga razvrstijo in usmerijo za

obdelavo ali ga pošljejo kateri od knjižnic v zameno za drugo gradivo.

opremimo

Knjižnice lahko prejmejo več izvodov istega naslova knjige. Vsak izvod se opremi s točno

določenimi številkami in podatki, katerih namen je identifikacija posameznega izvoda za

potrebe poslovanja knjižnice in za delo z uporabniki. Na izvod se zabeleži način nabave, z

žigom pa se označi, da je gradivo last knjižnice. Izvod dobi inventarno številko, ki

predstavlja zaporedno številko pridobitve knjige za fond knjižnice. Dodeli se mu tudi

signaturo. Ta oznaka pove v katerem prostoru in na kateri polici v knjižnici stoji gradivo.

Gradivo se lahko opremi še z drugimi oznakami (npr. s številkami za izposojo, izpisanimi s

črtnimi kodami). V nekaterih knjižnicah zaradi zaščite knjige zavijejo v prozorno folijo.

inventarna številka

signatura

način nabave

žig

katalogiziramo

Uporabnik in knjižničar najdeta knjigo s pomočjo knjižničnega kataloga. Vsak naslov

gradiva ima v katalogu svoj zapis (podatki o gradivu in dostopnosti). Podatki o

gradivu (npr. avtor, naslov, leto izdaje, založnik itn.) se popišejo po natančnih

navodilih in jasno določenih pravilih. Zato knjižničarji, ki v katalog vpisujejo te

podatke - katalogizatorji, pri svojem delu uporabljajo številne priročnike. Včasih so

katalogizatorji zapisovali podatke na listke, ki so jih zlagali v posebej izdelane

predale. Danes je listkovni katalog v večini knjižnic nadomestil računalniški

katalog.

Po končani formalni obdelavi knjižničarji dopolnijo zapis gradiva s podatki o njegovi

vsebini. Pri tem morajo slediti pravilom za vsebinsko obdelavo in biti dosledni pri

izbiri izrazov in oznak, saj le na tak način lahko zagotovijo najdljivost gradiva.

Knjižničarji vsebino opišejo na dva načina: s številkami – s klasifikacijskimi

oznakami, in z besedami – s predmetnimi oznakami. Klasifikacijsko oznako, ki

praviloma označuje vsebino s številkami, lahko tudi s črkami ali simboli, določijo s

pomočjo klasifikacijskih sistemov, kot je npr. Univerzalna decimalna klasifikacija

(UDK). Predmetne oznake knjižničarji prosto določijo ali jih poiščejo v različnih

geslovnikih.

opredelimo vsebino

postavimo na police

Knjiga je lahko shranjena v skladišču ali postavljena v prosti pristop. V

prostem pristopu uporabnik samostojno poišče knjigo tako, da brska med

gradivom na polici ali pa v knjižničnem katalogu najprej poišče njegovo

signaturo in z njeno pomočjo najde gradivo na polici. V skladišče uporabnik

nima dostopa, zato mora gradivo najprej naročiti pri knjižničarju ali preko

računalniškega kataloga.