Evropska investicijska banka

Izjava EIB o okoljskih in socialnih

načelih in standardih 20091

1 Ta dokument je razdeljen na tri dele. Prvi opisuje splošno ozadje te izjave in se sklicuje na druge dokumente, ki jih je treba brati v povezavi z izjavo, kar bralcu omogoča celostno razumevanje pristopa EIB k okoljskim in socialnim zadevam. Jedro dokumenta je izjava kot taka, ki opisuje okoljska in socialna načela ter standarde banke. Zasnovana je bila kot samostojni dokument in bila predmet javnega posvetovanja. V zadnjem delu so končne opombe in glosar izrazov, kot se ti uporabljajo v banki.

2

KAZALO

KRATICE ......................................................................................................................................... 3

OZADJE.......................................................................................................................................... 6

IZJAVA ........................................................................................................................................... 9 PREAMBULA .......................................................................................................................................... 9

Okoljska in socialna sprejemljivost: upravljanje priložnosti in tveganj ............................................................. 9 Krepitev okoljskih in socialnih koristi ............................................................................................................................ 9 Zmanjševanje okoljskih in socialnih stroškov ........................................................................................................... 10

NAČELA ................................................................................................................................................ 11 Okoljska in socialna načela .............................................................................................................................................. 11

STANDARDI .......................................................................................................................................... 12 Splošni okoljski standardi ................................................................................................................................................ 12 Emisijski standardi .............................................................................................................................................................. 12 Okoliški standardi ............................................................................................................................................................... 12 Postopkovni standardi ...................................................................................................................................................... 12 Okoljski standardi v EU in novih državah pristopnicah (tj. v obstoječih in potencialnih državah kandidatkah) ......................................................................................................................................................................... 13 Okoljski standardi drugod po svetu ............................................................................................................................. 13 Družbeni standardi: pristop na osnovi človekovih pravic .................................................................................... 14 Neprostovoljno preseljevanje ........................................................................................................................................ 14 Domorodno prebivalstvo in druge ranljive skupine .............................................................................................. 14 Temeljni delovni standardi MOD ................................................................................................................................... 14 Varnost in zdravje pri delu ter javno zdravje ............................................................................................................. 15

KULTURNA DEDIŠČINA ....................................................................................................................... 15 POSVETOVANJE, SODELOVANJE IN JAVNO RAZKRIVANJE .............................................................. 15 BIOTSKA RAZNOVRSTNOST44 ........................................................................................................... 16 PODNEBNE SPREMEMBE53 ................................................................................................................ 17

KONČNE OPOMBE ....................................................................................................................... 19

GLOSAR ....................................................................................................................................... 22

3

KRATICE

AKP afriške, karibske in pacifiške države

BBOP Program za uravnavanje poslovanja in biotske raznovrstnosti

DG ENV Generalni direktorat Evropske komisije za okolje

EBOR Evropska banka za obnovo in razvoj

EEA Evropska okoljska agencija

EIB Evropska investicijska banka

EIS Evropski investicijski sklad

EITI pobuda za preglednost v ekstraktivni industriji

EK Evropska komisija

EMAS okoljsko ravnanje in presoja

EPE evropska okoljska načela

ESIAF okvir za ocenjevanje gospodarskega in socialnega učinka

ESMP Načrt okoljskega in socialnega upravljanja

EU Evropska unija

EU ETS sistem trgovanja z emisijami v Evropski uniji

EU SDS strategija EU za trajnostni razvoj

EvAP Okoljski akcijski program

EVČP evropski varuh človekovih pravic

FSC Svet za nadzor gozdov

FYROM Nekdanja jugoslovanska republika Makedonija

GHG toplogredni plini

HELCOM Helsinška komisija – Komisija za varstvo morskega okolja Baltika

IFC Mednarodna finančna korporacija

IK investicijski krediti

IPPC direktiva o celovitem preprečevanju in nadzorovanju onesnaževanja

4

ISO Mednarodna organizacija za standardizacijo

IUCN Mednarodna zveza za ohranjanje narave

KBR Konvencija o biotski raznovrstnosti

MFI večstranske finančne ustanove

ML posojila za podjetja s srednjo kapitalizacijo

MOD Mednarodna organizacija dela

NEFCO Nordijska okoljevarstvena investicijska banka

NIB Nordijska investicijska banka

NREF referenčni dokumenti NRT

NRT najboljša razpoložljiva tehnologija

NTP netehnični povzetek

NVO nevladne organizacije

OCD organizacije civilne družbe

ODV okvirna direktiva o vodah

OP okoljska presoja

OP okvirna posojila

OSPAR Komisija OSPAR za varstvo morskega okolja severovzhodnega Atlantika

PD Projektni direktorat

PJR politika o javnem razkrivanju

PN poslovni načrt

PO pristojni organ/i

POO posebna ohranitvena območja

PVO presoja vplivov na okolje

PVO posebna varstvena območja

RBSE Razvojna banka Sveta Evrope

RCT razvojni cilji tisočletja

5

SOP strateška okoljska presoja

SPD smernice za presojanje družbe

SSB Skupina Svetovne banke

ŠVO študija vplivov na okolje

UL Uradni list Evropske unije

UNCBD Konvencija Združenih narodov o biološki raznovrstnosti

UNDP Program Združenih narodov za razvoj

UNECE Gospodarska komisija Združenih narodov za Evropo

UNESCO Organizacija ZN za izobraževanje, kulturo in znanost

UNFCCC Okvirna konvencija Združenih narodov o spremembah podnebja

UNIPPC Medvladni forum Združenih narodov o podnebnih spremembah

VSV varstvo selitvenih vrst prostoživečih živali

6

OZADJE 1. Evropska investicijska banka (EIB) kot insitucija Evropske unije (EU) za dolgoročno financiranje spodbuja

politike EU preko svoje finančne in druge podpore vzdržnim oz. trajnostnim investicijskim projektom. Vedno večji pomen okoljskih in socialnih razmislekov v EU in povsod po drugih regijah, kjer deluje banka, se odraža v prednostnih ciljih posojanja, pa tudi v rednem pregledovanju okoljskih in socialnih zahtev ter operativnih praks banke.

2. Okoljske in socialne politike, načela in standardi, kot tudi operativne prakse EIB, izhajajo iz pristopa EU in drugih mednarodnih institucij do spodbujanja okoljske trajnosti in socialne blaginje v širšem kontekstu vzdržnega oz. trajnostnega razvoja. Nenehni razvoj tega pristopa se stalno odraža tudi v politikah, načelih, standardih in praksah EIB.

3. EIB si pri svojem delovanju nenehno prizadeva za dodajanje vrednosti, zato krepi okoljsko in socialno trajnost vseh projektov, ki jih financira, vsi takšni projekti pa morajo biti skladni z okoljskimi in socialnimi zahtevami banke. Posojilne politike in prakse banke vodi predvsem skrb za problematiko podnebnih sprememb, biotske raznovrstnosti in ekosistemov. Pozitivni vpliv banke na teh področjih predstavlja nefinančno dodano vrednost, ki bogati projekte, ki jih financira banka.

4. EIB sicer financira projekte na podlagi številnih razlogov iz politik EU, vendar je eden od prednostnih namenov posojanja za podporo trajnostnemu razvoju varovanje in izboljševanje naravnega okolja ter spodbujanje trajnostnih skupnosti. Vrste projektov, ki jih financira banka, so navedene v Poslovnem načrtu (PN)1 in podrobneje opisane v posojilnih politikah za posamezne sektorje. Banka si prizadeva namenjati opazen del skupnega financiranja varstvu okolja in trajnostnim skupnostim. Projekti, ki so primerni v tem smislu, so tisti, ki pomembno prispevajo k prednostnim področjem in tematskim strategijam Šestega okoljskega akcijskega programa (OAP)2 EU in/ali izpolnjujejo cilje strategij EU o zdravju v mestnih okoljih in javnem zdravju3, vključno z Leipziško listino4. OAP si prizadeva v praksi udejanjati cilje Pogodbe o delovanju Evropske unije („Pogodbe“)5, — „o ohranjanju, varstvu in izboljšanju kakovosti okolja, varovanju človekovega zdravja, skrbni in preudarni rabi naravnih virov, spodbujanju ukrepov na mednarodni ravni za reševanje regionalnih in globalnih okoljskih problemov, zlasti v boju proti podnebnim spremembam“ (člen. 174 (1)).

5. Nujnost blažitve podnebnih sprememb in prilagoditve nanje ter boj proti poslabšanju in uporabi ekosistemov, ki ni v skladu z načeli vzdržnosti, in njihove povezane biotske raznovrstnosti sta največja okoljevarstvena izziva 21. stoletja, tesno povezana s človekovim blagostanjem in trajnostnim razvojem. Ukrepi so nujno potrebni. V izjavi ju obravnavamo posebej pozorno. EIB stalno spremlja, presoja, posodablja in izboljšuje svoj pristop k blažitvi podnebnih sprememb in prilagajanju skladno z Evropskim programom o podnebnih spremembah6 ter Evropskim akcijskim načrtom o podnebnih spremembah v kontekstu razvoja7. Banka je prav tako še posebej pozorna na varstvo biotske raznovrstnosti, upravljanje ekološkega blaga in storitev ter zmanjšanje poslabšanja ekosistemov, skladno s politikami in cilji EU. Pristop banke odraža njen prispevek k Okvirni konvenciji ZN o podnebnih spremembah (UNFCCC) in Konvenciji ZN o biološki raznovrstnosti (CBD), pa tudi k doseganju Razvojnih ciljev ZN novega tisočletja (RCT)8, zlasti RCT 7 za zagotavljanje okoljske trajnosti.

6. EIB je leta 1996 sprejela okoljsko izjavo, s katero je želela poudariti svojo zavezanost k varovanju in izboljševanju naravnih in grajenih okolij skladno s politiko EU. Revidirani izjavi, ki sta izšli še 2002 in 2004, sta politiko banke uskladili s Šestim OAP, kar zadeva podporo trajnostnemu razvoju tako znotraj kot zunaj EU. Sčasoma je prišlo do tega, da so se začela socialna vprašanja presojati skupaj z okoljskimi; četudi banka obe področji še vedno obravnava na drugačen način, v drugem obsegu oziroma različno intenzivno, pa se vedno bolj združujeta v poenotenem presojanju trajnosti.

7. Izjava EIB o okoljskih in socialnih načelih in standardih iz 2008 („Izjava“) še nadalje razvija okoljske in socialne zahteve banke v zvezi z uporabo pri projektih, ki jih financira, in daje večjo težo socialnim vidikom, kot so jo imeli nekdaj. Gre za pomemben izraz odgovornosti družbe ter prizadevanj banke, ki pregledno navaja zahteve oziroma merila, po katerih bo treba presojati projekte, ki jih financira.

8. EIB v vseh projektih, ki jih financira, samostojno obravnava odnos med okoljem in socialnim blagostanjem, pa tudi naravnim in grajenim okoljem. Glede na to, da je socialna dimenzija eden stebrov trajnostnega razvoja, je dobilo razmišljanje o družbi večjo vlogo v dejavnostih banke, povezanih s projekti, zlasti kadar deluje zunaj EU. Ob upoštevanju Listine o temeljnih pravicah v Evropski uniji („Listine“) (2000)9 se banka še

7

posebej osredotoča na pravice prikrajšanih skupin in na posledice, ki bi jih nek projekt lahko imel na ljudi tako na delovnem mestu kot v lokalni skupnosti.

9. Izjavo morajo upoštevati vsi zaposleni EIB pri vseh operacijah banke. Hkrati pa izjava z zahtevami banke seznanja tudi predlagatelje/promotorje, prizadete skupnosti in druge deležnike, vključno z drugimi institucijami EU, še zlasti Evropsko komisijo, druge večstranske finančne ustanove, finančne in poslovne partnerje ter predstavnike civilne družbe, vključno z nevladnimi organizacijami (NVO).

10. Kontest izjave je splošni pristop EIB k okolju in socialni blaginji. Ta pristop pa izhaja iz Pogodbe, ki EU določa nalogo spodbujanja trajnostnega razvoja, vključno z gospodarsko rastjo, socialno kohezijo in varovanjem okolja, med drugim tako, da skrbi za vključevanje okoljskih vprašanj v vse politike in dejavnosti EU. Banka je institucija EU, zavezuje jo zakonodaja EU in obveza skrbeti za uresničevanje ciljev politik EU. To pomembno nalogo odražajo strategija EIB10, poslovni načrt in izjava o družbeni odgovornosti11.

11. Številni dokumenti, ki dopolnjujejo to izjavo – zlasti tisti, ki se navezujejo na okoljsko strategijo in politiko EIB, kot tudi na Priročnik okoljskih in socialnih praks EIB („Priročnik“)12 – podrobneje določajo zavezo banke na okoljskem in socialnem področju. So javno dostopni in morda vezani, odvisno od njihove specifične vsebine in obsega, na različne vrste postopkov javne udeležbe, ki jih izvaja banka. Objava te izjave prispeva k politiki o javnem razkrivanju EIB13 za spodbujanje transparentnosti/preglednosti, odgovornosti in pravic do posvetovanja ter udeležbo institucij in ljudi (tj. „deležnikov“), na katere vplivajo ali pa jih zanimajo projekti, ki jih financira banka.

12. Priročnik predstavlja, kako se okoljska in socialna načela in standardi, ki so opisani v tej izjavi, izvajajo v praksi, pri operacijah banke, osebje EIB pa jih mora upoštevati. Pojasnjuje, kako osebje banke opravlja tekoče delo, povezano z okoljskimi in socialnimi vprašanji, skozi celoten cikel projekta. Opisuje obseg dela banke ter odgovornosti in vloge drugih strank, zlasti predlagatelja in posrednikov, s katerimi banka sodeluje. Predlagatelj/promotor je odgovoren za izvajanje in upoštevanje zahtev EIB, kar vključuje skladnost z ustreznimi zakoni in druge obveznosti, ki jih banka nalaga predlagatelju in ki se tipično odražajo v zakonskih zavezah. Kadar nezadostne zmogljivosti predlagatelju ne omogočajo izpolnjevanja zahtev, bo banka zahtevala povečanje zmogljivosti in morda nudila tehnično pomoč.

13. Izjava razvija Evropska načela za okolje (ENO)14, ki temeljijo na pristopu k okoljskim zadevam, kot ga razvija in uporablja EU. Zahteve EU so med najbolj ambicioznimi na svetu. Banka je zasnovala ENO leta 2006 v sodelovanju z drugimi mednarodnimi finančnimi ustanovami, ki imajo sedež v Evropi, namen pa je bil ustvariti merilo, na osnovi katerega bi se z vidika okoljske uspešnosti presojalo institucije podpisnice in projekte, ki jih bodo financirale. Zahteve izjave se prenesejo v delovanje banke preko posojilnih politik za različne sektorje, kot so energetika, transport, voda, odpadki, raziskave in razvoj ter inovacije.

14. Izjava temelji na dolgoletnih in raznolikih izkušnjah EIB in spodbuja njeno podporo ciljem okoljske trajnosti in socialnega blagostanja v regijah, kjer deluje. Upošteva nedavne spremembe razmišljanja o trajnostnem razvoju, ki je zlasti povezan s/z: a) krepitvijo preglednosti in odgovornosti, b) večjo vlogo, ki bi jo lahko imele organizacije civilne družbe (OCD; c) nedavnimi zavezami opaznejših finančnih in poslovnih ustanov iz zasebnega sektorja na področju družbene odgovornosti podjetij in d) razvojem dobre prakse znotraj EU in med banki enakovrednimi institucijami, v povezavi z novimi svetovnimi in regionalnimi izzivi in priložnostmi.

15. Izjava se osredotoča na: a) „načela“, na katerih temelji pristop EIB k okoljskim in socialnim vprašanjem in b) „standarde“ uspešnosti okoljskega in socialnega delovanja, ki zagotavljajo skladnost z zahtevami banke. Načela in standardi izhajajo iz politik in zakonodaje EU, dopolnjujejo pa jih drugi primeri dobre prakse, ki vključujejo:

� splošna načela iz Pogodbe;

� temeljne človekove pravice iz Listine EU;

� standarde, ki so vključeni v korpusu okoljske in socialne zakonodaje EU v zvezi s sektorji in projekti, ki jih financira banka15;

� mednarodno priznane dobre okoljske in socialne prakse številnih virov, ki so pogosto prilagojene specifičnim sektorjem;

� nabor socialnih standardov, ki ustrezajo skupnim zahtevam večstranskih finančnih institucij;

� okoljske in socialne zahteve EIB odražajo načela strategije trajnostnega razvoja EU16,

8

Cotonoujskega sporazuma17 in evropskega soglasja o razvoju18.

16. Zahteve EIB se najlaže uporabljajo v primeru dolgoročnih posojil, odobrenih neposredno promotorju, da financira en sam investicijski projekt. Vendar pa včasih operacija morda vključuje več projektov (okvirno posojilo); spet drugič pa nek program sestavlja več projektov; financiranje se lahko dodeli indirektno enemu ali več promotorjem, običajno preko finančnega posrednika (tj. kreditne linije); in, končno, banka lahko dodeli kapitalsko financiranje v različnih oblikah. Kadar se financiranje odobri indirektno preko posrednika, lahko banka dodeli pooblastilo za odločitev o financiranju finančni ustanovi, občini, gospodarski družbi ali upravljavcu sklada, ki je izkazal zmožnost uveljavljanja okoljskih in socialnih zahtev banke, seveda pod pogojem določenih pravnih zahtev in zahtev glede ustreznega poročanja in spremljanja. V teh primerih Priročnik opisuje prakse banke.

17. Izjava velja za vse oblike financiranja EIB, v vseh regijah, kjer banka deluje v javnem in zasebnem sektorju. Načela in standardi EU so vodila za vse projekte, ki jih financira EIB.

18. Okoljski in socialni standardi v EU veljajo brezpogojno. Znotraj EU je zakonodaja EU obvezna, vendar si banka pridržuje pravico postaviti svoje višje standarde, če bi se to izkazalo za primerno. Enake standarde bo nato uveljavljala tudi v obstoječih in potencialnih državah kandidatkah (tj. v „novih državah pristopnicah“19).

19. Drugod po svetu velja, da, četudi zakonodaja EU uradno ne velja, so glavno merilo za EIB ponovno pravna načela in standardi EU. Vsakršno odstopanje od zahtev banke mora predlagatelj utemeljiti v okviru splošnih okoljskih in socialnih načel in standardov, opredeljenih v tej izjavi. V nekaterih primerih je utemeljena časovna razdelitev, tako da je cilj zahtev EU izpolnjen v več fazah, kar je pristop, ki ga včasih izbere tudi EU v novih državah pristopnicah. V državah, ki spadajo pod evropsko politiko sosedstva in partnerstva, mora biti doseganje skladnosti z okoljskimi zahtevami EU usklajeno s katerimikoli dvostranskimi sporazumi in akcijskimi načrti, dogovorjenimi med EU in zadevno državo.

20. Znotraj EU EIB predpostavlja, da je okoljsko in socialno pravo EU ustrezno preneseno v nacionalno zakonodajo in da slednjo uspešno uveljavljajo odgovorne oblasti/organi. EIB skrbno pregleduje predvsem države in/ali specifične zakone, kjer obstajajo dokazi, da utegnejo biti te domneve napačne.

21. Kjer je primerno, EIB sprejme vsaj enake okoljske in socialne zahteve za upravljanje svojih notranjih zadev kot za dejavnosti financiranja, kot je to opisano v več zaporednih poročilih o odgovornosti EIB20.

22. Pristop EU k okolju in socialni blaginji je samo en primer dobre mednarodne prakse, po kateri se ravna EIB. Banka sprejema tudi druge pristope, ki vključujejo dobre mednarodne prakse in so v določenih okoliščinah utemeljeni. Služijo krepitvi obsega in stabilnosti pristopa EU k okoljskim in socialnim zadevam pri točno določeni problematiki in/ali v točno določenem sektorju. Tak primer nastopi, kadar zakonodaja EU nezadostno obravnava določen vidik, s katerim je povezano financiranje, ki ga banka nudi skupaj z drugimi finančnimi institucijami in/ali kadar banka prejme prošnjo za financiranje v kasnejši fazi priprave in zasnove projekta.

23. V primeru skupnega financiranja je banka pripravljena sprejeti skupni pristop na osnovi ustreznih zahtev svojih finančnih partnerjev zaradi usklajenosti21 in v izogib podvajanju. Na primer, pri projektih zunaj EU, kjer banka sodeluje z drugimi mednarodnimi javnimi in zasebnimi finančnimi institucijami, se bo morda ravnalo po skupnem pristopu na podlagi ekvatorskih principov ali zaščitnih ukrepov Svetovne banke22.

9

IZJAVA

PREAMBULA

Okoljska in socialna sprejemljivost: upravljanje priložnosti in tveganj 1. Evropska investicijska banka (EIB) zahteva, da so vsi projekti, ki jih financira, sprejemljivi z okoljskega in

socialnega stališča, zato pri svojem delovanju uporablja temu primerne zaščitne ukrepe. Poleg tega financira projekte, ki neposredno pripomorejo k okoljski trajnosti in socialni blaginji za podporo vzdržnemu oz. trajnostnemu razvoju, saj pozitivno prispevajo k varovanju in izboljšanju naravnega ali grajenega okolja in/ali spodbujajo trajnostne skupnosti.

2. EIB predpisuje nabor okoljskih in socialnih zahtev skozi celotni cikel projekta, kar zagotavlja trajnost vseh projektov, ki jih financira. Predlagatelji oz. promotorji so odgovorni za pripravo, izvedbo in delovanje projektov, ki jih financira banka; odgovorni pa so tudi za izpolnjevanje zahtev banke, zlasti kar zadeva skladnost z zakonodajo. Banka bo predlagateljem pomagala pri izpolnjevanju teh zahtev.

3. EIB bo sodelovala s predlagatelji in jim pomagala pri zasnovi projekta, kadar bo to le možno, ter pri prepoznavanju in upravljanju okoljskih in socialnih priložnosti oziroma tveganj, kadar bo to potrebno. Če bo treba, bo banka pomagala pri razvoju ustrezne institucionalne usposobljenosti za podporo projektu med izvajanjem in delovanjem; sodelovala pa bo tudi s tretjimi stranmi, vključno z oblastmi držav gostiteljic, drugimi financerji, drugimi institucijami EU, predstavniki civilne družbe in najrazličnejšimi drugimi organi z namenom zagotavljanja uspešne izvedbe, delovanja in rezultatov projekta.

4. EIB spodbuja promotorje, da izkoristijo poslovne priložnosti, ki izhajajo iz okoljskih in socialnih zadev, povezanih s projektom. Kjer bi poslovna tveganja, ki izhajajo iz okoljskih in socialnih zadev, lahko resno okrnila uspešnost izvedbe projekta, bo banka podprla projekt samo, če je mogoče oblikovati primerno ublažitev in druge ukrepe za ustrezno upravljanje tveganj ter se o tem dogovoriti s predlagateljem v skladu z ustreznimi zahtevami banke o javnem posvetovanju.

5. Za vse projekte velja cilj EIB, ki je povečanje okoljskih in socialnih koristi in zmanjšanje okoljskih in socialnih stroškov, povezanih s projekti, ki jih financira, kadar je to možno izvesti na način, ki je cenovno učinkovit v družbenoekonomskem smislu.

6. EIB ne bo financirala projektov, ki ne ustrezajo njenim okoljskim in socialnim zahtevam, opisanim v tej izjavi. To vključuje projekte, ki niso v skladu s trenutno veljavno ustrezno nacionalno in evropsko okoljsko in socialno zakonodajo. Zahteve banke pa lahko presegajo to, kar zahteva zakon. Banka ne bo financirala projektov, ki so posledica kršitve človekovih pravic.

7. Obveznosti promotorja, ki izhajajo iz okoljskih in socialnih zahtev banke, za projekte, ki jim je EIB odobrila financiranje, so opisane v finančni pogodbi, ki jo sklepata EIB in posojilojemalec.

8. EIB spremlja okoljsko in socialno izvedbo projektov, ki jih financira, zlasti izpolnjevanje morebitnih posebnih obveznosti, ki so opredeljene v finančni pogodbi. Natančnost in obseg spremljanja sta odvisna od značilnosti projekta, usposobljenosti promotorja in okoliščin, ki veljajo v zadevni državi. Banka projekt spremlja s pomočjo poročil, ki ji jih posreduje promotor. Lahko pa to dopolni še z obiski na terenu ali drugimi viri informacij, vključno s tistimi, ki ji jih posredujejo zadevne skupnosti.

9. Kršitev pogodbe in/ali slaba izvedba projekta z drugih vidikov od promotorja zahteva uvedbo popravljalnih ukrepov v dogovoru z banko. Če se promotor z banko ne more dogovoriti o ukrepih in ne postopa ustrezno, ima to zanj lahko finančne in pravne posledice, kot npr. zaustavitev črpanja in/ali izterjavo neporavnanega zneska, če ne izpolni zahtev banke v razumnem času.

Krepitev okoljskih in socialnih koristi 10. EIB financira projekte znotraj EU v podporo številnim ciljem politik EU, vendar tudi projekte zunaj EU,

vključno s tistimi, ki krepijo razvojne cilje novega tisočletja. Banka presoja okoljsko in socialno sprejemljivost vseh projektov, ki jih financira, včasih pa financira tudi projekte, ki služijo specifičnima ciljema izboljšave naravnega okolja in spodbujanja trajnostnih skupnosti. Cilj okoljskega financiranja banke je opredeljen v njenem Poslovnem načrtu (PN)23. Primernost izkazujejo projekti, ki spodbujajo enega ali več naslednjih ciljev politike EU:

� ponujajo primeren odgovor na grožnjo podnebnih sprememb, bodisi s pomočjo blažitve

10

sprememb ali pa z investicijami, ki so povezane s prilagoditvijo na razmere, kar vključuje podporo projektom s področja energetske učinkovitosti, obnovljive energije, čistejše energije in skladiščenja ogljika;

� prispevajo k upravljanju trajnostnih naravnih virov, kar vključuje izboljšavo kakovosti vode, zraka in prsti ter ravnanje z odpadki, pa tudi varovanje in krepitev biotske raznolikosti in delovanja ekosistemov;

� izboljšujejo kakovost mestnega (urbanega) življenja, vključno s spodbujanjem trajnostnih skupnosti;

� ščitijo človekovo zdravje s pomočjo skrbi za boljše naravno in grajeno okolje.

11. EIB si proaktivno prizadeva prepoznavati in financirati projekte, ki nudijo dodano vrednost z varovanjem in izboljševanjem naravnega okolja ter spodbujanjem trajnostnih skupnosti, v vseh sektorjih, še posebej pa v transportu, energetiki, drugi infrastrukturi, sektorju naravnih virov, industriji in storitvah ter razvoju mest, pa tudi na področju raziskav in razvoja, povezanih z okoljsko tehnologijo. S financiranjem na način, ki spodbuja preglednost, udeležbo in posvetovanje, družbeno vključenost, celostno načrtovanje in pravičnejši dostop do blaga in storitev, želi banka okrepiti družbeno blaginjo.

12. EIB podpira razvoj in uporabo inovativnih finančnih in tržnih instrumentov za zvišanje vrednosti okoljskih in socialnih dobrin in storitev, s tem pa pospeševati trajnostno proizvodnjo in porabo. Vsi projekti morajo ustrezati tudi merilom banke o finančni, tehnični in družbenoekonomski vzdržnosti.

13. EIB si prizadeva prepoznati, kvantificirati in ovrednotiti neposredne in posredne okoljske ter socialne zunanje učinke, kadar je pričakovati, da bo njihov vpliv na družbenoekonomsko vzdržnost projekta znaten, in spodbuja ukrepe za internalizacijo takšnih posledic (npr. polni strošek – stroški odprave posledic). Takšne tehnike spodbujajo projekte, ki bodo pričakovano prinesli znatne pozitivne zunanje učinke, kot na primer zmanjšanje emisij toplogrednih plinov in izboljšave javnega zdravja. Odvračajo pa projekte s precejšnjimi negativnimi zunanjimi vplivi, kot je povečanje onesnaženja zraka ali vode. Splošno gledano daje prednost projektom, kjer se uporabljajo zadovoljivi ukrepi za zmanjšanje zunanjih stroškov, bodisi s pomočjo internalizacije, predpisov ali drugih ukrepov.

14. EIB pospešuje trge okoljskega blaga in storitev, ki služijo uravnavanju pomanjkanja naložb (npr. trg ogljika v primeru nizkoogljičnih tehnologij in novi trg ekosistemskih storitev). Banka lahko nudi najrazličnejše vrste pomoči okoljskim projektom, kadar presodi, da bi se pomembni projekti sicer zaustavili na začetku. Takšna podpora ima lahko obliko financiranja pod zelo ugodnimi pogoji ali pa nudenja strokovne pomoči banke in drugih vrst tehnične asistence, vključno s pomočjo pri finančnem strukturiranju in upravljanju tveganj. Banka spodbuja uporabo načela plačevanja onesnaževalca.

15. EIB nudi tehnično asistenco v različnih oblikah v regijah, kjer deluje, z namenom uveljavljanja svojih okoljskih in socialnih politik in praks. Poleg nudenja svojega lastnega strokovnega znanja lahko banka plačuje svetovalce za izdelavo sektorskih, tržnih in drugih generičnih študij ali pa pomaga promotorju pri opravljanju nalog, specifičnih za določen projekt, na primer nalog povezanih s formalno presojo vpliva na okolje (PVO), pri izboljšavi njegovih zmogljivosti okoljskega upravljanja in pri spopadanju s posebnimi okoljskimi vprašanji (npr. izvajanje energetskih revizij za večjo energetsko učinkovitost in razvoj možnosti emisijskega dobropisa).

Zmanjševanje okoljskih in socialnih stroškov 16. EIB si s financiranjem projektov prizadeva dosegati številne cilje politik EU, ne samo tistih okoljske ali

družbene narave. Kadar ima določen projekt znatne negativne okoljske in/ali socialne posledice zaradi svojega obsega, narave ali lokacije, je treba razmisliti o alternativah ter določiti ukrepe za ublažitev in/ali kompenzacijo.

17. Banka mora vse projekte, ki jih financira, ustrezno presoditi, postopek okoljske presoje (OP) pa temelji na informacijah, ki jih je priskrbel predlagatelj/promotor in drugi deležniki, kot je to natančno določeno v priročniku. Ne glede na to, ali je treba izvesti tudi formalno PVO, to presojo izvaja banka sama oziroma posrednik na podlagi zahtev, ki jih predpisuje banka. Projekte je treba zasnovati tako, da se izogne kakršnimkoli škodljivim učinkom, oziroma, če to ni povsem možno, te učinke zmanjšati, vse nadaljnje spremembe zasnove pa utegnejo biti utemeljene, če družbenoekonomske koristi spremembe presegajo stroške; vsakršen škodljiv učinek, ki ostaja, pa je treba, v prednostnem vrstnem redu, ublažiti, kompenzirati ali pobotati.

18. V določenih primerih OP banke temelji na formalni PVO, skladno z definicijo, ki je podana v direktivi EU o

11

PVO24. Za ta namen EIB oziroma njena pristojna služba presejalno pregleda in razvrsti projekte v štiri kategorije. Kategoriji „A“ in „B“ označujeta projekte, kjer bo vpliv na okolje najverjetneje precejšen. Za ti kategoriji banka zahteva izvedbo formalne PVO. PVO mora vključevati tudi presojo projektnih alternativ in predpisovati pravočasno javno razkritje zadevnih informacij in smiselna posvetovanja, kar določa direktiva in zahtevajo cilji politike EIB o javnem razkrivanju (PJR). Pri projektih, ki zahtevajo PVO, banka oziroma njena pristojna služba ne bo financirala projekta, preden ne bo opravljena PVO v skladu z zahtevami banke. Več podrobnosti je na voljo v priročniku.

19. OP, ki jo zahteva EIB, se mora nanašati na celotni projekt in na območje vpliva projekta, ne samo na del, ki ga financira banka. Takšna presoja mora vsebovati kumulativne neposredne in posredne vplive projekta. Poleg tega lahko banka od promotorja zahteva, da pripravi in objavi načrt okoljskega in socialnega upravljanja (ESMP – Environmental and Social Management Plan), ki je sprejemljiv banki.

20. Kadar je projekt del programa ali načrta, ki ga je pripravil ali sprejel nacionalni, regionalni ali lokalni organ, se v EU lahko zahteva formalno strateško okoljsko presojo (SOP), katere namen je presoditi okoljsko sprejemljivost projekta v zvezi z zahtevami direktive o SOP25. Zunaj EU pa za projekte, ki so podvrženi SOP v EU, velja, da morajo biti informacije, ki jih priskrbi predlagatelj, dovolj obsežne in vsebovati strateške vidike.

21. Formalna PVO/SOP mora že dovolj zgodaj v življenjskem ciklu projekta ugotavljati in se spoprijemati z vsakršnimi pomembnejšimi čezmejnimi vplivi, povezanimi s projektom, skladno z zahtevami zakonodaje EU in Espoo konvencije26.

22. Kadar ni prevladujočega nujnega javnega interesa, EIB ne bo financirala projekta, kjer ni bilo potrebnih obravnavanj ali alternativ oziroma kjer po ublažitvi, kompenzaciji in/ali pobotu oziroma kjer po ukrepanju v skladu z okoljskimi in socialnimi zahtevami banke še vedno ostajajo znatni škodljivi okoljski in socialni vplivi. Tak projekt bi po definiciji iz priročnika dobil oceno „C“.

NAČELA

Okoljska in socialna načela 23. EIB kot primarni vir svoje okoljske politike navaja okoljsko zakonodajo EU, je tudi podpisnica evropskih okoljskih načel (EPE). V Pogodbi27 je navedenih več okoljskih načel, ki jih uporabljajo različne direktive – so osrednjega pomena za okoljski pristop banke, in sicer:

� načelo integracije (člen 6);

� načelo prizadevanja za varstvo okolja na visoki ravni (člen 95 (3) in člen 174 (2)).

24. Načelo integracije zahteva, da je obravnavanje okoljske problematike ustrezno uravnoteženo v vseh vidikih dela EIB, kar vključuje pregledno snovanje in izvajanje njene korporativne strategije, načrtov delovanja, splošnih in posameznih ciljev ter sektorskih posojilnih politik, kot tudi v projektih, ki jih financira.

25. Skladno z okoljsko politiko EU si banka prizadeva za varstvo okolja na visoki ravni, ki temelji na uporabi previdnostnega načela ter na načelih, da je treba izvajati preprečevalne ukrepe, da se je treba z okoljsko škodo spoprijeti pri izvoru in da za škodo mora plačati onesnaževalec.

26. EIB o nujnosti uporabe previdnostnega načela razmišlja, kadar obstaja tveganje, da utegne določen projekt povzročiti precejšnjo in nepopravljivo škodo okolju. V takšnih primerih mora predlagatelj sprejeti ukrepe, katerimi bi se izognili škodi, če pa na voljo ni izvedljivih alternativ, pa ukrepe, s katerimi bi zmanjšali to tveganje na sprejemljivo raven. To velja celo, kadar ni nedvomnih dokazov vzročne povezave med projektom in potencialnimi škodljivimi posledicami projekta. Namen banke je kar najbolj zmanjšati vsakršne negativne okoljske posledice projektov, ki jih financira. Kadar so takšne posledice dokazano neizogibne, bo banka od promotorja zahtevala, naj uporabi ukrepe za ublažitev posledic, za posledice, ki jih ni možno v celoti ublažiti, pa je treba izvajati ukrepe za kompenzacijo in/ali pobot, ki so v skladu z ustreznimi direktivami EU, kot so tiste o PVO, naravi (habitati in ptice) 28 ter okoljski odgovornosti29.

27. Uporaba preprečevalnega načela pomeni, da mora promotor dokazati, da je že v zgodnji fazi izvajal ustrezne ukrepe za varovanje okolja. Cilj je namreč, da se s pomočjo alternativnega projekta, načrta ali postopka prepreči nastanek kakršnekoli škode, ne pa popravljati škodo, ki se je že primerila.

28. Načelo, da je treba okoljsko škodo popravljati pri izvoru, je vključeno v številne zakone EU, zlasti tiste, ki se nanašajo na onesnaževanje vode in zraka. To na primer pomeni omejevanje izpustov že v industrijskem

12

obratu ali drugih točkovnih virih onesnaženja, kot to predpisuje direktiva o celovitem preprečevanju in nadzorovanju onesnaževanja (IPPC – Integrated Pollution Prevention and Control)30. EIB zahteva, da promotorji izvajajo ustrezne ukrepe za preprečevanje ali pa vsaj zmanjšanje točkovnega onesnaževanja in vpliva na območja znotraj in zunaj meja projekta.

29. Temelj gornjih načel je zahteva EU, da investicijske odločitve odražajo svojo pravo vrednost za družbo, vključno preko cen, ki so jih ljudje pripravljeni plačevati – ali pa jih dejansko plačujejo kot uporabniki glede na načelo, da plačuje onesnaževalec – za zaščito in izboljšanje okolja in stroškov, ki jih utrpi družna, ko je okolje poškodovano.

30. Poleg tega je cilj EIB povečati socialne koristi in zmanjšati socialne stroške vseh projektov, ki jih financira, kar prinaša tudi povečanje socialne blaginje; banka ne bo financirala projektov z veliko preostalimi socialnimi stroški. Zato se banka pri presoji socialnih vidikov ravna po pristopu na osnovi pravic. To odraža načela Listine Evropske unije o temeljnih pravicah („listine“) in Splošne deklaracije ZN o človekovih pravicah. Znotraj EU človekove pravice zagotavlja zakonodaja na ravni držav članic in EU. Pri operacijah, ki se izvajajo zunaj EU, pa banka od predlagatelja zahteva, da se ravna po njenih smernicah za socialno presojo v priročniku, ki vključuje socialna načela in standarde banke.

STANDARDI

Splošni okoljski standardi 31. Okoljski standardi EIB so namenjeni varovanju in bogatitvi naravnega okolja, ne zgolj zaradi okolja samega, ampak tudi za izboljšavo kakovosti življenja, gospodarskega razvoja in socialne blaginje, ki izhajajo iz okoljske trajnosti. Standardi se navezujejo na tri vidike:

� tehnične značilnosti projekta glede načrtovanih in dejanskih izpustov in drugih kazalnikov okoljskega delovanja;

� značilnosti gostiteljskega okolja in neposredne soseščine, vključno z njegovim habitatom in povezano floro in favno;

� sprejete postopke in ureditve upravljanja, ki se uporabljajo pri razvoju projektov, izvedbi in delovanju in ki vplivajo na okoljske in socialne posledice ter rezultat projekta.

32. EIB zahteva od vseh predlagateljev uporabo dobrih mednarodnih praks v teh pogledih, kjer je pravo EU merilo za namene banke. Banka in promotor določita ustrezne standarde v razpravah med pripravo projekta, ocenjevanjem in pogajanji, promotor pa jih upošteva med izvedbo in delovanjem projekta. Čeprav ti standardi izhajajo iz okoljskega prava EU, jih, kadar in kjer je potrebno, dopolnjujejo druge dobre mednarodne prakse, banka pa si pridržuje pravico zahtevati standarde, ki so še strožji od oz. segajo izven zakonskih zahtev EU. Kjer je to utemeljeno v okviru izjave, si banka pridržuje pravico uporabljati večstopenjski pristop k uresničevanju svojih standardov.

Emisijski standardi 33. Projekti, ki jih financira EIB, bi morali vključevati ukrepe za preprečevanje, zmanjševanje in odpravo

onesnaževanja, ki ga neposredno ali posredno povzročajo dejavnosti, ki so del projektov. Banka od promotorjev zahteva upoštevanje točkovnih emisijskih standardov skladno z direktivo IPPC (ki primarno cilja na industrijski sektor) ter z direktivami za specifične sektorje, npr. okvirno direktivo o vodah. Pristop IPPC temelji na „najboljši dostopni tehnologiji“ (NDT), ki med drugim zahteva racionalni pristop k uporabi virov, vključno z ukrepi dobre prakse na področju energetske učinkovitosti.

Okoliški standardi 34. Okoliške standarde, ki se navezujejo na nakopičeno onesnaženost zraka, vode in prsti, ravno tako določajo

zahteve direktiv EU, projekti, ki jih financira EIB, pa morajo prispevati k zagotavljanju skladnosti z ustreznimi okoliškimi standardi.

Postopkovni standardi 35.Postopkovni standardi so širše opredeljeni kot upravne in administrative zahteve, povezane z varovanjem okolja, ki jih je treba izpolnjevati pri razvoju, izvedbi in delovanju projekta. Številne direktive EU vsebujejo

13

tovrstne standarde, vključno z različnimi sektorskimi okvirnimi direktivami32, direktivo IPPC, direktivo o okoljski odgovornosti in direktivami, povezanimi z Aarhuško konvencijo33 , kot tudi z direktivami o PVO in SOP.

Okoljski standardi v EU in novih državah pristopnicah (tj. v obstoječih in potencialnih državah kandidatkah)

36. EIB zahteva, da so vsi projekti, ki jih financira, skladni najmanj s/z:

� veljavno nacionalno okoljsko zakonodajo;

� veljavno okoljsko zakonodajo EU, zlasti z direktivo EU o PVO ter o varstvu narave, pa tudi področnimi direktivami34 in „presečnimi“ direktivami35,

� načeli in standardi ustreznih mednarodnih okoljskih konvencijah, vključenih v zakonodajo EU.

37. EIB zahteva upoštevanje določb direktive o PVO. Zlasti pa predpisuje naslednje:

� PVO se mora izvesti, če je verjetno, da bo imel projekt znaten vpliv na okolje; za projekt iz priloge II pa direktiva PVO predpisuje nujno utemeljitev odločitve, da se ne bo izvajalo PVO.

� prizadeti javnosti je treba dovolj zgodaj dati možnost učinkovite udeležbe, izražanja svojega mnenja o projektu in prejema odgovora na svoje mnenje oz. komentarje.

� vsakršen preostali vpliv na okolje je treba ustrezno omiliti, kompenzirati in/ali pobotati.

38. V novih državah pristopnicah bo EIB zahtevala standarde EU. Večstopenjsko izvajanje je dovoljeno samo, kadar je bil projekt zasnovan tako, da bo skladen z zahtevami ustreznih okoljskih zakonov EU do datuma pristopa ali v skladu s katerimikoli prehodnimi ureditvami. Promotor mora večstopenjski pristop utemeljiti s družbenoekonomskimi razlogi.

Okoljski standardi drugod po svetu 39. Za projekte v vseh drugih regijah, kjer potekajo dejavnosti EIB, banka zahteva, da so vsi projekti usklajeni z

nacionalno zakonodajo, vključno z mednarodnimi konvencijami, ki jih je ratificirala država gostiteljica, pa tudi standardi EU. Kadar so standardi EU strožji kot nacionalni standardi, se zahtevajo standardi EU, če je to praktično in izvedljivo.

40. EIB se zaveda, da utegne biti zaradi najrazličnejših razlogov, vključno z institucionalnimi zmogljivostmi, tehničnimi zmožnostmi, dostopnostjo investicijskih sredstev in zmožnostjo oz. pripravljenostjo potrošnikov plačevati, za nekatere projekte takojšnje izpolnjevanje zahtev EU nepraktično oziroma v določenih primerih celo nezaželeno. Kadar pride do takšnega primera, mora promotor banki priskrbeti sprejemljivo utemeljitev odklona od standardov EU, znotraj okvirov in standardov, določenih v tej izjavi. V takšnih primerih je treba uvesti večstopenjski pristop k doseganju višjih standardov.

41. Pri okoliških standardih se ob uporabi zunaj EU lahko izkaže, da upoštevanje standardov EU pri določenem projektu morda v družbenoekonomskem smislu ni stroškovno najučinkovitejša rešitev za varovanje naravnega okolja in/ali za krepitev socialne blaginje.

42. Pri projektih, za katere EIB zahteva formalno PVO, morata biti postopek in vsebina PVO usklajena z zahtevami direktive EU.

43. Pristop EU k okoljskim zadevam, ki je vključen v politikah EU, je možno dopolnjevati z drugimi primeri dobrih praks, povezanih s tehničnimi standardi, postopki in sistemi upravljanj v posameznih sektorjih, ki so jih razvili drugi mednarodni organi in kot jih je raztolmačila EIB. Na primer, banka pri financiranju velikih jezov kot smernice uporablja priporočila Svetovne komisije za jezove36; poleg tega jo usmerjajo ugotovitve in priporočila pregleda ekstraktivne industrije37, podpira pa tudi izvajanje pobude za preglednost v ekstraktivni industriji38. Banka spodbuja tudi uporabo mednarodno priznanih sistemov potrjevanja (npr. tistih Sveta za nadzor gozdov39, ali pa Sistema skupnosti za okoljsko ravnanje in presojo (EMAS)).

44. V primeru sofinanciranja projektov zunaj EU in v novih državah pristopnicah se EIB lahko dogovori, da bo uporabljala standarde drugih mednarodnih finančnih ustanov, pod pogojem, da so te enakovredne zahtevam banke.

14

Družbeni standardi: pristop na osnovi človekovih pravic 45. Tako kot so okoljski standardi namenjeni varovanju in izboljšavi naravnega in grajenega okolja, je cilj

družbenih standardov varovanje pravic in izboljšanje kakovosti življenj ljudi, na katere direktno ali pa indirektno vplivajo projekti, ki jih financira EIB. Družbeni standardi so namenjeni pospeševanju rezultatov, ki koristijo dobrobiti posameznika, socialni vključenosti in trajnostnim skupnostim.

46. EIB financira izključno projekte, ki spoštujejo človekove pravice in so skladni s socialnimi standardi EIB, ki temeljijo na Listini EU o temeljnih pravicah ter mednarodnih dobrih praksah. Banka ne financira projektov v državah, ki jih je Evropski svet zaradi različnih razlogov, zlasti kršenja človekovih pravic, razglasil za neprimerne za financiranje s strani EU.

47. Podobno EIB ne financira projektov, ki bi povzročali nove ali zaostrovali obstoječe spopade. Poleg tega banka upošteva, da se številne države, kjer deluje, soočajo s težavnim obdobjem okrevanja po spopadih in naporne obnove. Kadar banka financira projekte v takšnih ranljivih državah, se ravna po pristopu EU40.

48. Znotraj EU in v novih državah pristopnicah, razen kadar gre za dogovorjen zamik, EIB predpostavlja, da se socialne zahteve EU, vključno z mednarodnimi konvencijami o človekovih pravicah, ki jih je ratificirala EU, ustrezno izvajajo v okviru nacionalnih zakonodaj. Kadar pa obstajajo dokazi, ki bi dali misliti na nasprotno, banka opravi ustrezno socialno presojo.

49. V vseh drugih regijah, kjer deluje EIB, njen pristop k socialnim zadevam temelji na pristopu na osnovi pravic, ki načela človekovih pravic integrira v prakse ob uporabi smernic socialne presoje (SSP) (glejte priročnik). Te zahteve so skladne tudi z ukrepi socialnega varstva, ki so jih razvile tiste denarne finančne institucije (DFI), s katerimi banka tesno sodeluje.

50. Obstajajo povezave med okoljskimi in socialnimi vprašanji ter kakovostjo projektov in trajnostjo. Tako je, na primer, izboljšano upravljanje sredstev, vključno z udeležbo deležnikov pri sprejemanju odločitev, povezano s priložnostmi, ki omogočajo podporo bolj trajnostnih načinov življenja. Zato se upošteva, da se v kontekstu projekta okoljska in socialna vprašanja često prepletajo, zaradi česar jih je najbolje presojati v celostnem okviru. Predlagatelji iz držav zunaj EU, ki si prizadevajo za financiranje EIB, morajo sprejeti družbene standarde o neprostovoljnem preseljevanju, domorodnem/prvobitnem prebivalstvu in drugih ranljivih skupinah, temeljne delovne standarde Mednarodne organizacije dela (MOD), varnosti in zdravja pri delu ter javnega zdravja.

Neprostovoljno preseljevanje 51. Ljudem, na čigar življenje določen projekt vpliva negativno, je treba življenjski položaj izboljšati ali pa vsaj

povrniti na prejšnjo raven in/ali jim ponuditi ustrezno povračilo za kakršnokoli škodo, ki so jo morebiti utrpeli. Zato banka v primeru, da je fizična preselitev ali ekonomska sprememba neizogibna, od promotorjev zahteva, da vzpostavijo sprejemljiv akcijski načrt za preselitev. Tak načrt mora vsebovati in upoštevati pravico do dolžnega pravnega postopanja ter do smiselnega in kulturno primernega posvetovanja in udeležbe, vključno z udeležbo gostiteljskih skupnosti.

Domorodno prebivalstvo in druge ranljive skupine 52. Promotor mora pri vseh politikah, praksah, programih in dejavnostih, ki jih je ustvaril in jih izvaja, še posebej

paziti na pravice ranljivih skupin. Takšne skupine lahko vključujejo domorodno prebivalstvo, etnične manjšine, ženske, migrante, zelo mlade in zelo stare ljudi. Življenjski položaji ranljivih skupin so še posebej občutljivi na spremembe v družbenoekonomskem kontekstu in so odvisni od dostopa do ključnih storitev in sodelovanja pri sprejemanju odločitev.

53. Kjer projekt prizadene običajne pravice domorodnega prebivalstva do zemlje in virov sredstev, banka od promotorja zahteva, da sestavi sprejemljiv načrt za razvoj domorodnega prebivalstva. Načrt mora odražati načela Deklaracije ZN o pravicah prvobitnega prebivalstva, vključno s svobodno, predhodno in zavestno privolitvijo na kakršnokoli preselitev.

Temeljni delovni standardi MOD 54. V primeru kakršnihkoli šibkih točk pri uveljavljanju temeljnih delovnih standardov Mednarodne

organizacije dela bo promotor pripravil in izvedel preverljive programe in postopke, s katerimi bo zagotovil upoštevanje oz. doseganje temeljnih delovnih načel in standardov med izvajanjem projekta. Namen tega je preprečevanje nedopustnih oblik dela in zaposlitvenih praks ter spodbujanje razvoja dobrega upravljanja

15

odnosov med delavci in delodajalci41.

Varnost in zdravje pri delu ter javno zdravje 55. Kjer obstajajo tveganja za zdravje delavcev in/ali skupnosti, morajo predlagatelji vzpostaviti preverljive

programe in postopke za zagotavljanje skladnosti standardov zdravja in varnosti skupnosti ter varstva pri delu z dobrimi mednarodnimi praksami. Namen tega je preprečiti oziroma kar najbolj zmanjšati tveganja in negativne vplive na zdravje in varnost delavcev in skupnosti, zagotavljati zakonito skrb za zaposlene in premoženje podjetij, nuditi podporo pospeševanju programov za javno zdravje in omejiti širjenje poglavitnih nalezljivih bolezni.

KULTURNA DEDIŠČINA

56. Pristop EIB h kulturni dediščini temelji na številnih konvencijah, ki jih je ratificirala EU42 , in odraža široki pojem kulturne dediščine kot sredstva za razvoj človeštva in medkulturnega dialoga ter kot vidika, ki prispeva k doseganju uravnoteženega prostorskega razvoja.

57. Pristop EIB se sicer še vedno osredotoča na ohranjevanje fizičnih kulturnih sredstev, hkrati pa prepoznava povezave med snovnimi kulturnimi sredstvi in nesnovnimi kulturnimi praksami. Banka posebno pozornost posveča tesni povezanosti snovnih sredstev s prazgodovinskimi, zgodovinskimi, kulturnimi, umetniškimi in verskimi kraji ter kulturnim praksam, vezanim na njihovo uporabo. Tako je ravnanje pri doseganju socialne kohezije, krepitvi nediskriminacije in podpori pravicam manjšin in domorodnega prebivalstva s kulturno dediščino tesno povezano s temeljnimi človekovimi pravicami, izraženimi v listini. Zaradi vsega naštetega lahko zaključimo, da je ravnanje s kulturno dediščino dejansko prepleteno s socialnimi standardi banke, navedenimi zgoraj.

58. EIB načeloma ne bo financirala projektov, ki ogrožajo celostnost krajev, strogo zaščitenih zaradi svojega pomena za kulturno dediščino, kar vključuje območja svetovne dediščine na seznamu UNESCA. Odstopanje se odobri le, če lahko predlagatelj dokaže, da so izpolnjeni vsi od naštetih pogojev:

� ni izvedljivih alternativ;

� skupne družbenoekonomske koristi projekta znatno odtehtajo stroške;

� obstajajo primerni sanacijski ukrepi, ki imajo zadostno finančno podporo in se skrbno uveljavljajo;

� svoje mnenje o zadevi so v razpravi izrazili vsi deležniki, ustrezni organi pa so jo odobrili.

POSVETOVANJE, SODELOVANJE IN JAVNO RAZKRIVANJE

59. EIB kot institucija EU ravna skladno z odredbo43 o upoštevanju Aarhuške konvencije o dostopnosti informacij, sodelovanju javnosti pri sprejemanju odločitev ter dostopu do pravne varnosti v okoljskih zadevah, ki velja za institucije in organe Skupnosti.

60. Politika EIB o javnem razkrivanju (PJR) odraža zahteve Aarhuške konvencije. Banko zavezuje, da na zahtevo javnosti razkrije vse ustrezne okoljske informacije, ki jih poseduje, ob omejitvah, opisanih v PJR. Še posebej spodbuja javno dostopnost do netehničnega povzetka (NTP) (v EU) ter študije oziroma izjave o vplivu na okolje (ŠVO) (zunaj EU skupaj z NTP, kadar gre za ločen dokument) pri vseh projektih, ki jih financira banka in ki zahtevajo formalno PVO.

61. NTP in/ali ŠVO je treba objaviti pred črpanjem sredstev za določen projekt, za to poskrbi banka ali pa njena pristojna služba. Za investicijske projekte, ki sestojijo iz enega programa ter se izvajajo zunaj EU in v novih državah pristopnicah, je treba NTP objaviti še pred sestankom sveta direktorjev banke na to temo.

62. Javno posvetovanje in sodelovanje je zahteva, ki je ne predpisuje zgolj direktiva o PVO, temveč tudi številni drugi okoljski zakoni EU. EIB se zaveda dodane vrednosti, ki jo zainteresirani in dobro obveščeni člani javnosti, zlasti ljudje, ki jih projekt zadeva v državi gostiteljici, lahko prispevajo k postopku okoljske presoje projekta. Posvetovanje z zainteresiranimi deležniki in njihovo sodelovanje med pripravo projekta krepita trajnost in prispeva k uspehu projekta.

16

63. Skrbi deležnikov v zvezi s projektom je treba obravnavati čim prej v postopku presoje projekta, saj tako zmanjšamo tveganja in omogočamo pravočasno reševanje morebitnih sporov. Pri vseh projektih, kjer EIB predpisuje formalno PVO, mora predlagatelj izvesti smiselno, pregledno in kulturno primerno javno posvetovanje s prizadetimi skupnostmi ter omogočiti pravočasno razkritje primernih informacij v ustrezni obliki; izkazovati mora, da upošteva izražena stališča. Za vse druge vrste projektov banka od predlagateljev zahteva, da deležnike vključijo v smiselni dialog, kar je njihova državljanska pravica in hkrati pripomore k učinkoviti in pravočasni izvedbi projekta. Zunaj EU pa nacionalne zakonodaje določajo najmanjše zahteve banke o razkrivanju, posvetovanju in sodelovanju.

64. Posvetovanje in sodelovanje sta ključna pogoja za trajnost investicije preko povečanega lokalnega lastništva in za podporo preko ozaveščene udeležbe. Še več, smiselni dialog in sodelovanje sta nujna tudi za krepitev in podporo pravicam ljudi, ki jih zadeva projekt. To vključuje pravico do dolžnega zastopanja preko neodvisnih prizivnih in arbitražnih postopkov v primeru sporov. Kot tako je posvetovanje z javnostjo splošna zahteva okoljskih in socialnih zaščitnih ukrepov banke, uporablja pa se tudi pri specifičnih socialnih problematikah, kot je npr. neprostovoljno preseljevanje.

65. Katerakoli fizična ali pravna oseba, ki jo je dejansko ali domnevno prizadela odločitev EIB, lahko poda pritožbo generalnemu sekretarju, bodisi preko klasične pošte oziroma spleta. Urad za pritožbe zagotavlja centralizirano obravnavo pritožb, strukturirano preiskavo, notranje in zunanje poročanje in proaktivni pristop.

66. Če prizadeta stranka ni zadovoljna z obravnavo svoje pritožbe po notranjem postopku EIB, lahko proti banki vloži pritožbo zaradi nepravilnosti evropskemu varuhu človekovih pravic. Izraz „nepravilnosti“ v tem kontekstu pomeni, da banka ni ravnala v skladu s svojimi zahtevami, veljavno zakonodajo in/ali spoštovanjem človekovih pravic ter načeli kakovostnega sojenja.

BIOTSKA RAZNOVRSTNOST44

67. EIB podpira ugotovitve Ocene ekosistemov ob prelomu tisočletja, da je blagostanje človeka odvisno od ekosistemov planeta in stalnega toka storitev, ki jih nudijo, vendar v sklepu navajajo, da se je približno 60% storitev, ki so bile predmet ocenjevanja, poslabšalo oziroma se uporablja na način, ki ni trajnosten. Degradacija ekosistemov in kopnenje njihove tipične biotske raznovrstnosti predstavljata oviro za doseganje RCT. Banka podpira razvoj praks, ki bolje odražajo resnično vrednost biotske raznovrstnosti in naravnih ekosistemov, za boljše razumevanje resničnih stroškov uporabljanja naravnega kapitala Zemlje med svojim delom. Banka prispeva tako k kratkoročnemu cilju EU, ki je ustaviti izginevanje biotske raznolikosti do leta 2010, kot tudi dolgoročnemu cilj ZN, ki je znatno upočasniti to izginevanje.

68. Pristop EIB k biotski raznovrstnosti temelji na načelih in standardih evropskih direktiv o habitatih in ptičih ter na ustreznih mednarodnih konvencijah, ki jih je ratificirala EU in vključila v zakonodajo EU, zlasti Konvenciji o biološki raznovrstnosti, Ramsarski45, Bonnski46 in Bernski konvenciji47 in tistih konvencijah, ki pokrivajo mednarodna morska območja (HELCOM, OSPAR, Barcelonska in Bukareška)48. Banka svoj pristop oblikuje še na podlagi podatkov z Rdečega seznama ogroženih vrst, pa tudi nacionalnih, regionalnih in lokalnih rdečih seznamov vrst. Znotraj EU banka priznava vlogo, ki jo je imela Direktiva EU o okoljski odgovornosti pri višanju stopnje preprečevanja in previdnosti za promotorje, kar je omogočilo preprečevanje znatnih tveganj za naravo in popravljanje okoljske škode po načelu „onesnaževalec plača”.

69. Pri uporabi teh načel in standardov EIB razlikuje med ukrepi, ki jih zahtevajo vsi projekti, ukrepi, ki so potrebni za področja posebne ekološke vrednosti in občutljivosti (kritični habitati) ter ukrepi, ki služijo točno določenim lokacijam (vključno z lokacijami Natura 2000).

70. Promotorji morajo za vse projekte, ki jih financira EIB, dokazati, da je bila opravljena analiza več alternativ in njihovega vpliva na biotsko raznovrstnost. Poleg tega morajo upoštevati hierarhijo omilitev, torej sprejem ustreznih ukrepov za izogib, minimizacijo ali obnovo ali ublažitev vplivov, ki lahko poškodujejo biotsko raznolikost. Kjer še zmeraj ostajajo negativni vplivi na biotsko raznovrstnost, lahko promotorji, kadar je primerno, predlagajo pobote49. Banka podpira tekoče delo za vzpostavitev selektivne uporabe pobotov, hkrati pa priznava, da določenih negativnih vplivov – npr. izginotja kritičnega habitata – ni možno pobotati.

71. Kritični habitati so območja posebne ekološke vrednosti in občutljivosti, ki jih opredeljuje šest meril50. EIB ne financira projektov v kritičnih habitatih, če prinašajo negativne vplive po enem ali več teh opredeljujočih meril, oziroma znotraj EU, razen če so v celoti skladni z zakonodajo Skupnosti o varovanju okolja, zlasti z direktivo o habitatih.

17

72. EIB ne financira projektov, ki se nahajajo na zaščitenih lokacijah, razen če so skladni z ustreznimi zakonskimi zahtevami in načrti upravljanja lokacij. Zaščitene lokacije vključujejo območja Natura 2000, ki jih določa zakonodaja EU, lokacije, ki jih določajo Ramsarska, Bernska in Bonnska konvencija, ter območja, ki jih kot zaščitena območja določajo oz. prepoznavajo nacionalne vlade.

73. Kar zadeva območja Natura 2000, je treba vsak projekt, za katerega je možno, da bo imel znaten negativni učinek, obravnavati po varovalnem režimu, opisanem v 6. členu Direktive o habitatih. Znotraj tega okvira banka zahteva, da promotor izvede primerno presojo učinkov na zaščitene vrste ali ohranjevalne vrednosti lokacij51, hkrati pa poišče alternative in blažilne ukrepe. Kadar gre za projekt cestne ali železniške infrastrukture, mora ta presoja upoštevati celotno traso, ne samo posameznih projektnih odsekov. Če presoja pokaže, da ostaja znaten učinek na določen tip habitata in vrsto in/ali če je splošna koherenca Natura 2000 ogrožena, bo banka projekt financirala zgolj, če obstaja prevladujoč javni interes, skladno s pomenom direktive52. V takšnih primerih je treba obvestiti Komisijo. Če ima zaščiteno območje prednostne lastnosti, je potrebno mnenje Komisije.

74. Promotor mora ukrepati proti naselitvi invazivnih vrst, kjer obstaja možnost znatnega negativnega vpliva na biotsko raznovrstnost.

PODNEBNE SPREMEMBE53

75. EIB podpira ugotovitve v zvezi s podnebnimi spremembami, ki so vključene v poročilih presoj Medvladnega odbora za podnebne spremembe pri Združenih narodih (IPCC – Intergovernmental Panel on Climate Change), zlasti da so podnebne spremembe nedvomne ter da je večina segrevanja zadnjih 50 let najverjetneje posledica povišanih izpustov toplogrednih plinov (GHG – greenhouse gasses), ki jih gre večinoma pripisati človeškim dejavnostim. Banka prepoznava, da imajo projekti, ki jih financira danes, vlogo pri določanju koncentracij GHG v prihodnosti in s tem obsegu klimatskih sprememb v prihodnosti.

76. EIB podpira boj proti podnebnim spremembam in svoje dejavnosti usklajuje s politiko EU o podnebnih spremembah. To politiko redno revidira.

77. The EIB spodbuja obnovljivi energetski sektor, optimizira obseg za energetsko učinkovitost vseh projektov, ki jih financira, ter usklajuje svoje delovanje z drugimi prednostnimi investicijami v podnebne politike EU, vključno z raziskavami, razvojem in investicijami v nove podnebju prijazne tehnologije. Banka si prav tako prizadeva pospeševati trajnostne prakse uporabe zemlje, vključno s trajnostnim gozdarstvom, ter prepoznava pomen gozdov in njihovega prispevka k ublažitvi podnebnih sprememb in zaščiti biotske raznovrstnosti. Ključne posojilne politike banke, na primer v sektorjih energetike, vode, transporta, odpadkov in naravnih virov se ravno tako redno revidirajo, da bi se uskladile s podnebno politiko EU in odražale nova vprašanja s področja podnebnih sprememb.

78. V občutljivih ogljično intenzivnih sektorjih EIB zahteva uporabo najučinkovitejših rešitev, od promotorjev pa sistematično preverjanje pričakovanih emisij GHG in uvedbo primernih omilitvenih ukrepov. Za projekte, ki proizvedejo znatne količine emisij GHG, banka vključuje stroške takšnih emisij v finančne in ekonomske analize, ki so podlaga njene odločitve o financiranju. Poleg tega pa banka dejavno išče in pospešuje projekte, katerih rezultat je znatno zmanjšanje emisij GHG, koristi takšnih projektov pa se upoštevajo pri finančnih in ekonomskih analizah.

79. EIB podpira okoljsko trajne in čiste poti rasti v državah zunaj EU, vključno s pospeševanjem prenosa in razvoja čistih tehnologij, pa tudi vzpostavitev in razvoj finančnih mehanizmov za stroškovno učinkovito ublažitev podnebnih sprememb, kot je trg ogljika.

80. Čeprav je ublažitev ključnega pomena, je večina podnebnih sprememb, ki jih napovedujejo projekcije za prihodnja desetletja, neizogibna zaradi zakasnitev pri odzivih podnebnih sprememb na kopičenje GHG v atmosferi. EIB se zato zaveda, da je prilagoditev nujno potrebna in dejavno pospešuje projekte prilaganja, na primer na področju upravljanja vodnih virov.

81. Projekti EIB so lahko izpostavljeni podnebnim tveganjem v času svoje ekonomske življenjske dobe, na primer zaradi dviganja morske gladine ali pa števila in intenzivnosti ekstremnih vremenskih dogodkov. V takšnih primerih banka spodbuja predlagatelje k razpoznavanju in upravljanju tveganj podnebnih sprememb. Banka nenehno razvija svoje strokovno znanje na področju upravljanja tveganj podnebnih sprememb. Kjer se ugotovi obstoj tveganj, banka od predlagatelja zahteva, da določi in izvaja prilagoditvene ukrepe za zagotavljanje vzdržnosti projekta.

82. EIB v sodelovanju z drugimi mednarodnimi finančnimi institucijami še nadalje raziskuje in razvija številne

18

metodologije za kompleksno nalogo merjenja in poročanja o ogljičnem odtisu projektov, ki jih financira, s čimer želi bolje razumeti vpliv svojega posojanja na podnebje in na podlagi tega sprejemati odločitve za določene projekte. Banka bo objavila rezultate tega dela, določila prednostno metodologijo zmanjšanja odtisa in primerne kazalnike uspešnosti delovanja, kar dokazuje njeno zavezo k ciljem EU za zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov.

19

KONČNE OPOMBE

1 EIB, Poslovni načrt, 2008-2010, februar 2008. Glejte spletno mesto EIB.

2 Šesti okoljski akcijski program EU“ za okolje 2010: „Naša prihodnost, naša izbira” (2002) določa prednostne naloge in cilje evropske okoljske politike do 2010 in naprej, opisuje pa tudi ukrepe za pomoč pri izvajanju strategije EU za trajnostni razvoj. Glejte Glosar in spletno mesto EK-GD za okolje.

3 Evropska komisija, a) Tematska strategija za urbano okolje, januar 2006, Glejte spletno mesto GD za okolje; b) Skupaj za zdravje: Strateški pristop EU za obdobje 2008-2013, glejte GD za zdravje in varstvo potrošnikov.

4 Leipziška listina o trajnostnih evropskih mestih (ki so jo 2007 sprejeli odgovorni ministri EU) vsebuje sporazum o skupnih načelih in strategijah za „celostno“ politiko razvoja mest, ki se osredotoča na poživitev degradiranih mestnih središč in prikrajšanih sosesk, krepitev lokalnega gospodarstva in trgov dela, čist mestni prevoz in vključevanje priseljencev. Listina predstavlja idealni model „evropskega mesta“ 21. stoletja. Vir: spletno mesto Zveznega ministrstva za transport, zgradbe in mestne zadeve (Nemčija).

5 Besedilo (29. 12. 2006) konsolidiranih različic Pogodbe o Evropski uniji ter Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti (UL ES 2006 C 321 E) na spletnem naslovu http://eur-lex.europa.eu.

6 Evropski program o podnebnih spremembah (ECCP) je glavni instrument Komisije za razpravo in pripravo nadaljnjega razvoja podnebne politike EU. Druga faza ECCP se je začela 24. oktobra 2005. ECCP II sestavlja več delovnih skupin, vključno s skupino za sistem EU za trgovanje z emisijami (ETS).

7 Marca 2003 je Evropska komisija sprejela Strategijo o podnebnih spremembah v kontekstu razvojnega sodelovanja, nato so novembra 2004 države članice EU sprejele akcijski načrt, katerega namen je pomagati partnerskim državam EU pri uspešnem spopadanju z izzivi, ki jih prinašajo podnebne spremembe, zlasti s podporo pri izvajanju UNFCCC in Kjotskega protokola. Akcijski načrt EU sestavljajo štiri strateške prednostne naloge:

� poudariti pomen problematike podnebnih sprememb v politikah EU;

� nuditi podporo partnerskim državam EU pri prilagajanju;

� nuditi podporo razvojnim potem ublažitve in razvoja z nizkimi emisijami toplogrednih plinov v partnerskih državah EU;

� razvoj zmogljivosti.

8 Osem RCT Združenih narodov – ki se nanašajo na različne problematike, od prepolovitve skrajne revščine do zaustavitve širjenja HIV/AIDS ter nudenja primarnega izobraževanja za vse, vse do ciljnega datuma 2015 – tvori načrt, o katerem so se novembra 2000 dogovorile vse države in vse vodilne razvojne ustanove, da bi ponudile odgovor na potrebe najrevnejšega prebivalstva sveta. Glejte: spletno mesto ZN in Glosar.

9 Listina Evropske unije o temeljnih pravicah je bila proglašena decembra 2000 (Uradni list ES – UL ES 2000/C 364/01) ter spremenjena decembra 2007 za vključitev v Lizbonsko pogodbo (2007) (UL ES 2007/C 303/01). Glejte tudi Glosar.

10 EIB, Proti novi strategiji EIB, junij 2005. Glejte spletno mesto EIB.

11 EIB, Izjava o družbeni odgovornosti EIB, junij 2005. Glejte spletno mesto EIB.

12 Z združevanjem, strnjevanjem in razvojem predhodnega dela je EIB 2007 objavila svoje Priročnik okoljske in socialne prakse („Priročnik“), ki opisuje, kako se banka loteva okoljskih in socialnih vprašanj v svojem vsakdanjem delu v različnih fazah življenjskega cikla projektov, da bi zagotavljala vključevanje okoljskih in socialnih zahtev v vse projekte, ki jih financira. Priročnik nudi smernice o potrebnih ukrepih, časovni razporeditvi in odgovornostih. Glejte spletno mesto EIB.

13 EIB, Politika EIB o javnem razkrivanju, julij 2007. Glejte spletno mesto EIB ali pa Glosar.

14 Pobuda, ki združuje pet evropskih večstranskih ustanov za financiranje (Razvojna banka Sveta Evrope, Evropska banka za obnovo in razvoj, Evropska investicijska banka, Nordijska razvojna finančna korporacija in Nordijska investicijska banka). Evropska okoljska načela – EPE si prizadevajo zagotavljati varovanje okolja ter spodbujati trajnostni razvoj po vsem svetu. Glejte stran, posvečeno EPE na spletnem mestu EIB oz. v Glosarju.

15 V drugi polovici leta 2007 so banke EPE naročile raziskavo, katere namen je bil združiti ustrezno okoljsko zakonodajo, prakse in standarde EU v en referenčni priročnik, ki bi ga nato lahko uporabljale njihove stranke.

16 Evropski svet junija 2006 je sprejel ambiciozno in izčrpno prenovljeno Strategijo trajnostnega razvoja za razširjeno EU (DOC 10917/06). Temelji na gothenburški strategiji iz leta 2001 (COM 2001 264 Final) in je rezultat obsežnega revizijskega postopka, ki se je začel leta 2004.

17 Cotonoujski sporazum je pogodba med Evropsko unijo in skupino afriških, karibskih in pacifiških držav (državami AKP). Namenjen je zmanjšanju in dokončni odpravi revščine, hkrati pa želi prispevati k trajnostnemu razvoju in postopnemu vključevanju držav AKP v svetovno gospodarstvo. Revidirani Cotonoujski sporazum se nanaša tudi na boj proti nekaznovanju in pospeševanju kazenskega pravosodja preko Mednarodnega kazenskega sodišča.

18 Evropsko soglasje o razvojni politiki (UL S (OJ ES 46 z dne 24.2.2006) je skupna deklaracija Sveta in predstavnikov vlad držav članic, ki so se srečale v Svetu, Evropskega parlamenta in Komisije o razvojni politiki Evropske Unije.

19 Razširitveno območje Južne in Vzhodne Evrope vključuje: države kandidatke (Turčija, Hrvaška ter nekdanja jugoslovanska republika Makedonija – FYROM) ter potencialne države kandidatke (Albanija, Bosna in Hercegovina, Kosovo, Srbija in Črna gora). Glejte „države delovanja“ v Glosarju oz. spletno mesto EIB.

20 Poročili o odgovornosti (Corporate Responsibility Report) EIB 2005 in 2006. Glejte spletno mesto EIB.

21 Primer je Pariška deklaracija, ki jo EIB v celoti upošteva. Pariška deklaracija je mednarodni sporazum, veljaven od 2. marca 2005, h kateremu je pristopilo več kot sto ministrov, vodij agencij in drugih visokih uradnikov. Deklaracija zavezuje države in organizacije, da si še nadalje in vedno

20

bolj prizadevajo za usklajevanje, približevanje in upravljanje pomoči za doseganje rezultatov s pomočjo dejavnosti in kazalnikov za spremljanje napredka.

22 Ekvatorski principi (2006) so merilo finančne industrije za določanje, presojo in upravljanje socialnega in okoljskega tveganja pri finaciranju projektov. Glejte spletni mesti Mednarodne finančne korporacije ter Ekvatorskih principov. Glejte tudi Glosar.

23 V PN 2008-2010 je bil splošni cilj za vse posojilne dejavnosti EIB na področju okoljske zaščite in trajnostnih skupnosti 25-30% skupnega števila podpisanih pogodb. V začetnem triletnem obdobju je bil za naravno okolje določen delni cilj 10-12% (skupne dejavnosti).

24 Glejte Direktivo o PVO 85/337/EGS o presoji učinkov določenih javnih in zasebnih projektov na okolje s spremembami iz Direktiv 97/11/ES in 2003/35/EC ter Direktivo o SOP 2001/42/ES o presoji učinkov določenih načrtov in programov na okolje.

25 Direktiva SOP 2001/42/ES o presoji učinkov določenih načrtov in programov na okolje.

26 Konvencija Gospodarske komisije Združenih narodov za Evropo (UNECE) o presoji vplivov na okolje v čezmejnem kontekstu (Espoo, 1991) ali konvencija „Konvencija (PVO) Espoo“

27 Glejte opombo 5.

28 Direktive o naravi vključujejo Direktivo o habitatih 92/43/EGS o varovanju naravnih habitatov in prostoživeče faune in flore in, iz leta 1979, „Ptičjo“ direktivo 79/409/EGS o ohranitvi ptic. Več podrobnosti je pod geslom „Natura 2000“ v glosarju.

29 Direktiva 2004/35/SE o okoljski odgovornosti v smislu preprečevanja in popravljanja okoljske škode, kot jo spreminja Direktiva 2006/21/ES o upravljanju odpadnih snovi iz ekstraktivne industrije.

30 Kodificirana Direktiva 2008/1/ES, vključno z vsemi predhodnimi spremembami Direktive 96/61/ES o celovitem preprečevanju in nadzorovanju onesnaževanja (IPPC).

31 Okvirna direktiva o vodah 2000/60/ES (WFD), ki postavlja okvir za delovanje EU na področju vodne politike in katere namen je zagotoviti ekološke, kvantitativne in kvalitativne funkcije vode. Zahteva, da se vsi negativni vplivi na vodo analizirajo in izvedejo ukrepi v skladu z načrti upravljanja porečij.

32 Sektorske okvirne direktive določajo glavna načela, cilje in postopke za ureditvene politike EU o specifičnem sektorju; vzpostavljajo okvir za ukrepanje EU na področju specifične sektorske politike. Dobro znani sta WFD 2000/60/ES (glejte zgoraj) ali Okvirna direktiva o odpadkih 2006/12/ES.

33 Konvencija o dostopu do informacij, udeležbi javnosti pri odločanju in dostopu do pravnega varstva v okoljskih zadevah UNECE (Aarhus, DK, 1998) ali „Aarhuška konvencija“ podpisnicam in javnim organom predpisuje obveznosti glede dostopa do informacij, udeležbi javnosti in dostopu do pravnega varstva. Glejte Glosar.

34 Direktive so zakoni EU, ki predpisujejo specifične rezultate po vsej EU, vendar pa prepuščajo odločitev o sredstvih za dosego teh rezultatov vsaki državi članici posebej. Direktive je zato treba prenesti v nacionalno zakonodajo – z drugimi besedami jim dati pravni učinek – v vsaki državi članici. Vsaka direktiva vsebuje tudi rok, do katerega morajo države članice sprejeti zakone, ki bodo dali pravni učinek direktivi na njihovem ozemlju. Sektorska direktiva se nanaša na specifičen sektor.

35 Definicija presečnih direktiv je, da so pomembne daleč onkraj specifične teme (kot npr. okolja) in so zato vključene v več politikah ali strategijah EU, npr. direktive PVO.

36 Svetovna komisija za jezove je bila neodvisen, mednaroden projekt, ki je združeval več deležnikov (1998-2000), ukvarjal pa se je s kontroverznimi vprašanji, povezanimi z velikimi jezovi. Ugotovitve in priporočila projekta so na voljo na arhivski spletni strani http://www.dams.org/ .

37 Celovit pregled (2000-2004) dejavnosti Skupine svetovne banke (WBG) v sektorju ekstraktivne industrije (nafta, rudnine, plin). Glejte spletno mesto WBG.

38 Pobuda za preglednost v ekstraktivni industriji (EITI) je koalicija vlad, gospodarskih družb, skupin civilne družbe, investitorjev in mednarodnih organizacij. EITI podpira izboljšano upravljanje v državah, bogatih z viri, preko popolne objave in preverjanja plačil gospodarskih družb in prihodkov države iz naslova pridobivanja nafte, plina in rudnin. Glejte spletno mesto EITI.

39 Svet za nadzor gozdov (FSC) je mednarodna neprofitna organizacija v lasti deležnikov, katere poslanstvo je spodbujati odgovorno upravljanje gozdov po vsem svetu. Glejte spletno mesto FSC in Glosar.

40 Kot to navajajo sklepi Sveta „Odgovor EU na situacije šibkosti”, sprejeti 19. novembra 2007.

41 192 držav je ratificiralo ključne konvencije MOD, ki so zaveza k upoštevanju štirih temeljnih delovnih standardov. Ti so: prepoved otroškega dela (Konvencija 182); prisilnega dela in dela zaradi dolgov (Konvenciji 292 in 105); pravica do svobodnega združevanja in kolektivnega pogajanja (Konvenciji 87 in 98); ter svoboda pred diskriminacijo (Konvencija 100). So osnova temeljne zaščite pri delu in pravic delavcev po vsem svetu. Glejte spletno mesto MOD.

42 Konvencija o evropski kulturni dediščini (1954), Konvencija ZN o varovanju svetovne kulturne in naravne dediščine (1972), delo UNESCA na območjih svetovne dediščine, in delo Sveta Evrope, zlasti Okvirna konvencija o vrednosti kulturne dediščine za družbo (2005).

43 Uredba (ES) št. 1367/2006 o uporabi določb Aarhuške konvencije. Glejte opombo zgoraj in Glosar.

44 Variabilnost med živimi organizmov iz vseh virov, vključno z mdr. kopenskimi, morskimi in drugimi ekosistemi in ekološkimi kompleksi, katerih del so; to vključuje raznolikost znotraj vrst, med vrstami in ekosistemi. Glejte Glosar.

45 Ramsarska konvencija o mokriščih (Ramsar, Iran, 1971) je medvladna pogodba, ki določa okvir za nacionalno delovanje in mednarodno sodelovanje za varovanje in smotrno uporabo mokrišč in njihovih virov. Glejte Glosar.

46 Konvencija o varstvu selitvenih vrst prostoživečih živali (znana tudi kot Bonnska konvencija) si prizadeva obvarovati selitvene kopenske in morske živali ter ptice in njihove habitate. Glejte Glosar.

47 Konvencija o varstvu evropskega prostoživečega rastlinstva in živalstva in naravnih habitatih (Bern, 1979) ima trojni cilj: varovati prostoživeče

21

rastlinje in živalstvo ter njihove naravne habitate; spodbujati sodelovanje med državami; in posebno pozornost posvečati ogroženim in ranljivim vrstam, vključno z ogroženimi in ranljivimi selitvenimi vrstami. Glejte Glosar.

48 Helcom, OSPAR, Barcelona, Bukarešta.

49 Poboti biotske raznovrstnosti so merljivi rezultati varstva, ki temeljijo na dejavnostih, zasnovanih kot kompenzacija preostalih negativnih vplivov na biotsko raznovrstnost, ki jih povzroča razvoj projektov in ki jih ne odpravijo ustrezni ukrepi za preprečitev ali ublažitev. Njihov cilj je doseči, da ni čiste izgube oziroma, če je možno, čisti dobiček biotske raznovrstnosti. Delovna definicija iz Programa za uravnavanje poslovanja in biotske raznovrstnosti (BBOP), http://www.forest- trends.org/biodiversityoffsetprogram/

50 EIB opredeljuje kritične habitate po naslednjih lastnostih: prisotnost kritično ogroženih (izredno visoko tveganje izumrtja), ogroženih (zelo visoko tveganje) ali ranljivih (visoko tveganje) vrst, kot jih določata Rdeči seznam ogroženih vrst IUCN in ustrezna nacionalna zakonodaja; pomembnost za preživetje endemičnih vrst ali vrst omejenih območij ali edinstvenih združb vrst; nujnost za preživetje selitvenih in jatnih vrst; nujnost za vzdrževanje lokalne biotske raznovrstnosti precejšnjega socialnega, ekonomskega ali kulturnega pomena za lokalne skupnosti; nujnost za vzdrževanje delovanja ekosistema in omogočanje ključnega ekosistemskega blaga in storitev; ter ključna znanstvena vrednost.

51 Kar zadeva območja Natura 2000, so ustrezni napotki Evropske komisije na voljo na strani: http://ec.europa.eu/environment/nature/natura2000/management/guidance_en.htm

52 Napotki: http://ec.europa.eu/environment/nature/natura2000/management/guidance_en.htm#art6

53 Definicija podnebnih sprememb UNFCCC (čl. 1): „ sprememba podnebja, neposredna ali posredna posledica človeške dejavnosti, ki spremeni sestavo svetovne atmosfere in ki jo poleg naravne variabilnosti opažamo preko primerljivih obdobij.“

22

GLOSAR Te definicije smo pridobili iz različnih virov. Kadar se uporablja definicija iz zunanjega uradnega vira, navajamo sklic in, če je možno, povezavo do izvirnega glosarja (velja za angleščino, op. p.). Kadar ni takšne definicije, je EIB podala svojo..

6./Šesti okoljski akcijski program (6. OAP) 6. OAP je odločitev Evropskega parlamenta in Sveta, sprejeta 22. julija 2002. Določa okvir za oblikovanje okoljskih politik v Evropski uniji za obdobje 2002-2012 in podaja oris ukrepov, ki jih je treba sprejeti. 6. OAP opredeljuje štiri prednostna področja: podnebne spremembe; narava in biotska raznovrstnost; okolje in zdravje; ter naravni viri in odpadki. 6. OAP predpisuje razvoj sedmih tematskih strategij s področja talnega in morskega okolja (na prednostnem področju biotske raznovrstnosti), zraka, pesticidov in mestnega okolja (na prednostnem področju okolja in zdravja) ter naravnih virov in recikliranja odpadkov (na prednostnem področju naravnih Virov in odpadkov). Vir: EK-GD za okolje

Aarhuška konvencija

Krajši izraz za Konvencijo UNECE (Gospodarske konvencije ZN za Evropo) o dostopu do informacij, udeležbi javnosti pri odločanju in dostopu do pravnega varstva v okoljskih zadevah, ki je bila sprejeta leta 1998 v Aarhusu na Danskem in je v veljavi od leta 2001. Vir: spletno mesto UNECE – Glejte tudi Politika EIB javnega razkritja – julij 2007

Aarhuška uredba

Uredba (ES) št. 1367/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 6. septembra 2006 o uporabi določb Aarhuške o dostopu do informacij, udeležbi javnosti pri odločanju in dostopu do pravnega varstva v okoljskih zadevah v institucijah in organih Skupnosti. Vir: EK-GD za okolje. Glejte tudi Politika EIB javnega razkritja – julij 2007

Bernska konvencija o varstvu prostoživečega evropskega rastlinstva in živalstva ter naravnih habitatov je bila sprejeta v Bernu 19. septembra 1979 in je stopila v veljavo 1. junija1982. Petinštirideset evropskih in afriških držav, pa tudi Evropska skupnost, so podpisnice Konvencije, ki ima trojni cilj: ohranjanje prostoživeče flore in favne v svojih naravnih habitatih; spodbujanje sodelovanja med državami; in poseben poudarek na ogroženih in ranljivih vrstah, vključno z ogroženimi in ranljivimi selitvenimi vrstami. Vir: Svet Evrope / EGP.

Biotska/biološka raznovrstnost (ali biodiverziteta)

Variabilnost med živimi organizmi vseh virov, kar med drugim vključuje kopenske, morske in druge vodne ekosisteme ter ekološke komplekse, katerih del so; to vključuje raznovrstnost znotraj vrst, med vrstami in ekosistemov. Vir: Konvencija o biotski raznolikosti - CBD – Glejte tudi domačo stran Ohranjanje narave GD za okolje, vključno s povezavami na Direktivo o habitatih in o pticah

Bonnska konvencija

Konvencija o varstvu selitvenih vrst prostoživečih živali, znana tudi kot CMS, si prizadeva za ohranitev selitvenih ptic, kopenskih in morskih živali ter njihovih habitatov v celoti in na svetovni ravni. Medvladno pogodbo je podpisalo 104 podpisnic iz Afrike, Osrednje in Južne Amerike, Azije, Evrope in Oceanije (do 1. 1. 2008), v veljavo pa je stopila 1983. Vir: spletno mesto CMS

Deležniki so vsi posamezniki in/ali skupine, na katere vpliva določena operacija oziroma ki sami vplivajo na določeno operacijo. Deležniki so lahko posamezniki, interesne skupine in gospodarske organizacije. Lahko so tako notranji (kot delničarji, poslovodni delavci, zaposleni in vladni uslužbenci) ali pa zunanji (osebe, ki so zainteresirane za neko zemljišče ali gradbeni projekt, lastniki nepremičnin, sosedje, prebivalci, ki živijo v neposredni bližini novega gradbenega projekta, skupine prebivalcev, okoljevarstvene organizacije in organizacije za varovanje kulturne dediščine, sveti in organi lokalnih skupnosti, organizacije civilne družbe, lokalna podjetja, gospodarske družbe, sindikati, zaposleni, stranke in dobavitelji. Vir: Priročnik okoljske in socialne prakse (2007) EIB

Delničarji (EIB) so vse izmed 27 držav članic Evropske unije, ki jih v svetu guvernerjev banke zastopajo njihovi finančni ministri.

Direktiva o celovitem nadzoru in preprečevanju onesnaževanja (IPPC) (96/91/ES) si prizadeva kar najbolj zmanjšati onesnaževanje različnih industrijskih virov po vsej EU.

Upravljavci industrijskih obratov, na katere se nanaša priloga 1 direktive, morajo od ustreznih oblasti pridobiti odobritev (okoljevarstveno dovoljenje), rok za popolno uveljavitev pa je bil 30. oktober 2007. Podlaga direktive je več načel, in sicer (1) celostni pristop, (2) najboljše razpoložljive tehnike, (3) prožnost in (4) sodelovanje. Vir: EK, spletno mesto GD - okolje.

Države delovanja (EIB)

EIB deluje tako v Evropski uniji (EU) kot zunaj nje (Glejte spletno mesto EIB). Večina posojil EIB se dodeli predlagateljem v EU, s čimer se spodbuja nadaljnji razvoj in integracijo Unije. Svet guvernerjev EIB je banko pooblastil tudi za delovanje zunaj EU za

podporo evropskim politikam razvoja in sodelovanja. Trenutni zunanji mandati posojanja EIB vključujejo: •Območje širitve v Južni in Vzhodni Evropi : *države kandidatke (Turčija, Hrvaška, Nekdanja jugoslovanska republika Makedonija – FYROM) ;

*potencialne države kandidatke: države zahodnega Balkana (brez FYROM); • soseščina: *sredozemska soseščina ter *Rusija in vzhodna soseščina; •države s področja razvoja in sodelovanja: *Afrika, Karibi in Pacifik (ter čezmorske države in teritoriji), *Južna Afrika ter *Azija in Latinska Amerika.

23

Ekološka učinkovitost

Za EIB je ekološka učinkovitost sprememba nekega postopka in/ali proizvoda za doseganje „čistejše“ proizvodnje, ki hkrati prinaša ekonomske koristi za predlagatelja projekta. Ekološka učinkovitost je lahko vir inovacij. Vir: Priročnik okoljske in socialne prakse (2007) EIB.

Ekosistem

„Ekosistem” je dinamični kompleks rastlinskih in živalskih skupnosti ter mikroorganizmov in njihovega neživega okolja, ki skupaj delujejo kot funkcionalna enota. Vir: Glosar KBR.

Ekvatorski principi

Ekvatorski principi, ki jih je junija 2003 sprejelo deset mednarodnih komercialnih bank, so prostovoljni nabor smernic za upravljanje okoljskih in socialnih vprašanj v projektnih financah. Podlaga principov so okoljski in socialni standardi Mednarodne finančne korporacije (IFC), pri razvoju pa je s svojimi nasveti in usmeritvami slednja tudi pomagala. Do junija 2006 je principe sprejelo 41 bank, današnja ocena pa je, da pokrivajo približno 80 odstotkov svetovnega projektnega financiranja. 6. julija 2006 je bila sprejeta revidirana verzija, ki je odražala nedavne revizije Standardov uspešnosti za socialno in okoljsko vzdržnost Mednarodne finančne korporacije. Novi Ekvatorski principi veljajo za vse države in sektorje ter za vsa financiranja projektov s kapitalskimi stroški nad 10 milijonov USD. Vir: spletno mesto Ekvatorskih principov.

EMAS

Sistem skupnosti za okoljsko ravnanje in presojo (EMAS) je prostovoljni instrument EU, namenjen podjetjem, ki nenehno izboljšujejo svojo okoljsko uspešnost. Organizacije, ki so registrirane pri EMAS, ravnajo v skladu z zakonodajo, uporabljajo sistem ravnanja z okoljem ter o svoji okoljski uspešnosti poročajo EMAS s pomočjo neodvisno potrjene okoljske izjave. Vir: spletno mesto EMAS.

Espoo konvencija o presoji okoljskih vplivov je stopila v veljavo leta 1997. Konvencija UNECE (Ekonomska komisija ZN za Evropo) o presoji čezmejnih vplivov na okolje določa obveznosti podpisnic, da ocenijo okoljski vpliv določenih dejavnosti v zgodnji fazi načrtovanja. Poleg tega predpisuje tudi splošno obveznost držav, da druga drugo obveščajo o vseh večjih projektih, ki jih obravnavajo in ki bi utegnili imeti znaten škodljiv čezmejni vpliv na okolje. Vir: spletna stran UNECE

Evropska okoljska načela so pobuda, ki zavezuje pet podpisnic, evropskih multilateralnih finančnih institucij – Razvojno banko Sveta Evrope (CEB), Evropsko banko za obnovo in razvoj (EBRD), Evropsko investicijsko banko (EIB), Nordijsko okoljsko finančno korporacijo (NEFCO) in Nordijsko investicijsko banko (NIB) – k uporabi evropskih okoljskih načel, standardov in praks kot glavno merilo za svoje finančne dejavnosti v regijah, kjer delujejo, ne samo v državah članicah EU, kjer so te zahteve obvezne, temveč tudi v bližnjih sosedah EU in drugih državah po svetu. Cilj je zagotavljanje okoljskega varstva in spodbujanje trajnostnega razvoja po vsem svetu. Vir: spletno mesto EIB.

Finančna pogodba je izraz, ki ga uporablja EIB za opis posojilne pogodbe med banko in njenimi posojilojemalci.

ISO 14000

ISO 14000 je niz standardov za okoljsko ravnanje, ki ga je razvila Mednarodna organizacija za standardizacijo (ISO). Standardi ISO 14000 so postavljeni tako, da nudijo mednarodno priznan okvir okoljskega upravljanja, meritev, ocenjevanja in revidiranja. Ne predpisujejo ciljev okoljskega delovanja, temveč organizacijam nudijo orodja za presojo in nadzor nad okoljskimi vplivi svojih dejavnosti, izdelkov ali storitev. Standardi se nanašajo na naslednja področja: sistem okoljskega upravljanja; okoljske oznake in deklaracije; ocenjevanje okoljskega delovanja in rezultatov ter presojo življenjskega cikla. Vir: Glosar EGS.

IUCN – Svetovna zveza za varstvo narave

Svetovna zveza za varstvo narave je največje in najpomembnejše omrežne za varstvo narave na svetu. Zveza združuje 83 držav, 110 vladnih agencij, preko 800 nevladnih organizacij (NVO) in približno 10.000 znanstvenikov in strokovnjakov iz 181 držav v edinstvenem svetovnem partnerstvu. Poslanstvo zveze je vplivati, spodbujati in pomagati družbam po vsem svetu pri ohranjanju celovitosti in raznolikosti narave in zagotavljati,