1

Zbirka medijskih objavJAVNI SKLAD RS ZA KULTURNE DEJAVNOSTI,18. 02. 2014

Število objav: 6Tiskani mediji: 4Splet: 2Radijske postaje: 0Televizijske postaje: 0Teletekst: 0Spremljane teme:Festival mlade literature UrškaJavni sklad RS za kulturne dejavnostiKult3000Mednarodno zborovsko tekmovanjeMariborSlovensko zborovsko tekmovanje NašapesemZborovsko tekmovanje za velikonagrado Evrope

2

Seznam objav v zbirki:Naslov Napovednik

Zaporedna št. Medij; Doseg Delo; 130000 Stran: 16 Površina: 250 cm2

1 Rubrika / Datum Ostalo, 18. 02. 2014

Stran v zbirki Avtor T.Ju.

3 Teme Kult3000

Naslov Vztrajanje pri kakovostnih izdajah

Zaporedna št. Medij; Doseg Dnevnik; 0 Stran: 22 Površina: 589 cm2

2 Rubrika / Datum Kultura, 18. 02. 2014

Stran v zbirki Avtor Mager Ingrid

4 Teme Javni sklad RS za kulturne dejavnosti, Mednarodno zborovsko tekmovanje Maribor,Zborovsko tekmovanje za veliko nagrado Evrope, Slovensko zborovsko tekmovanje Našapesem

Naslov Ko ugasnejo luči

Zaporedna št. Medij; Doseg Dnevnik; 0 Stran: 23 Površina: 573 cm2

3 Rubrika / Datum Kultura, 18. 02. 2014

Stran v zbirki Avtor Geršak Ana

6 Teme Festival mlade literature Urška

Naslov Ko ugasnejo luči

Zaporedna št. Medij; Doseg Dnevnik.si; 205280

4 Rubrika / Datum Iz tiskane izdaje, 18. 02. 2014

Stran v zbirki Avtor Geršak Ana

8 Teme Festival mlade literature Urška

Naslov Vztrajanje pri kakovostnih izdajah

Zaporedna št. Medij; Doseg Dnevnik.si; 205280

5 Rubrika / Datum Iz tiskane izdaje, 18. 02. 2014

Stran v zbirki Avtor Mager Ingrid

11 Teme Javni sklad RS za kulturne dejavnosti, Mednarodno zborovsko tekmovanje Maribor,Zborovsko tekmovanje za veliko nagrado Evrope, Slovensko zborovsko tekmovanje Našapesem

Naslov Puhar v Ljubljani

Zaporedna št. Medij; Doseg Gorenjski glas; 45000 Stran: 17 Površina: 211 cm2

6 Rubrika / Datum Ostalo, 18. 02. 2014

Stran v zbirki Avtor Kavčič Igor

14 Teme Javni sklad RS za kulturne dejavnosti

SRE Slovenci > identiteta, demokracija in suverenost■*«■ Cikel predavanj bo zgodovinar dr. Božo Repe nadaljevalBiiBE9 s temo fiJed Balkanom in Srednjo Evropo; Slovenci injugo-slovanstvo. Drugo v sklopu štirih predavanj bo jutri ob 18. uriv Kosovelovi dvorani Cankarjevega doma v Ljubljani.

O ODNOSU MED NACIZMOM IN RELIGIJOPredavanje dr. Marka Kerševana v okviru Večerov SPD PrimožTrubar bo pod naslovom Hitlerjev Bog: nacionalsocializem in/kot religija ter odnos do katolicizma in protestantizma zaokrožilosklop na temo odnosa med nacizmom in religijo. Trubarjeva hišaliterature, Ljubljana, ob 19. uri.Emona 2000: emonci, pozdravljeni v knjižniciiNiz predavanj v okviru projekta Emona 2000 bo jutri ob 19.30 venoti Šiška nadaljeval Miran Erič, ki bo spregovoril o pomembnostiodkritja ostankov rimske tovorne ladje v Ljubljanici pri Sinji Gorici.V ponedeljek, 24. 2„ bo ob 18. uri v Knjižnici Otona Zupančiča pre-davanje Klavdije Blažun Hipatija, prezrta muza zahodne filozofije.Cikel treh predavanj Zakaj smo vsi (še) Rimljani?, o dediščini, ki sonam jo zapustili stari Rimljani, bo predavateljica dr. Maja Sunčič .začela v torek, 25. 2., ob 19. uri v Slovanski knjižnici s temo o ženskiv antiki in danes.Razmišljanja in razgovori v MohorjeviPogovor z naslovom Živeti s posledicami: okolje, odgovornost,identiteta bo vodil filozof dr. Vojko Strahovnik. Sodelovala bostadr. Tomaž Grušovnik in Jerneja Penca. Knjigarna Mohorjeve družbe,Ljubljana, ob 17. uri.Brez človeka - Enoumje neoliberalizmaPredstavitev knjige in pogovor z njenim avtorjem, Vojkom Starovi-čem. Knjigarna Kulturnica Velenje, ob 18. uri.

ČET HrUM " SA: ° D MODERNIZMA DO' GULAGA

mjagm Ob nedavnem izidu izbora proze in esejistike OsipaKjZa Mandelštama Hrum časa bosta o delu enega najvidnejšihpredstavnikov ruskega modernizma spregovorila prevajalec DragoBajt in rusist dr. Aleksander Skaza, pogovor pa bo povezoval AljošaHarlamov. Trubarjeva hiša literature, Ljubljana, ob 19. uri.Aleš Šteger in Jurij HudolinV ciklu pogovorov bo pesnik, pisatelj in kolumnist Jurij Hudolin go-stil pesnika, esejista in urednika Aleša Štegra. Kult3000, Metelkova,Ljubljana, ob 18. uri.OŽIVITEV MODERNIH OLIMPIJSKIH TEKMOVANJZgodovinsko predavanje dr. Tomaža Pavlina o olimpijstvu in olim-pijskih igrah. Modrijanova knjigama, Ljubljana, ob 18. uri.Neža Maurer in Franc MarušičPesnica in jezikoslovec bosta gosta dogodka ob mednarodnemdnevu maternih jezikov. Pogovor o dvojini v slovenskem jezikuin poeziji ter v življenju nasploh bo vodila Bernarda Žarn. SkedenjŠkrabčeve domačije v Hrovači pri Ribnici, ob 18. uri.O FILOZOFIJI MONISTIČNEGA kašmirskega šivaizmaO eni najbolj vznemirljivih indijskih filozofij bo predavala Tina KoširMazi, doktorska študentka filozofije. Dvorana Rotovž, Maribor, ob19. uri.Skrito poveljePredstavitev knjige in pogovor z njeno avtorico Drago Potočnjakbo vodil Dušan Jelinčič. Goriška knjižnica Franceta Bevka, ob 18. uri.

PON ANTIKA na širšem domžalskem območjuHH V nizu Srečanja pod slamniki bo voditeljica Cveta Zalokar-Hii3ai Oražem gostila dr. Janeza Marolta, zgodovinarja, kom-parativista, umetnostnega zgodovinarja in teologa. Sfamnikarskimuzej, Domžale, ob 18. uri.

TOR GORAN VOJNOVIČ■m Režiser, scenarist, pisatelj, pesnik in kolumnist bo gostBiSai dogodka v seriji Mini večerov, ki jih pripravljata Mini teaterLjubljana in Društvo študentov primerjalne književnosti. Mini tea-ter na Križevniški, Ljubljana, ob 20. uri.KarlGržanO njegovi knjigi Le kaj počne bog v nebesih, ko je na zemlji totiko

. trpečih? se bo z avtorjem pogovarjala Cveta Zalokar-Oražem. Ma-tična knjižnica Kamnik, ob 19. uri. T. Ju. 3N

aroč

nik:

JAV

NI S

KLAD

RS

ZA K

ULT

UR

NE

DEJ

AVN

OST

IO

bjav

e so

nam

enje

ne in

tern

i upo

rabi

v s

klad

u z

odlo

čbam

i ZAS

P in

se

brez

sog

lasj

a im

etni

ka p

ravi

c ne

sm

ejo

pros

to ra

zmno

ževa

ti in

dis

tribu

irati!

Klip

ing

d.o.

o.

Kazalo

Produkcija ZKP RTV Slovenija

Vztrajanje pri kakovostnih izdajahIngrid MagerOb kulturnem prazniku svojo letno glasbeno založniškobero predstavi ZKP RTV Slovenija. Izdaj je manj iz leta vleto, tokrat je izšlo le še enajst zgoščenk.ZKP RTV Slovenija vsako leto pred-stavi svojo celotno založniško pro-dukcijo, ki nastane od enega do dru-gega kulturnega praznika. Ker je de-narja čedalje manj, so tokrat izdali leše enajst plošč; nekaj jih je z zborov-sko glasbo, nekaj s komorno, enazgoščenka je izšla s področja jazza,ena pa prinaša legendarne radijskepravljice Lahko noč, otroci!. »Vsesploš-na kriza se vsako leto pozna tudi vnaši produkciji, ki se je dobesednorazpolovila. Kljub temu in prav zatoje še toliko bolj pomembno, da vztra-jamo pri predstavljanju različnih ge-neracij izvajalcev - od najmlajših, kise kalijo po otroških zborih, prekmednarodno uveljavljenih glasbeni-kov, ki so ta hip na vrhuncu svojihumetniških poti, vse do starost natem področju, kot je denimo letošnjijubilant, mariborski profesor, pianistin kritik Janko Šetinc,« je poudarilaMojca Menart, vodja in odgovornaurednica ZKP RTV Slovenija.

Letošnje izdaje so sicer omogočiliRadio Slovenija, regionalna RTV cen-tra Koper in Maribor, Mestna občnaMaribor, JSKD in ministrstvo za kultu-ro. Prispevali so produkcijske možno-sti, programska sredstva ali neposred-na finančna sredstva, »vendar kot ve-mo, brez umetniškega navdiha in brezizjemnega vrhunskega dela na ustvar-jalnih in poustvarjalnih področjih, de-nar ničesar ne naredi sam,« je še pri-pomnila glasbena urednica.

Zborovski izboriPesmi na dlani 2002-2012 se imenujezbir skladb, ki jih je odpel in posnelMladinski in Dekliški pevski zborGlasbene šole Koper pod vodstvomuveljavljene zborovodkinje Maje Ci-lenšek. Ta se je pri izboru osredoto-čila na skladbe slovenskih sklada-teljev in priredbe ljudskih pesmi, ne-kaj pa je tudi spiritualnih in odpetihv drugih jezikih. Največ skladb so po-sneli v zadnjem obdobju, ob koncuizbora na plošči pa se zbor vrača včase, ko je bil še otroški, saj mnogepevke sodelujejo s Cilenškovo že vr-sto let. Leta 2012 je zbor zasedel prvomesto v kategoriji dekliških zborovna mednarodnem tekmovanju Varsa-via Cantat na Poljskem.

Svojo plosco je dobilo tudi 24. tek-movanje za veliko zborovsko nagradoEvrope Maribor 2012, skupaj s posnet-kom zmagovalnega zbora Sofia Voca-lensemble in dirigentom BengtomOllenom. Uredila jo je Mihaela Jago-dic, svetovalka za področje zborov-stva pri JSKD, nanjo pa uvrstila šedruge zbore, ki so se prebili v finale.Mednarodno zborovsko tekmovanjeMaribor, ki je zadnja leta vključenotudi v Zvezo tekmovanj za veliko na-grado Evrope, so prvič izvedli leta2002, takrat skupaj z 12. državnimzborovskim tekmovanjem Naša pe-sem, od takrat pa se tekmovanji bie-nalno izmenjujeta.

Tretjo zborovsko zgoščenko jeprispeval APZ Tone Tomšič Univerzev Ljubljani pod dirigentskim vod-stvom Sebastjana Vrhovnika. Naslo-vili so ga 1133; namreč, natanko tolikodni je minilo med prvim in zadnjimposnetkom na pričujočem dvojnemcedeju, kako širok je njihov reper-toar, pa nakazuje tudi izbor skladb, kiga začenja delo Vox clamantis in de-serto Iacobusa Gallusa ter zaključuje-ta dve skladbi mlajše slovenske skla-dateljice Tadeje Vulc in sodobnegaskladatelja Velja Tormisa. Na sploš-no so skladbe razdelili na sakralne inposvetne.

Vokalna Božična zgodba preslikavabogato tradicijo slovenskih božičnihpesmi, bogat pa je tudi izbor izvajal-cev. Poleg Simfoničnega orkestraRTV Slovenija sodelujejo Zbori RTVSlovenija, Slovenski oktet, Ljubljan-ski oktet, Oktet Deseti brat, Eroikater Marcos in Bernarda Fink s pia-nistično komorno partnerico Nata-šo Valant. Posnetki so bili izbrani izarhiva Radia Slovenija in za to izda-jo obnovljeni, le štiri skladbe doslejše niso bile izdane tudi na nosilcuzvoka.

Sledi komornih razmišljanjOb 80. obletnici pianista, čembalista,pedagoga in kritika Janka Šetinca semu založba poklanja z zvočnim por-tretom, na katerem so izbrali njegoveizvedbe del francoskih impresionis-tov Faureja, Debussvja in Ravela.Uveljavil se je kot solist in komorniglasbenik, zasnoval je Festival baročne

glasbe in pozneje Glasbeni september,pravzaprav »je bil na začetku vsega,kar se je visokokakovostnega umet-niškega spočenjalo v Mariboru«, kotje zapisala avtorica spremne besedeob tej zvočni izdaji.

Dolgoletna komorna prijatelja naodru, vrhunska kitarista in profesorjaŽarko Ignjatovič in Jerko Novak, stapo osmih letih ponovno izdala skup-no zgoščenko, Les Deux Amis, kjer tosvoje prijateljstvo poudarita takoskozi naslov plošče kot z istoimenskoskladbo Fernanda Sora, drugo nazgoščenki. Spoznala sta se že medštudijem v Gradcu, igrala po hodni-kih Leonhardstarsse ter se družila vrazličnih zasedbah, leta 2001 pa stase odločila za kitarski duo. Do svojekomorne plošče pa je prišel še violi-nist Žiga Brank, ki je posnel Šest so-nat za violino šolo iz opusa 27 sklada-telja Eugeneja Ysayeja. Kot solist seje v preteklih letih veliko posvečalsnemanju, sicer pa je profesor na lju-bljanskem konservatoriju za glasbo.

Flavtist Matej Grahek je prispevalše eno komorno ploščo, MozartoveKvartete za flavto, zraven pa povabilše violinista Mirana Kolbla, violistkoMajo Rome ter violončelista IgorjaŠkerjanca. Kvarteti so še posebejdragoceni, saj Mozart ni napisal veli-ko komornih del, v katerih bi združe-val pihala in godal. Eden najpomem-bnejših evropskih festivalov SeviqcBrežice je del zadnjega festivalskegadogajanja obeležil na zgoščenki; na-njo so uvrstili sedem ansamblov, kiso na različnih prizoriščih po Slove-niji nastopili v letu 2013. Repertoarnoplošča prinaša dela J. S. Bacha, D. Or-tiza, Alfonsa X. el Sabia, G. de Ma-chauta, J. J. Fuxa, F. J. Havdna in šenekaj drugih.

Najboljše nove pravljiceEdina plošča s področja jazza je TheBest Of, izbor skladb mladega med-narodnega tria BadBooshBand, vkaterem sodeluje tudi slovenskaskladateljica in pianistka Kaja Drak-sler. Delujejo pet let, to pa je njiho-va prva skupna plošča; gre za pre-pletanje avtorskih kompozicij in im-provizacije.

Lahko noč, otroci! je radijska odda-ja, ki jo lahko otroci že 48 let vsakdan spremljajo na Radiu Slovenija.Tokratna dvojna zgoščenka je rezul-tat nedavnega natečaja za izvirnepravljice, na katerega je prispelo 717pravljic 420 avtorjev. Komisija je iz-

4Nar

očni

k: J

AVN

I SKL

AD R

S ZA

KU

LTU

RN

E D

EJAV

NO

STI

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!Kl

ipin

g d.

o.o.

Kazalo

brala 45 pravljic, ki se zdaj premiernovrtijo na Prvem programu Radia Slo-venija, 17 najboljših pa je zdaj tudi naplošči, tudi prvonagrajena Polž + Bra-morka avtorice Sare Kern. Besedilainterpretirajo naši dramski igralci,dodana je kakovostna avtorska glas-ba, plošči pa je priložena še knjižica zbesedili. x

Produkcijska bera založbe ZKP RTV Slovenija se zaradi varčevalnih finančnih rezov iz leta v leto zmanjšuje, zmanjšuje pa setudi zaradi neustrezne umestitve založniškega programa kot tržne dejavnosti znotraj zakona o RTV Slovenija. Fotografija: Luka cjuha

5Nar

očni

k: J

AVN

I SKL

AD R

S ZA

KU

LTU

RN

E D

EJAV

NO

STI

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!Kl

ipin

g d.

o.o.

Kazalo

Drobtine med tipkami / iztok vrenčur

Ko ugasnejo lučiAna Geršak

Iztok Vrenčur pripada generacijiavtorjev, rojenih v 80. letih, ki sivedno pogumneje utira pot v do-mači literarni prostor. Študentarheologije je že nastopil na ra-zličnih javnih pesniških in proz-nih branjih, med drugim se je

kot finalist potegoval za naziv vitezapoezije in se uvrstil na tretje mestoproznih mnogobojev, leta 2012 pa je pozmagi na Festivalu mlade literatureUrška izšel njegov prvenec Odrekanjesvetlobi.

Vrenčurjev roman bi lahko v marsi-čem vzporejali s štimungo heterogenezbirke kratkih zgodb Sinke, sablje, sla-doled predhodnega »uršljana« JanezaGrma ali s hibridnim tekstom Na/polJasmina B. Freliha. Omenjenih naslo-vov ne druži le to, da so prvenci, tem-več predvsem svojevrstna skrb, ki jo vnaraciji namenjajo ustvarjanju atmos-fere. V svojih sicer raznolikih, avtorskozaznamovanih svetovih se spogleduje-jo s fantastiko, absurdom, grotesko,ironijo, črnim humorjem in parodijo,predvsem pa se radi poigravajo z žanr-skimi vzorci - Grm tako, da se osredo-toči predvsem na vzorčno jezikovnokompozicijo, Frelih in Vrenčur pa žanrpreigravata diskurzivno, z reproduci-ranjem zgodbene strukture in vpelje-vanjem »zaznamovanih« likov, ki pa sezaradi časovne distance in zavedanjalastne neustreznosti v odnosu do pro-totipa groteskno deformirajo (pri Fre-lihu) ali ga karikirajo (pri Vrenčurju). VOdrekanju svetlobi se liki tako zavedajosvoje tipskosti in jo s absurdno hiper-bolizacijo spreobrnejo v komični re-lief, čeprav je gibalo zgodbe vse prejkot humorno.

Popotnica v roman se glasi: »danpod soncem je enak dnevu, / ljubezennas bo raztrgala, / zato ni ločitve niodrekanja / razen odrekanja svetlobi«in res se zdi, da v Odrekanju svetlobi niprostora za »svetla« čustva. Junaki ro-mana bi radi imeli vse, a zato ne želijoničesar žrtvovati, so pa pripravljeni itido konca v svojih zahtevah ne glede nažrtve. Zgodba se razvija vzporedno nadveh tirih, kjer spremljamo usodi glav-nih likov Adama in Flovda. Prvi je us-pešen odvetnik - zlati deček največjesvetovne korporacije, ki jo vodi družba

zgovornega imena »Šef & Sinovi« - kine zna biti več srečen. Ker nima dovoljintrospekcije, da bi poiskal pravi virnezadovoljstva, za vse okrivi svojo že-no (»Nekoga mora sovražiti.«), od ka-tere se po zakonu Cerkve svetega Zaj-ca ne sme ločiti. Če želi biti srečen, jomora ubiti, a za kaj takega nima pogu-ma. Njegov antagonist, Floyd, ekscen-tričen gejevski igralec, je nasprotnočlovek akcije, ki teatralno napove kr-vavo maščevanje za pretep bivšega lju-bimca. Romaneskni zaplet se namrečsproži, ko skupina obritoglavcev vdrena srečanje gejevskih aktivistov in bru-talno pretepe govornika. Dogodek, kispominja na nedavni napad na MitjoBlažiča, se v romanu preobrazi v vpra-šanje, ali je maščevanje smiselno inkakšne so lahko njegove posledice?Kljub različnim motivacijam je odgo-vor obeh likov isti. Z maščevanjemFloyd sproži verigo katastrof, ki ga nakoncu pahnejo v pogubo, Adam pa poumoru žene konča v Zajčevi riti. Ma-nihejski Zajec ima smisel za humor.

Odrekanje svetlobi se dogaja v nedo-ločljivem času na nedoločljivem kraju.Morda je to svet v kateri od paralelnihdimenzij vesolja, morda distopičnaprihodnost družbe tukaj in zdaj, naj-verjetneje pa preprosta, črno-bela ale-gorija sodobnosti. Ni naključje, da sezgodba odvija na ploščatem svetu,okrog katerega kroži sončev disk. Te-mu primerno so ploščati tudi liki, ki sepo takšnem svetu gibljejo. Gre za oseb-nosti brez prave globine, ki so se, skla-dno z naslovom, odrekle svetlobi in sopripravljene storiti vse, da zadovoljijosvoja tem(ač)na poželenja. Glede nascenografijo, v katero jih je umestil av-tor, drugače sploh ne bi moglo biti: po-leg ploščatosti je Vrenčurjev svet tudiizrazito bipolaren. Prestolnica se delina urbano Mesto in konservativnoMesto II, prebivalci pa na geje in nege-je oziroma na nevernike in vernike terna bogate in revne, pri čemer se kate-gorije prekrivajo. Kapitalizem se jeočitno povsem razpasel, ploščati svetobvladuje peščica najverjetneje kloni -ranih izbrancev (člani družine Šef & Si-novi so med sabo preveč zamenljivi,da bi bil to plod naključja), nad vsempa bedi budno oko Cerkve in privržen-cev boga Zajca, krute nove religije, ki

je, tako slutimo, v krvavi vojni za Pro-vince postala edina prava vera novegasveta.

Vrenčur prižene opis nove vere v ab-surdne skrajnosti. Po ritualih se zajčjareligija ne razlikuje preveč od katoliš-ke, le simbolika se je spremenila: na-mesto Jezusa na križu se v Odrekanjusvetlobi pojavi zajec, pribit na deblo,verniki molijo k Velikemu Zajcu inskrajne neofašistične skupine se zbira-jo v »folklornem Društvu prijateljevzajcev«. K Zajcu pa ni dovolj le moliti,treba ga je tudi zaužiti. V ta namenima ploščati svet zajčje farme, ko severnik pregreši, pa mu duhovnik pre-pove uživanje zajčjega mesa. Zajec jepravzaprav ambivalenten simbol. V ra-zličnih mitologijah predstavlja plodno-st, obenem pa tudi strah in je kot takprimeren simbol za čas in prostor, vkaterih se nekontrolirano množita zloin maščevanje, za katerega noče nihčeprevzeti odgovornosti. Strasti so na-menjene le sovraštvu in maščevanju,spolnost pa poudarjeno ni več vpraša-nje užitka, temveč zgolj in samo moči.Avtor zajca v romanu večkrat vzporejas Provincami, skrivnostnim, podivja-nim gozdnim področjem, ki se razraš-ča na robu Mesta II. Gozd je neukroče-na narava, nezavedno, ki se upira člo-veško zasnovanemu redu. Tam vladazakon najmočnejšega in ker je narava,z njo pa tudi nezavedno, močnejša odčloveka, mu je tudi sovražna. Nekakotako kot podzemne kleti, kjer se zlo vromanu najraje zadržuje.

Odrekanje svetlobi ni brez šibkihtočk, ima pa zato prepoznavno atmos-fero. V romanu je pogosto slišati nami-ge na vojno za Province, ki se je začela,»ko je padel vsak red«. Ni jasno, zakajse je vojna začela, niti kako se je kon-čala. Vrenčurju služi predvsem kot pri-pomoček za utrjevanje brezupnegavzdušja, ki ga lahko razbije le absurd.Prepoznavanje absurda pa se lahkorazvije le do določene mere, in če jeAdamov konec v vseh pogledih mon-typythonovski, je Flovdov kratko malotragičen: »Ugasni že enkrat to prekletoluč!« Ko se junaki odpovejo svetlobi,jih čaka le še životarjenje v neskon-čnih zajčjih rovih. x

6Nar

očni

k: J

AVN

I SKL

AD R

S ZA

KU

LTU

RN

E D

EJAV

NO

STI

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!Kl

ipin

g d.

o.o.

Kazalo

Ce Veliki zajec namreč res obstaja, iz tega izhajajo zelodeprimirajoče razlage sveta in reda stvari. Lahko je na primerže davno tega stisnil rep med noge in sedaj beži čez širnikozmos, ker gaje strah in sovraži vse gnusne pizdarije, ki sedogajajo na votlem in ploščatem svetu. Ker na vse kriplje dirjain to počne že zelo dolgo, je zdaj že zelo, zelo daleč. Ko boprestopil rob in mejo črnega platna vesolja, bo tudi v njempustil vse spomine, ki se vežejo nanj, in takrat bo konec tudivsega drugega.

Mogoče pa le ne beži. Ves čas je tukaj. Bdi. Nekoč, dolgo nazaj, je bil namreč vesploščati svet ogromen gozd, pretkan s fluorescentno zelenimi tratami. Veliki zajecjih je predirjal podolgem in počez in predvidel vse, kar se bo na njih zgodilo. A žetakrat mu je bilo bolj mar za rožice, drevesa ter majhne travniške parazite kot paza ljudi in njihova življenja, ki jim pripisujejo toliko pomena in vrednosti. Praveljubezni, lažnivi ljubimci. Smrt, trpljenje in horor. Večna prijateljstva in ogenj mednogami dekleta. Nič od tega ga ne bi moglo manj zanimati.

©Iztok Vrenčur:Odrekanjesvetlobi(odlomek).

Iztok Vrenčur je s svojim prvencem Odrekanje svetlobi vzpostavil avtorsko zaznamovan svet, ki se spogleduje s fantastiko,absurdom in grotesko. Fotografija: DanieleCroci

7Nar

očni

k: J

AVN

I SKL

AD R

S ZA

KU

LTU

RN

E D

EJAV

NO

STI

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!Kl

ipin

g d.

o.o.

Kazalo

Vir / Avtor: Ana Geršak

18. februar 2014 (nazadnje spremenjeno: 0:00 18. februar 2014)

Oznake: Drobtine med tipkami Daj v skupno rabo 0

Drobtine med tipkami / Iztok Vrenčur

Ko ugasnejo luči

Iztok Vrenčur pripada generaciji avtorjev, rojenih v 80. letih, ki si vedno

pogumneje utira pot v domači literarni prostor. Študent arheologije je že nastopil

na različnih javnih pesniških in proznih branjih, med drugim se je kot finalist

potegoval za naziv viteza poezije in se uvrstil na tretje mesto proznih

mnogobojev, leta 2012 pa je po zmagi na Festivalu mlade literature Urška izšel

njegov prvenec Odrekanje svetlobi.

Vrenčurjev roman bi lahko v marsičem vzporejali s štimungo heterogene zbirke kratkih

0Všeč mi je

Iztok Vrenčur je s svojim prvencem Odrekanje svetlobi vzpostavil avtorsko zaznamovan svet, ki sespogleduje s fantastiko, absurdom in grotesko. (Foto: Daniele Croci)

8Nar

očni

k: J

AVN

I SKL

AD R

S ZA

KU

LTU

RN

E D

EJAV

NO

STI

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!Kl

ipin

g d.

o.o.

Dnevnik.si 18.02.2014

1 / 3

Reach: 205.280Country: Slovenija

Kazalo

zgodbSinice, sablje, sladoled predhodnega »uršljana« Janeza Grma ali s hibridnim

tekstom Na/polJasmina B. Freliha. Omenjenih naslovov ne druži le to, da so prvenci, temveč

predvsem svojevrstna skrb, ki jo v naraciji namenjajo ustvarjanju atmosfere. V svojih sicer

raznolikih, avtorsko zaznamovanih svetovih se spogledujejo s fantastiko, absurdom, grotesko,

ironijo, črnim humorjem in parodijo, predvsem pa se radi poigravajo z žanrskimi vzorci – Grm

tako, da se osredotoči predvsem na vzorčno jezikovno kompozicijo, Frelih in Vrenčur pa žanr

preigravata diskurzivno, z reproduciranjem zgodbene strukture in vpeljevanjem »zaznamovanih«

likov, ki pa se zaradi časovne distance in zavedanja lastne neustreznosti v odnosu do prototipa

groteskno deformirajo (pri Frelihu) ali ga karikirajo (pri Vrenčurju). V Odrekanju svetlobi se liki

tako zavedajo svoje tipskosti in jo s absurdno hiperbolizacijo spreobrnejo v komični relief, čeprav

je gibalo zgodbe vse prej kot humorno.

Popotnica v roman se glasi: »dan pod soncem je enak dnevu, / ljubezen nas bo raztrgala, / zato

ni ločitve ni odrekanja / razen odrekanja svetlobi« in res se zdi, da v Odrekanju svetlobi ni

prostora za »svetla« čustva. Junaki romana bi radi imeli vse, a zato ne želijo ničesar žrtvovati, so

pa pripravljeni iti do konca v svojih zahtevah ne glede na žrtve. Zgodba se razvija vzporedno na

dveh tirih, kjer spremljamo usodi glavnih likov Adama in Floyda. Prvi je uspešen odvetnik – zlati

deček največje svetovne korporacije, ki jo vodi družba zgovornega imena »Šef & Sinovi« – ki ne

zna biti več srečen. Ker nima dovolj introspekcije, da bi poiskal pravi vir nezadovoljstva, za vse

okrivi svojo ženo (»Nekoga mora sovražiti.«), od katere se po zakonu Cerkve svetega Zajca ne

sme ločiti. Če želi biti srečen, jo mora ubiti, a za kaj takega nima poguma. Njegov antagonist,

Floyd, ekscentričen gejevski igralec, je nasprotno človek akcije, ki teatralno napove krvavo

maščevanje za pretep bivšega ljubimca. Romaneskni zaplet se namreč sproži, ko skupina

obritoglavcev vdre na srečanje gejevskih aktivistov in brutalno pretepe govornika. Dogodek, ki

spominja na nedavni napad na Mitjo Blažiča, se v romanu preobrazi v vprašanje, ali je

maščevanje smiselno in kakšne so lahko njegove posledice? Kljub različnim motivacijam je

odgovor obeh likov isti. Z maščevanjem Floyd sproži verigo katastrof, ki ga na koncu pahnejo v

pogubo, Adam pa po umoru žene konča v Zajčevi riti. Manihejski Zajec ima smisel za humor.

Odrekanje svetlobi se dogaja v nedoločljivem času na nedoločljivem kraju. Morda je to svet v

kateri od paralelnih dimenzij vesolja, morda distopična prihodnost družbe tukaj in zdaj,

najverjetneje pa preprosta, črno-bela alegorija sodobnosti. Ni naključje, da se zgodba odvija na

ploščatem svetu, okrog katerega kroži sončev disk. Temu primerno so ploščati tudi liki, ki se po

takšnem svetu gibljejo. Gre za osebnosti brez prave globine, ki so se, skladno z naslovom,

odrekle svetlobi in so pripravljene storiti vse, da zadovoljijo svoja tem(ač)na poželenja. Glede na

scenografijo, v katero jih je umestil avtor, drugače sploh ne bi moglo biti: poleg ploščatosti je

Vrenčurjev svet tudi izrazito bipolaren. Prestolnica se deli na urbano Mesto in konservativno

Mesto II, prebivalci pa na geje in negeje oziroma na nevernike in vernike ter na bogate in revne,

pri čemer se kategorije prekrivajo. Kapitalizem se je očitno povsem razpasel, ploščati svet

obvladuje peščica najverjetneje kloniranih izbrancev (člani družine Šef & Sinovi so med sabo

preveč zamenljivi, da bi bil to plod naključja), nad vsem pa bedi budno oko Cerkve in privržencev9N

aroč

nik:

JAV

NI S

KLAD

RS

ZA K

ULT

UR

NE

DEJ

AVN

OST

IO

bjav

e so

nam

enje

ne in

tern

i upo

rabi

v s

klad

u z

odlo

čbam

i ZAS

P in

se

brez

sog

lasj

a im

etni

ka p

ravi

c ne

sm

ejo

pros

to ra

zmno

ževa

ti in

dis

tribu

irati!

Klip

ing

d.o.

o.Dnevnik.si 18.02.2014

1 / 3

Reach: 205.280Country: Slovenija Kazalo

boga Zajca, krute nove religije, ki je, tako slutimo, v krvavi vojni za Province postala edina prava

vera novega sveta.

Vrenčur prižene opis nove vere v absurdne skrajnosti. Po ritualih se zajčja religija ne razlikuje

preveč od katoliške, le simbolika se je spremenila: namesto Jezusa na križu se v Odrekanju

svetlobi pojavi zajec, pribit na deblo, verniki molijo k Vélikemu Zajcu in skrajne neofašistične

skupine se zbirajo v »folklornem Društvu prijateljev zajcev«. K Zajcu pa ni dovolj le moliti, treba

ga je tudi zaužiti. V ta namen ima ploščati svet zajčje farme, ko se vernik pregreši, pa mu

duhovnik prepove uživanje zajčjega mesa. Zajec je pravzaprav ambivalenten simbol. V različnih

mitologijah predstavlja plodnost, obenem pa tudi strah in je kot tak primeren simbol za čas in

prostor, v katerih se nekontrolirano množita zlo in maščevanje, za katerega noče nihče prevzeti

odgovornosti. Strasti so namenjene le sovraštvu in maščevanju, spolnost pa poudarjeno ni več

vprašanje užitka, temveč zgolj in samo moči. Avtor zajca v romanu večkrat vzporeja s Provincami,

skrivnostnim, podivjanim gozdnim področjem, ki se razrašča na robu Mesta II. Gozd je

neukročena narava, nezavedno, ki se upira človeško zasnovanemu redu. Tam vlada zakon

najmočnejšega in ker je narava, z njo pa tudi nezavedno, močnejša od človeka, mu je tudi

sovražna. Nekako tako kot podzemne kleti, kjer se zlo v romanu najraje zadržuje.

Odrekanje svetlobi ni brez šibkih točk, ima pa zato prepoznavno atmosfero. V romanu je pogosto

slišati namige na vojno za Province, ki se je začela, »ko je padel vsak red«. Ni jasno, zakaj se je

vojna začela, niti kako se je končala. Vrenčurju služi predvsem kot pripomoček za utrjevanje

brezupnega vzdušja, ki ga lahko razbije le absurd. Prepoznavanje absurda pa se lahko razvije le

do določene mere, in če je Adamov konec v vseh pogledih montypythonovski, je Floydov kratko

malo tragičen: »Ugasni že enkrat to prekleto luč!« Ko se junaki odpovejo svetlobi, jih čaka le še

životarjenje v neskončnih zajčjih rovih.

Iztok Vrenčur: Odrekanje svetlobi (odlomek).

Če Veliki zajec namreč res obstaja, iz tega izhajajo zelo deprimirajoče razlage sveta in reda

stvari. Lahko je na primer že davno tega stisnil rep med noge in sedaj beži čez širni kozmos,

ker ga je strah in sovraži vse gnusne pizdarije, ki se dogajajo na votlem in ploščatem svetu.

Ker na vse kriplje dirja in to počne že zelo dolgo, je zdaj že zelo, zelo daleč. Ko bo prestopil

rob in mejo črnega platna vesolja, bo tudi v njem pustil vse spomine, ki se vežejo nanj, in

takrat bo konec tudi vsega drugega.

Mogoče pa le ne beži. Ves čas je tukaj. Bdi. Nekoč, dolgo nazaj, je bil namreč ves ploščati

svet ogromen gozd, pretkan s fluorescentno zelenimi tratami. Veliki zajec jih je predirjal

podolgem in počez in predvidel vse, kar se bo na njih zgodilo. A že takrat mu je bilo bolj mar

za rožice, drevesa ter majhne travniške parazite kot pa za ljudi in njihova življenja, ki jim

pripisujejo toliko pomena in vrednosti. Prave ljubezni, lažnivi ljubimci. Smrt, trpljenje in horor.

Večna prijateljstva in ogenj med nogami dekleta. Nič od tega ga ne bi moglo manj zanimati.

10Nar

očni

k: J

AVN

I SKL

AD R

S ZA

KU

LTU

RN

E D

EJAV

NO

STI

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!Kl

ipin

g d.

o.o.

Dnevnik.si 18.02.2014

1 / 3

Reach: 205.280Country: Slovenija Kazalo

Vir / Avtor: Ingrid Mager

18. februar 2014 (nazadnje spremenjeno: 0:00 18. februar 2014)

Oznake: Produkcija ZKP RTV Slovenija Daj v skupno rabo 0

Vztrajanje pri kakovostnih izdajah

Ob kulturnem prazniku svojo letno glasbeno založniško bero predstavi ZKP RTV

Slovenija. Izdaj je manj iz leta v leto, tokrat je izšlo le še enajst zgoščenk.

ZKP RTV Slovenija vsako leto predstavi svojo celotno založniško produkcijo, ki nastane od enega

do drugega kulturnega praznika. Ker je denarja čedalje manj, so tokrat izdali le še enajst plošč;

nekaj jih je z zborovsko glasbo, nekaj s komorno, ena zgoščenka je izšla s področja jazza, ena pa

prinaša legendarne radijske pravljice Lahko noč, otroci!. »Vsesplošna kriza se vsako leto pozna

tudi v naši produkciji, ki se je dobesedno razpolovila. Kljub temu in prav zato je še toliko bolj

pomembno, da vztrajamo pri predstavljanju različnih generacij izvajalcev – od najmlajših, ki se

kalijo po otroških zborih, prek mednarodno uveljavljenih glasbenikov, ki so ta hip na vrhuncu

0Všeč mi je

Produkcijska bera založbe ZKP RTV Slovenija se zaradi varčevalnih finančnih rezov iz leta v letozmanjšuje, zmanjšuje pa se tudi zaradi neustrezne umestitve založniškega programa kot tržne

dejavnosti znotraj zakona o RTV Slovenija. (Foto: Luka Cjuha)

11Nar

očni

k: J

AVN

I SKL

AD R

S ZA

KU

LTU

RN

E D

EJAV

NO

STI

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!Kl

ipin

g d.

o.o.

Dnevnik.si 18.02.2014

1 / 3

Reach: 205.280Country: Slovenija

Kazalo

svojih umetniških poti, vse do starost na tem področju, kot je denimo letošnji jubilant, mariborski

profesor, pianist in kritik Janko Šetinc,« je poudarila Mojca Menart, vodja in odgovorna

urednica ZKP RTV Slovenija.

Letošnje izdaje so sicer omogočili Radio Slovenija, regionalna RTV centra Koper in Maribor,

Mestna občna Maribor, JSKD in ministrstvo za kulturo. Prispevali so produkcijske možnosti,

programska sredstva ali neposredna finančna sredstva, »vendar kot vemo, brez umetniškega

navdiha in brez izjemnega vrhunskega dela na ustvarjalnih in poustvarjalnih področjih, denar

ničesar ne naredi sam,« je še pripomnila glasbena urednica.

Zborovski izbori

Pesmi na dlani 2002–2012 se imenuje zbir skladb, ki jih je odpel in posnel Mladinski in Dekliški

pevski zbor Glasbene šole Koper pod vodstvom uveljavljene zborovodkinje Maje Cilenšek.

Ta se je pri izboru osredotočila na skladbe slovenskih skladateljev in priredbe ljudskih pesmi,

nekaj pa je tudi spiritualnih in odpetih v drugih jezikih. Največ skladb so posneli v zadnjem

obdobju, ob koncu izbora na plošči pa se zbor vrača v čase, ko je bil še otroški, saj mnoge pevke

sodelujejo s Cilenškovo že vrsto let. Leta 2012 je zbor zasedel prvo mesto v kategoriji dekliških

zborov na mednarodnem tekmovanju Varsavia Cantat na Poljskem.

Svojo ploščo je dobilo tudi 24. tekmovanje za veliko zborovsko nagrado Evrope Maribor 2012,

skupaj s posnetkom zmagovalnega zbora Sofia Vocalensemble in dirigentom Bengtom

Ollénom. Uredila jo je Mihaela Jagodic, svetovalka za področje zborovstva pri JSKD, nanjo pa

uvrstila še druge zbore, ki so se prebili v finale. Mednarodno zborovsko tekmovanje Maribor, ki je

zadnja leta vključeno tudi v Zvezo tekmovanj za veliko nagrado Evrope, so prvič izvedli leta 2002,

takrat skupaj z 12. državnim zborovskim tekmovanjem Naša pesem, od takrat pa se tekmovanji

bienalno izmenjujeta.

Tretjo zborovsko zgoščenko je prispeval APZ Tone Tomšič Univerze v Ljubljani pod dirigentskim

vodstvom Sebastjana Vrhovnika. Naslovili so ga 1133; namreč, natanko toliko dni je minilo med

prvim in zadnjim posnetkom na pričujočem dvojnem cedeju, kako širok je njihov repertoar, pa

nakazuje tudi izbor skladb, ki ga začenja delo Vox clamantis in deserto Iacobusa Gallusa ter

zaključujeta dve skladbi mlajše slovenske skladateljice Tadeje Vulc in sodobnega

skladateljaVelja Tormisa. Na splošno so skladbe razdelili na sakralne in posvetne.

Vokalna Božična zgodba preslikava bogato tradicijo slovenskih božičnih pesmi, bogat pa je tudi

izbor izvajalcev. Poleg Simfoničnega orkestra RTV Slovenija sodelujejo Zbori RTV Slovenija,

Slovenski oktet, Ljubljanski oktet, Oktet Deseti brat, Eroika ter Marcos in Bernarda Fink s

pianistično komorno partnerico Natašo Valant. Posnetki so bili izbrani iz arhiva Radia Slovenija

in za to izdajo obnovljeni, le štiri skladbe doslej še niso bile izdane tudi na nosilcu zvoka.

12Nar

očni

k: J

AVN

I SKL

AD R

S ZA

KU

LTU

RN

E D

EJAV

NO

STI

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!Kl

ipin

g d.

o.o.

Dnevnik.si 18.02.2014

1 / 3

Reach: 205.280Country: Slovenija Kazalo

Sledi komornih razmišljanj

Ob 80. obletnici pianista, čembalista, pedagoga in kritika Janka Šetinca se mu založba poklanja z

zvočnim portretom, na katerem so izbrali njegove izvedbe del francoskih impresionistov Fauréja,

Debussyja in Ravela. Uveljavil se je kot solist in komorni glasbenik, zasnoval je Festival baročne

glasbe in pozneje Glasbeni september, pravzaprav »je bil na začetku vsega, kar se je

visokokakovostnega umetniškega spočenjalo v Mariboru«, kot je zapisala avtorica spremne

besede ob tej zvočni izdaji.

Dolgoletna komorna prijatelja na odru, vrhunska kitarista in profesorja Žarko Ignjatović inJerko

Novak, sta po osmih letih ponovno izdala skupno zgoščenko, Les Deux Amis, kjer to svoje

prijateljstvo poudarita tako skozi naslov plošče kot z istoimensko skladbo Fernanda Sora, drugo

na zgoščenki. Spoznala sta se že med študijem v Gradcu, igrala po hodnikih Leonhardstarsse ter

se družila v različnih zasedbah, leta 2001 pa sta se odločila za kitarski duo. Do svoje komorne

plošče pa je prišel še violinist Žiga Brank, ki je posnel Šest sonat za violino solo iz opusa 27

skladatelja Eugéneja Ysaÿeja. Kot solist se je v preteklih letih veliko posvečal snemanju, sicer pa

je profesor na ljubljanskem konservatoriju za glasbo.

Flavtist Matej Grahek je prispeval še eno komorno ploščo, Mozartove Kvartete za flavto, zraven

pa povabil še violinista Mirana Kolbla, violistko Majo Rome ter violončelista Igorja Škerjanca.

Kvarteti so še posebej dragoceni, saj Mozart ni napisal veliko komornih del, v katerih bi združeval

pihala in godal. Eden najpomembnejših evropskih festivalov Seviqc Brežice je del zadnjega

festivalskega dogajanja obeležil na zgoščenki; nanjo so uvrstili sedem ansamblov, ki so na

različnih prizoriščih po Sloveniji nastopili v letu 2013. Repertoarno plošča prinaša dela J. S.

Bacha, D. Ortiza, Alfonsa X. el Sabia, G. de Machauta, J. J. Fuxa, F. J. Haydna in še nekaj

drugih.

Najboljše nove pravljice

Edina plošča s področja jazza je The Best Of, izbor skladb mladega mednarodnega

triaBadBooshBand, v katerem sodeluje tudi slovenska skladateljica in pianistka Kaja Draksler.

Delujejo pet let, to pa je njihova prva skupna plošča; gre za prepletanje avtorskih kompozicij in

improvizacije.

Lahko noč, otroci! je radijska oddaja, ki jo lahko otroci že 48 let vsak dan spremljajo na Radiu

Slovenija. Tokratna dvojna zgoščenka je rezultat nedavnega natečaja za izvirne pravljice, na

katerega je prispelo 717 pravljic 420 avtorjev. Komisija je izbrala 45 pravljic, ki se zdaj premierno

vrtijo na Prvem programu Radia Slovenija, 17 najboljših pa je zdaj tudi na plošči, tudi

prvonagrajena Polž + Bramorka avtorice Sare Kern. Besedila interpretirajo naši dramski igralci,

dodana je kakovostna avtorska glasba, plošči pa je priložena še knjižica z besedili.

13Nar

očni

k: J

AVN

I SKL

AD R

S ZA

KU

LTU

RN

E D

EJAV

NO

STI

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!Kl

ipin

g d.

o.o.

Dnevnik.si 18.02.2014

1 / 3

Reach: 205.280Country: Slovenija Kazalo

PUHAR V LJUBLJANIPotujoča razstava Od Kranja do Dovjega ob 200. obletnici rojstva Janeza Puharja trenutno gostujev galeriji JSKD Kult 3000 na Metelkovi v Ljubljani.

Igor Kavčič

Razstava, ki sojo soavtorji Pe-tra Puhar, VasjaDoberlet in JernejKejžar prvič pred-

stavili konec januarja v Gra-du Khislstein v Kranju, je žeteden dni na ogled v galerijiJSKD Kult 3000 v Ljubljani.Razstava Janez Puhar je pre-gled izumiteljevega življen-ja, talentov in dosežkov ternjegove dediščine. Ob njejje tudi tokrat na ogled tudifotografij članov Fotograf-skega društva Janez PuharKranj. Odprtja razstave seje udeležil tudi minister zakulturo Uroš Grilc, ki je obtem povedal: »Janez Puhar,izumitelj tako imenovane-ga »svetlopisa« oziroma

fotografije na steklo, je takona področju znanosti kot napodročju umetnosti edenizmed pionirjev svoje stro-ke, a nanj vse prepogostopozabljamo. Naša dolžnostje, da vodilnim ljudem iz

naše zgodovine damo mes-to, ki si ga zaslužijo.« Raz-stava o Janezu Puharju boletos prepotovala dvanajstmest po Sloveniji - vse pos-tojanke, na katerih se je zadr-žala življenjska pot Janeza

Puharja, med njimi je zdajtudi Ljubljana, kjer je obisko-val gimnazijo. Kot je še dejalminister za kulturo, je lah-ko vsako mesto, ki bo gosti-lo to zanimivo in pomem-bno razstavo, ponosno, daje nekaj let dajalo dom člove-ku tako pronicljivega duha iniskrive znanstvene radoved-nosti, kot je bil Janez Puhar,čigar vsekakor hvalevredenustvarjalni entuziazem seodraža tudi pri ustvarjalcihrazstave. Ali kot je poveda-la Petra Puhar, ena do njih:»Ustvarjalci razstave in sno-valci Puharjevega leta si želi-mo predvsem to, da bi namuspelo doseči, da konec letanihče več ne bo rekel, da neve, kdo je slovenski izumi-telj fotografije na steklo ...« Vnadaljevanju naj bi se razsta-va selila v Leskovec.

BBi^ff^^^K t^^^^BsJsŠr+aaK k w pS&vHproiia^H _\* 3S3 »*# HH| # ___________3t __ j3hl f&iMHHilill^B tJMaaaa&SSS&fp vts IkJi — ■ ?£hv %3BU|npS|B "f g* i PS^H Mmmmm M B39 ' T_____vBhJm\ ■§»

____B___B^__j_W__________________W^^^^^^

_\\\\\\\\\_\_________W__BBB^___\_\\\\\\\\_\__\$BF' m̂ \^ H tfH^^^Sp^HHHJii^^^lIRiiii

Soavtorica razstave o Janezu Puharju Petra Puhar vpogovoru z ministrom za kulturo Urošem Grilcem

14Nar

očni

k: J

AVN

I SKL

AD R

S ZA

KU

LTU

RN

E D

EJAV

NO

STI

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!Kl

ipin

g d.

o.o.

Kazalo