IZZIVI TEHNIŠKEGA IZOBRAŽEVANJA V REPUBLIKI...

1

INŽENIRSKA AKADEMIJA SLOVENIJE

IZZIVI TEHNIŠKEGA IZOBRAŽEVANJA V REPUBLIKI SLOVENIJI

1. Tematski večerTehniško izobraževanje v osnovnih, srednjih in višjih šolah

Moderator: prof.dr. Matjaž MikošPredavatelji:

Prof. dr. Zdenko Medveš (UL FF): „Problemi tehnike v izobraževalnem sistemu“Elido Bandelj (CPI): „Tehniški predmeti v osnovnih, srednjih in višjih šolah“Prof. dr. Janez Bešter (IAS): „Promocija inženirskih poklicev med učenci in dijaki“Doc.dr. Darko Zupanc (RIC): „Standardi, kakovost in pravičnost v šolstvu“Mag. Jože Renar (GZS): „Vajeništvo in zaposlovanje tehnikov“

Ljubljana, 30.junij 2016


1. Tematski večer: Tehniško izobraževanje v osnovnih, srednjih in višjih šolah

The scientist describes what is; the engineer creates what never was.

Theodore von Kármán ( 1881 - 1963)

madžarsko-nemško-ameriški letalski inženir, matematik in fizik

Deloval na področju aeronavtike in astronavtike. Prispeval je več pomembnih dosežkov na področje aerodinamike, še posebej o nadzvočnem in hiperzvočnemgibanju zraka.

Med drugim tudi ustanovitelj Jet Propulsion Laboratory

2



Osnutek tez - (povzeto po Analizi visokošolskega sistema v Sloveniji (P.Glavič, K.Polanec)

Inženirsko delo je izrazito ustvarjalno, kar zahteva ustrezne učne vsebine in načine njihovega podajanja.

Podpiramo dvigovanje kakovosti tehniškega izobraževanja, ki se preverja z mednarodnimi preizkusi znanja in tekmovanji. Kritična je bralna pismenost, za katero bi bilo smotrno nameniti dodatni učni čas.

Podpiramo sistematično odkrivanje in razvijanje nadarjenih in talentiranih učencev na učnem, intelektualnem, ustvarjalnem, umetniškem, športnem in vodstvenem področju, intenzivno delo z njimi ter dodatne aktivnosti, interesne dejavnosti, tekmovanja (predmetna, tekmovanja ZOTKS in gibanje Znanost mladini, ustanova Hiša eksperimentov, projekt Inženirka bom / inženir bom, ipd.).

Podpiramo uvajanje zunanjega preverjanja znanja s selektivno funkcijo na koncu osnovne šole. Selekcije ne razumemo le kot tekmovanja med učenci, razredi, šolami, temveč tudi kot specializacijo, iskanje najprimernejše poklicne usmerjenosti ter zahtevnosti izobraževanja.

Časa, ki je v šolah namenjen za naravoslovne in tehniške predmete, ne smemo krčiti, saj razvijajo analitično in logično mišljenje.

Tehnika je pri nas zapostavljena, kar se kaže v skromnem številu ur za tehnične predmete, čeprav je večina poklicev tako ali drugače povezana s tehniko. Nujna bi bila zlasti v zadnjem letniku OŠ, ko se učenci odločajo za nadaljnje šolanje na srednji stopnji.

S povečanjem deleža vpisane generacije osnovnošolcev v gimnazije se je znižal standard znanja v njih. Zato je potrebno povečevati vpis na poklicne in tehniške srednje šole.

V srednjem šolstvu se ni mogoče izogniti tekmovalnosti in selektivnosti. Matura in mednarodna tekmovanja ostajajo ključni elementi preverjanja kakovosti.



Predlog ukrepov (osnutek)

Novelacija vsebine in preimenovanje obstoječega predmeta Tehnika in tehnologija v predmet Tehnika in uvedba predmeta tudi v 9. razred OŠ.

Zasnova in vpeljava novega predmeta Inženirstvo v vsaj dva letnika gimnazije.

Institucionalizacija usmerjanja nadarjenih učencev in dijakov v inženirske poklice z nadgradnjo primerov dobre prakse.

Prilagoditev normativa minimalnega števila dijakov v razredu na poklicnih in tehniških srednjih šolah.

1

PROBLEMI TEHNKE V IZOBRAŽEVALNEM SISTEMU

Dr. ZDENKO MEDVEŠ

1

IZZIVI TEHNIŠKEGA IZOBRAŽEVANJA V SLOVENIJI


Problemi tehnike v izobraževalnem sistemu

- Pouk tehnike v splošnem izobraževanju -osnovnih šolah in gimnazijah

- Tehnični poklici v srednjem poklicnem izobraževanju (3-letne poklicne šole)

- Stopnje strokovne izobrazbe tehničnih poklicev (srednja, višja, visoka, univerzitetna, magistrska)

2

2

Tehnika v obveznem programu osnovne šole

- Naravoslovje in tehnika - v 4. in 5. razredu po 3 ure

- Tehnika in tehnologija- 6. razred 2 uri

- 7. razred 1 ura

- 8 razred 1 ura

- Tehniški dnevi 165 ur

3

PRIMERJAVA UČNIH CILJEV (Deutsche Gesellschaft für technische Bildung IN SLO)

DGTBOpazovanje, preizkušanje, raziskovanje, odkrivanje povezav, iskanje novih rešitev, načrtovanje izvedbe, numerično in grafično predstavljanje, skiciranje, tabeliranje, primerjanje, analiziranje tehničnih elementov, razumevanje njihove funkcije, spoznavanje tehničnih učinkov in povezav, tehnoloških principov in fizikalno naravoslovnih zakonitosti, spoznavanje materialov in njihovih lastnosti, ravnanje z orodji in delovanje naprav,

Učni načrt SLORaziskujejo, odkrivajo, spoznavajo, oblikujejo, konstruirajo in gradijo preproste tehnične predmete.

Opazujejo, preizkušajo, razčlenjujejo, primerjajo in razumevajo sestavine tehničnih predmetov, procesov v njih in njihovo delovanje ter spoznavajo zveze med tehničnimi principi in naravoslovnimi zakonitostmi.

Odkrivajo povezave med delovanjem tehničnih predmetov in njihovo obliko ter lastnostmi obdelovalnih gradiv, eksperimentiranje, poustvarjanje, ustvarjanje, konstruiranje, načrtovanje,

organiziranjem in vrednotenjem dela rešujejo tehnične in tehnološke probleme.

Svoje dejavnosti primerjajo s postopki v proizvodnih organizacijah in spoznavajo principe sodobne tehnologije.

Ob uporabi obdelovalnih orodij in preprostih obdelovalnih strojev ter računalniške tehnologije, razvijajo in urijo delovne spretnosti.

Spoznavajo in upoštevajo pravila za varno delo.

Spoznavajo merilna orodja in se urijo v merilnih postopkih,

4

3

PRIMERJAVA UČNIH CILJEV-nadaljevanje

DGTBozaveščanje odnosov med obliko in funkcijo, odvisnost oblike od funkcije, namena, materiala in načina proizvodnje ,

------------NI V SLO:

uporaba osnovnih tehničnih postopkov (vlivanje, preoblikovanje, rezanje, razkrajanje, delitev, spajanje);

prakticiranje gospodarskih in socialnih odnosov ter pogojev dela v povezavi z elementarnim spoznavanjem sodobnega sveta dela

Učni načrt SLONavajanje na samostojno izražanje zamisli s skiciranjem, branjem in risanjem tehnične in tehnološke dokument.

------------------ NI V DGTB:

Uporabljajo ročna in računalniška grafična orodja.

Gojijo kulturo odnosov in sodelovanja v skupini, odgovornost, ekonomično izrabo časa, do gradiv, tehnike, tehnologije, organizacije dela in ekonomske ter pozitiven odnos do osebne varnosti, varovanja soljudi, narave, sredstev in predmetov dela. Oblikujejo pozitiven odnos do tehnične kulture in dediščine

Spoznavajo svoje sposobnosti in nagnjenja ter jih usmerjajo v ustvarjalno delo v poklicu in prostem času.

Razvijajo znanje in praktične sposobnosti za varno ter kulturno udeležbo v prometu

5

PRIMERJAVA UČNIH TEM IN AKTIVNOSTI

DGTB-STROJI (gredi, vitli, dvigala, žičnice, zobato kolo, turbine, vodna in zračna plovila)

-GRADNJA (stabilnost, ravnotežje, statika, stolpi, premostitve, podpore – gradnja z uporabo papirja)

-ORODJA ZA OBDELAVO (lesa, kovine, peska: izvijači, vijaki, strgala, brusila, lopata, orodja za beljenje)

-ELEKTROTEHNIKA (tokovni krog, žarnice, baterije, stikala, vezja, inštalacije, tok-sila-toplota.

--------- NI V SLO

-DELO IN DELOVNO OKOLJE (delovna področja v gospodinjstvu, delovno mesto, oglaševanje in embalaža, varovanje okolja, izdelava igrače na tekočem traku

- MOŽNOST: 14-DNI VKLJUČITVE V PODJETJE

UČNI NAČRT SLO-ČLOVEK IN USTVARJANJE (delo, delovni proces, okolje in tehnika)

-INFORMACIJSKA TEHNOLOGIJA (miška, tipkovnica, grafično orodje, računalniško krmiljenje strojev)

-DOKUMENTACIJA (branje, skiciranje, pravokotna in izometrična projekcija)

-GRADIVA IN OBDELAVE (raznovrstnost gradiv, funkcionalnost rabe, lastnosti, izbira gradiv in kakovost predmeta, oblika in funkcionalnost: PAPIR, LES, UMETNE SNOVI)

-NAČRTOVANJE IN IZDELAVA (od skiciranja (dokumentacije), izbora gradiv, orodij in načina obdelave do produkta

-TEHNIČNA SREDSTVA (stroji in orodja)

------NI V DGTB

EKONOMIKA (vrednosti in cene)

PROMETNA VARNOST

6

4

PROBLEMA

SLOVENSKA TEHNIKA NARAVNANA HUMBOLTOVSKO– DGTB PA PRAGMATIČNO, TRŽNO, VEČ JE NAVEZAVE NA OBRTNE IN INDUSTRIJSKE PROCESE MOČNEJŠA SPODBUDA ZA USMERJANJE V TEHNIČNE POKLICE

SLABOST OBEH MODELOV: ŠOLA POMEMBNO ZAOSTAJA NA INFORMACIJSKO TEHNOLOŠKEM PODROČJU. ZAOSTAJA ZA ZNANJEM, KI GA MLADE GENERACIJE DOBIVAJO S SAMOIZOBRAŽEVANJEM

7

SREDNJE POKLICNO IZOBRAŽEVANJE

Evalvacije kažejo, da je srednje poklicno izobraževanje najšibkejši člen izobraževalnega sistema:- zmanjšuje se število programov, opušča se izobraževanje določenih poklicev in le redki so novi poklici, ki jih narekuje tehnološki razvoj,

- zmanjšuje se interes med mladimi vpis (od 2000-2007 se vpis prepolovi) – problem je nabor tehničnih poklicev za dekleta

- ni mogoče uveljaviti evropsko primerljivih modelov izobraževanja

8

5

Število izobraževalnih programov

NPI = 2015=10 programov (opuščeni: 2013=2; 2012=3; 2011=5; 2010=8; 2009=2; kreditno neovrednoteni=2)

SPI = 2015 = 66 programov, 20 ni kreditno ovrednotenih; SPREMEMBE: (1996 = 117, 2005 = 86); zamenjani 2014=3, 2012=21, 2011=21; 2010=33; 2009=42

SSI = 2015 = 44 programov (1996 = 57); ZAMENJANI: 2014=4; 2012/13=4, 2011=35; 2010=6

PTI = 34 ZAMENJANI OD 2008-2012= 30

Vpis v programe srednjega izobraževanja

letoprogram

2003 Štev. %

2007Štev. %

2015Štev. %

PSI 7143 26,5 4740 20,7 5411 26,9

SSI 9416 34,9 8338 36,4 8061 40,0

Gimnazijaskupaj 10415 38,6 8957 39,1 6691 33,2

Strokovna g. –- vse- tehniške

4,8 1,9

6,92,6

7,82,9

% prijav PTI poklicno maturo 4882 35,2 4630 30,5 2145 18,0

Skupaj vpisanih v vpisanih v PTI

29 974 22 935 20 165PTI 1957 10

6

Kaj sledi iz evalvacije prenove PSI 2012 (CPI)

Pogoj za razvoj poklicnega izobraževanja je sprememba vloge socialnih partnerjev:

- država naj zmanjša togo pravno regulacijo in zagotovi predvsem kontrolo standardov splošne izobrazbe,

- odgovornost za regulacijo strokovnih in programskih segmentov, ZLASTI POKLICNEGA USPOSABLJANJA V PODJETJU NAJ prenese na združenja delodajalcev in socialne partnerje,

- poklicno izobraževanje razviti kot obliko zaposlovanja mladih,

- delodajalci naj prevzamejo večjo vlogo tudi v izvedbi izobraževanja,

11

Pošolan model PI premalo dinamična za odpravo štirih problemov- Izobraževanje redkih poklicev

- Modernizacijo izobraževalnih procesov glede na tehnološki razvoj

- Izobraževanje oseb, ki šole ne sprejemajo ali ne zmorejo

- V šoli je šibka zlasti poklicna socializacija

ALTERNATIVA: KOMPLEMENTARNA UVEDBA DUALNEGA SISTEMA IN MOŽNOST VAJENIŠTVA

12

7

Raziskava 2016: Delodajalci o dualnem sistemu: DA, A KAKO?

100% podjetij podpira uvedbo (čim prej) vajeniškega oz. dualnega sistema, 34% ostane naj paralelno tudi šolska oblika – velika podjetja ,

100% podjetij izjavlja pripravljenost za sprejemanje vajencev,

94% vajeništvo je ustrezna oblika zaposlovanja mladih,

47% vajeništvo naj bo oblika delovnega razmerja za čas uka (manjša podjetja 58%, velika 26%; 50% tehnološki oz. upravni sektor, 34% lastniški in menedžerski sektor),

79% (100% velikih podjetij) po končanem uku bi vajenca zaposlili,

79% vidi kot mentorja vajenca mojstra v podjetju, 100% lastniške in menedžerske strukture; 21% upravna in tehnološka pa učitelj iz šole),

Vajenec naj dobi plačo (60% lastniške strukture), urna postavka – sedanja za študentsko delo, upravna in tehnološka struktura je za nagrado; prispevke naj zagotovi država,

13

Raziskava 2016: Kritika sedanjih izobrazbenih dosežkov

1. Vrzeli v znanju sedanjih absolventov:

- odnos do dela, delovna, moralna odgovornost in socialna zrelost

- spretnosti in veščine,

- tuj jezik,

- računalništvo,

- teoretično znanje v poklicu.

2. Ni motivacije za tehnične poklice med osnovnošolci. Na informativnih dnevih naj bi sodelovala tudi podjetja

14

8

Kaj bi morali spremeniti za uvedbo dualnega sistema?Pomembna je zakonska ureditev statusa

vajencev znotraj sistema delovnih razmerij

Tuje izkušnje: sindikati pomembni za izobraževanje mladih kadrov

Uvajanje novih sistemskih praks usmerjanja v tehniške poklice ob koncu osnovnega šolanja: pred odločitvijo za vajenca naj bi se kandidat in podjetje medsebojno seznanila v konkretnem delu.

15

So stopnje strokovne izobrazbe v tehniških poklicih ustrezne Statistika 2014: SSI+PTI+PT = 9587, VIŠ = 2194; VIS = 4592, UNI = 5416

diplomantov (2011: 18.683 S in P maturantov 2014: 12.202 diplomanta VIŠ, VIS, UNI),

Nejasno je razmerje med srednjo (tehnikom), višjo (inženirjem) in visoko strokovno izobrazbo (diplomiranim inženirjem),

Ali so te stopnje izobrazbe:

- dovolj različne v ciljih izobraževanja in zaposlitvenih kompetencah?

- ali srednja šola še ustreza glede na zviševanje zahtev na trgu dela (kaj storiti s tehnično gimnazijo)?

- ali so ustrezno poklicno zastopana nova tehnološka področja?

16

9

Posamezna tehniška področja bi morala razmisliti o ustrezni kadrovski in izobrazbeni hierarhiji ter o naboru tehničnih poklicev za sodobni čas!!!!

17

1

Ljubljana, 30.06.2016

Elido BandeljDirektor CPI

Tehniški predmeti v osnovnih, srednjih in višjih šolah

1

OSNOVNA ŠOLA

IZBIRNI PREDMETI2%

[IME KATEGORIJE][ODSTOTEK]


TEHNIŠKI DNEVI2%

OSTALO91%

2

OSNOVNA ŠOLA

NARAVOSLOVJE IN TEHNIKA (4 razred 105 ur, 5 razred 105 ur)

Učenci oblikujejo pozitiven odnos do narave in tehnike ter kritičen odnos do posegov v naravo. Odkrivajo, da so naravni pojavi in tehnični sistemi temelj

za številne poklice in oblikujejo odnos do poklicnega dela.

• Ena tretjina ur je namenjena tehniki.

• Teme: snovi, sile in gibanja, toplota in temperatura, tekočine, pretakanje, centralno ogrevanje, električni tokokrog, …

TEHNIKA IN TEHNOLOGIJA (6 razred 70 ur, 7 razred 35 ur, 8 razred 35 ur)

Tehnika in tehnologija odkriva in razvija interese učencev za poklicno usmeritev

• Tehnična sredstva (obdelovalna orodja in stroji, energetski pretvorniki, sistemi za prenos energije, gibanja, za sprejemanje, obdelavo in prenos informacij, ..)

• Tehnologija (oblikovanje, preoblikovanje, odrezavanje, spajanje, obdelava površine, …)

• Organizacija dela (analiziranje problema, razvoj izdelka, ..)

• Ekonomika (vrednotenje izdelkov in dela)

GIMNAZIJA

SPLOŠNA GIMNAZIJA• Splošna gimnazija

• Klasična gimnazija

• Gimnazija s športnim oddelkom

• Gimnazija z evropskim oddelkom

• Waldorfska gimnazija

STROKOVNA GIMNAZIJA

• Tehniška gimnazija• Ekonomska gimnazija

• Umetniška gimnazija

3

TEHNIŠKA GIMNAZIJA

Posebni cilji tehniške gimnazije so še:

• razvijati tehniško mišljenje,

• naučiti se uporabljati različne vire informacij,

• razumeti kompleksne vzajemne povezave med razvojem naravoslovja, tehnike in družbe,

• razvijati veselje in interes za področje tehnike,

• razvijati sposobnosti, ki so pomembne za študij tehnike in

• s pridobljenimi znanji omogočiti uspešen univerzitetni študij tehniških usmeritev.

TEHNIŠKA GIMNAZIJA

Tehniška gimnazija za razliko od drugih gimnazijskih programov nudi tudi predmete z različnih področij tehnike:

• strojništva,

• elektrotehnike,

• računalništva,

• gradbeništva,

• lesarstva in

• agroživilstva.

Učitelj strokovnih predmetov je lahko, kdor je končal:• univerzitetni študijski program ustrezne tehniške smeri ali

• magistrski študijski program druge stopnje ustrezne tehniške smeri.

4

TEHNIŠKA GIMNAZIJA

Izbirni strokovni maturitetni predmeti tehniške gimnazije so: biotehnologija, elektrotehnika, materiali, mehanika, računalništvo.

Izbirni strokovni predmeti tehniške gimnazije so: elektronika, gradbeništvo, kmetijstvo, lesarstvo, mikrobiologija, opisna geometrija, računalniški sistemi in omrežja, strojništvo.

Laboratorijske vaje so izbirni strokovni predmet, ki z vsebinami predvsem dopolnjuje oziroma podpira izbirni strokovni maturitetni predmet.

Obvezne izbirne vsebine za tehniško gimnazijo: Podjetništvo in dejavnosti s projektnim delom

TEHNIŠKA GIMNAZIJA

NARAVOSLOVJE9%



[IME KATEGORIJE][ODSTOTEK] OSTALO

76%

5

SKUPNE ZNAČILNOSTI POKLICNEGA IN STROKOVNEGA IZOBRAŽEVANJA

Šolski sistem izobraževanja – ki vključuje izobraževanje v delovnem procesu minimalno:• 24 tednov v 3- letnem poklicnem izobraževanju• 4 do 8 tednov v 4-letnem tehničnem izobraževanju

Glavne značilnosti:• Kompetenčno zasnovani strokovni moduli • Strokovni moduli temeljijo na poklicnih standardih • Splošnoizobraževalni predmeti• Izbirnost• Zaključni izpit/ poklicna matura• Kreditno ovrednoteni:

• 180 kreditnih točk v poklicnem izobraževanju (3 leta)• 240 kreditnih točk v tehničnem izobraževanju (4 leta)

• Odprti kurikul


Minimalno št. ur ali tednov Št. kreditnih točk

A – Splošnoizobraževalni predmeti 1048 ur 53 KT

B – Strokovni moduli 1258–1338 ur 63–67 KT

C – Odprti kurikul 320–400 ur 16–20 KT

Č – Interesne dejavnosti** 5 tednov (160 ur) 6 KT

Praktično izobraževanje

D – Praktični pouk*** 600 ur 24 KT

E – Praktično usposabljanje z delom 24 tednov (912 ur) 36 KT

Zaključni izpit - 2 KT

Obseg pouka****

Skupni obseg izobraževanja

82 tednov (2706 ur)

111 tednov 180 KT

6




ODPRTI KURIKUL10% [IME KATEGORIJE]

[ODSTOTEK]


SREDNJE STROKOVNO IZOBRAŽEVANJE

Minimalno št. ur ali tednov Št. kreditnih točkA – Splošnoizobraževalni predmeti 2137 ur 100 KTSlovenščina 487 ur 24 KTMatematika 383 ur 19 KTTuji jezik 417 ur 20 KTUmetnost 68 ur 3 KTDružboslovni predmeti

zgodovina

geografija

sociologija ali psihologija

238 ur 11 KT

Naravoslovni predmeti

fizika

kemija

biologija

204 ure 9 KT

Športna vzgoja 340 ur 14 KT

B – Strokovni moduli 1583–1783 ur 79–89 KTC – Odprti kurikul 400–600 ur 21–31 KTČ – Interesne dejavnosti 11 tednov (352 ur) 14 KT

Praktično izobraževanjeD – Praktični pouk* 480 ur 19 KTE – Praktično usposabljanje z delom 8 tednov (304 ure) 12 KT

Poklicna matura - 4 KTObseg pouka v šoli**


130 tednov (4290 ur)

149 tednov 240 KT

7




ODPRTI KURIKUL10%



SREDNJE STROKOVNO IZOBRAŽEVANJE –SPLOŠNOIZOBRAŽEVALNI PREDMETI


NARAVOSLOVNI PREDMETI (FIZIKA,

KEMIJA, BIOLOGIJA)10%

OSTALO79%

8


Splošni cilji „tehniško“ usmerjenih programov:

• pridobijo sposobnost uporabe strokovnega znanja pri reševanju realnih praktičnih problemov v stroki,

• obvladajo matematično reševanje tehničnih problemov s svojega strokovnega področja ter znajo izdelati analitične in grafične prikaze,

• obvladajo strokovno terminologijo,

• se usposobijo uporabljati strokovno literaturo, tehnično in tehnološko dokumentacijo, tehnične predpise in standarde,

• obvladajo znanja tehniškega dokumentiranja,

• poznajo lastnosti in uporabo gradiv s strokovnega področja pridobijo temeljna znanja iz obdelave, preoblikovanja in spajanja kovin,

• pridobijo temeljna znanja iz mehanike, pnevmatike, hidravlike, elektrotehnike in elektronike

• obvladajo merilne in kontrolne postopke ter uporabo merilnih in kontrolnih strojev, naprav, orodij in pripomočkov,

• obvladajo znanja za učinkovito in uspešno uporabo sodobne informacijsko-komunikacijske tehnologije

POKLICNO TEHNIŠKO IZOBRAŽEVANJE

Minimalno št. ur ali tednov Št. kreditnih točk

A – Splošnoizobraževalni predmeti 1178 ur 57 KTSlovenščina 276 ur 13 KTMatematika 206 ur 10 KTTuji jezik 276 ur 13 KTUmetnost 30 ur 2 KTDružboslovni predmeti

zgodovina

geografija

sociologija ali psihologija

120 ur 6 KT

Naravoslovni predmeti

fizika

kemija

biologija

120 ur 6 KT

Športna vzgoja 150 ur 6 KT

B – Strokovni moduli 786–826 ur 38–40 KTC – Odprti kurikul 240–280 ur 12–14 KTČ – Interesne dejavnosti 3 tedni (96 ur) 4 KT

Praktično izobraževanjePraktični pouk* 240 ur 10 KTPraktično usposabljanje z delom 2 tedna (76 ur) 3 KT

Poklicna matura - 4 KTObseg izobraževanja v šoli**


68 tednov (2244 ur)

73 tednov 120 KT

9

POKLICNO TEHNIŠKO IZOBRAŽEVANJE


[IME KATEGORIJE][ODSTOTEK] ODPRTI KURIKUL

11%

[IME KATEGORIJE][ODSTOTEK][IME KATEGORIJE]

[ODSTOTEK]

POKLICNO - TEHNIŠKO IZOBRAŽEVANJE –SPLOŠNOIZOBRAŽEVALNI PREDMETI


NARAVOSLOVNI PREDMETI (FIZIKA,

KEMIJA, BIOLOGIJA)10%

OSTALO80%

10

VIŠJEŠOLSKO IZOBRAŽEVANJE

Višješolski študijski program obsega 120 kreditnih točk. Te so med module in druge sestavine razdeljene na naslednji način:

• obvezni moduli: 70–90 kreditnih točk,

• izbirni moduli: 10–25 kreditnih točk,

• odprti kurikul: 10–15 kreditnih točk,

• prostoizbirni predmet: 5 kreditnih točk in

• diplomsko delo/izpit: 5 kreditnih točk.

Študijski program mora zagotavljati praktično izobraževanje v podjetju v obsegu najmanj 26 kreditnih točk (400 ur na letnik), ki jih študent doseže z opravljanjem načrtovanih obveznosti v neposrednem delovnem procesu v obliki projektov in storitev





11


21

Študijski program (120 kreditnih točk)

Modul 2 (obvezni modul)

Modul 1 (obvezni modul)

Modul 3 (izbirni modul)



Modul (odprti kurikul) Odprti kurikul (10–15 kreditnih točk)

Vir: Izhodišča za pripravo višješolskih študijskih programov

Hvala !

[email protected]

17.10.2016

1

www.ltfe.org

Promocija inženirskih poklicev med učenci in dijaki

Digitalna transformacija gospodarstva

prof. dr. Janez Bešter

Tematski večer: Tehniško izobraževanje v osnovnih, srednjih in višjih šolah, Ljubljana, 30. junij 2016

www.ltfe.org

THE WORLD HAS CHANGED

Vir: Microsoft

17.10.2016

2

www.ltfe.org

www.ltfe.org

17.10.2016

3

www.ltfe.org

“Zgolj kvalificirana delovna sila aliinovatorji, razvojniki, prebojniki?”

www.ltfe.org

THE WORLD OUR KIDS ARE GOING TO LIVE IN IS CHANGING FOUR

TIMES FASTER THAN OUR SCHOOLSDr. Willard Daggett

17.10.2016

4

www.ltfe.org

Poslanstvo ZOTKS je popularizacija znanosti inrazvoj ter uveljavljanjetehnične kulture,izobraževanje ter spodbujanje – predvsem mladih – k inovativnosti, ustvarjalnosti in raziskovanju ter odkrivanju in uporabi človeku in naravnemu okolju prijaznih sodobnih tehničnih dognanj.

Poslanstvo

Inovativnost MnožičnostRaziskovanje

www.ltfe.org

Mladinsko raziskovalno delo

Tekmovanja iz znanja

Poletni tabori in delavnice

Programi regionalnih centrov

Projekti

Inovativnost MnožičnostDruženje

17.10.2016

5

www.ltfe.org

Med dejavnostmi, s katerimi uresničujemo naše poslanstvo in cilje sodijo tudi tekmovanja iz znanja, namenjena učencem, dijakom ter študentom.

Letno tekmuje preko 50000 tekmovalcev. Najboljši se udeležijo olimpijad in drugih mednarodnih srečanj in tekmovanj. Sodeluje več kot 5000 mentorjev.

Inovativnost MnožičnostProjekt Tekmovanja iz znanja

www.ltfe.org

Kemijska olimpiada, Expo Science Europe, Svetovna biološka olimpiada, Svetovna računalniška olimpiada,EU Contest for Young Scientists, Naravoslovna olimpijadaLingvistična olimpijadaIntel IsefGenius OlympiadSvetovno tekmovanje v oranju,

Projekti

Inovativnost MnožičnostMednarodno sodelovanje

17.10.2016

6

www.ltfe.org

www.ltfe.org

Nova okolja za ustvarjanje:

@makerlablj www.maker.si

... smeh na obrazu mladih talentov -ustvarjalcev

17.10.2016

7

www.ltfe.org

400 DELAVNIC!

1317.10.2016 |

Prvošolci: cca. 21,000

Osnovna šola: 450 šol (16,000 pedagogov)Srednja šola: 183 šol (6,000 pedagogov)

Vir: http://www.stat.si/

www.ltfe.org17.10.201

6 |14

Kadri so ključni za uspešno gospodarstvo

Spodbujanje ustvarjalnosti, inovativnosti in podjetnosti tako med mladimi, kot med pedagogi in mentorji

1. Stroka

2. Vseživljenjsko učenje

3. Osebnost

4. Komunikacijske veščine

5. Poslovnost

6. Vodstvene veščine

7. Inovativnost

17.10.2016

8

www.ltfe.org

IKT: 825.000 PRILOŽNOSTI!Evropi grozi pomanjkanjestrokovnjakov, ki bi zapolnili

825.000 delovnih mest na področjuinformacijskih in komunikacijskihtehnologij – IKT

posledično ji grozi zmanjšanjekonkurenčnosti.

Skupni poziv Evropske komisije terinformacijskih in telekomunikacijskih podjetij k odpravi pomanjkanja usposobljenih strokovnjakov in povečanju zaposlovanja v digitalnem sektorju v Evropi (Bruselj, 2014)

www.ltfe.org

VPRAŠANJA PRI ŠTUDIJSKI / KARIERNI ODLOČITVI

16

Kaj rad delam?(moja strast)

Kaj okolje potrebuje?

Kaj dobro delam?

(moji talenti)

Vir: mag. Robert Kržišnik

17.10.2016

9

www.ltfe.org

Slovenija bo lahko

„referenčna in uspešna“,

če bo v celoten šolski sistem vgrajena

ustvarjalnost, inovativnost in podjetnost tako

med mladimi, kot med pedagoškimi delavci!

Vir: OECD

www.ltfe.org

Hvala za pozornost!Vprašanja?

[email protected]

1

1



INŽENIRSKA AKADEMIJA SLOVENIJE


Standardi, kakovost in pravičnost v šolstvu

doc. dr. Darko Zupanc

Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo

Ljubljana, 30. junija 2016

2

Ob pomenu kakovost je bila zapisana „zahteva po doseganju mednarodno primerljivih standardov znanja razvitih držav“ (95/16)

Cilj „spodbujati vključevanje čim širšega dela populacije mladih v splošno ali srednje strokovno izobraževanje in ob ohranjanju ravni zahtevnostipovečati prehodnost med raznimi segmenti izobraževalnega sistema“ (95/22)

Načelo „enakih možnosti“ (11/15), poudarjeno „uspešnejše vključevanje otrok s kulturno manj spodbudnih okolij v šolsko delo ne sme voditi k nižanju kriterijev znanja in vrednotenja znanja“ (11/22); in možnosti za deklice (11/23)

Ni enotnih in splošno sprejetih meril (95/24) oz. so zelo različna mnenja kaj je „dobra šola“, za utemeljitev le-tega v javnem šolstvu pa je potreben najširši možen konsenz (11/15)

Poudarki iz dveh Belih knjig o ViI v RS (Krek, 1995; Krek, 2011)

2

Kurikularna reforma in kakovost

Sputnik v Sovjetski zvezi je po letu 1957 v ZDA pospešil že začeto kurikularno reformno gibanje v šolstvu (Bobbitt (1918); Tyler (1949))V Sloveniji je Širec (v Kroflič 2002) prvi pisal o kurikulu in o prehodu iz učnovsebinskega načrtovanja pouka k učnociljnemu (Širec, 1984)Osnovne zahteve kurikularnega pristopa so racionalnost, eksaktnost in preverljivost, ki naj temeljijo na učnociljnih in NE na učnovsebinskih učnih načrtih; osnova za to so STANDARDI ZNANJA - tudi merjenje le-tehMerjenje standardov doseženega znanja („performance standards“ –How good is good enough?) vključuje, ne samo slučajne napaka (zanesljivost) ampak tudi sistematične napake merjenja (veljavnost)Kurikul na treh ravneh že v konceptu pomeni nekaj drugega kot učni načrt; … presega zgolj načrtovanje poučevanja in učenja, poudarek je na izvedbi; po preverjanju doseženega se lahko kaj ukrene, izboljša …

4

PLANNačrtovani kurikul

Spremembe, izboljšave, posodobitve, prenove, reforme…

ACT

CHECKDoseženi kurikul

DOIzvedbeni kurikul

Šolske ocene

T IMSS

P I SA

Matura,NPZ

Jasni cilji poučevanja na strani učiteljev oz. učni dosežki/izidi na strani učencev, kaj se od njih pričakuje, da se (na)učijo ... so izhodišča za izboljšave v izobraževanju (Linn in Gronlund, 2000)

Tri ravni kurikula, krožna kurikularna zanka kakovosti (PDCA) in preverjanje doseženih standardov

3

5

V Sloveniji so standardi znanja še nedokončan pristop

V učnih načrtih (UN) za gimnazije so standardi bili, pa jih praviloma NI več, pojavljajo se pričakovani rezultati (dosežki)

V srednjih strokovnih in poklicnih programih pri splošnoizobraževalnih predmetih standardi znanja so, pri strokovnih modulih pa ne

Zakon o osnovni šoli (47. člen ZoOŠ, 2007)

„V UN, določenih po sprejetju tega zakona, se izraz „minimalni standard“ zamenja z izrazom „pričakovani rezultat“

Nivo pričakovanih znanj imamo uzakonjen na minimum (Perat, 2012)! Če otrok izpolni pričakovanja, naj bo pohvaljen, naj bo nagrajen, npr. z odl(5)

„Pričakovani rezultati“ je smer individualizacije standardov v UN; standardi ne morejo biti individualizirani (oksimoron – bistroumni nesmisel)

Standardi znanja kot osnova

6

Vključenost Slovenije v mednarodna merjenja znanja

Ali gre s šolskimi ocenami – pri internem ocenjevanju znanja v Sloveniji za sistematično napako merjenja znanja? Vprašanje veljavnosti (iz)merjenega!

Trends in percent of students achieving the TIMSS Advanced international benchmarks of MATHS

3,8

13,6

23,4

34,7

24,6

1,24,5

10,9

23,9

59,5

0

10

20

30

40

50

60

NOT withAdvancedMATHS

BelowIntermediate

Intermediate High Advanced

1995 - coverage index 75,4% 2008 - coverage index 40,5%

% Primerjava dosežkov pri MAT v mednarodni raziskavi TIMSS Advanced 1995 in 2008 …

21,1%

27,2%28,4%

18,2%

5,0%

0,5%

21,1%

26,8%28,8%

22,9%

0%

5%

10%

15%

20%

25%

30%

35%

1. raven ali nižje -Nzd (1)

2. raven - Zd (2) 3. raven - Db (3) 4. raven - Pdb (4) 5. in 6. raven -Odl (5)

Odstotek učencev, ki je v Sloveniji v 9. razredu pri SLO leta 2012 dosegel zaključno oceno (E. Semen, Ric) in nivo pri BRANJU - PISA 2012

PISA 2012 Šolske ocene '11/12 PISA 2012 Šolske ocene '11/12'

V pričakovanju rezultatov 2015

4

Porazdelitev splošnega uspeha ob koncu osnovne šole v šolskem letu (1987/1988) in 18 let po tem (2005/2006)

Učenci po splošnem uspehu v 3. razredu OŠ 1987/1988 - v [%]

29,0

33,4

1,1

10,0

26,7

0,0

10,0

20,0

30,0

40,0

NEZD(1) ZD(2) DB(3) PDB(4) ODL(5)


12,72,00,4

32,0

53,0

0,0

10,0

20,0

30,0

40,0

50,0

60,0

70,0

80,0



32,0

25,0

1,2

24,5

17,3

0,0

10,0

20,0

30,0

40,0



32,5

28,5

0,3

8,3

30,4

0,0

10,0

20,0

30,0

40,0


8

Zasvojenost z obsegom in količino;

Tudi po deležu prvič vključenih v terciarno izobraževanje (2013); mlajših od 25 let in brez tujcev, je Slovenija na vrhu med državami (EAG, 2015; 340)

Skoraj „vsi“ zaključijo SŠ

na račun zahtevnosti?

5

Primerjava porazdelitev odstotnih točk pri NPZ 2006 pri SLO, MAT in BIO za učence, ki so se vpisali v strokovne šole s PM – glede na vpisane v različne gimnazije (Zupanc, 2010)Verjetnost pri treh predmetih NPZ je samo 15 %

Graf ordinalne dominantnosti - OD G

0,0

0,1

0,2

0,3

0,4

0,5

0,6

0,7

0,8

0,9

1,0

0,0 0,1 0,2 0,3 0,4 0,5 0,6 0,7 0,8 0,9 1,0

p (A <= ci)

p (

B <

= c

i)

Graf ordinalne dominantnost i - OD G

0,0

0,1

0,2

0,3

0,4

0,5

0,6

0,7

0,8

0,9

1,0

0,0 0,1 0,2 0,3 0,4 0,5 0,6 0,7 0,8 0,9 1,0p (A <= ci)

p (

B <

= c

i)

Graf ordina lne dominantnost i - OD G

0,0

0,1

0,2

0,3

0,4

0,5

0,6

0,7

0,8

0,9

1,0

0,0 0,1 0,2 0,3 0,4 0,5 0,6 0,7 0,8 0,9 1,0

p (A <= ci)

p (

B <

= c

i)SLO82 %

MAT81 %

BIO76 %

Graf ordinalne dominantnost i - OD G

0,0

0,1

0,2

0,3

0,4

0,5

0,6

0,7

0,8

0,9

1,0

0,0 0,1 0,2 0,3 0,4 0,5 0,6 0,7 0,8 0,9 1,0p (A <= ci)

p (

B <

= c

i)

V gimnazije ali NETrije predmeti NPZ; 89,3 %

V različne smeri SŠ se učenci vpisujejo izrazito po učnih dosežkihAli strokovne gimnazije opravljajo svoje poslanstvo?

Pri < 11 % se zgodi, da je bil dijak v poklicni ali strokovni šoli pri NPZ boljši ali enak kot gimnazijec

10

Vpis v SŠ v Sloveniji po SES družine

Vir: Pedagoški inštitut, uteženi podatki

— Splošne in klasične gimnazija— Strokovne gimnazije— Srednje strokovne šole— Srednje poklicne šole— Nižje poklicne šole V Sloveniji se ob omejitvah vpisa učenci v SŠ programe

vpisujejo po OŠ uspehu na osnovi internih šolskih ocen

Indeks ekonomskega, socialnega in kulturnega statusa (ESCS) po vrstah šol v Sloveniji (PISA 2009)

6

V srednjih strokovnih šolah so dijaki z izrazito nižjim SES (PISA 2009 -

ESCS); kaj šele v 3- in 2-letnih poklicnih šolah…?

Naključno izberemo GIMAZIJCA in še dijaka SREDJE STROKOVNE ŠOLE in pogledamo njun SES (ESCS). Verjetnost, da bo imel bodoči poklicni maturant višji (ali enak) SES (ESCS) kot gimnazijec je 26,4 %

Verjetnost, da je oddelčni SES v programu, ki vodi na poklicno maturo višji (ali enak) SES (ESCS) kot oddelčni gimnazijski SES v Sloveniji je 3,1 %

0,0

0,1

0,2

0,3

0,4

0,5

0,6

0,7

0,8

0,9

1,0

0,0 0,1 0,2 0,3 0,4 0,5 0,6 0,7 0,8 0,9 1,0

p (B

<=

ci)

p (A <= ci)

Ordinal Dominance Graph - ODG

96,9%

Kompozitni učinek kot dodatna ovira za socialno mobilnost v družbi!

12

ZAKLJUČKI

Končno do učno-ciljnega kurikularnega koncepta; standardov znanja, poleg vsebinskih tudi merljivih standardov dosežkov; in visoka pričakovanja za vse!Zunanje preverjanje znanja in mednarodna primerljivost…Nižanje standardov, inflacija ocen, spričeval in diplom kličejo po dvigu zahtevnosti in odgovornosti za doseženo, tudi če se prehodnost zniža!

Nezahtevna šola je le drugo ime za uvrstitev otrok iz nižjega srednjega razreda v krog ljudi, ki so se jim zaprle poti do prestižnih mest v družbi(Gaber in Tašner, 2009)

Hvala! [email protected]

Zniževanje standardov, množičnost vključenih v višje stopnje izobraževanja, inflacija ocen, spričeval in diplom NE povečuje možnosti tistim s slabšimi izhodiščni pogoji, z nizkim SES; to ni NI pravičnost…

Inflacija visokih ocen, spričeval, diplom in izobrazbena uravnilovka je nepravična; zabriše merljive kriterije za meritokratsko družbeno promocijo

17.10.2016

1

IZZIVI TEHNIŠKEGA IZOBRAŽEVANJA V SLOVENIJI1. Tematski večer: Tehniško izobraževanje v osnovnih,

srednjih in višjih šolah

VAJENIŠTVO IN ZAPOSLOVANJE TEHNIKOV

mag. Jože Renar

POVPRAŠEVANJE NA TRGU DELA

• Podjetja potrebujejo dobre kadre

• Podjetja lahko planirajo potrebe po kadrih ob stabilnih in predvidljivih razmerah na trgih

• Industrija, svetovni trgi

• Gradbeništvo slovenski trg

• SME

• Panožne usmeritve

17.10.2016

2

Dijaki v srednješolskem izobraževanju

VPISANI VSI KONČALI M

KONČALI VSI

KONČALI Ž

Vir SURS

Šolsko leto

Srednje poklicno izobraževanje

Srednje strokovno izobraževanje

Gimnazije

1998/1999 29.989 38.070 29.026

2003/04 20.614 32.599 38.082

2012/13 11.643 30.366 30.324

Vir SURS

POVPRAŠEVANJE NA TRGU DELA

Prosta delovna mesta v obdobju 2010-2015 poprečno letno

- več kot 3000 varilcev;

- več kot 1500 monterjev, serviserjev vodovodnih, plinskih, klimatskih naprav…;

- več kot 1500 orodjarjev;

- več kot 1500 elektroiknštalaterjev;

- več kot 1000 elektromehanikov

- več kot 1000 izdelovalcev suhomontažne gradnje

- več kot 1000 mehanikov kmetijskih, industrijskih strojev…

* Vir: Zavod RS za zaposlovanje

17.10.2016

3

ŠTEVILO MLADIH, KI PRISTOPIJO K ZAKLJUČNEMU IZPITU – leto 2013

• 80 inštalaterjev strojnih inštalacij

• 2 izdelovalca suhomontažne gradnje

• 86 oblikovalcev kovin-orodjarjev

• 218 elektrikarjev

• 135 mehatronikov-operaterjev

• 5 izdelovalcev kovinskih konstrukcij

• 27 mehanikov kmetijskih, industrijskih strojev

Številni nadaljujejo izobraževanje.

* vir: Letno poročilo o zaključnem izpitu 2013

POVPRAŠEVANJE IN PONUDBA NA TRGU DELA 2008-2012 - STROJNIŠTVO

0

10,000

20,000

30,000

40,000

50,000

60,000

70,000

III IV V

Povp. Strojništvo

Izo. Strojništvo

NPK Strojništvo

Vir ZRSZ, baze PDM

17.10.2016

4

POVPRAŠEVANJE IN PONUDBA NA TRGU DELA 2008-2012 - GRADBENIŠTVO

0

5,000

10,000

15,000

20,000

25,000

30,000

35,000

III IV V

Povp. Gradbeništvo

Izo. Gradbeništvo

NPK Gradbeništvo

Vir ZRSZ, baze PDM

NAJVEČJA NEUSKLAJENOST MED PONUDBO IN POVPRAŠEVANJEM NA TRGU DELA JE NA NIVOJU

SREDNJE POKLICNE IZOBRAZBE

17.10.2016

5

VAJENIŠTVO

• Interes podjetij

• Register učnih mest (1700 na GZS)

• Pogodb je mnogo manj

• Vlaganje v usposabljanje

• Verificirati učno mesto (mentorstvo, oprema, infrastruktura)

• Stroški (nagrada, malica, prevoz, zaščitna oprema)

• Delež prakse v učnem programu

• Interes izobraževalnih ustanov

Vajeništvo prednosti za posameznika in družbo

• Zgodnji vstop v proces dela

• Zgodnji vstop v trg dela

• Zgodnji vstop v podjetništvo

• Osredotočenost v predmet dela

• Osebnosti razvoj

17.10.2016

6

PREDSODKI, STEREOTIPI

Trend vpisa v naravoslovno tehnične programe seizboljšuje, vendar še vedno prevladujejo napačnepredstave o poklicih, naravi dela, delovnih pogojih vnekaterih panogah, ki odvračajo mlade.

Potrebne so tudi spremembe na področju

karierne orientacije za mladino

na celotni vertikali izobraževanja.

TUJE PRAKSE (AT)

17.10.2016

7

TUJE PRAKSE (AT)

TUJE PRAKSE (AT)

17.10.2016

8

TUJE PRAKSE (AT)

TUJE PRAKSE (AT)

17.10.2016

9

TUJE PRAKSE (AT)

Stimulativne vajeniške nagrade v gradbeništvu

Poklici: zidar, tesar, zidar nizke gradnje

Mesečno neto nagrade1. letnik: 813.60 evrov na mesec 2. letnik: 1220,40 EUR na mesec3. letnik: 1627,20 EUR na mesec 4. letnik (dvojni poklic): 1830,60 EUR na mesec

Vir WKÖ

KAKO USPOSOBITI KADER, KI BI NAJBOLJE ODRAŽAL POTREBE DELODAJALCEV?

• Karierna orientacija in promocija poklicev (pravi ljudje na pravih delovnih mestih)

• Delodajalci smo si edini, da se določene kompetence pri mladih lahko pridobijo le v realnem delovnem okolju:

- delovne navade,

- odgovornost,

- prilagajanje v skupini,

- poklicne spretnosti,..

17.10.2016

10

VAJENIŠTVO

V gospodarstvu podpiramo vajeništvo.

Slovenija 2013 podpisala pristopno izjavo k evropski koaliciji za vajeništvo.

Trenutno smo v fazi priprave Zakona o vajeništvu.

Hvala za vašo pozornost!

Mag. Jože Renar

Zbornica gradbeništva in industrije gradbenega materiala pri GZS

IZZIVI TEHNIŠKEGA IZOBRAŽEVANJA V REPUBLIKI...

Documents

Transcript of IZZIVI TEHNIŠKEGA IZOBRAŽEVANJA V REPUBLIKI...