Lady 38

Sneža Vidovič, učiteljica joge in meditacije, vodja Joga studia Sadhana

Kadar je padec neizbežen, se mu prepusti

Po nekaterih medijih kot najnovejšo uspešnico pri jogi reklamirajo vročo jogo. Mar ni to pravzaprav bikram joga?

Meni se ne zdi, da bi bila vroča joga zadnji modni hit. Vroča joga je pač zvrst hatha joge, ki je pred nekaj leti prišla v Slovenijo in se še ni dobro razvila. Tovrstno jogo je v sedemdesetih letih prejšnjega sto-letja razvil Bikram Choudhury: gre za program v ogrevanih prostorih pri temperaturi 40 stopinj Celzija, kar pripomore k temu, da je telo bolj sproščeno in elastično. V tujini bikram joga poteka v posebej pri-pravljenih prostorih. To niso savne ali prostori, v kateri so radiatorji malce bolj vroči, marveč dvorane, ki so primerno prezračevane, pri-pravljene tako na raven tempera-ture kot vlage. Pri nas takšnih pro-gramov ne poznam, zato o tem ne morem reči ničesar. Pa tradicionalna joga sploh pozna vročo jogo?

Ne, Bikram jo je razvil v ZDA. Toda iz lastnih izkušenj lahko re-čem, da je izvajanje joge pri višjih temperaturah včasih bistveno lažje. Ko greš v Indijo in tam bivaš v po-polnoma drugem podnebju – precej topleje je in bolj vlažno –, hitro ugo-toviš, da ti gre vadba zelo dobro, pravzaprav bolje kot doma. Topleje ko je, bolj so mišice sproščene, pro-žne. Naj opozorim, da pri vroči jogi zato ni posebnega ogrevanja tele-

sa, ampak se takoj začnejo izvajati asane – v sistemu bikram joge je stalnih 26 asan. Če odmislimo vro-čo jogo, je v zvezi s temperaturo v prostoru vadbe treba poudariti naslednje: če pozimi vadite jogo v telovadnicah, ne pozabite, da so te ogrevane na 18 ali 19 stopinj, ker so načeloma namenjene športu. Ta-krat je potrebnih precej več priprav in ogrevanja. Torej je sam prostor, v katerem se izvaja joga, zelo po-memben. Osebno priporočam spe-cializirane studie za jogo, saj so to prostori, ki so primarno namenjen jogi in tam so prava energija, tem-peratura in tudi oprema. Bi lahko rekli, da vroča joga ni za nekoga, ki težko prenaša vročino?

Vsak stil hatha joge ni za vsakogar in tudi bikram joga ne ustreza vsa-kemu. Za človeka, ki težje prenaša vročino in vlago, taka joga nikakor ne bi bila najprimernejša. Ko se od-ločate za jogo, naj vsak poskusi ne-kaj zvrsti – to so lahko klasična hat-ha joga, vinjasa, aštanga vinjasa itd. – in ugotovi, kateri stil hatha joge mu ustreza in ali se med izvajanjem in po njem dobro počuti. Pri jogi se v Sloveniji dogaja nekaj podobnega kot z modo: danes je modernih več stvari, več različnih pristopov. Pri jogi je to dobro, ker je veliko manevrske-ga prostora. Lahko

pa to pri laiku, ki prvič vstopa na jogijsko področje, povzroči zmedo. Zaradi tako širokega prostora vanj lažje vstopijo stvari, ki malce dišijo po jogi, a niso joga. Zato naj ljudje izkoristijo tedne in mesece odprtih vrat. Sama prisegam na izkušnjo. Ni dovolj samo prebrati, moraš poskusiti. Ni dovolj, da ti prijate-ljica pove, kako krasno je bilo. Sam moraš spoznati, kje oz. pri kom ti je joga najbolj ustrezala, čeprav ne moreš niti ubesediti, zakaj. In še nekaj: vsak začetnik mora poslušati svoje telo, ki je naš naj-boljši učitelj in nam tudi najbolje pove, kdaj je dovolj – tudi če uči-telj joge reče, da bomo stali na gla-vi, naj posameznik stoje ne izvede, če se ne čuti pripravljenega. Izku-šen učitelj bo tako ali tako vedel, kateri učenec je pripravljen in ka-teri ne. Obstajajo tudi tehnike, ki te pripravljajo na zahtevno asano, in seveda obstajajo tudi alternativ-ne asane (namesto stoje na glavi izvajamo drugo, inverzno asano). Ni pa dobro, da v nedogled oma-huješ. Lepo je, da učitelj omogoči izkušnjo uspeha – poudarjam, če človek nima zdravstvenih težav in se mu izvajanje asan zato od-svetuje. Občutek, ko ti uspe neka asana, je pač lep. A kaj, ko se ogromno ljudi obremenjuje s tem,

ZGODBE, KI JIH ZGODBE, KI JIH ZGODBE, KI JIH ZGODBE, KI JIH ZGODBE, KI JIH ZGODBE, KI JIH PIŠE ŽIVLJENJE

kot z modo: danes je modernih več stvari, več različnih

ZGODBE, KI JIH ZGODBE, KI JIH ZGODBE, KI JIH ZGODBE, KI JIH ZGODBE, KI JIH ZGODBE, KI JIH ZGODBE, KI JIH ZGODBE, KI JIH PIŠE ŽIVLJENJE

ZGODBE, KI JIH PIŠE ŽIVLJENJE

ZGODBE, KI JIH ZGODBE, KI JIH PIŠE ŽIVLJENJE

ZGODBE, KI JIH PIŠE ŽIVLJENJE PIŠE ŽIVLJENJE PIŠE ŽIVLJENJE

Jeseni nas vreme prisili, da si načine telesne vadbe poiščemo za štirimi stenami. Mnogi se odločijo za jogo, ki pa je veliko več kot le telesna vadba. A ko se človek odloča, v kateri tečaj naj se vpi-še, se znajde pred dilemo. Zato smo za nekaj nasvetov poprosili Snežo Vidovič, učiteljico joge in meditacije ter vodjo Joga studia Sadhana.

www.revijastop.si

Glasujte na StopPops20 ...

Njen novi fantže živi pri njej ...

www.revijaobrazi.si

Kateri so večni trije?

www.modna.si

39 Lady

Kadar je padec neizbežen, se mu prepusti

da jih bodo drugi videli, kako ne zmorejo izvesti nekega položaja, ali se bojijo celo pasti. Tudi če česa ne moremo, tudi če pademo – pa kaj! Treba se je naučiti tudi izkušnje padca, treba se je naučiti, kako pasti. Kadar je padec neiz-bežen, se mu prepustimo. Bolj ko se mu upiraš, hujše so posledice. In seveda po padcu sledi ponoven poskus – tako je pri jogi, tako je v življenju. Joga z glasbo ali brez nje?

Današnji način življenja je življe-nje v hrupu, ki je največji onesna-ževalec. Popolna tišina je lahko za začetnika stresna, čeprav je to pa-radoks. Na zahodu so zato učitelji začeli uporabljati glasbo kot medij, ki prijetno vpliva na počutje in nas pripravi na jogo. Ko pa dlje časa hodiš na jogo, ko se bolj poglabljaš v napredne tehnike, manj potrebu-ješ glasbo. Uživati začneš v tišini, začenjaš razumevati njen pomen in si je celo želiš. Ugotoviš, da je pra-vi stik s samim sabo mogoč samo v tišini. Glasba je vmesni tampon, ki omogoča nežnejši prehod. V tujini zadnje čase glasba med jogo niti ni umirjena: ko človek včasih stopi v prostor za jogo, misli, da ne vadijo joge. A naj poudarim še nekaj. Tra-dicionalno se je hatha joga lahko iz-vajala ob mantrah, torej ne v popol-ni tišini: igralo se je na tradicionalne indijske inštrumente in prepevalo mantre. Vendar namen manter in glasbe ni bil zabava, ampak dose-ganje višjega stanja zavesti.

Kakšno vrsto joge ponujate v vašem Joga studiu Sadhana?

Klasično hatha jogo za tri zahtev-nostne stopnje in bolj dinamičen slog vinjasa joge. Jogo razumem kot življenje, kjer ni nič statične-ga. Tako kot se menjavata noč in dan, tako kot se vse v naravi ves čas spreminja, tako je tudi v hatha jogi. Zato prepričanje, da gre za statično jogo, kadar govorimo o hatha jogi, ni točno. Zelo dinamično je, dina-mično navznoter in navzven. Je pa res, da je v stilu vinjasa joge (vrste hatha joge) še več fluidnosti in di-namičnosti. Filozofija vinjase pravi, da je treba živeti s cikli, z gibanjem. In prav to je filozofija tradicionalne hatha joge. Rada uporabljam pri-spodobo spirale kot simbol telesne-ga in duhovnega razvoja. Uro joge vodimo po spirali in napredujemo po malem, in ko smo resnično pri-pravljeni, se srečamo z najvišjimi tehnikami. Joga v Sadhani ni neki hud »work out« niti ne temelji na »pokaži akrobacijo«. To ni namen joge. Namen je najti svoj notranji mir in ohranjati vitalnost telesa in duha. Sadhana ponuja jogo, kjer gre za preplet fizičnih in mentalnih vaj ter vaj za sproščanje in dihalnih tehnik. To je idealna kombinacija za psihofizično vitalnost in zdravje sodobnega človeka. V Sadhani (v sankskrtu beseda pomeni jogijska praksa) sem zelo ponosna tudi na program za seniorje Zlata leta, ki mu vsakič sledi še klepet ob kavi in čaju. Imamo tudi program joge

in meditacije s poudarkom na me-ditaciji, programe za podjetja in individualne programe, novost pa je joga za hormonsko ravnovesje, ki je namenjena ženskam po 35. letu starosti. Velikokrat slišimo stavek Joga je način življenja. Nam ga lahko razložite?

To je zelo visok cilj, ki ni pre-prosto dosegljiv za nekoga, ki je navajen bližnjic in z malo napora doseči rezultat. Po skoraj 20 letih ukvarjanja z jogo zdaj vem, da joga postane način življenja sča-soma in ne takoj. To je življenje, v katerem je samodisciplina po-memben dejavnik, vendar ne gre zgolj za asketski vidik, saj je po-

trebno tudi zavedanje in uživanje v drobnih stvareh, ki ti prinesejo radosti. To velja za učence in uči-telje joge; slednji morajo vedeti, da niso nekaj več, če so učitelji, saj so krvavi pod kožo in še ved-no samo učenci, ki le posredujejo neko znanje. Joga kot slog življe-nja zame pomeni, da se v vsakem trenutku zavedaš sebe in okolja ter da plavaš s tokom. Ko enkrat vzameš jogo za slog življenja in se ravnaš po jogijskih načelih, si ves čas, 24 ur na dan, predan učenec, ki se trudi živeti bolj zdravo, bolj uravnoteženo, bolj duhovno. Jogijski mojster Paramhansah Jo-gananda je nekoč dejal: »Okolje je močnejše od tvoje volje.« Torej mora nekdo, ki živi jogijsko, za-vestno iskati okolja, ki te ne izčr-pavajo, ampak polnijo s pozitivno energijo – kadar je to le mogoče. Jogijski slog življenja ti omogoča, da z nekoliko treznejšo glavo gle-daš na stvari in predvsem to, da ne ponavljaš danes tako priljubljene mantre: Ful 'mam gužvo, nimam časa. (smeh) Mislim, da so učitelji joge nujen odgovor na naše po-trebe. Je pa tudi res, da ima vsak svojo jogo – to je lahko celo vrti-ček, ki ga z veseljem obdeluješ). Učitelji joge so zelo potrebni, ker ljudje živijo odtujeni sami od sebe in prav učitelji joge lahko pokaže-jo pot do našega bistva. Nikogar več v resnici ne zanima, kako si. Če sami ne poskrbimo zase, poči na ravni odnosov, zbolimo, in ta-krat največkrat nastopi trenutek, ko se ljudje zavejo, da morajo ne-kaj storiti zase. In joga jim lahko pomaga na telesni, mentalni in duhovni ravni.

Irena Pirman

ni tišini: igralo se je na tradicionalne indijske inštrumente in prepevalo mantre. Vendar namen manter in glasbe ni bil zabava, ampak dose-ZGODBE, KI JIH glasbe ni bil zabava, ampak dose-ganje višjega stanja zavesti. glasbe ni bil zabava, ampak dose-ganje višjega stanja zavesti. PIŠE ŽIVLJENJE

Foto

: arh

iv Sn

eže V

idov

ič