IZDELAVA HLADILNIH CELIC · 2017. 11. 28. · Izdelava hladilnih celic je bila izvedena v podjetju...

IZDELAVA HLADILNIH CELIC

Diplomsko delo

Študent(ka): Nejc GRAJŽL

Študijski program: Univerzitetni študijski program 1. stopnje Strojništvo

Smer: Proizvodne tehnologije in sistemi

Mentor: Doc. dr. Iztok Palčič

Maribor, marec 2015

Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo

-II-

Vložen original sklepa o

potrjeni temi diplomskega

dela


-III-

IZJAVA

Podpisani Nejc Grajžl izjavljam, da:

Je bilo predloženo diplomsko delo opravljeno samostojno pod mentorstvom

Doc. dr. Palčič Iztoka;

Predloženo diplomsko delo v celoti ali v dveh delih ni bilo predloženo za

pridobitev kakršnekoli izobrazbe na drugi fakulteti ali univerzi;

Soglašam z javno dostopnostjo diplomskega dela v Knjižnici tehniških fakultet

Univerze v Mariboru

Maribor, Podpis:


-IV-

ZAHVALA

Zahvaljujem se mentorju doc. dr. Palčič Iztoku

za pomoč

in vodenje pri opravljanju diplomskega dela.

Zahvaljujem se tudi Rabuza Francu, inž. str. za

mentorstvo v podjetju.

Posebna zahvala velja staršem, ki so mi omogočili študij.


-V-

IZDELAVA HLADILNIH CELIC

Ključne besede: hladilni sistem, projektno vodenje

UDK: 621.5.048(043.2)

POVZETEK

V diplomski nalogi obravnavam izdelavo hladilnih celic za skladiščenje zamrznjene zelenjave

ali mesa ter hlajenega mesa in zelenjave. Izdelava hladilnih celic je bila izvedena v podjetju

EHO d.o.o. na podlagi potrjene ponudbe. Ena hladilna celica je namenjena za skladiščenje

zamrznjenih izdelkov, medtem ko sta dve hladilni celici namenjeni skladiščenju mesa in

zelenjave. Ti dve celici morata biti ločeni, saj zakon določa, da zelenjava in meso ne smeta

biti skupaj. Najprej je predstavljena teorija o projektnem managementu, nato sledijo

preračuni, ki so potrebni za izvedbo hladilnih celic. Na koncu je še predstavljena sama

izvedba projekta.


-VI-

COOLING CELLS PRODUCTION

Key words: cooling system, project management

UDK: 621.5.048(043.2)

ABSTRACT

In Diploma thesis I am going to talk, how we can make cooling cells for storage frozen

vegetables or meat and cooled meat and vegetables. In company EHO d.o.o. we made this

cooling cells on the basis of offer. One cooling cell is for storage frozen products. Other two

cells is for storage meat and vegetables. This two ceels must be separated, because of the law.

First I will present theory of project management. Then I will make calculations, which are

needed for cooling cells production. Later I will present implementation of project.


-VII-

KAZALO

1. Uvod ................................................................................................................................................ 1

1.1. Splošen opis diplomskega dela ............................................................................................... 1

1.2. Opredelitev naloge .................................................................................................................. 2

1.3. Namen in cilji ........................................................................................................................... 3

1.4. Predpostavke in omejitve ........................................................................................................ 3

1.5. Metode .................................................................................................................................... 4

2. Projektni management .................................................................................................................... 5

2.1. Projekti .................................................................................................................................... 5

2.2. Projektni manager ................................................................................................................... 7

2.3. Snovanje in planiranje projekta .............................................................................................. 8

2.4. Izvedba projekta ...................................................................................................................... 9

3. Hladilni sistem ............................................................................................................................... 11

3.1. Opis opreme .......................................................................................................................... 12

3.2. Opis delovanja hladilnega sistema ........................................................................................ 13

3.2.1. Direktno hlajenje prostorov s hladivom R 404A ........................................................... 13

3.2.2. Hlajenje.......................................................................................................................... 14

3.2.3. Odtaljevanje uparjalnikov ............................................................................................. 14

3.2.4. Upravljanje in nadzor .................................................................................................... 15

3.2.5. Poskusno obratovanje ................................................................................................... 15

3.3. Hladilni sistem 1 .................................................................................................................... 16

3.3.1. Določitev dekompresijskega ventila.............................................................................. 17

3.3.2. Hladilni agregat 1 .......................................................................................................... 18

3.3.3. Uparjalnik celice 1 ......................................................................................................... 18

3.4. Hladilni sistem 2 .................................................................................................................... 19



3.5. Hladilni sistem 3 .................................................................................................................... 21



4. Toplotne izolacije .......................................................................................................................... 23

4.1. Opis izolacij ............................................................................................................................ 23

4.2. Hladilniška vrata .................................................................................................................... 24

5. Elektro sistem ................................................................................................................................ 25


-VIII-

5.1. Splošni opis regulacijske enote ............................................................................................. 25

5.2. Uporaba ................................................................................................................................. 25

5.3. Glavne značilnosti.................................................................................................................. 26

5.4. Vezalna shema regulacijske enote ........................................................................................ 27

6. Projekt izdelave hladilnih celic ...................................................................................................... 28

6.1. Terminski plan ....................................................................................................................... 28

6.2. Risbe za delavnico in monterje ............................................................................................. 29

6.3. Izvedba projekta .................................................................................................................... 31

7. Sklep .............................................................................................................................................. 32

8. Viri in literatura ............................................................................................................................. 33


-IX-

KAZALO SLIK

Slika 1: Becema Krasnogorsk [11] ................................................................................... 1

Slika 2: Ogled objekta pred montažo [11] ........................................................................ 2

Slika 3: Faze projekta ........................................................................................................ 5

Slika 4: Obremenitev v različnih fazah ............................................................................ 6

Slika 5: Projektni manager ................................................................................................ 7

Slika 6: Projekt v fazi izdelave........................................................................................ 10

Slika 7: Metode motivacije ............................................................................................. 10

Slika 8: Pogled na hladilne celice [11] ............................................................................ 11

Slika 9: Elektro omarica .................................................................................................. 16

Slika 10: Uparjalnik celice 2 [11] ................................................................................... 20

Slika 11: Regulacijska enota [11] ................................................................................... 26

Slika 12: Vezalna shema regulacijske enote [11] ........................................................... 27

Slika 13: Shema hladilnega sistema 1 [11] ..................................................................... 30

Slika 14: Spoj inox pločevine s pragom vrat [11] ........................................................... 31

KAZALO TABEL

Tabela 1: Terminski plan ................................................................................................ 29

Tabela 2: Izvajalci posameznih del ................................................................................. 29


-1-

1. UVOD

1.1. Splošen opis diplomskega dela

Za ta naslov diplomske naloge sem se odločil, ker sem sodeloval pri izvedbi tega projekta v

podjetju. Podjetje EHO d.o.o. se ukvarja z izdelavo hladilnic po svetu. Izdelujejo velike

distribucijske centre, zorilnice za banane in razna hlajena skladišča. Podjetje me je med

študijem štipeniralo, zato sem prakso vedno opravljal pri njih. Med delovno prakso sem tako

spoznal kolektiv in delo, ki ga opravljajo v delavnici ter na terenu. Ob koncu mojega študija

so ocenili, da bi bil primeren za delovno mesto operativnega vodje v podjetju. Dodelili so mi

projekt, kjer je bilo potrebno izdelati eno zamrzovalno celico in dve hladilni celici pod

mentorstvom g. Franca Rabuze. Od mentorja in sodelavcev sem dobil večino novih

informacij, ki so potrebni pri izvedbi takšnega projekta. Izvedba projekta za podjetje ne

predstavlja težav, je pa lep primer prakse za novince kot na tem področju. Iz takšnih projektov

se je potrebno kar se da veliko naučiti, saj se nekaj rešitev prenese kasneje na večje projekte.

Eden večjih projektov je na primer Becema Krasnogorsk v Moskvi, prikazana spodaj na sliki

1.

Slika 1: Becema Krasnogorsk [11]


-2-

1.2. Opredelitev naloge

Naročnik je poslal povpraševanje za izdelavo treh hladilnih celic v pokritem prostoru. Nato so

prodajni inženirji v podjetju sestavili ponudbo, na podlagi katere se je naročnik odločil za

izdelavo le teh.

Potrebno je bilo izdelati eno zamrzovalno celico in dve hladilni celici. Zamrzovalna

celica bo služila za različna živila, hladilni celici pa za kratkotrajno skladiščenje mesa in

zelenjave, ki morata biti ločeni. Izvesti je bilo potrebno toplotne izolacije ter vgraditi novo

hladilno opremo. Vgradila so se tudi troja hladilniška vrata, od katerih so bila ena prirejena za

zamrzovalno komoro. Predvideno je tudi bilo, da se bo v celice vnašalo ohlajeno blago, ki ga

običajno ni potrebno dohlajevati.

Spodaj na sliki 2 je prikazan prostor pred izdelavo hladilnih celic. Kot je vidno na sliki,

so prej na tem mestu stali različni hladilniki in zamrzovalne skrinje. Z novimi celicami je

naročnik pridobil na skladiščem prostoru in ekonomičnosti.

Slika 2: Ogled objekta pred montažo [11]


-3-

1.3. Namen in cilji

V diplomskem delu želim predstaviti potek priprave in izvedbe projekta, ki ga podjetje dobi v

izdelavo. Pripravil bom vso dokumentacijo, ki je bila potrebna pri snovanju in konstruiranju

ter pripadajoče risbe. Najprej je bilo potrebno določiti ustrezno debelino izolacije, izbrati

vrata, hladilni sistem in konstruirati električno napeljavo. Za izvedbo projekta smo pripravili

sheme hladilnih sistemov in načrte električnih napeljav. Posebej je bilo potrebno pripraviti

dispozicijske risbe za monterje z vsemi detajli, ki so bili potrebni za montažo.

Cilji, ki sem si jih zadal pri izdelavi diplomskega dela:

izračun debeline izolacije;

določitev hladilne opreme;

izdelava terminskega plana montaže;

izdelava dispozicijskih risb z detajli;

dobava opreme v skladišče in na objekt;

izdelava določenih elementov v delavnici;

kontrola izvedbe na samem objektu.

1.4. Predpostavke in omejitve

Odločil sem se, da v diplomo ne bom vključil podrobnih izračunov hladilnega sistema, ker to

v podjetju opravlja oddelek strojne projektive. Projekt tudi ni tako zahteven, da bi potrebovali

natančne preračune. Pri elektro instalacijah se bom omejil na predstavitev projektiranja in

predvsem montaže, saj po izobrazbi nisem električar in mi vseh podrobnosti ni potrebno

vedeti. Bom pa elektro instalacije predstavil tako, da bo dovolj za razumevanje montaže in

kasnejše delovanje sistema.


-4-

1.5. Metode

Diplomsko delo sem izdelal s pomočjo mentorjev v podjetju in na fakulteti, od katerih sem

dobil natančna navodila za izdelavo. Menim, da mi bo pridobljeno znanje še velikokrat prišlo

prav. Podjetje je skozi leta delovanja izkušenj zasnovalo svojo literaturo, ki sem jo uporabil in

predstavil. Pomagal sem si z diagrami in računalniškimi modeli, katere so priporočili

proizvajalci opreme. Naloga je izdelana na podlagi izvedenega projekta, pri katerem sem imel

naziv vodje projekta. Po končanem projektu se izda dokumentacija projektno izvedenih del

(PID), iz katere bom prav tako črpal del literature. V PID-u je tudi vsa tehnična

dokumentacija, ki sem jo uporabil.


-5-

2. PROJEKTNI MANAGEMENT

2.1. Projekti

Vsak projekt, ki ga neko podjetje ali organizacija izvede je unikat. To je proces pri katerem

poteka veliko aktivnosti hkrati. Vsa poslopja, športni objekti, avtomatizirane linije so

projektno delo. Nekateri mislijo, da se lahko projekt, ki je bil že izveden ponovi, vendar to ni

res. Pri projektih se vedno določene stvari razlikujejo. Najprej je lahko to ekipa, ki bo projekt

izvedla. Ljudje smo si različni, zato imamo različne poglede na določene stvari, posledično

tudi rešitve. Projekti so vedno na drugih lokacijah, tudi če bi gradili trgovske centre, ki so si

podobni, so vendarle različni saj so na različnih lokacijah. Primer je gradnja trgovskih

centrov, ki so si med sabo podobni, ampak so različno locirani. Zaradi tega pride pri izvedbi

spet do drugačnih problemov in rešitev. [2]

Pri izvedbi projekta je hkrati aktivnih več dejavnosti. Zato je potrebno kakovostno

usklajevanje izvajalcev, saj le tako lahko dosežejo končni cilj. Danes so glavni problem roki

končanja projekta. Na začetku določijo rok izvedbe na podlagi terminskega plana. V praksi se

pa pogosto zgodi, da ne gre vse po predvidenem načrtu. Naročniki so po navadi zelo pozorni

na kakovost izdelave, kar je razumljivo, saj so projekt tudi financirali. Običajno je tako, da bi

investitorji za čim manj denarja želeli dobiti največ, izvajalci bi pa projekt radi izvedli s čim

manjšimi stroški. Vedno je pa potrebno skleniti nekakšen kompromis. [9]

Vsak projekt je sestavljen iz več posameznih faz, ki so prikazane na sliki 3. Koliko so te

faze časovno določene je odvisno od zahtevnosti in obsega projekta. [3]

Slika 3: Faze projekta [12]


-6-

Na začetku življenjskega cikla projekta, ko smo še v fazi snovanja in planiranja,

nimamo pretirano velikih stroškov, je pa res, da obremenitev počasi raste. Med samo izvedbo

je običajno dosti nepredvidenih težav, zato narastejo stroški in obremenitev. Ko pa gre projekt

proti koncu, tudi obremenitev upade, stroški pa še vedno ostanejo. Na sliki 4 so predstavljeni

stroški v odvisnosti od časa. Čas pomeni, da začnemo meriti takrat, ko se projekt začne

snovati in končamo, ko se projekt zaključi. [3]

Projekt je lahko tudi neuspešen, česar se moramo zavedati. Glavna težava je običajno že

na začetku pri snovanju in konstruiranju projekta, ker uporabimo prvo idejo ali rešitev, ki nam

pride na misel. Kasneje se izkaže, da obstaja več boljših, kar pa pomeni spremembe in

posledično podražitev ter podaljšanje roka izvedbe. Zato sta fazi snovanja in konstruiranja

izredno pomembni. [8]

Slika 4: Stroški v odvisnosti od časa [12]


-7-

2.2. Projektni manager

Projektni manager je odgovoren za vse aktivnosti, ki se odvijajo v zvezi s projektom. Imeti

mora pristojnosti, ki jih potrebuje za kvalitetno izvedbo. Pri nadrejenih mora imeti popolno

zaupanje in veliko različnega znanja, ki ga združuje. Manager predstavlja neke vrste

povezavo med strokovnjaki posameznih področij. [1]

Projektni manager potrebuje najprej nekaj teoretičnega znanja, ki ga lahko pridobi na

različnih fakultetah. Je pa teoretično znanje brezpredmetno, če tega ne zna povezati s

praktičnim delom. Šele praktično znanje in izkušnje naredijo projektnega managerja

kvalitetnega vodjo. Poleg strokovnega znanja pa potrebuje tudi lastnost, kako motivirati ljudi

okoli sebe. Pomembna je komunikativnost, saj ima pri projektih opravka z različnimi ljudmi.

Spodaj na sliki 5 so prikazane nekatere pomembne lastnosti dobrega projektnega managerja,

ki mora biti primernega vedenja in dovzeten za spoznavanje novih ljudi. [10]

Slika 5: Projektni manager [12]


-8-

2.3. Snovanje in planiranje projekta

Projekt se običajno začne s snovanjem. Najprej se naročnik in izvajalec sestaneta ter

dogovorita na splošno o projektu. Potem se pripravi nekakšen osnutek projekta in se dopolnijo

določene stvari, ki še prej niso bile natančno dorečene. Preveri se smiselnost projekta in

naredijo se specifikacije proizvodov. Sestavi se tudi ponudba z vsemi potrebnimi stroški

opreme, podizvajalcev in morebitnih nepredvidenih stroškov, ki so vedno prisotni. Faza

snovanja ni del managementa projekta, ker tudi ljudje, ki so pri snovanju, kasneje ne

sodelujejo pri projektu. Snovanja projektov se običajno v praksi lotijo tržniki oziroma

prodajni inženirji. Vedeti pa morajo kaj prodajajo, da kasneje ne pride do nesporazumov in

nesmiselnih napak. V praksi dostikrat sodelujejo s projektno skupino, kjer dobijo veliko

koristnih in uporabnih informacij. [3]

Dostikrat je potrebno naročniku pripraviti več različnih rešitev, ker se lahko potem na

podlagi svojih želja in nasvetov strokovnjakov odloči za najustreznejšo. V fazi snovanja so

potrebni tudi usklajevalni sestanki. Ti so lahko znotraj podjetja, kjer različni strokovnjaki

svojih področij predstavijo svoje ideje in jih prenesejo prodajnim inženirjem. Ti pa morajo

komunicirati z investitorjem, da mu predstavijo rešitve, prednosti in si pridobijo njegovo

zaupanje. Na koncu snovanja pride do naročila projekta in po navadi podpisa pogodbe. To

pomeni, da je podjetje projekt dobilo in lahko prične s planiranjem. [6]

Planiranje se prične z določitvijo članov, ki bodo pri projektu sodelovali. Najprej

morajo izdelati terminski plan. Terminski plani nastanejo na podlagi izkušenj in izračunov.

Veliko izračunov pride iz praktičnih primerov, saj drugače nekaterih del ne moremo časovno

opredeliti. Obstajajo pa tudi računalniški programi za določitev terminskih planov. Katero

metodo uporabiti, se posamezne ekipe odločijo na podlagi skupnega mnenja. V današnjih

časih so terminski plani izredno pomembni, predvsem zaradi izpolnjevanja rokov končanja.

[3]

Projekt se tukaj razdeli po posameznih fazah in oddelkih. Tako vsak oddelek dobi svojo

nalogo, ki se bo kasneje sestavila v celoto. Le na tak način lahko imamo pregled nad velikimi

projekti. Pomembno je, da sočasno lahko tako poteka planiranje več različnih aktivnosti.

Velikokrat se podjetja ne lotijo stvari, ki jih še niso izvajala, ampak zato najamejo zunanjega

izvajalca, ki zadevo pozna bolj podrobno. [12]


-9-

2.4. Izvedba projekta

Vodenje projekta je v prvi vrsti pravilno razporejanje in usmerjanje zaposlenih, motiviranje in

obvladovanje nesoglasij. Vodenje neposredno vpliva na hitrost izvedbe, ter kako zavzeto in

koliko delovnega časa zaposleni namenijo koristnemu delu. [3]

Timsko delo je sestavljeno iz več članov, kar imenujemo projektni tim, kjer vsak član

pripomore k izvedbi skupne naloge. Pri tem je pomembno, da ljudje veliko sodelujejo med

sabo, saj le tako lahko pridejo do skupnega cilja. Timsko delo ima kar nekaj prednosti pred

delom v skupinah. Veliko avtorjev omenja, da je seštevek učinka posameznikov dosti manjši,

kot pa učinek timskega dela. Verjetno je to zaradi sodelovanja med člani, kjer vsak pripomore

s svojimi idejami in tako se tudi ostali naučijo stvari, ki jih mogoče prej niso poznali.

Dostikrat se ob razmišljanju v ekipi rodijo nove in dobre zamisli. Na sliki 6 so prikazani

dejavniki motiviranja, ki so pomembni za uspešno delovanje projektnega tima. [7]

Eno zahtevnejših področij managementa je vodenje, ki je zelo pomembno za delo

ostalih članov in zaposlenih. Vodja mora oddajati pozitivno energijo, pokazati zanimanje za

projekt in optimistično vplivati na svoje podrejene. Tako ti dobijo več dodatnega zagona in so

veliko bolj uspešni, kot če bi delali z muko in jezo. Projektni manager mora poznati veliko

različnih strokovnih področij. Nihče ne pričakuje od njega, da bo poznal vsako področje do

potankosti, mora pa toliko vedeti, da se lahko pogovarja z vodji posameznih strokovnih

področij. V nobenem primeru ne sme pokazati svojih pomanjkljivosti, ker bi lahko ostali člani

tima podvomili o njegovi strokovnosti in bi zgubil ugled ter avtoriteto. [5]


-10-

Slika 6: Dejavniki motiviranja [12]

Motivacija ostalih članov projektnega tima je pomembna stvar pri takšnem načinu dela.

Ti ljudje potem delajo neobremenjeno, so produktivnejši in zadovoljni. Na kratko vam bom

predstavil, kako je možno motivirati člane takšnega tima. Za motivacijo poznamo več teorij,

od katerih sta najbolj znani predstavljeni na sliki 7. Ena je teorija Abrahama Maslowa, druga

pa dvofaktorska teorija motivatorjev in higienikov Fredericka I. Herzberga. Od teh teorij je še

vedno v uporabi druga, medtem ko je prva že dopolnjena. Maslow-ova teorija temelji na petih

ravneh potreb ljudi in pravi, da ko nekdo zadovolji prvo raven vedno strmi k naslednji. Druga

teorija (Herzberg-ova) je pa nadgrajena tako, da so poleg motivatorjev še ostali dejavniki,

kateri so krivi tudi za slabo voljo. Vsak posameznik si postavi nekakšne norme in če so te

izpolnjene ne razmišlja o dejavnikih, ki povzročajo nezadovoljstvo. [4]

Slika 7: Metode motivacije [12]


-11-

3. HLADILNI SISTEM

V obstoječem – omejenem prostoru je potrebno izdelati hladilno celico za začasno

skladiščenje na minus režimu in hladilne celice za skladiščenje živil na pozitivnem

temperaturnem režimu. Celice so namenjene kratkotrajnemu skladiščenju živil za potrebe

naročnika. Izvesti je potrebno toplotne izolacije ter vgraditi novo hladilno opremo. Na sliki 8

je pogled na že izdelane hladilne celice v obstoječem prostoru.

V celico se vnaša ohlajeno blago, ki ga običajno ni potrebno dohlajevati. Količina

dnevno vnesenega blaga je v standardnih okvirih, kar pomeni do 10% skladiščne zmogljivosti

celice (do 80 kg/dan).

Frekvenca odpiranja vrat je predvidoma do 20-krat na dan za celice na pozitivnem

temperaturnem režimu; za minus celico pa manj. Prostor, proti kateremu se odpirajo vrata, ni

hlajen. Predpostavlja se, da temperatura v tem prostoru poleti ne bo presegla +25°C.

Slika 8: Pogled na hladilne celice [11]


-12-

Celica 1:

Dimenzije (notranje): 1,71,13...2,111,93m

Temperatura prostora -20...-18°C

Namembnost: skladiščenje pakiranih zamrznjenih živil

Celica 2:

Dimenzije (notranje): 1,71,22,05m

Temperatura prostora 0...+4°C

Namembnost: skladiščenje svežih, pakiranih živil

Celica 3:

Dimenzije (notranje): 1,71,22,05m

Temperatura prostora 0...+4°C

Namembnost: skladiščenje svežih, pakiranih živil

3.1. Opis opreme

Hladilni sistem sestavljajo naslednji glavni elementi:

Kompresor, ki je hermetične izvedbe opremljen z:

- zaščito motorja proti pregretju,

- varovalno avtomatiko,

- ročno armaturo,

- filtri.

Varovanje batnih kompresorjev je izvedeno s presostatom za visoki tlak in presostatom

za nizki tlak. Kompresor je agregatiran na skupnem podstavku z vso potrebno funkcionalno

opremo in avtomatiko. [11]


-13-

Uparjalnik je izdelan iz prenosnika toplote Cu/Al z ustreznim razmikom lamel glede

na temperaturo uparjanja, ohišja zaščitenega pred korozijo, ventilatorjev in zbirnim koritom

za zbiranje in odvod vode. Odtaljevanje je izvedeno z električnimi grelniki. Uparjalnik je

opremljen z ustreznim termostatičnim ventilom, elektromagnetnim ventilom, filtrom in

zapornim ventilom na polnilni strani. Uparjalnik je nameščen v posamezni hlajeni celici. [11]

Zbiralna posoda hladiva je izvedena po predpisih za tlačno opremo. Posode so

manjšega volumna in so nameščene skupaj s kondenzatorjem in kompresorjem posameznega

hladilnega sistema. [11]

Zračno hlajeni kondenzator je izdelan iz prenosnika toplote Cu/Al, ohišja zaščitenega

proti zunanjim vremenskim vplivom in aksialnih ventilatorjev. Opremljen je s presostatom

regulacije kapacitete. Zračno hlajeni kondenzator mora biti nameščen na mestu, kjer je dovolj

zunanjega zraka, da je zagotovljena njegova funkcionalnost. [11]

Ventili dekompresije so vgrajeni v vseh hladilnih celicah. V celici 1 so ventili

opremljeni z el.grelci proti primrzovanju lopute. Ventili so namenjeni izenačevanju tlaka

zraka znotraj in zunaj hlajenega prostora. Do razlike tlakov prihaja zaradi krčenja zraka - kot

posledice njegovega intenzivnega hlajenja. [11]

3.2. Opis delovanja hladilnega sistema

3.2.1. Direktno hlajenje prostorov s hladivom R 404A

Hladilni sistem deluje avtomatsko kot samostojna enota, neodvisno od delovanja drugega

hladilnega sistema.

Delovanje hladilnega sistema je avtomatsko, vodeno z elektronskim termostatom, ki na

osnovi zahtevanih delovnih in varovalnih parametrov upravlja posamezno opremo ali

avtomatiko.

Upravljanje hladilnega sistema je izvedeno preko elektronskega termostata, kjer

nastavimo želeno temperaturo hladilne celice, dovoljena odstopanja, parametre odtaljevanja in

druge, ki vplivajo na delovanje hladilnega sistema.


-14-

3.2.2. Hlajenje

Pri porastu temperature v hladilni celici se vključijo ventilatorji uparjalnika in odpre polnilni

elektromagnetni ventil. Istočasno se vključi kompresor oz. hladilni agregat.

Pri porastu tlaka kondenzacije se preko presostata vključi ventilator kondenzatorja in

obratuje, dokler je tlak kondenzacije nad nastavljeno vrednostjo.

Vse napake delovanja hladilnega sistema, ki bi vplivale na funkcionalnost, so svetlobno

ali zvočno signalizirane.

3.2.3. Odtaljevanje uparjalnikov

Zaradi nižje temperature površine uparjalnika od temperature zraka v prostoru, se na lamelah

izloča vlaga iz prostora v obliki sreža. Prekomerna debelina sreža negativno vpliva na učinek

hlajenja, zato je potrebno uparjalnike redno odtaljevati.

Do tega pojava prihaja predvsem v primeru, ko je temperaturni režim v prostoru

oziroma temperatura uparjanja pod ali okrog 0oC; v primerih, ko se pogosto odpirajo zunanja

vrata in prihaja do vdora toplega zraka v prostor ter v primerih, ko v prostoru ohlajujemo

izdelke (vlaga prihaja v prostor z izdelki).

Potrebo po odtaljevanju v prostoru torej zmanjšamo z racionalizacijo manipulacije, da

pa preprečimo pojav zaledenitve uparjalnika v prostoru, izvajamo odtaljevanje.

Izvedeno je avtomatsko odtaljevanje z električnimi grelniki. Odtaljevanje se vrši v

časovnem intervalu, katerega nastavitev prilagodimo dejanskim potrebam. V uparjalniku je na

navitju (cevni blok z lamelami) nameščeno temperaturno zaznavalo.

Z vklopom programa odtaljevanja se izvršijo naslednje faze:

- izključi se hlajenje (ventilatorji, polnilni elektromagnetni ventil),

- vključi se električni grelnik reguliran preko termostata oz. temperaturne sonde,

- čas mirovanja (odcejanje),


-15-

- vključi se polnilni elektromagnetni ventil,

- izključi se program odtaljevanja in vključi se hlajenje.

Pri odtaljevanju se vključijo električni grelci v hladilni bateriji, ki stopijo led na lamelah

hladilca. Odtaljevanje izvajamo v določenih ciklusih. Vklop funkcije odtaljevanja je

predvidena s pomočjo ure odtaljevanja, izklop pa preko sonde odtaljevanja (ko je dosežena

določena temperatura na lamelah hladilne baterije) v prostoru. Vgrajena sonda odtaljevanja

močno skrajša čas delovanja električnih grelcev za odtaljevanje. Če temperatura navitja (cevi

in lamele) naraste nad nastavljeno vrednost, se s pomočjo temperaturnega zaznavala v

uparjalniku delovanje električnih grelcev v navitju izključi, ker se smatra, da je ves srež

odtaljen.

V primeru, da je hladilna baterija zaledenela, odtaljevanje vključimo ročno (z

nastavitvijo ustreznega časa oziroma pritiskom na tipko DEF na displeju termostata) in ga po

potrebi ponovimo, dokler ni s hladilca odstranjen ves led.

3.2.4. Upravljanje in nadzor

Upravljanje in nadzor hladilne opreme je izvedeno s pomočjo lokalnih elektro omaric

hlajenja. Napajanje lokalnih elektro omaric je izvedeno iz glavne elektro omare, iz katere je

napajano in krmiljeno tudi talno gretje v celici 1.

Pred vsako celico se nahaja elektro omarica z ustreznimi funkcijskimi tipkami,

prikazom temperature in signalizacijo delovanja.

3.2.5. Poskusno obratovanje

Po končani montaži je izveden preskus tesnosti strojnih inštalacij s plinom N2. Pred

polnjenjem hladiva v sistem je sistem vakuumiran.

Poskusno obratovanje hladilnih sistemov je namenjeno ugotovitvi funkcionalnosti

vgrajenih naprav od katerih je ena glavna elektro omarica, ki je na sliki 9, doseganju


-16-

zahtevanih delovnih parametrov in nastavitvi avtomatike za varno obratovanje. Po zaključku

poskusnega obratovanja se izdela zapisnik o uspešnem obratovanju in nastavitvi parametrov.

3.3. Hladilni sistem 1

Za hlajenje celice 1 s temperaturo od -18°C do -20°C je vgrajen hladilni sistem 1, katerega

obratovanje je predvideno na temperaturnem režimu -30/+45°C. Hladilni sistem je izveden z

direktnim uparjanjem hladiva R 404A v uparjalniku in kondenzacijo v zračnem

kondenzatorju.

Vgrajen je hermetični batni kompresor, ki je s funkcionalno opremo in avtomatiko

medsebojno povezan na skupnem podstavku. Kondenzacija hladiva je izvedena v vertikalnem

zračno hlajenem kondenzatorju, ki je sestavni del hladilnega agregata. Agregat je postavljen

nameščen v prostoru pred celicami.

V celici je vgrajen uparjalnik z ventilatorji, toplotnim izmenjevalcem in ohišjem,

prilagojen tehnološkim zahtevam te celice. Za odtaljevanje so v uparjalniku vgrajeni

električni grelniki.

Odvod kondenzata od uparjalnika v celici je izveden z izolirano in ogrevano cevjo.

Slika 9: Elektro omarica [11]


-17-

V celici 1 - z negativnim temperaturnim režimom je vgrajen dekompresijski element,

namenjenih izenačevanju razlike tlakov (med notranjim in zunanjim delom prostora), ki se

pojavi zaradi krčenja zraka kot posledice intenzivnega hlajenja).

3.3.1. Določitev dekompresijskega ventila

Vgrajen je dekompresijski ventil, izveden iz naylonskega ohišja in lopute. S pomočjo enačbe

5.1 smo izračunali potrebno količino izmenjanega zraka in tako določili dekompresijski

ventil. Loputa je zaščitena pred zamrzovanjem z električnim grelcem.

Delovanje lopute je mehansko, odpira že pri sorazmerno majhni tlačni razliki,

priporočila za izbiro ustreznega dekompresijskega elementa so sledeča:

𝑄 = 𝐾 × 𝑉 × ∆𝑡 [3.1]

Q [l/min] - potrebna količina izmenjanega zraka

K [3,66] - konstanta

V [m3] - volumen prostora

t [°C] - max temp. razlika dosežena v času 1 minute v prostoru

(odvisna od intenzitete hlajenja)

Celica 1

V = 5,5 m3

Predvidimo : max t = 10K/min

𝑄 = 3,66 × 5,5 × 10

𝑄 = 201,3 𝑙/𝑚𝑖𝑛

Vgrajen je dekompresijski ventila proizvajalca Intertechnica, tip Elebar,

kapacitete 480 do 620 lit/min.


-18-

Ventil dekompresije je vgrajen tudi v celicah 2 in 3, vendar brez priključenega grelca, ki

zaradi višjega temperaturnega režima v teh prostorih ni potreben.

3.3.2. Hladilni agregat 1

Za celico 1:

Upoštevam skupne toplotne dobitke celice 1 s temperaturnim režimom -20/-18°C:

Qhl = 1,17 kW

Na osnovi izračunanih toplotnih dobitkov in obratovalnih parametrov -30/+45°C

izberem:

Hladilni agregat Electrolux, tip CMS 34 FB 3N

Q0 = 1,21 kW pri -10/+45°C

Pel = 1,2 kW

Z zbiralno posodo, zračnim kondenzatorjem, zaščitami in avtomatiko.

3.3.3. Uparjalnik celice 1

Upoštevam skupne toplotne dobitke in temperaturni režim za posamezni prostor.

Na osnovi izračunanih toplotnih dobitkov, temperature zraka na vstopu T1 = -18°C in

temperature uparjanja T0 = -26°C izberem:

uparjalnik ECO CTE 34L8-ED z razmakom lamel 8,5mm, aktivno

površino 6,5 m2 in volumskim pretokom zraka 1740 m

3/h

skupna hladilna moč uparjalnika:

Q0 = 1,20 kW

električna moč grelcev odtaljevanja uparjalnika:


-19-

P=1275 W


Za hlajenje celice 2 s temperaturo od 0°C do +4°C je vgrajen hladilni sistem 2, katerega

obratovanje je predvideno na temperaturnem režimu -10/+45°C. Hladilni sistem je izveden z

direktnim uparjanjem hladiva R 404A v uparjalniku in kondenzacijo v zračnem

kondenzatorju.

Vgrajen je hermetični batni kompresor, ki je s funkcionalno opremo in avtomatiko

medsebojno povezan na skupnem podstavku. Kondenzacija hladiva je izvedena v vertikalnem

zračno hlajenem kondenzatorju, ki je sestavni del hladilnega agregata. Agregat je nameščen v

prostoru pred celicami.

V celici je vgrajen uparjalnik z ventilatorji, ki je na sliki 10, toplotnim izmenjevalcem

in ohišjem, prilagojen tehnološkim zahtevam te celice. Za odtaljevanje so v uparjalniku

vgrajeni električni grelniki.

Odvod kondenzata od uparjalnika v celici je izveden z preko sifona z ustreznimi cevmi,

priključen v skupni odvod.


Za celico 2:

Upoštevam skupne toplotne dobitke celice 2 s temperaturnim režimom 0.. +4°C:

Qhl = 0,93 kW


izberem:

Hladilni agregat Electrolux, tip CMP 12 TB 3N

Q0 = 1,09 kW pri -10/+45°C


-20-

Pel = 0,86 kW




Na osnovi izračunanih toplotnih dobitkov, temperature zraka na vstopu T1 = +3°C in


uparjalnik LU-VE Contardo SHS 22 E z razmakom lamel 5mm,

aktivno površino 3,7 m2 in volumskim pretokom zraka 850 m

3/h


Q0 = 1,28 kW


P=585 W

Slika 10: Uparjalnik celice 2 [11]


-21-


Za hlajenje celice 3 s temperaturo od 0°C do +4°C je vgrajen hladilni sistem 3, katerega

obratovanje je prav tako predvideno na temperaturnem režimu -10/+45°C. Hladilni sistem je

izveden z direktnim uparjanjem hladiva R 404A v uparjalniku in kondenzacijo v zračnem

kondenzatorju. Oprema in izvedba hladilnega sistema je identična hladilnemu sistemu 2.


Za celico 3:

Upoštevam skupne toplotne dobitke celice 2 s temperaturnim režimom 0.. +4°C:

Qhl = 0,93 kW


izberem:

Hladilni agregat Electrolux, tip CMP 12 TB 3N

Q0 = 1,09 kW pri -10/+45°C

Pel = 0,86 kW




Na osnovi izračunanih toplotnih dobitkov, temperature zraka na vstopu T1 = +3°C in



-22-

uparjalnik LU-VE Contardo SHS 22 E z razmakom lamel 5mm,

aktivno površino 3,7 m2 in volumskim pretokom zraka 850 m

3/h


Q0 = 1,28 kW


P=585 W


-23-

4. TOPLOTNE IZOLACIJE

Celice so izvedene z izolacijskimi paneli.

Toplotna izolacija sten in stropov je izvedena z izolacijskimi paneli debeline 100mm, s

poliuretanom kot izolacijskim materialom, ki so z obeh strani obloženi s obloženi s pocinkano

barvano pločevino.

Toplotna izolacija tal je izvedena samo v celici 1.

4.1. Opis izolacij

Izolacije stropov in sten hladilnic so izvedene iz prefabriciranih montažnih poliuretanskih

panelov. Stenski paneli so obojestransko obloženi s pocinkano barvano pločevino v barvi

RAL9010. Zaradi prostorske omejenosti, so vse hlajene celice izvedene s paneli enake

debeline. [11]

Vgrajeni so izolacijski poliuretanski paneli debelin 100mm.

Poliuretanski paneli so tovarniško izdelani s penjenjem poliuretana med dve pločevini.

Pločevina panelov je na spoju profilirana tako, da je omogočeno sestavljanje panelov po

sistemu pero – utor. [11]

Vsi spoji stena-stena in stena-strop so izvedeni po predpisanem postopku (penjenje,

zaključni kotniki, kitanje). Preboji so zapenjeni s poliuretansko peno. Vsi stiki panelov in

obrob so tesnjeni s trajno elastičnim kitom. [11]

Pritrjevanje stenskih panelov je izvedeno v talno betonsko ploščo s pomočjo vijakov in

profilov. Stropni paneli so s pomočjo zaključnih obrob vezani s stenskimi paneli. [11]

Notranji spoji prostorov: stena – stena, stena – strop so obloženi s plastičnimi

zaokrožnicami, zunanji vogali pa s pločevinastimi zaključnimi profili. [11]

Toplotna izolacija tal v celicah 2 in 3 ni bila predvidena. Izvedena pa je toplotna

izolacija za celico 1. [11]


-24-

Talna izolacija celice 1 se izvede v sestavi:

- Bitumenski premaz

- Parna zapora

- Električno talno zaščitno gretje

- Izolacija stiropor

- Talni izolacijski panel

- INOX pločevina

Na ravno betonsko podlago se izvede bitumenski premaz, nanj se položi parna zapora

(bitumenski tlak). Polaganje bitumenskega traku se izvede s prekritjem. Na parno zaporo se

položijo zaščitni grelci s sondo talnega zaščitnega gretja, nanje stiropor in talni panel. Na talni

panel se položi nerjaveča pločevina, ki se ob panelih zaključi z zaključnimi kotniki. [11]

4.2. Hladilniška vrata

Vgrajena so hladilniška, krilna ročna vrata, opremljena s tečaji in kljuko z obeh strani vrat.

Vgrajena vrata imajo dimenzijo svetle odprtine: 0,71,95m za celici 2 in 3 ter svetlo odprtino

0,71,85m za celico 1. Vrata so vgrajena direktno v izolacijski panel, tako da so preprečeni

toplotni mostovi. Vrata celice 1 so opremljena z električnim zaščitnim grelcem v okvirju vrat

in prilagojena temperaturnemu režimu prostora -20oC.

Vrata so bila dobavljena od proizvajalca Polistamp.


-25-

5. ELEKTRO SISTEM

Za krmiljenje posamezne hladilne komore smo namestili regulacijsko enoto, ki je potrebna za

delovanje sistema. Do enote smo pripeljali napajalni kabel in ostale, ki so potrebni za

krmiljenje sistema.

5.1. Splošni opis regulacijske enote

ECP200 EXPERT je nova uporabniku prijazna regulacijska enota za hladilne komore z

enofaznimi kompresorji do moči 2 KS z enostavnim in varnim načinom nastavitev regulacije

kot tudi same uporabe. Slika 11 prikazuje to enoto z merami, katere so pomembne pri

montaži.

Uporabniku omogoča nadzor nad vsemi komponentami hladilnega sistema:

kompresorja, ventilatorjev uparjalnika, odtaljevanja in luči v komori.

5.2. Uporaba

Celostni nadzor enofaznih statičnih sistemov in sistemov s prisilnim pretok zraka do

moči 2 HP z “off-cycle” ali elektro odtaljevanjem in z direktnim ali “pump-down”

nadzorom delovanja kompresorja.

Nadzor enofaznega uparjalnika v navezi z elektromagnetnim ventilom ali pa v navezi

z oddaljeno kondenzacijsko enoto.


-26-

5.3. Glavne značilnosti

Direktna kontrola nad elementi odatljevanja, ventilatorji uparjalnika, luči v komori v

navezi z izhodi povezanimi z različnimi enotami.

Magnetno termično varovalka za zaščito hladilne enote.

Inovativno in optimalno zasnovano ohišje iz “ABS” materiala s prozornim pokrovom

za dostop magnetno termičnih varovalk, vse v zaščiti IP 65, ki omogoča uporabo enote

tudi zunaj komore.

LED indikatorji in velik prikazovalnik delovanja sistema.

Uporabniku prijazni gumbi za nastavitev nadzorne enote.

AUX programabilni izhodni rele (alarmi, nastavitev temperature, direktna kontrola

preko enote preko zunanjega stikala, povezava z oddaljeno kondenzacijsko enoto,

kontrola freonskega elektro-magnetnega ventila v primeru “pump-down” načina

nadzora delovanja nad kompresorjem)

Možnost RS-485 povezave na mrežo TeleWIN

Slika 11: Regulacijska enota [11]


-27-

5.4. Vezalna shema regulacijske enote

Za montažo je pomembna shema vezave regulacijske enote (na sliki 12), saj le tako lahko

monter vidi kako enoto pravilno priključimo. Zraven vsake nove enote je dodana takšna

shema, ker se tudi modeli med seboj razlikujejo in so tudi sheme drugačne.

Slika 12: Vezalna shema regulacijske enote [11]


-28-

6. PROJEKT IZDELAVE HLADILNIH CELIC

6.1. Terminski plan

Pri izdelavi terminskega plana moramo poznati vse aktivnosti, ki jih je potrebno izvesti.

Potem lahko pričnemo z izdelavo terminskega plana. Običajno se terminski plani izdelujejo

na podlagi izkušenj. Določevanje normativov poteka tako, da delo, ki ga prvič izvajamo,

podrobno spremljamo in si beležimo čas, v katerem se določeno delo opravi. Seveda je pri

projektih težko določiti natančen končni datum izvedbe, saj je vsak projekt drugačen in ima

svoje težave.

Pri izdelavi terminskega plana (tabela 1) za moj projekt mi je pomagal mentor v

podjetju. Saj do sedaj še nisem imel izkušenj z izdelavo takšnega plana. V prvi vrsti je bilo

potrebno upoštevati, da prvi dan, ko pridejo monterji na objekt, dela še ni veliko opravljenega.

Najprej je potrebno razložiti kamion, potem se seznaniti s problemom in projektom.

Dogovoriti se je potrebno, kako se bodo določene stvari izvedle in predati načrte. Običajno se

prvi dan zastavijo smernice, kako bi naj bil projekt izveden.

Potem je potrebno preračunati koliko monterjev potrebujemo, da projekt izdelamo v

določenem roku. Upoštevati moramo, da imajo vsi monterji na terenu dovolj dela. Nekatere

aktivnosti se lahko prekrivajo, zato je lahko tudi pri takšnem projektu potrebnih več

sodelujočih monterjev. V mojem primeru sem se odločil za enega izolaterja, enega strojnika

in električarja. V tabeli 2 sem predstavil kdo, od navedenih delavcev je bil odgovoren za

posamezno aktivnost na objektu. Prvi dan so vsi delali kot izolaterji, da so pripravili delo za

ostale faze. Kasneje so izvajali delo vsak na svojem področju.


-29-

Tabela 1: Terminski plan

Tabela 2: Izvajalci posameznih del

6.2. Risbe za delavnico in monterje

Pri izdelavi risb moramo biti natančni in previdni. Monterji in delavci vedno delajo po

načrtih, zato jih je potrebno preudarno izdelati. Na risbah morajo biti pomembni detajli in

potrebne mere. Informacij ne sme biti preveč, ker lahko to zmede delavca. Napišemo samo

informacije, ki so potrebne za izdelavo. Za ta projekt smo najprej izdelali shemo hladilnih

instalacij za vsak hladilni sistem posebej. Ta shema nastane na podlagi izračuna in izbranih

posameznih komponent. To je prva risba, ki je pomembna pri montaži. Nato sledijo

dispozicijske risbe, na katerih se vidi pozicija opreme, razvod cevovodov, pozicije odtokov,

elektro instalacije in podobno. Spodaj na sliki 13 je primer sheme hladilnega sistema.

Terminski plan

P T S Č P S N P T S Č P S N P T

Montaža toplotnih izolacij

Montaža hladilniških vrat

Montaža elektro instalacij

Montaža strojnih instalacij

Izoliranje cevovodov

Poizkusni zagon

Izvajalci posameznih del

Vrsta posameznih del Izvajalec

Montaža panelov Izolater

Montaža hladilniških vrat Izolater

Montaža izparilcev Strojnik

Montaža kompresorjev Strojnik

Cevni razvod Strojnik

Montaža elektro instalacij Električar


-30-

Pri montaži so pa pomembni še detajli, ki se lahko od projekta do projekta razlikujejo.

Pri tem projektu smo imeli tudi nekaj detajlov, katerih risbe bom vstavil v priloge.

Slika 13: Shema hladilnega sistema 1 [11]


-31-

6.3. Izvedba projekta

Pri izvedbi projekta sem bil v prvi vrsti pozoren, da sem monterjem predal natančna navodila,

kako naj se projekt izvede. To je pomembna točka izvedbe projekta, ker le tako lahko uspešno

izvedemo projekt. Pazljiv sem moral biti tudi pri naročanju materiala, ker premalo lahko

povzroči velike težave, preveliko pa spet ni v redu, ker po nepotrebnem zapravljamo denar.

Med samo izvedbo projekta sem spremljal kako poteka montaža na ta način, da sem

poklical vodilnega monterja in ta je poročal o stanju na objektu. Terminski plan, ki sem ga

izdelal, je potekal kot je bilo potrebno. Ker projekt ni bil tako obsežen so vse aktivnosti

potekale po terminskem planu. Tudi dovod elektrike in odvod kondenza je bil izveden

pravočasno, zato nismo imeli kakšnih zastojev in težav. Spodaj sem še priložil sliko spoja

inox pločevine v minus komori in praga vrat. Slik, ko je bil projekt v teku montaže, nimam,

saj v tem času nisem bil na objektu. Na spodnji sliki je prikazan spoj praga in pohodne inox

pločevine v minus komori.

Slika 14: Spoj inox pločevine s pragom vrat [11]


-32-

7. SKLEP

Pri izdelavi projekta sem pridobil veliko uporabnih znanj, ki mi bodo v prihodnosti prišle

prav. Vedno je potrebno biti pozoren na detajle in jih natančno pojasniti monterju. Vsak detajl

mu je potrebno pojasniti z načrtom, ker je pri montaži dosti informacij, zato bi mu lahko

kasneje ušlo iz glave. Brez mentorja nebi bil pozoren na to, saj do sedaj nisem imel izkušenj s

takšno tehnologijo dela. Projekt je bil na koncu korektno izveden, kar se je odražalo tudi pri

naročniku. Ob predaji dokumentacije in podpisu primopredajnega zapisnika sem opazil

zadovoljstvo stranke, kar je tudi mene razveselilo. Je pa res, da bi lahko določene malenkosti

bile izvedene boljše, česar se moram tudi sam zavedati. Vedno je potrebno stremeti k

izboljšavam in enostavnejšim rešitvam, saj le tako lahko podjetje obdrži kvaliteto in dober

ugled.

Upam, da bom lahko tudi v prihodnje deležen takšnih projektov, iz katerih se bom

vedno kaj novega naučil in bom lahko kasneje samostojen vodja objektov. Je pa res, da

podjetje EHO d.o.o. izdeluje običajno velike in zahtevne projekte, za katere so potrebne

izkušnje, da lahko kvalitetno izpelješ takšen projekt.


-33-

8. VIRI IN LITERATURA

[1] Doc. dr. Palčič Iztok. Planiranje in vodenje projektov (študijsko gradivo) :

Maribor : Univerza v Mariboru, 2012

[2] Dr. Hauc Anton. Organiziranje projekata : Zagreb : Oour novinsko-izdavačka

kuča, 1982

[3] Dr. Stare Aljaž. Projektni management: teorija in praksa : Ljubljana : Agencija

POTI d.o.o., 2011

[4] Murch Richard. Project management : New York : Prentice Hall PTR, 2001

[5] Healy Patric. Project management : Port Melbourne : Reed International Books

Australia, 1999

[6] Ph.d. Kerzner Harold. Project management : New Jersey : John Wiley & Sons,

2009

[7] K. Wysocki Robert. Building effective project teams : New York : John wiley &

Sons, 2002

[8] Pučko Danijel. Strateški management 1 : Ljubljana : Narodna univerzitetna

knjižnica Ljubljana, 2008

[9] Hauc Anton, Semolič Brane, Vrečko Igor. Slovenija, dežela projektnega

managementa : Ljubljana : Narodna univerzitetna knjižnica Ljubljana, 2003

[10] L. Cross Barry, Brohman M. Kathryn. Project leadership : Florida : Taylor &

Francis Group, 2015

[11] Interna dokumentacija podjetja EHO d.o.o.

[12] Projektni management [svetovni splet] Dostopno na: http://projektni-

management.si/knjiga/

http://projektni-management.si/knjiga/

http://projektni-management.si/knjiga/


-34-

PRILOGE

IZDELAVA HLADILNIH CELIC · 2017. 11. 28. · Izdelava hladilnih celic je bila izvedena v podjetju...

Documents

Transcript of IZDELAVA HLADILNIH CELIC · 2017. 11. 28. · Izdelava hladilnih celic je bila izvedena v podjetju...