Izdava~ · 2012. 4. 9. · Onamu kade {to eden del od mre`ata opfa}a dve ili pove}e linii {to se...

2

Izdava~:DR@AVEN ZAVOD ZA STATISTIKA NA REPUBLIKA MAKEDONIJA,

ul. "Dame Gruev" br.4, Skopjå

Telefon:+389/02/3295-600Faks:+389/02/3111-336

WEB-stranica: http://www.stat.gov.mk

Odgovaram-r Blagica Novkovska, direktor

VE MOLIME PRI KORISTEWETO NA OVAA PUBLIKACIJA, NAVEDETE GO IZVOROT

CIP - Katalogizacija vo publikacijaNacionalna i univerzitetska biblioteka "Sv. Kliment Ohridski",Skopje

331.2.656

METODOLOGIJA na statistikata za transport - Skopje : Dr`avenzavod za statistika na Republika Makedonija, 2008. - 69 str.; 29 sm.- (Klasifikacii, metodologii, nomenklaturi i standardiISSN 1409-7044 ; 8.8.08.01)

ISBN 976-9989-197-36-9

a) Statisti~ka metodologija - Soobra}aj COBISS.MK-ID 73734154

3

Predgovor

Zaradi sé pogolemoto zna~ewe na statistikata na transportot i zaradiharmonizirawe na definiciite na statisti~kite kategorii i belezi vo soglasnost sostandardite na EUROSTAT, Dràvniot zavod za statistika go podgotvi metodolo{kotoupatstvo za transportnata statistika.

Celta na ova metodolo{ko upatstvo e da se definira va`nosta na indikatoritekoi se koristat za analiza vo patniot, èlezni~kiot, naftovodniot i gasovodniottransport, vnatre{niot voden transport i intermodalniot transport.

Vo ova metodolo{ko upatstvo }e se prezentiraat definicii za infrastrukturatavo transportot, mereweto i potro{uva~kata vo transportot i definicii za edinicitevo transportot usoglaseni so standardite na EUROSTAT.

Se nadevame deka podgotvenoto metodolo{ko upatstvo }e im koristi na davatelitei na korisnicite na podatocite za transport, a Dràvniot zavod za statistika }eobezbedi celosna sporedlivost na podatocite.

Direktor

M-r Blagica Novkovska

4

SODR@INA

Voved...................................................................................................................................... 5

A. @ELEZNI^KI TRANSPORTI. Infrastruktura ................................................................................................................. 6II. Transportna oprema (vozila) ........................................................................................... 9III. Pretprijatija, ekonomsko rabotewe i vrabotenost ................................................... 14IV. Soobra}aj ......................................................................................................................... 17V. Veli~ini vo transport ................................................................................................... 20VI. Potro{uva~ka na energija ............................................................................................. 25

B. PATEN PREVOZI. Infrastruktura ............................................................................................................... 26II. Transportna oprema (vozila) ......................................................................................... 28III. Pretprijatija, ekonomsko rabotewe i vrabotenost ................................................... 33IV. Soobra}aj ......................................................................................................................... 37V. Veli~ini vo transport ................................................................................................... 38VI. Potro{uva~ka na energija ............................................................................................. 41VII. Nesre}i vo patniot soobra}aj ...................................................................................... 43

C. VNATRE[EN VODEN TRANSPORT (IWT)I. Infrastruktura ............................................................................................................... 46II. Transportna oprema (plovno telo) ................................................................................ 47III. Pretprijatija, ekonomsko rabotewe i vrabotenost ................................................... 50IV. Soobra}aj ......................................................................................................................... 53V. Veli~ini vo transport ................................................................................................... 54VI. Potro{uva~ka na energija ............................................................................................. 58

D. NAFTOVODEN TRANSPORTI/II. Infrastruktura / transportna oprema ...................................................................... 59III. Pretprijatija, ekonomsko rabotewe i vrabotenost ................................................... 60IV/V. Soobra}aj / transportni veli~ini ............................................................................ 63VI. Potro{uva~ka na energija ............................................................................................. 64

F. Intermodalen transportI. Voved .................................................................................................................................. 66II. Oprema .............................................................................................................................. 67

5

STATISTIKA NA TRANSPORT

VOVED

Vo fevruari 1991 godina, sekretarijatite na EUROSTAT, ECMT i UN/ECE formiraaIntersekretarijatska rabotna grupa za statistika na transportot. Celta na ovaa grupabe{e da gi harmonizira i, po mo`nost, da gi standardizira statisti~kite podatoci zatransport, na me|unarodno nivo, a so cel da se obezbedi sporedlivost na podatocite{to gi objavuvaat EUROSTAT, ECMT i UN/ECE, da se poednostavat postapkite zasobirawe podatoci na me|unarodno nivo i da se reducira naporot na nacionalnitestatisti~ki slu`bi vo obezbeduvaweto podatoci za ovie organizacii.

Kako prv ~ekor, Intersekretarijatskata rabotna grupa, so pomo{ na nekolkuorganizacii od ovaa oblast (kako na pr. Me|unarodniot sindikat na èleznicite,Me|unarodniot sekretarijat za paten transport, Me|unarodnata federacija na pati{tataitn.) vospostavi standardni definicii za poimite koristeni vo statistikata natransportot, a vrz osnova na trite postoe~ki re~nici na statisti~ki poimi od oblastana transportot, izdadeni od EUROSTAT, ECMT i UN/ECE.

Vo ovoj op{t re~nik na standardni termini prezentirani vo ovaa kniga, seopfateni oblastite na infrastrukturata i opremata vo transportot, transportnitepretprijatija, soobra}ajot, mereweto na transportot, potro{uva~kata na energija vooblastite na statistikata na èlezni~kiot, patniot, vnatre{niot voden i gasovodniottransport. Po konsultaciite so zemjite-~lenki na trite gorenavedeni organizacii,re~nikot be{e pro{iren i za nego be{e postignata soglasnost od strana naIntersekretarijatskata rabotna grupa.

Edna od namenite na re~nikot e da obezbedi op{ti standardni definicii zastatisti~kite pra{alnici na trite organizacii. Koga nekoja zemja dostavuva podatoci{to ne se vo soglasnost so ovie standardni definicii, treba da se navedat fusnoti vokoi{to }e bide nazna~eno deka na nekoj na~in podatocite variraat.

I ponatamu }e prodolàt aktivnostite okolu definiciite na soobra}ajnitenesre}i, cenite i pazarnite pokazateli i ~ovekovata okolina, i tie }e bidat vklu~enivo narednite izdanija na re~nikot koj }e bide pro{iren za da gi opfati i ostanatitena~ini (vidovi) na transportot.

Celta na vtorata faza, koja{to ve}e e vo tek, e kolku {to e mo`no pove}e da seintegriraat pra{alnicite {to ovie tri organizacii gi ispra}aat do svoite zemji-~lenkiza da se olesni pribiraweto na podatoci na nacionalno i na me|unarodno nivo. Na kraj,treba da se razmisli za instalirawe na edna zaedni~ka baza na podatoci za statistikatana transportot vo trite organizacii. Vo nekoja podocne`na faza, }e treba podetalno dase prou~at preciznite sredstva za voveduvawe i vodewe vakvi mehanizmi na sorabotka,kako i postapkite za diseminacija na podatoci za ovaa baza na podatoci.

Zabele{ka

Objasnuvawata so italik bukvi, dadeni vo nekoi slu~ai pod definiciite, se so cel nazemjite da im se pomogne vo popolnuvaweto na pra{alnicite koi{to ne se del od samatadefinicija.

6

A. @ELEZNI^KI TRANSPORT

Dokolku ne e navedeno poinaku, se isklu~uva gradskiot i prigradskiot ̀ elezni~kitransport, kako i transportot so metro (podzemna èleznica) koi{to ne se delod glavnata nacionalna mreà i koi{to ne se organizirani od strana na glavnotoèlezni~ko pretprijatie (vidi str.15, definicija 1).

A.I. INFRASTRUKTURA

A.I-01. Pruga

Linija na komunikacija sostavena od èleznica ({ini), isklu~ivo za upotreba odstrana na èlezni~ki vozila.

Linija na komunikacija e del od prostorot opremen za sproveduvawe natransportot.

A.I-02. Metro

Elektri~na èleznica za prevoz na patnici so kapacitet za gust volumen nasoobra}aj i se karakterizira so ekskluzivni pravci na patot, mnogu koli, vozovi,golemi brzini i rapidno zabrzuvawe so polna signalizacija koja dozvoluva golemafrekvencija na vozovi i golema platforma na tovar. Metroto sekoga{ se karakteriziraso za~esteni stanici, obi~no so distanca od 700 do 1200 m pome|u stanicite.

Golemata brzina se odnesuva na sporeduvawe so tramvaj i lesnata èleznica,zna~i pribli`no 30-40 km/h na kratki rastojanija, 40-70 km/h na dolgi rastojanija.Obi~no e poznato kako metro èleznica ili podzemna èleznica.

A.I-03. Lesna èleznica

@eleznica za prevoz na patnici koi ~esto koristat elektri~no mo}ni ̀ elezni~kinose~ki koli koi deluvaat sami ili so kratki vozovi na dvojno fiksiranièlezni~ki linii. Stanicite za zastanuvawe se so rastojanie pomalo od 1200 m.

Vo sporedba so metroto, lesnata ̀ eleznica e polesno konstruirana, dizajniranae za lesna soobra}ajna gustina i obi~no se dviì so pomala brzina.Ponekoga{ e te{ko da se napravi precizna razlika pome|u lesnata èleznica itramvaite. Tramvaite generalno ne se odvoeni od patniot transport, a vo idninalesnata èleznica moè da e odvoena od drugite sistemi.

A.I -04. @elezni~ka mreà

Site prugi vo edna dadena oblast

Ovde ne spa|aat prodolètocite na patot ili vodata, duri i ako po takvi pati{tatreba da se prenese nestabilna stoka, kako na primer, so prikolki ili traekti.Se isklu~uvaat i liniite koristeni isklu~ivo za turisti~ki nameni vo tekot nasezonata, kako i èleznicite konstruirani samo za potrebite na rudnicite,{umite ili ostanatite industriski ili zemjodelski aktivnosti.

A.I-05. Kolosek

Del od prugite po koj{to moàt da se dviàt èlezni~ki prevozni sredstva.

7

A.I-06. [iro~ina na kolosekot

Rastojanieto pome|u eden par {ini; se meri rastojanieto pome|u vnatre{niterabovi na kraevite na {inite.

Vo upotreba se slednive {iro~ini na kolosecite:Standardna {iro~ina na kolosekot: 1.435mGolema {iro~ina na kolosekot: 1.524 m (primer Finska)

1.600 m (primer Irska)1.668 m (primer Portugalija)

Mala {iro~ina 0.60m, 0.70 m, 0.75 m, 0.76 m, 0.785 m, 0.90 m, 1.00 m.

Golemata {iro~ina na kolosekot ponekoga{ moè da se odnesuva i na prostrana{iro~ina na kolosekot.

A.I-07. Operativen kolosek

Profilot nad {inite niz koj èlezni~koto vozilo mora da pomine.

Ima tri osnovni kategorii, vo soglasnost so UIC:A Kategorija: Vkupna visina od 3.85 m nad prugata i 1.28 m od dvete strani odoskata na kolosekot.B Kategorija: Vkupna visina od 4.08 m nad prugata i 1.28 m od dvete strani odoskata na kolosekot.C Kategorija: Vkupna visina od 4.65 m nad prugata i 1.45 m od dvete strani odoskata na kolosekot.Drug kolosek od posebno zna~ewe e B+KOLOSEK, kade {to najgolemata visina e4.18 m nad prugata i 1.36 m od dvete strani od oskata na kolosekot.Postojat i mnogu drugi kategorii priznati vo èlezni~kata mreà.

A.I-08. Stani~en kolosek

Kolosek koj{to obezbeduva kontinuitet na linijata od eden do drug kraj, a sekoristi za vozovite pome|u stanicite ili mestata navedeni vo tarifite kakonezavisni mesta na poa|awe ili pristignuvawe, za prevoz na patnici ili stoki.

A.I-09. Elektrificiran kolosek

Pruga so trolejbuska ìca postavena odozgora ili so sprovedena {ina kojaovozmoùva dvièwe na elektri~en pogon.

A.I-10. Strani~ni koloseci

Koloseci koi{to se razgranuvaat od operativnite koloseci (t.e kolosecite vopostojana upotreba).Dolìnata na strani~nite koloseci e vklu~ena vo dolìnata na samite koloseci,dokolku strani~nite koloseci pripa|aat na soodvetniot èlezni~ki sistem.

A.I-11. Privatni strani~ni koloseci

Kolosek ili nekolku koloseci koi{to ne pripa|aat na ̀ elezni~koto pretprijatie,me|utoa se povrzani so kolosekot na pretprijatieto.a) Optovarenite èleznici ili pomo{nite slu`bi moàt da gi obavuvaatpotrebnite aktivnosti.b) Industriski, komercijalni ili pristani{ni korisnici, ili grupa na korisnici,moàt da se opsluùvaat so èleznica bez prefrluvawe.

8

A.I -12. Linija

Eden ili pove}e paralelni operativni koloseci koi{to formiraat ruta (pateka)pome|u dve to~ki. Onamu kade {to eden del od mreàta opfa}a dve ili pove}elinii {to se me|usebno paralelni, postojat isto tolku linii kolku {to ima rutikon koi{to kolosecite poedine~no se povrzuvaat.

A.I -13. Rezervirana linija za pogolema brzina

Specijalno izgradena linija koja mu ovozmoùva na soobra}ajot brzina generalnoednakva ili pogolema od 250 km/~ za glavnite segmenti.

Liniite za golema brzina moè da imaat vklu~eno spoeni lenti, vo praksa spoeniso stanicite locirani vo centarot na gradot od ~ii brzini moè da se zematpredvid lokalnite uslovi.

A.I -14. Linija za podobra brzina

Specijalno propi{ana linija koja mu ovozmoùva na soobra}ajot brzina od 200km/~ vo glavnite segmenti.

Tie vklu~uvaat specijalni linii za podobra brzina koi imaat specijalni osobinikako rezultat na topografskata karta, reljefot i planot na gradot spored kojmora da se adaptira brzinata.

A.I -15. Dolìna na operativnata linija

Dolìnata na linijata koja{to e operativna (t.e. na koja{to se odviva soobra}ajot)vo tekot na izve{tajnata godina (vklu~uvaj}i gi i liniite na koi{to zaedni~kifunkcioniraat ostanatite èlezni~ki pretprijatija), plus prose~nata dolìnana liniite otvoreni ili zatvoreni vo tekot na godinata (ponderirani so brojotna denovi koga tie bile aktivni).

Vkupnata dolìna na aktivnata linija e dolìna na koja{to se vr{i prevoz napatnici ili stoki ili i dvete.

Koga na edna linija pove}e pretprijatija zaedni~ki go vr{at transportot,dolìnata na linijata }e se presmetuva samo edna{.

A.I -16. Elektrificirana linija

Linija so eden ili pove}e elektrificirani koloseci.

Delovite na liniite koi{to se paralelni so elektrificiranite stanici samoza da se ovozmoì svrtuvawe na drug kolosek i koi{to ne se elektrificiranido narednite stanici, treba da se vodat kako neelektrificirani linii.

A.I -17. Vidovi elektri~na energija

Vo upotreba se slednive vidovi elektri~na energija:AC 25000 V 50 Hz 15000 V 16 2/

3 Hz

DC 3000 V 1500 V 750 V 660 V 630 V

9

A.I -18. Maksimum operativna brzina

Najgolemata brzina dozvolena za komercijalni uslugi, pri {to se zemaat predvidtehni~kite karakteristiki na infrastrukturata.

A.II. TRANSPORTNA OPREMA (VOZILA)

A.II -01. @elezni~ko vozilo

Podvi`na oprema koja isklu~ivo se dviì po {ini; pri dvièweto koristisopstven pogon (lokomotivi) ili e vle~ena od drugo transportno vozilo (vagonkoli, èlezni~ki prikolki, tovarni koli i vagoni).

Slednive transportni sredstva se vklu~eni vo statisti~kite podatoci zaosnovnoto ̀ elezni~ko pretprijatie.

a) Site èlezni~ki transportni sredstva koi{to pripa|aat na osnovnotoèlezni~ko pretprijatie i se iznajmuvaat od nego i vsu{nost se vo negovoraspolagawe; tuka spa|aat i onie koi{to se nao|aat na popravka ili ~ekaat nanea, ili se stornirani vo (ne) ispravna sostojba, kako i stranskite transportnisredstva na raspolagawe na sistemot i onie koi{to pretprijatieto privremenogi angaìralo vo tekot na svoeto normalno funkcionirawe vo stranstvo, ili namreàta na sekundarnite èlezni~ki pretprijatija.

b) Vagoni vo privatna sopstvenost, t.e. vagoni koi{to ne pripa|aat na glavnotoèlezni~ko pretprijatie, me|utoa registrirani da rabotat za èlezni~kotopretprijatie pod konkretni uslovi, zaedno so vagonite {to èlezni~kotopretprijatie gi iznajmuva na privatni lica i koi{to funkcioniraat kako vagonina privatni sopstvenici.

Vo statisti~kite podatoci za osnovnoto èlezni~ko pretprijatie ne spa|aattransportnite vozila so koi ne raspolaga pretprijatieto,t.e.:

a) Transportnite sredstva na stranskite ili sekundarnite èlezni~kipretprijatija koi{to privremeno se nao|aat na èleznicata na osnovnotoèlezni~ko pretprijatie vo tekot na normalnoto rabotewe;

b) Transportnite sredstva koi{to se nudat na iznajmuvawe ili na nekoj drug na~inse nao|aat na raspolagawe na osnovnite èlezni~ki pretprijatija;

v) Transportnite sredstva koi{to isklu~ivo se rezervirani za uslu`niottransport ili se nameneti za proda`ba, raspar~uvawe ili uni{tuvawe.

A.II -02. Brzo èlezni~ko vozilo

@elezni~ko sredstvo dizajnirano za dvièwe ~ija najmala brzina e 250 km/~.

Na nekoi segmenti brzinata na dvièwe moè da e pomala vo zavisnost odlokalnite uslovi.

A.II -03. Brzo èlezni~ko vozilo so nagiben sistem

@elezni~ko sredstvo dizajnirano so nagiben sistem za dvièwe ~ija brzina epreku 200 km/~ na rezervirani (opredeleni) brzi linii.

Na nekoi segmenti brzinata na dvièwe moè da e pomala vo zavisnost odlokalnite uslovi.

10

A.II -04. Konvencionalno èlezni~ko vozilo so golema brzina

Koe bilo èlezni~ko sredstvo koe ne e specijalno dizajnirano da se dviì polenti so golema brzina, no e sposobno da postigne maksimalna brzina od 200 km/~.

A.II -05. Kompozicija

Nedelliva grupa na èlezni~ki koli, èlezni~ki prikolki ili lokomotivi isredstva za prevoz na patnici.

Vklu~eni se kompoziciite koi tehni~ki se dellivi, no ja zadrùvaat istatakonfiguracija.Kompozicijata moè da bide vklopena vo druga kompozicija.Ponekoga{, vle~nata sila moè da bide distribuirana od kompozicija.

A.II -06. Vle~no vozilo

Vozilo opremeno so mo} na vle~na sila od 110 kW, nameneti samo za vle~ewe naostanatite vozila (lokomotiva) ili za vle~ewe na ostanatite vozila za prevozna patnici i/ili stoki (èlezni~ka kola).

A.II-07. Lokomotiva

@elezni~ka kola opremena so primaren pogon i motor, ili samo so motor; sluìza vle~ewe na èlezni~ki koli.

Lesnite èlezni~ki motorni vleka~i se isklu~uvaat.

A.II -08. Lesno èlezni~ko motorno vle~no vozilo

Vle~no èlezni~ko vozilo so mo} na vle~na sila pomala od 110 kW .

Normalno se koristat kako rabotni~ki vozovi ili za kratki relacii ili za malatonaà na terminalni uslugi.

A.II-09. Parna lokomotiva

Lokomotiva, pridviùvana od cilindar ili turbina, kade {to pareata e pogonskasila bez ogled na vidot na koristenoto gorivo.

A.II -10. Elektri~na lokomotiva

Lokomotiva so eden ili pove}e elektri~ni motori; elektri~nata energija zanejziniot pogon glavno se dobiva od ̀ ici (kabli) nad lokomotivata, od sprovodnikoloseci ili od akumulatori na lokomotivata.

Lokomotivata opremena na ovoj na~in koja{to, isto taka, poseduva i motor (dizelili nekoj drug) za sproveduvawe na strujata do elektri~niot motor (koga strujatane moè da se dobie od kabelot nad samata lokomotiva ili od sprovodniotkolosek), se klasificira kako elektri~na lokomotiva.

11

A.II -11. Dizel lokomotiva

Lokomotiva ~ij{to osnoven pogonski izvor e dizel motor bez ogled na toa kakovvid na prenos e instaliran.

Me|utoa, dizel elektri~nite lokomotivi koi{to se opremeni da dobivaat pogonod kabel nad niv ili od sproveden kolosek, se klasificiraat kako elektri~nilokomotivi.

A.II -12. @elezni~ka kola

@elezni~ka kola so motor, konstruirana za prevoz na patnici ili stoka poèleznica. Definiciite za razli~ni vidovi lokomotivi (elektri~ni, dizel)pomalku ili pove}e se primenuvaat i na ovie vozila.

Vo statisti~kite podatoci za motornite vozila, sekoe vakvo vozilo (railcar) kakonedelliva celina, se broi posebno; vo statistikata na patni~ki vozila i vozilaza prevoz na stoki, sekoja kola pogodna za prevoz na patnici ili stoki,se broikako posebna celina.

A.II -13. Patni~ka èlezni~ka kola

@elezni~ka kola (sredstvo) za prevoz na patnici, duri i koga se sostoi od edenili pove}e delovi (kupea) ili prostori posebno rezervirani za baga`, paketi,po{ta itn.

Vo ovaa kategorija spa|aat i posebnite koli kako {to se kolite za spiewe, koliteza ru~awe i ambulantnite koli. Sekoja oddelna kola koja{to pretstavuva del odnedelliva celina za prevoz na patnici, se smeta za patni~ka èlezni~ka kola.

A.II -14. Prikolka na èlezni~ka kola

Patni~ka èlezni~ka kola spoena so edna ili pove}e prikolki.

Vozilata za transport na stoki, duri i koga se vle~eni od èlezni~ka kola sesmetaat kako koli.

A.II -15. Vagon

Patni~ko ̀ elezni~ko vozilo poinakvo od patni~ka ̀ elezni~ka kola ili prikolka.

A.II -16. Broj na sedi{ta i legla

Broj na dozvoleni sedi{ta i legla dostapni vo patni~kite èlezni~ki sredstvakoga tie ja vr{at uslugata za koja se nameneti.

Sedi{tata vo kolite za ru~awe i bifeata, kako i vo kupeata, se isklu~eni.

12

A.II -17. Broj na mesta za stoewe

Broj na dozvoleni mesta za stoewe {to se dostapni vo edna patni~ka kola kogataa ja vr{i uslugata za koja e nameneta.

A.II -18. Zatvoren vagon

@elezni~ka kola bez motor koja pretstavuva del od patni~ki ili tovaren voz kojse koristi za ekipaòt na vozot kako i, ako ima potreba, za prevoz na baga`,paketi, velosipedi i sl.

Po{tenskite vagoni na èlezni~koto pretprijatie se vklu~uvaat kako zatvorenvagon ako nema patni~ko kupe.

A.II -19. Otvoren vagon

@elezni~ka kola nameneta za prevoz na stoka.

Ovde spa|aat lokomotivite, èlezni~kite koli i nivnite prikolki, isklu~ivopogodni za prevoz na stoki.

A.II -20. Vagoni vo sopstvenost na èleznicata

Sekoj vagon koj pripa|a na èleznicata.

Isklu~eni se vagonite vo privatna sopstvenost.

A.II -21. Privaten vagon

Vagoni koi ne pripa|aat na glavnoto ̀ elezni~ko pretprijatie, no se registriranii ovlasteni da funkcioniraat vo ramkite na pretprijatieto vo oddelni uslovi,zaedno so vagonite iznajmeni od strana na èlezni~koto pretprijatie na tretilica (privatni lica) i koi{to funkcioniraat kako vagoni so privatni sopstvenici.

A.II -22. Pokrien vagon

Kola (vagon) koja{to se karakterizira so konstrukcija pokriena od site strani(cvrsta konstrukcija od site strani i pokrivot) i koja{to obezbeduva bezbedentransport na stoki (mo`nost za zaklu~uvawe so katanec i zape~atuvawe).

Vo ovaa kategorija, isto taka, spa|aat kolite (vagonite) ~ij{to pokriv moè da seotvora i koi{to se izolirani ili razladuvani.

A.II -23. Izolirana kola (vagon)

Pokriena kola (vagon) so izolirani yidovi, vrati, pod i pokriv, so {to promenitena temperaturata pome|u vnatre{nosta i nadvore{nosta na konstrukcijata setaka ograni~eni {to, spored op{tiot koeficient na prenos na toplinata(koeficientot K), opremata pripa|a na edna od slednive dve kategorii:

IN=normalno izolirana oprema-koeficientot K e ednakov na ili pomal od0.7W/m2 oC

IR=silno izolirana oprema - koeficientot K e ednakov na ili pomal od0.4 W/m2 oC

13

A.II -24. Kola (vagon) - ladilnik

Izolirana kola (vagon) koja{to koristi izvor na ladewe (priroden mraz, so ilibez kontrola na isparuvaweto) pri {to izvorot ne e mehani~ka ili apsorpcionaedinica.Vo takva kola (vagon) e mo`no pri prose~na nadvore{na temperatura od +30 oC,so pomo{ na soodvetni sredstva i ured za razladuvawe na temperaturata vovnatre{nosta da se namali i zadrì na:

- maksimum plus 7 oC vo slu~ajot na klasa A- maksimum minus 10 oC vo slu~ajot na klasa B- maksimum minus 20 oC vo slu~ajot na klasa V- maksimum 0 oC vo slu~ajot na klasa G.

A.II -25. Mehani~ki razladuvana kola (vagon)

Izolirana kola, opremena so sopstven ured za ladewe ili so ist takov ured sokoj{to zaedni~ki se sluàt pove}e edinici na transportna oprema (mehani~kikompresor, ured za apsorpcija itn.).

Vo takva kola (vagon) e mo`no, pri prose~na nadvore{na temperatura od +30 oCtemperaturata vo vnatre{nosta da se namali i postojano da se zadrì na sledniovna~in, na koja i da e prakti~no konstantna vrednost t1 vo soglasnost sodolunavedenite standardi za sekoja od trite klasi:

Klasa A: Mehani~ki razladuvana kola (vagon) opremena so takva razladuva~kaoprema {to t1 moè da se izbere da iznesuva pome|u + 12 oC i 0 oC.

Klasa B: Mehani~ki razladuvana kola (vagon) opremena so takva razladuva~kaoprema {to t1 moè da se izbere da iznesuva pome|u +12 oC i - 10 oC.

Klasa V: Mehani~ki razladuvana kola (vagon) opremena so takva razladuva~kaoprema {to t1 moè da se izbere da iznesuva pome|u + 12 oC i - 20 oC.

A.II -26. Vagon za zagrevawe

Izolirana kola (vagon) opremena so ured za generirawe na toplina.

So takva kola (vagon) e mo`no temperaturata vo praznata kola da se podigne ipotoa da se odrì najmalku 12 ~asa, bez obnovuvawe na zalihite, na prakti~nokonstantna vrednost od +13oC vo slu~aite koga prose~nata nadvore{na temperaturana samata kola (vagon) e temperaturata navedena od slednive dve klasi:

Klasa A: Oprema za zagrevawe koga prose~nata temperatura e - 10 oC; i

Klasa B: Oprema za zagrevawe koga prose~nata nadvore{na temperatura e - 20 oC.

A.II -27. Vagon kola so visoki strani

Vagon kola bez pokriv i so cvrsti strani povisoki od 60 sm.

14

A.II -28. Ramna kola (vagon)

Kola (vagon) bez pokriv i bez strani, ili kola (vagon) bez pokriv, no so strani nepovisoki od 60 sm ili kola, vagon so podvi`ni potpori, obi~ni ili specijalni.Ovde se isklu~eni kolite (vagonite) koi{to isklu~ivo se koristat za prevoz nakontejneri, staro èlezo ili stari vozila.

A.II -29. Vagoni (koli) tankeri

Vagoni (koli) za prevoz na golemo na te~nosti ili gasovi.

A.II -30. Sito vagon (kola)

Vagon (kola) {to sluì za prevoz na golemo na proizvodi vo prav, kako na primercement, bra{no, gips itn.

A.II -31. Vagon (kola) za kombiniran transport

Koli koi se specijalno napraveni ili opremeni za transport na intermodalnitransportni edinici (ITUs) ili drugi tovarni patni vozila (isto kako vo F-11-10).

A.II -32. Prevozen kapacitet na kolata (vagonot)

Maksimumot dozvolena teìna {to moè da se preveze so eden vagon (kola).

A.III. PRETPRIJATIJA, EKONOMSKO RABOTEWE I VRABOTENOST

A.III -01. @elezni~ko pretprijatie

Sekoe privatno ili javno pretprijatie koe deluva kako ̀ elezni~ko pretprijatiekade {to ima menaxer po infrastruktura kako sostaven del od kompanijata.

Pretprijatieto ~ija{to glavna rabota ne e povrzaan so èleznicata treba da evklu~eno ako ima èlezni~ki pazar ~ij{to del ne e marginalen. Treba da bidatiskaàni edinstveno aktivnostite povrzani so èleznicata.

A.III -02. @elezni~ko pretprijatie za sekundarni potrebi

Sekoe javno ili privatno pretprijatie koe nudi uslugi za prevoz na stoka i /ilipatnici so èleznica.

Vklu~eni se site pretprijatija koi raspolagaat ili ja davaat vle~nata sila.Vklu~eni se èlezni~kite pretprijatija koi rabotat glavno so industriski ilisli~ni instalacii, vklu~uvaj}i pristani{ta, ̀ elezni~ki pretprijatija koi glavnonudat lokalni turisti~ki uslugi, kako i za~uvani istoriski ̀ eleznici na parea.Ponekoga{ se koristi terminot èlezni~ki operator.

A.III -03. Menaxer po infrastruktura

Sekoe èlezni~ko transportno pretprijatie osposobeno kako ustanova zaupravuvawe so èlezni~kata infrastruktura kako i kontrola na bezbednosniotsistem.

15

Menaxerot po infrastruktura moè da e ~len na drugo ̀ elezni~ko pretprijatieza slednite zada~i: upravuvawe za èlezni~ka infrastruktura kako i kontrolana bezbednosniot sistem.

A.III -04. Integrirana kompanija@elezni~ko pretprijatie koe postoi kako menaxerstvo po infrastruktura.

A.III -05. Vrabotenost

Prose~en broj na lica koi vo tekot na daden period se vraboteni vo ednoèlezni~ko transportno pretprijatie, kako i lica koi rabotat nadvor od pretprijatieto,me|utoa mu pripa|aat na toa pretprijatie i se direktno plateni od nego.

Statisti~kite podatoci treba da go opfatat i personalot angaìran voispolnuvaweto na site osnovni i dopolnitelni aktivnosti na pretprijatieto(funkcionirawe na prugata, obnova, izgradba, uslugi na paten i brodskitransport, proizvodstvo na elektri~na energija, hoteli i restorani itn.).

A.III -06. Vidovi na vrabotenost

Glavni vidovi na vrabotenost koi se zemaat predvid:

- Op{ta administracija:Vklu~eni se centralnite i regionalnite rakovodni kadri (na pr.: finansiski,pravni, kadrovski oddel) i odborite na direktorite.

Rakovodniot kadar od specijalnite oddelenija (funkcioniraweto na vozniot park,prugata i odrùvaweto) se zema predvid vo onie statisti~ki podatoci {to seodnesuvaat na poedine~nite uslugi od ovaa oblast.

- Funkcionirawe i soobra}aj:Stani~niot personal, ekipaòt na vozovite (osven ekipaòt na lokomotivite) isoodvetnite centralni i regionalni slu`bi.

- Vozen park:Ekipaòt na lokomotivite, rabotilnicite, personalot zadolèn za inspekcija isoodvetnite centralni i regionalni slu`bi.

- Rabota na pati{ta:Personalot zadolèn za postojano odrùvawe i nadgleduvawe na liniite.

- Ostanati aktivnosti:Uslugi na paten prevoz na patnici i stoki, uslugi na isporaka na stoki, elektrani,hotelski personal itn.

A.III -07. Promet

Vkupnata suma fakturirana od èlezni~koto transportno pretprijatie za vremena razgleduvaniot period. Ova odgovara na pazarniot promet so stoki ili uslugiispora~ani na treti strani. Prometot gi opfa}a site carini i danoci na stokiteili uslugite fakturirani od strana na pretprijatieto, so isklu~ok na danokotna dodadena vrednost fakturiran od strana na organizacijata do nejziniteklienti. Ovde spa|aat i site ostanati pla}awa {to treba da se izvr{at od stranana klientite.Treba da se odbijat namaluvawata na cenite, rabatite i popustite,kako i vrednosta na povtornoto pakuvawe na stokata, no ne i vo gotovo.

16

Vo prometot ne spa|a proda`bata na osnovnite sredstva. Isto taka, se isklu~uvaati operativnite subvencii primeni od vlasta.

A.III -08. Prihodi

Sumite izrazeni vo monetarni edinici koi{to vo smetkovodstvenata evidencijase vodat kako kredit na èlezni~ko transportno pretprijatie.

A.III -09. Vidovi prihodi

Osnovnite kategorii na prihodi {to }e treba da se razgleduvaat se:

- Prihodi od transportni operacii;Ovaa kategorija gi opfa}a prihodite od prevozot na patnici i stoki.

- Sumi primeni od dràvata ili od drugi dràvni organi;Vo ovaa kategorija spa|aat kompenzaciite i ostanatite subvencii.

- Ostanati prihodi;Vo ovaa kategorija se vklu~eni onie prihodi koi{to ne se povrzani so aktivnostitena transportot kako, na primer, finansiski prihodi itn.

A.III -10. Tro{oci

Iznosot na dostapnite resursi potro{en od strana na ̀ elezni~koto transportnopretprijatie, a vo vrska so edna funkcija ili usluga ili serija od pove}e funkciiili uslugi.

A.III -11. Vidovi tro{oci

Osnovni kategorii {to ovde treba da se razgleduvaat, se:

- Tro{oci na vrabotenite:Plati i dnevnici za aktivniot personal, penzii, razni pridonesi itn.

- Tro{oci za materijal i uslugi:Tro{oci za kupuvawe drugi materijali i uslugi,obezbedeni od strana; ovde nespa|aat tro{ocite za potro{uva~kata energija za vle~ni operacii.

- Tro{oci za potro{uva~ka na energija:Iznosot opredelen za pokrivawe na potro{enoto koli~estvo energija za vle~nioperacii.

- Danoci

- Finansiski pobaruvawa

- Drugi tro{ociIznosi alocirani (opredeleni) za devalvacija i provizii itn.

17

A.III -12. Dodadena vrednost

Bruto-vrednost na proizvodstvoto na èlezni~koto transportno pretprijatieminus me|ufaznata potro{uva~ka. Dodadenata vrednost na doma{notoproizvodstvo na site èlezni~ki transportni pretprijatija vo edna zemja eednakva na nivniot pridones vo (t.e. u~estvoto vo) bruto-doma{niot proizvod(BDP) na taa zemja.

Se podrazbira deka dodadenata vrednost, vo ovoj kontekst, e izrazena po pazarni ceni.

A.III -13. Realni investicii

Izdatocite (kupuvawata i sopstvenoto proizvodstvo) na èlezni~kitetransportni pretprijatija za dodavawe novi i koristeni kapitalni proizvodi(stoki) kon nivnite zalihi na fiktiva, minus proda`bata na sli~ni polovni istari nekoristeni stoki.

Pridonesot na site ̀ elezni~ki transportni pretprijatija vo bruto-investiciitevo osnovni sredstva vo edna zemja e ednakov na zbirot od nivnite realniinvesticii minus bilansot pome|u kupuvaweto i proda`bata na zemji{teto.

A.III -14. Investicioni tro{oci za infrastruktura

Tro{oci za izgradba na nova infrastruktura ili pro{iruvawe na ve}epostoe~kata infrastruktura, vklu~uvaj}i gi i renoviraweto, obnovata ipogolemite popravki na infrastrukturata.

Infrastrukturata gi opfa}a zemji{teto, postoe~kite izgradbi na pati{ta,mostovi i tuneli, kako i nepodvi`ni konstrukcii, uredi i instalaciipovrzani so niv (signalizacija, telekomunikacii, elektri~ni potstanici itn.) voodnos na vozniot park.

A.III -15. Investicioni tro{oci za vozen park

Tro{oci za nabavka na novi èlezni~ki koli (vozila).

A.III -16. Tro{oci za odrùvawe na infrastrukturata

Tro{oci za odrùvawe na postoe~kata infrastruktura vo ispravna sostojba.

A.III -17. Tro{oci za odrùvawe na vozniot park

Tro{oci za odrùvawe na postoe~kite èlezni~ki vozila vo ispravna sostojba.

A.IV. SOOBRA]AJ

A.IV- 01. @elezni~ki soobra}aj

Sekoe dvièwe na èlezni~ko vozilo po operativni linii.

Koga èlezni~koto vozilo se prevezuva so drugo vozilo se razgleduva samovoziloto koe{to se dviì (aktiven oblik).

18

A.IV- 02. Svrtuvawe na vagoni na drugi koloseci

Pomestuvawe na edna ili pove}e ̀ elezni~ki koli vo ramkite na edna ̀ elezni~kastanica ili ̀ elezni~ka instalacija (depo, rabotilnica, ranìrna stanica itn.).

A.IV- 03. @elezni~ki soobra}aj vo nacionalnata teritorija

Kakvo i da e dvièwe na ̀ elezni~ki vozila vo ramkite na teritorijata na zemjatakade {to tie se registrirani.

A.IV- 04. Pominat pat na èlezni~ka kola

Kakvo i da e dvièwe na èlezni~ka kola od opredelena to~ka na poa|awe dodruga opredelena to~ka na destinacija.

Izminatiot pat moè da se podeli na pove}e delovi ili fazi.

A.IV- 05. Voz

Edna ili pove}e èlezni~ki koli vle~eni od edna ili pove}e lokomotivi ilièlezni~ki koli, ili samo edena èlezni~ka kola koja{to operira samostojnovo odreden broj ili spored opredelen red od fiksna to~ka na poa|awe do fiksnato~ka na destinacija.

Za voz ne se smeta lesna ma{ina, t.e.lokomotiva koja{to se dviì samostojno.

A.IV- 06. Vidovi na vozovi

Ovde se razgleduvaat slednive osnovni kategorii:

- Tovaren voz: voz sostaven od eden ili pove}e vagoni i ponekoga{ furgoni koi sedviàt prazni ili natovareni;

- Patni~ki voz: voz namenet za prevoz na patnici, sostaven od edna ili pove}eèlezni~ki koli, a moè da ima i prazni ili natovareni furgoni;

- Me{an voz: voz sostaven od patni~ki èlezni~ki koli ili vagoni;

- Drugi vozovi: vozovi koi{to operiraat isklu~ivo za potrebite na ̀ elezni~kototransportno pretprijatie, a ne za komercijalni potrebi.

A.IV- 07. Vozen kilometar

Edinica merka koja{to go pretstavuva dvièweto na eden voz dol` edenkilometar.

Treba da se opfati samo pominatoto rastojanie.

A.IV- 08. Kilometar na vle~no vozilo

Edinica merka koja{to go pretstavuva dvièweto na vle~no vozilo dol` edenkilometar.

Vklu~eni se lesnite dvièwa na vle~nite vozila. Svrtuvawata se isklu~uvaat.

19

A.IV- 09. Vle~ni vozni kilometri

Edinica merka koja{to go pretstavuva samo dvièweto na vle~no vozilo prekueden kilometar.

Vklu~eni se dvièwata na èlezni~kite koli. Svrtuvawata se isklu~uvaat.

A.IV- 10. Ton kilometar

Edinica merka koja{to go pretstavuva dvièweto na tovar od eden ton vo edenvagon, koga toj gi vr{i uslugite za koi{to prvobitno e namenet, na rastojaniedol` eden kilometar.

Treba da se razgleduva samo ona rastojanie koe{to e pominato. Se isklu~uvasvrtuvaweto na vozovite na drug kolosek i drugite sli~ni dvièwa.

A.IV- 11. Vagon kilometar

Edinica merka koja{to go pretstavuva dvièweto na prazen ili poln vagon vodolìna od eden kilometar.

Opfateni se site pominati rastojanija na vagonite (kolite) bez ogled na toa koj eniven sopstvenik.

A.IV- 12. Sedi{ten kilometar

Edinica merka koja{to go izrazuva dvièweto na edno dostapno sedi{te vopatni~ko ̀ elezni~ko vozilo (kola) koga toa ja izvr{uva svojata prvi~na funkcijana rastojanie od eden kilometar.

Treba da se razgleduva samo ona rastojanie koe{to e pominato.Se isklu~uvasvrtuvaweto na vozovi na drug kolosek i drugite sli~ni dvièwa.

A.IV- 13. Bruto- bruto vle~en ton kilometar

Edinica merka koja{to go pretstavuva dvièweto dol` eden kilometar na tovarod eden ton vo ̀ elezni~ka kola, pri {to se vklu~uva i teìnata na samata vle~nakola.

Vklu~ena e teìnata na samata èlezni~ka kola, zaedno so nejzinata vle~naedinica. Se isklu~uva svrtuvaweto na vozovi na drug kolosek i drugite sli~nidvièwa.

A.IV- 14. Bruto-vle~en ton kilometar

Edinica merka koja{to go pretstavuva dvièweto dol` eden kilometar na tovarod eden ton vo èlezni~ka kola pri {to ne se vklu~uva i teìnata na samatavle~na kola.

Vklu~ena e i teìnata na èlezni~kata kola, dodeka teìnata na lokomotivitee isklu~ena. Patnicite i nivniot baga` se isklu~eni. Se isklu~uva svrtuvawetona vozovi na drug kolosek i drugite sli~ni dvièwa.

20

A.V. VELIÎNI VO TRANSPORT

A.V -01. @elezni~ki transport

Kakvo i da e dvièwe na stoki i/ili patnici vo èlezni~ka kola (vagon) dol`dadena mreà na èlezni~ki prugi.

Vo slu~aite koga edna èlezni~ka kola e vle~ena so druga èlezni~ka kola ,sezema predvid samo dvièweto na èlezni~kata kola koja{to go vr{i vle~eweto(aktiven vid).

A.V -02. Vidovi èlezni~ki transport

Osnovni kategorii se:

- Prihodi ostvareni od ̀ elezni~ki transport: Transport za komercijalni potrebi.

- Usluèn èlezni~ki transport: Transport {to èlezni~koto pretprijatie goizveduva za svoi interni potrebi, bez ogled na toa dali takviot transportostvaruva prihodi {to se evidentiraat vo knigovodstvo.

A.V -03. Nacionalen èlezni~ki transport

@elezni~ki transport pome|u dve mesta (mesto na tovarewe i mesto narastovarawe) {to se locirani vo edna ista zemja bez ogled na toa vo koja zemja eregistrirana èlezni~kata kola.

Moè da opfati tranzit niz vtora zemja.

A.V -04. Me|unaroden èlezni~ki transport

@elezni~ki transport pome|u dve mesta (mesto na tovarewe i mesto narastovarawe) {to se locirani vo dve razli~ni zemji.

Moè da opfati i tranzitot niz edna ili pove}e drugi zemji.

A.V -05. @elezni~ki tranzit

@elezni~ki transport niz edna zemja pome|u dve mesta (mesto na tovarawe i mestona rastovarawe) pri {to dvete mesta se locirani vo druga zemja ili drugi zemji.

Ovde se vklu~eni vagonite tovareni/rastovareni na granicata na taa zemja na/oddrug vid na transport.

A.V -06. @elezni~ki patnik

Sekoe lice koe{to patuva so koristewe na èlezni~ka kola, osven ekipaòt nakolata.

Se isklu~uvaat patnicite koi{to patuvaat koristej}i gi uslugite na traekti iavtobusi, povrzani so èlezni~ki transport.

A.V -07. @elezni~ki patnik {to platil

@elezni~ki patnik koj{to poseduva bilet za koj{to platil.

21

A.V -08. @elezni~ki patni~ki kilometar

Edinica merka koja{to go pretstavuva prevozot na eden ̀ elezni~ki patnik dol`pruga vo dolìna od eden kilometar.

Treba da se zeme predvid samo rastojanieto {to vsu{nost bilo pominato od stranana eden patnik dol` soodvetnata mreà. Dokolku ova ne e mo`no, treba da sezeme predvid naplatenoto ili procenetoto rastojanie.

A.V -09. Cel na patuvaweto na èlezni~kiot patnik

Pri~inite za prezemawe na edno patuvawe se:

- rabota ili {koluvawe (sekojdnevno patuvawe na i od rabota ili u~ili{te);- rabota;- godi{ni odmori;- drugo (kupuvawe, odmor i rekreacija, semejni pri~ini).

A.V -10. Patnik ka~en vo voz

Patnik koj{to se ka~uva na èlezni~ka kola za da bide prevezen so nea.

Direktniot transfer od edna ̀ elezni~ka kola vo druga ne se smeta za simnuvaweod voz/ka~uvawe vo voz, duri i ako patnikot patuva so razli~ni vozovi za vremena edno patuvawe. Me|utoa, dokolku za vreme na transferot se koristi drug vidna transport, ova }e treba da se smeta za simnuvawe od èlezni~ka kola, po {tosledi ka~uvawe vo druga èlezni~ka kola.

A.V -11. Patnik simnat od voz

Patnik koj{to se simnal od èlezni~ka kola otkako bil prevezen so nea.


A.V -12. Pominat pat na èlezni~ki patnik

Kombinacija me|u mestoto na ka~uvawe vo voz i mestoto na simnuvawe od voz napatnici prevezeni so èleznica, bez ogled na toa kakov e natamo{niot plan napatuvawe (itinerer).

A.V -13. Mesto na ka~uvawe na voz

Mestoto {to se zema predvid e mestoto vo koe{to èlezni~kiot patnikrezervira sedi{te vo èlezni~kata kola za da patuva so nea.


22

A.V -14. Mesto za simnuvawe od voz

Ovde se zema predvid mestoto kade {to èlezni~kiot patnik ja napu{taèlezni~kata kola, otkako bil prevezen so nea.

Direktniot transfer od edna èlezni~ka kola vo druga ne se smeta za ka~uvawevo voz/simnuvawe od voz, duri i ako patnikot patuva so razli~ni vozovi za vremena edno patuvawe. Me|utoa, dokolku za vreme na transferot se koristi drug vidna transport, ova }e treba da se smeta za simnuvawe od èlezni~ka kola, po {tosledi ka~uvawe vo druga èlezni~ka kola.

A.V -15. Stoki prevezuvani so voz

Site stoki {to se prevezuvaat so èlezni~ka kola.

Ovaa kategorija gi opfa}a site ambalaì i oprema kako, na primer, kontejneri,digalki ili vilu{kari kako i vozila (koli) za paten transport na stoki,prevezuvani so èleznica.

A.V -16. Pratka

Zbirot na stokite prevezuvani pod ist prevozen dokument, vo soglasnost soodredbite ili tarifite koi{to vo momentot se vo sila, onamu kade {to tiepostojat.

A.V -17. Vidovi pratki

Osnovni kategorii se:

- pratka {to se prenesuva so cel voz: sekoja pratka {to se sostoi od tovarprevezuvan vo eden ili pove}e vagoni i toa ispratena istovremeno, od istispra}a~, od ista stanica i prosledena bez kakva i da e izmena vo kompozicijatana adresata na eden ist prima~, na edna ista stanica na destinacija;- pratka {to se prenesuva vo eden vagon: sekoja pratka za koja{to e potrebnaupotreba na eden vagon, isklu~ivo za taa namena, bez ogled na toa dali kapacitetotna samiot vagon }e bide iskoristen za toa vreme ili ne;- mala pratka: sekoja pratka za koja{to ne e potrebna nitu se bara isklu~ivaupotreba na eden vagon.

A.V -18. Teìna

Treba da se zeme predvid vkupnata bruto-bruto-teìna na stokite.

Ovde se vklu~eni vkupnata teìna na stokite, seta ambalaà i teìnata nakontejnerite (dara), vilu{karite i ostanatite kontejneri koi{to sodràt stoki,kako i vozilata za paten transport na stoki, prevezuvani so èleznica. Koga }ese odbie ovaa teìna na ambalaàta, teìnata pretstavuva bruto-teìna.

A.V -19. Kilometar - ton (tonski kilometar) so èleznica

Edinica merka za transport na stoki {to go pretstavuva transportot na eden tonstoka so èleznica, vo dolìna od eden kilometar.

Se opfa}a samo ona rastojanie {to vsu{nost e pominato na soodvetnataèlezni~ka mreà.

23

A.V -20. Kategorii na stoki prevezuvani so èleznica

Kategoriite na stoki prevezuvani so èleznica se definirani soNomenklaturata NST/R (Standardna nomenklatura na stoki za statistika natransportot, revidirana-EUROSTAT), ECMT ili UN/ECE.

A.V -21. Opasni stoki

Klasite na opasni stoki prevezuvani so èleznica se definirani voMe|unarodnata odredba vo vrska so prevozot na opasni stoki so èleznica (RID).

A.V -22. Tovarena stoka

Stoka smestena vo èlezni~ka kola i prevezuvana so èleznica.

Za razlika od patniot transport i vodniot transport na teritorijata ne ednazemja, prenesuvawata od edna èlezni~ka kola vo druga i promenata na vle~natakola ne se smetaat za rastovarawe pred povtorno tovarawe.Pretovaruvawata na edna èlezni~ka kola direktno vo druga i promenata navle~nata kola, ne se smetaat za rastovarawe/tovarawe. Me|utoa, dokolku stokatase rastovara od èlezni~ka kola, se tovari na nekoj drug vid na transport, apotoa povtorno se tovara na druga ̀ elezni~ka kola, ova se smeta za rastovaraweod prvata ̀ elezni~ka kola, prosledeno so tovarewe na vtorata ̀ elezni~ka kola.

A.V -23. Rastovarena stoka

Stokata {to se simnuva od èlezni~kata kola po izvr{eniot transport soèleznica.

Za razlika od patniot transport i vodniot transport na teritorijata na ednazemja, prenesuvawata od edna èlezni~ka kola vo druga i promenata na vle~natakola, ne se smetaat za rastovarawe pred povtorno tovarawe.Pretovaruvawata na edna èlezni~ka kola direktno vo druga i promenata navle~nata kola, ne se smetaat za rastovarawe/tovarawe. Me|utoa, dokolku stokatase rastovara od èlezni~ka kola, se tovari na nekoj drug vid na transport, apotoa povtorno se tovara na druga ̀ elezni~ka kola, ova se smeta za rastovaraweod prvata ̀ elezni~ka kola, prosledeno so tovarewe na vtorata ̀ elezni~ka kola.

A.V-24. Me|unaroden tovaren transport so èleznica-natovareno (izvoz)

Stokata natovarena na izve{tajnata ̀ elezni~ka mreà i prevezena so ̀ eleznicaza da se rastovari vo druga zemja.

Ne se vklu~uva stokata {to pominuva vo tranzitot. Vklu~eni se i vagonitenatovareni na edna èlezni~ka mreà i prevezeni so traekt do mreà vo drugazemja.

A.V -25. Me|unaroden tovaren transport so èleznica-istovareno (uvoz)

Stoka natovarena na ̀ elezni~kata mreà na druga zemja i prevezena so ̀ eleznicavo sostav na izve{tajnata èlezni~ka mreà, za da se rastovari vo zemjata naovaa izve{tajna mreà.

Ne se vklu~uva stokata {to pominuva vo tranzitot. Vklu~eni se i vagonite natovarenina edna èlezni~ka mreà i prevezeni so traekt do izve{tajnata mreà.

24

A.V -26. Stoka vo tranzit

Stoka natovarena na èlezni~kata mreà od druga zemja, za destinacija naèlezni~kata mreà na druga zemja, a koja{to se prevezuva na izve{tajnatamreà.

Opfateni se i vagonite {to vleguvaat vo i/ili ja napu{taat izve{tajnata mreàso traekt.

A.V -27. Vrski vo èlezni~kiot tovaren transport

Kombinacija na mestoto na tovarewe i mestoto na rastovarawe na stokataprevezuvana so èleznica, bez ogled na natamo{nata tura.

Vakvite mesta se definiraat so koristewe na nekoja me|unarodna klasifikacija,kako na primer NUTS (Nomenklatura na teritorijalni edinici za statistika-EUROSTAT).

A.V -28. Mesto na tovarewe

Se zema predvid mestoto kade {to stokata se tovari na èlezni~ka kola za dabide prevezena so nea.

Za razlika od patniot transport i vodniot transport na teritorijata na ednazemja, prenesuvawata od edna èlezni~ka kola vo druga i promenata na vle~natakola, ne se smetaat za rastovarawe pred povtorno tovarawe.Pretovaruvawata na edna èlezni~ka kola direktno vo druga i promenata navle~nata kola ne se smetaat za rastovarawe/tovarawe. Me|utoa, dokolku stokatase rastovara od èlezni~kata kola, se tovari na nekoj drug vid na transport, apotoa povtorno se tovara na druga ̀ elezni~ka kola, ova se smeta za rastovaraweod prvata ̀ elezni~ka kola, prosledeno so tovarewe vo vtorata ̀ elezni~ka kola.

A.V -29. Mesto za rastovarawe

Se zema predvid mestoto kade {to stokata se rastovara od edna èlezni~kakola, otkako bila prevezena so nea.

Za razlika od patniot transport i vodniot transport na teritorijata na ednazemja, prenesuvawata od edna èlezni~ka kola vo druga i promenata na vle~natakola, ne se smetaat za rastovarawe pred povtorno tovarawe.Pretovaruvawata na edna èlezni~ka kola direktno vo druga i promenata navle~nata kola, ne se smetaat za rastovarawe/tovarawe. Me|utoa, dokolku stokatase rastovara od èlezni~ka kola, se tovari na nekoj drug vid na transport, apotoa povtorno se tovara na druga ̀ elezni~ka kola, ova se smeta za rastovaraweod prvata ̀ elezni~ka kola, prosledeno so tovarewe na vtorata ̀ elezni~ka kola.

25

A.VI. POTRO[UVA^KA NA ENERGIJA

A.VI-01. Potro{uva~ka na energija vo `elezni~ki transport

Finalna energija potro{ena od vle~nite koli, kako za vle~ewe, taka i zazagrevawe.

A.VI-02. Ton ekvivalent na nafta (TOE)

Edinica za merewe na potro{uva~kata na energija: 1TOE = 0.041868 TJ.

Faktori na konverzija usvoeni od Me|unarodnata agencija za energija (IEA) za1991 godina se slednive:- motoren benzin 1.070- dizel za transport 1.035- mazut 0.960- te~en naften gas 1.130- priroden gas 0.917

Faktorot na konverzija koristen od strana na IEA za elektri~na energija e:1TWh = 0.086 Mtoe.

A.VI-03. Xul

Edinica merka na potro{uva~kata na energija:1 TJ = 1012 J = 2.78 h105 kWh1 TJ = 23.88459 TOE.

A.VI-04. Motoren benzin

Lesno jaglenovodorodno maslo {to se upotreba kaj motorite so vnatre{nosogoruvawe, osven kaj avionskite motori.

Motorniot benzin se destilira na temperatura pome|u 35oS i 215 oS i se tretiraso reformirawe, kataliti~ko oddeluvawe ili so me{awe na aromati~ni frakciiso cel da se dobie dovolno visok oktanski broj (≥ 80 RON).

Kalori~na vrednost: 44.8 TJ/1000t.

A.VI-05. Dizel za transport

Nafen proizvod dobien od najniskata frakcija pri atmosferska destilacija nasurovata nafta.

Ovde spa|aat te{kite benzinski masla dobieni po pat na redestilacija narezidualot od atmosferskata destilacija. Dizelite destiliraat na temperaturapome|u 200oS i 380oS, so 65% pomal volumen pri temperatura od 250oS, vklu~uvaj}igi i zagubite i so 80% ili pove}e pri temperatura od 350oS. Najniskatatemperatura na koja{to gasot od naftata }e se zapali ako do nego se stavi plamen,iznesuva sekoga{ nad 50oS pri {to gustinata e pogolema od 0.81. Te{kite masladobieni po pat na me{awe, se klasificiraat zaedno so gasnite masla, pod uslovnivnata kinematska viskoznost da ne ja nadminuva granicata od 25 cST natemperatura od 40 oS.

Kalori~na vrednost :43.3 TJ/1000t.

26

A.VI-06. Mazut

Te{ko maslo koe{to se dobiva kako ostatok od destilacijata.

Ovde spa|aat site ostanati (te{ki) gorivni masla (vklu~uvaj}i gi i onie dobieniso t.n.blendirawe). Viskoznosta na te{kite gorivni masla iznesuva nad 25 cSTna temperatura od 40oS. Najniskata temperatura na koja{to gasot od masloto }ese zapali ako do nego se stavi plamen, iznesuva sekoga{ nad 50oS i nivnata gustinae pogolema od 0.90.

A.VI-07. Te~en naften gas (TNG)

Lesen jaglenovodorod od parafinski vid {to isklu~ivo se dobiva kako derivatpri destilacija na surovata nafta.

TNG gi opfa}a propanot i butanot, ili me{avinata na ovie dva jaglenovodorodi.Tiemoàt da se dovedat vo te~na sostojba pod nizok pritisok (5-10 atmosferi). Vote~na sostojba i na temperatura od 38oS, tie imaat relativen gasen pritisokkoj{to e pomal od ili ednakov na 24.5 bari. Nivniot specifi~en gravitet varirapome|u 0.50 i 0.58.

A.VI-08. Kamen jaglen

Crn, priroden fosilen organski sediment so bruto-kalori~na vrednost pogolemaod 23 860 kJ/kg (5 700 kcal/kg) vo slobodna sostojba (prav) i so zadrùvawe navla`nosta do temperatura od 30oS, relativna vozdu{na vla`nost od 96 otsto isredna prose~na refleksivnost na vitrinitot od najmalku 0.6.

A.VI-09. Kafeav jaglen - Lignit

Neaglomeriran jaglen so bruto-kalori~na vrednost poniska od 23 860 kJ/kg (5 700kcal/kg) vo sostojba slobodna od vlaèn prav i koj{to sodrì nad 31 otstonepostojana (isparliva) materija vrz osnova na sloboden suv mineral.

A.VI-10. Elektri~na energija

Energija sozdadena od hidroelektri~ni, geotermalni, nuklearni ilikonvencionalni termo elektrani, osven energijata proizvedena od pumpnitestanici, merena so kalori~na vrednost na elektri~nata energija (3.6 TJ/GWh).

Pumpna stanica e elektrana so rezervoar koj{to se polni so koristewe pumpi.

B. PATEN PREVOZ

B.I. INFRASTRUKTURA

B.I -01. Pat

Linija na komunikacija (pat po koj{to se minuva) koja{to koristi stabiliziranaosnova poinakva od osnovata na èleznicata ili vozdu{nite pati{ta, otvorenaza javen soobra}aj, prvenstveno za koristewe na patnite motorni vozila koi{tose dviàt na sopstveni trkala.

Ovde se vklu~uvaat mostovite, tunelite, nose~kite strukturi, krstosnicite,preminite i preodite. Isto taka, tuka se vklu~eni i pati{tata so naplatuvawena patarina. Kru`nite pati{ta so posebna namena se isklu~eni.

27

B.I -02. Patna mreà

Site pati{ta vo dadena oblast.

B.I -03. Kategorija na patot

Klasifikacija na patnata mreà spored a) administracijata (vlastite) odgovornaza izgradba, odrùvawe i/ili funkcionirawe na mreàta; b) standardite naproektirawe ili, v) korisnicite na koi{to im e dozvolen pristap do samiot pat.

B.I -04. Avtopat

Pat posebno proektiran i izgraden za motoren soobra}aj koj{to ne gi opsluùvaobjektite i imotite koi{to se grani~at so nego i koj{to:

a) poseduva, osven na posebni mesta ili privremeno, odvoeni lenti za dvete nasokina soobra}aj odvoeni eden od drug ili so del koj{to ne e namenet za soobra}aj iliso drugi sredstva;

b) ne se vkrstuva vo edno nivo so kakov i da e pat, èlezni~ka ili tramvajskapruga ili pe{a~ki premin;

v) posebno e ozna~en kako takov so soobra}ajni znaci i e rezerviran za posebnikategorii patni motorni vozila.

Ovde se vklu~eni i vleznite i izleznite lenti bez ogled na lokacijata nasoodvetnite soobra}ajni znaci. Isto taka, vklu~eni se i urbanite (gradski)avtopati{ta.

B.I -05. Urban (gradski) pat

Pat vo granicite na izgradena oblast koj ima vlezovi i izlezi, specijalnoozna~eni kako takvi so soobra}ajni znaci.

B.I -06. E pat

Me|unarodnata E mreà se sostoi od eden sistem na soodvetni pati{ta, onakakako {to tie se navedeni vo Evropskata spogodba za glavnite soobra}ajni arterii,@eneva 15.11.1975, i vo amandmanite na Spogodbata.

B.I -07. Kolovoz

Del od patot namenet za dvièwe na patni motorni vozila: delovite od patotkoi{to formiraat “ramo” (razgrani~uvawe) za dolnite i gornite sloevi napovr{inata na patot ne pretstavuvaat del od avtopatot. Delovi od patot nepretstavuvaat nitu onie delovi koi{to se nameneti za pominuvawe na patnivozila {to ne se dviàt na sopstven pogon ili za parkirawe na vozila, duri iako povremeno i vo slu~aj na opasnost mora da se koristat za pominuvawe namotorni vozila. [iro~inata na kolovozot se meri vertikalno vo odnos na oskatana samiot pat.

B.I -08. Lenta

Eden od longitudinalnite delovi na koi{to e deliv avtopatot, obeleàn ili neso longitudinalni oznaki na patot, koj{to e dovolno {irok za edna podvi`nalenta na motorni vozila koi{to ne se motocikli.

28

B.I -09. Tramvajski {ini

Linija na komunikacija sostavena od par {ini nameneti za upotreba od strana natramvai.

Ovde spa|aat kako {inite postaveni na pat {to go koristat drugi motorni vozila,taka i tramvajskite {ini koi{to se postaveni odvoeno od patot.

B.II. TRANSPORTNA OPREMA (VOZILA)

B.II-01. Patno vozilo

Vozilo koe se dviì na trkala i e nameneto za koristewe na pati{tata.

B.II-02. Zaliha na patni vozila

Broj na patni vozila registrirani na odredena data vo edna zemja i so dozvola zakoristewe na pati{tata otvoreni za javen soobra}aj.

Opfateni se patnite vozila oslobodeni od godi{nite taksi ili od uplatite zadozvoli, kako i uvezenite polovni vozila i ostanatite patni vozila, sporednacionalnite pravila. Vo statisti~kite podatoci treba da se isklu~at voenite vozila.

B.II-03. Nacionalno (doma{no) patno vozilo

Patno vozilo registrirano vo izve{tajnata zemja i so registarski tabli~ki nataa zemja, ili registrirano odvoeno (tramvai, trolejbusi).

Onamu kade {to registracijata na edno patno vozilo ne se primenuva na odredenazemja, nacionalno patno vozilo e ona vozilo koe{to se nao|a vo sopstvenost ili ezemeno pod naem od strana na dano~niot obvrznik na edna kompanija vo taa zemja.

B.II-04. Stransko patno vozilo

Patno vozilo registrirano vo zemja koja{to ne e izve{tajna zemja i so registarskatabli~ka na taa stranska zemja.

B.II-05. Patno motorno vozilo

Patno vozilo koe{to e opremeno so motor koj{to pretstavuva edinstven negovpogon, a koe{to normalno se koristi za prevoz na patnici i stoki ili za vle~ewena pat na vozila koi{to sluàt za prevoz na patnici i stoki.

Vo statisti~kite podatoci ne se vklu~eni motornite vozila {to se dviàt na{ini.

B.II-06. Patni~ko patno vozilo

Patni~ko vozilo konstruirano isklu~ivo ili pred sé za prevoz na edno ilipove}e lica.

Vozilata nameneti za transport na patnici i stoki treba da se klasificiraatkako patni~ki avtomobili ili kako tovarni avtomobili, vo zavisnost od nivnataprimarna namena, tehni~kite osobenosti ili kategorijata vo koja{to pripa|aatza potrebite na odano~uvaweto.

29

B.II-07. Velosiped

Patno vozilo na dve ili pove}e trkala, pridviùvano isklu~ivo so muskulnaenergija na licata koi vozat velosiped, konkretno so pedali, so lost ili ra~ka(kako na pr.velosipedite, kvadriciklite i invalidskite koli~ki).

B.II-08. Patni~ko motorno vozilo

Patno motorno vozilo isklu~ivo ili pred sé nameneto za prevoz na edno ilipove}e lica.

Vozilata nameneti za transport na patnici i stoki treba da se klasificiraatkako patni~ki avtomobili ili kako tovarni avtomobili, vo zavisnost od nivnataprimarna namena, tehni~kite osobenosti ili kategorijata vo koj {to spa|aat zapotrebite na odano~uvaweto.

B.II-09. Vidovi patni~ki motorni vozila

Ovie vozila moàt da se klasificiraat vo zavisnost od vidot na energijata {toja koristi motorot. Osnovni vidovi energija se:

- benzin- dizel- gas- elektri~na energija- drugo

B.II-10. Moped

Patno vozilo na dve ili tri trkala, so motor koj{to ima kubikaà pomala od50ss (3.05 cu.in) i so maksimalna dozvolena brzina koja{to e vo ramkite nanacionalnite zakonski odredbi.

B.II-11. Motocikl

Patno motorno vozilo na dve trkala, so ili bez strani~na prikolka. Ovde spa|aati skuterite (patni motorni vozila na tri trkala, ~ija{to sopstvena teìna beztovar ne e pogolema od 400 kg ili 900 lb). Vklu~eni se site vakvi vozila sokapacitet na cilindarot od 50 ss ili pove}e, kako i onie pod 50 ss koi{to neodgovaraat na definicijata moped.

B.II-12. Patni~ki avtomobil

Patno motorno vozilo, osven motocikl, nameneto za prevoz na patnici ikonstruirano taka {to vo nego moàt da se smestat najmnogu devet lica(vklu~uvaj}i go i voza~ot).

Sledstveno na toa, terminot patni~ki avtomobil gi opfa}a t.n. mikroavtomobili(za ~ie{to vozewe ne e potrebna dozvola), taksi-vozilata i iznajmenite patni~kiavtomobili, pod uslov tie da imaat pomalku od deset sedi{ta.Vo ovaa kategorijamoàt da spa|aat i t.n. pik-api.

30

B.II-13. Karavan

Patno vozilo koe{to ne e nameneto za prevoz na patnici i /ili stoki ikonstruirano da bide vle~eno od patni~ki avtomobil.

Zatoa, poimot karavan gi opfa}a patnite vozila glavno nameneti za rekreativniceli.

B.II-14. Avtobus ili minibus

Patni~ko vozilo so sedi{ta za pove}e od devet lica (vklu~uvaj}i go i voza~ot),povrzano so elektri~ni provodnici i koe{to ne se dviì na {ini.

Vo statisti~kite podatoci vleguvaat i minibusite konstruirani za smestuvawena pove}e od devet lica, vklu~uvaj}i go i voza~ot.

B.II-15. Trolejbus

Patni~ko motorno vozilo so sedi{ta za pove}e od devet lica (vklu~uvaj}i go ivoza~ot), koe{to e povrzano so elektri~ni provodnici (kabli) i koe {to ne sedviì po {ini.

Ovoj poim gi opfa}a vozilata {to ponekoga{ se koristat kako trolejbusi, aponekoga{ kako avtobusi (bidej}i imaat nezavisen motor).

B.II-16. Tramvaj

Patni~ko motorno vozilo so sedi{ta za pove}e od devet lica (vklu~uvaj}i go ivoza~ot) koe{to e povrzano so elektri~ni provodnici (kabli) ili koe {to epridviùvano so dizel motor, a se dviì po {ini.

B.II-17. Broj na sedi{ta vo minibusi, avtobusi i trolejbusi

Broj na sedi{tata, vklu~uvaj}i go i ona na voza~ot, koi{to se nao|aat naraspolagawe na edno vozilo koga toa ja vr{i uslugata za koja{to prvobitno enameneto.

Vo diskutabilni slu~ai, treba da se zeme predvid najvisokata brojka na sedi{takoi{to se na raspolagawe.

B.II-18. Tovarno patno vozilo

Patno vozilo konstruirano, isklu~ivo ili pred sé, za prevoz na stoki.

Vozilata konstruirani za transport kako na patnici, taka i na stoki, treba da seklasificiraat ili kako patni~ki avtomobili ili kako tovarni avtomobili, vozavisnost od nivnata primarna namena (koja{to se definira spored nivnitetehni~ki karakteristiki ili spored kategorijata na koja{to tie pripa|aat zapotrebite na odano~uvaweto).

31

B.II-19. Tovarni patni vozila spored vidot na konstrukcijata

Klasifikacija na tovarni patni vozila spored vidot na nivnite superstrukturi.Se zema predvid slednava klasifikacija na vidovite strukturi na tovarnitepatni vozila:- obi~na otvorena prikolka (1) - so pokrivka - ramna- tiper (2)- tanker (3) - tovar vo cvrsta agregatna sostojba - te~en tovar- prikolka so kontrolirana temperatura (4)- drugi zatvoreni prikolki (5)- skeleten kontejner i kompakten transporter (6)- transporter na dobitok (7)- drugo (8)

B.II-20. Tovarno patno motorno vozilo

Site edine~ni patni motorni vozila konstruirani za prevoz na stoki (kamion),ili kombinacija od patni vozila (dve) nameneti za prevoz na stoki (na.pr.: kamionso prikolka/prikolki), ili vleka~ so poluprikolka i so ili bez prikolka.

B.II-21. Kamion

Cvrsto patno motorno vozilo ~ija{to isklu~iva ili primarna namena e prevoz nastoki.

Vo ovaa kategorija spa|aat karavanite koi{to pretstavuvaat cvrsti patni motornivozila ~ija{to primarna ili isklu~iva namena e prevoz na stoki, so neto-te`inaod maksimum 3500 kg. Vo ovaa kategorija mo`e da spa|aat i t.n. pik-api.

B.II-22. Vleka~

Patno motorno vozilo konstruirano isklu~ivo ili pred sé za vle~ewe naostanatite motorni vozila koi{to nemaat sopstven pogon (glavno poluprikolki).

Ovde ne spa|aat zemjodelskite traktori (vleka~i).

B.II-23. Zemjodelski traktori (vleka~i)

Motorno vozilo konstruirano isklu~ivo ili pred sé za potrebite nazemjodelstvoto, bez ogled na toa dali mu e dozvoleno da koristi pati{taotvoreni za javen soobra}aj.

B.II-24. Prikolka

Tovarno patno vozilo konstruirano za da bide vle~eno od patnomotorno vozilo.

Ovaa kategorija ne gi opfa}a zemjodelskite prikolki i karavanite.

B.II-25. Zemjodelska prikolkaPrikolka dizajnirana isklu~ivo ili pred sé za zemjodelski potrebi, koja{to evle~ena od zemjodelski traktor (vleka~), bez ogled na toa dali mu e dozvolenoda koristi pati{ta otvoreni za javen soobra}aj.

32

B.II-26. Poluprikolka

Tovarno patno vozilo bez predna osovina, konstruirano na takov na~in {to delod samoto vozilo i najgolemiot del od negovata tovarna teìna se potpiraat navleka~ot (traktorot).

B.II-27. Zglobno vozilo

Vle~no vozilo povrzano so poluprikolka.

B.II-28. Paten voz (road train)

Tovarno patno vozilo povrzano so prikolka.

Ovde se vklu~eni i zglobnite vozila so u{te edna prikolka.

B.II-29. Patno vozilo za posebni nameni

Patno vozilo koe{to ne e konstruirano za transport na patnici ili stoki.

Vo ovaa kategorija spa|aat na pr.: poàrnikarskite koli, ambulantnite koli,podvi`nite kranovi, roleri na sopstven pogon, buldoèri so metalni trkalaili gasenici, vozilata za snimawe filmski, radio i TV programi, podvi`nitebiblioteki, servisnite koli i site ostanati patni vozila nenavedeni na drugomesto.

B.II-30. Tovaren kapacitet

Maksimalna dozvolena teìna na stokata {to se prenesuva so edno vozilo,utvrdena od strana na soodvetniot organ vo zemjata .

B.II-31. Bruto-teìna na voziloto (maksimalna legalno dozvolena teìna)

Vkupnata teìna na voziloto (ili kombinacija na vozila), vklu~uvaj}i ja iteìnata na negoviot tovar koga voziloto e podgotveno za pat, utvrdena od stranana soodvetniot organ vo zemjata kade {to voziloto e registrirano.

Ovde istovremeno e vklu~ena i teìnata na voza~ot i na site lica vo samotovozilo.

B.II-32. Starost na patnoto vozilo

Dolìnata na vremeto po prvata registracija na patnoto vozilo, bez ogled nazemjata na registracija.

B.II-33. Kapacitet na cilindarot

Kapacitetot na cilindarot na motorot e zaveren od stru~en organ vo zemjata vokoja e registriran.

33

B.II-34. Teìna na nenatovareno vozilo

Teìnata na nenatovarenoto vozilo e zaverena od stru~en organ vo zemjata vokoja e registrirano.

B.II-35. Energija na motorot

Osnovniot vid na energijata na motorot koja ja koristi voziloto e sertificiranaod stru~en organ vo zemjata vo koja e registriran.

Za hibridni ili vozila so dvojno gorivo, adaptirani za koristewe na pove}e odeden vid motorna energija (pr.:TNG i benzin ili elektricitet ili dizel), osnovniottip na energija na motorot bi trebalo da bide alternativno gorivo, kade {to e mo`no.

B.II-36. Alternativno gorivo

Vid na motorna energija razli~na od voobi~aenite goriva, benzin i dizel.

Vo alternativnite goriva se vklu~eni elektri~na energija, TNG, priroden gas,alkohol, me{avini so alkohol i drugi goriva, hidrogen, (biodizel) itn. (Ovojspisok ne e celosen). Vo alternativnite goriva ne e vklu~en bezolovniot benzini site reformirani nafteni benzini i dizeli.

B.III. PRETPRIJATIJA, EKONOMSKO RABOTEWE I VRABOTENOST

B.III-01. Transport za iznajmuvawe ili nadomest

Prevoz na patnici i stoki za nadomest.

B.III-02. Transport za sopstvena smetka

Transport {to ne se vr{i za nadomest.

B.III-03. Pretprijatie

Institucionalna edinica ili najmala kombinacija na institucionalni edinici,koja{to gi opfa}a i direktno ili indirektno gi kontrolira site funkciineophodni za sproveduvawe na proizvodnite aktivnosti na toa pretprijatie1).

Kriteriumi za edno pretprijatie se toa da ima edna sopstvenost ili kontrola.Me|utoa, toa moè da bide i heterogeno vo odnos na sopstvenata ekonomska dejnost,kako i vo odnos na svojata lokacija.

34

B.III-04. Pretprijatie za paten transport

Pretprijatie koe{to vo edno ili pove}e mesta sproveduva aktivnosti vrzani soisporaka na uslugite od oblasta na patniot transport so koristewe patni vozila;spored dodadenata vrednost, prete`nite dejnosti na vakvite pretprijatija setesno povrzani so patniot transport.

Vo kontekst na klasifikaciite, opfateni se slednive klasi:

- ISIC Rev.32: Razdel 60, Grupa 602-Drugi vidovi kopnen transportKlasa 6021- Drugi vidovi kopnen prevoz na patnici po vozen redKlasa 6022- Drugi vidovi kopnen prevoz na patnici bez vozen redKlasa 6023- Paten transport na tovar- NACE Rev.13 Rzdel 60, Grupa 602: Urban i paten transportKlasa 60.21- Transport na patnici po vozen redKlasa 60.22 - Taksi slu`biKlasa 60.23 - Drugi vidovi paten transport na patniciKlasa 60.24 - Kopnen transport na tovar

Se zemaat predvid duri i onie pretprijatija koi{to nemaat plateni vraboteni.Tuka treba da se opfatat samo onie delovni edinici koi{to vsu{nost jasproveduvaat dejnosta za vreme na izve{tajniot period. Se isklu~uvaatt.n.delovni edinici vo miruvawe ili delovnite edinici koi {totuku ja zapo~nalesvojata aktivnost.

B.III-05. Pretprijatie za paten transport na patnici

Pretprijatie za paten prevoz koe{to nudi i izveduva uslugi za prevoz na ednoili pove}e lica, osven voza~ot, ~ii{to prete`ni dejnosti vo oblasta na patniottransport, spored dodadenata vrednost, se vrzani za paten transport na patnici.

B.III-06. Pretprijatie za paten transport na stoki

Pretprijatie za paten prevoz koe{to nudi i izveduva uslugi za prevoz na stoki,~ii{to prete`ni dejnosti vo oblasta na patniot transport, spored dodadenatavrednost, se vrzani za patniot transport na stoki.

B.III-07. Pretprijatie za urban transport na patnici

Pretprijatie za paten prevoz na patnici koe{to izveduva uslugi na urban,velegradski ili sli~en prevoz so ili bez vozen red, vo ramkite na edna ili pove}eizgradeni oblasti. Spored dodadenata vrednost, prete`nite dejnosti na vakvitepretprijatija vo oblasta na patniot prevoz na patnici, se vrzani za urbaniotpaten transport na patnici.

B.III-08. Javno pretprijatie za urban transport

Pretprijatie za paten transport koe{to glavno (nad 50% od kapitalot) se nao|avo sopstvenost na dr`avata ili javnite vlasti i nivnite pretprijatija.

1) ISIC/Rev.3 - International Standard Industrial Classification off All Economic Activities, Statistical Papers, SeriesM, No.4 Rev:3, United Nations, 19902) ISIC/Rev.3 - International Standard Industrial Classification of All Economic Activities, Statistical Papers, SeriesM, No.4 Rev:3, United Nations,19903) NACE/Rev.1- Statistical Classification of Economic Activites in the European Cpommunities, Official Jurnal,No.L83.3 April, 1993

35

B.III-09. Vrabotenost

Se opfa}a prose~niot broj na lica vraboteni vo tekot na daden period vo ednopretprijatie za paten transport (vklu~uvaj}i gi i sopstvenicite, partneritekoi{to redovno rabotat vo pretprijatieto i neplatenite semejni rabotnici), kakoi licata koi{to rabotat nadvor od pretprijatieto, me|utoa pripa|aat na toapretprijatie i se direktno plateni od nego.

B.III-10. Promet

Vkupniot iznos fakturiran od strana na pretprijatieto za paten transport zavreme na izve{tajniot period. Ova odgovara na pazarnata proda`ba na proizvodii uslugi obezbedeni za drugi lica. Vo prometot spa|aat i site danoci i taksi naproizvodite i uslugite fakturirani od strana na pretprijatieto, so isklu~ok naDDV fakturiran od strana na delovnata edinica preku nejziniot klient. Ovdespa|aat i site ostanati promeni {to mu se pripi{uvaat na klientot.Namaluvaweto na cenite, popustite i vrednosta na povtornoto pakuvawe morada se odzemat, no ne i popustite za gotovinsko pla}awe.

Prometot ne ja opfa}a proda`bata na akciite. Operativnite dotacii primeni odjavnite vlasti, isto taka, ne se vklu~eni.

B.III-11. Prihodi

Iznosite, izrazeni vo pari~ni edinici, koi{to se vnesuvaat (evidentiraat) vosmetkite kako kredit na pretprijatieto za paten transport.

B.III-12. Vid na prihodi

Glavnata kategorija na prihodite moè da se nabquduva kako:

- Prihodi od prevoz

Vo ovaa kategorija se vklu~eni prihodite od prevoz na patnici i stoki.

- Suma obezbedena od dràvata ili od drugo javno telo

Ovaa kategorija vklu~uva kompenzacii i drugi vidovi finansiska pomo{.

- Drugi prihodi

Ovaa kategorija gi vklu~uva prihodite {to ne se povrzani direktno so prevozotna stoki kako {to se drugite finansiski prihodi.

B.III-13. Tro{oci

Toa e suma na raspolo`livi prihodi potro{eni od strana na transportnitepretprijatija, a vo vrska so uslugite ili za serija na uslugi povrzani so prevozniteoperacii.

B.III-14. Vidovi tro{oci

Glavnite kategorii na tro{oci moè da se razgleduvaat kako:

- Tro{oci na vrabotenite

Ovaa kategorija gi opfa}a platite na aktivniot personal, penziite i drugitetro{oci povrzani so socijalnite dava~ki i dr.

36

- Materijalni i tro{oci za uslugite

Vo ovaa kategorija vleguvaat nabavkite na materijali i uslugi od treti lica,.a seisklu~uvaat tro{ocite za energija.

- Tro{oci za energija

- Danoci

- Finansiski pobaruvawa

- Drugi tro{oci

Vklu~eni se sredstvata raspredeleni za popusti ili provizii.

B.III-15. Dodadena vrednost

Ovaa kategorija ja opfa}a bruto-vrednosta na proizvodot - uslugite namalena zavrednosta na me|ufaznata potro{uva~ka. Dodadenata vrednost na sitetransportni pretprijatija na nivo na zemjata e ednakva na zbirniot pridones vobruto-doma{niot proizvod na ekonomijata na zemjata.Se podrazbira deka dodadenata vrednost e izrazena vo pazarni ceni.

B.III-16. Realni investicii

Toa se izdatoci (nabavki i proizvodi od sopstveno proizvodstvo) na transportnitepretprijatija za nabavka na novi i koristeni kapitalni proizvodi (stoki) {to sedodavaat na nivnite zalihi na osnovni sredstva namaleni za neto-vrednosta naprodadenite sli~ni polovni i stari rashoduvani sredstva.

Pridonesot na site transportni pretprijatija vo vkupnata suma na realniinvesticii na zemjata e ednakov na nivnite realni investicii namalen za bilansotme|u nabavkite i proda`bite na zemji{teto.

B.III-17. Investicioni tro{oci vo patnata mreà

Tro{oci nameneti za izgradba na novi pati{ta i pro{iruvawe na postoe~kitepati{ta, vklu~uvaj}i gi i rekonstrukciite, renovirawata i pogolemite glavnipopravki.

B.III-18. Investicioni tro{oci za motorni vozila

Tro{oci za nabavka na motorni vozila.

B.III-19. Tro{oci za odrùvawe na pati{ta

Tro{oci {to se pravat za odrùvawe na pati{tata vo vozna sostojba.

Tie gi vklu~uvaat tro{ocite za odrùvawe na povr{inskite delovi na pati{tata,krpewe i tekovni popravki (rabota na grubi raboti na o{tetenite kolovozi istrani~nite delovi).

B.III-20. Tro{oci za odrùvawe na patnite vozila

Tro{oci {to se pravat za odrùvawe na motornite vozila vo vozna sostojba.

37

B.IV. SOOBRA]AJ

B.IV-01. Paten soobra}aj

Sekoe dvièwe na patno vozilo vrz dadena patna mreà.

Koga patnoto vozilo e prevezuvano so drugo vozilo, se zema predvid samodvièweto na voziloto {to go vr{i transportot (aktivnoto vozilo).

B.IV-02. Paten soobra}aj na nacionalna teritorija

Sekoe dvièwe na nacionalna teritorija na zemjata, nezavisno od zemjata naregistracija na voziloto se smeta za soobra}aj na nacionalna teritorija(nacionalen transport).

B.IV-03. Soobra}aj na prazni vozila

Site dvièwa na vozilata vklu~uvaj}i ja bruto-teìnata na site delovi, kako{to se kontejneri i sl., ednakva na nula (bez tovar), kako i vozewata na avtobusite,trolejbusite i dr., bez patnici.

Koga tovarno vozilo transportira druga prazna oprema kako {to se kontejneri,paleti i sl, .toa nema da se smeta za prazno vozewe.

B.IV-04. Gradski soobra}aj

Gradski soobra}aj {to se vr{i po pati{ta vo gradsko podra~je ili po tramvajskalinija.

Pominuvaweto po gradskite pati{ta, kako del od turata, ne se smeta za gradskisoobra}aj.

B.IV-05. Pominat pat na patno vozilo

Toa e dvièwe na vozilo od odredeno mesto na poa|awe do odredeno mesto nazastanuvawe.

Patuvaweto moè da se podeli na etapi.

B.IV-06. Vozilo-kilometar

Toa e merka so koja se izrazuva dvièweto na patnoto vozilo na rastojanie odeden kilometar.

Se zema predvid samo vistinski pominatoto rastojanie.Toa go vklu~uva dvièwetoi na praznoto vozilo. Dvièweto na prikolkite i poluprikolkite, zaedno sovle~noto vozilo (traktor), se smeta kako edno vozilo.

B.IV-07. Ton-kilometar

Toa e merka {to go pretstavuva dvièweto na eden ton raspolo`liv kapacitetna tovarnoto vozilo {to moè da pruì uslugi za eden kilometar rastojanie.

Toa e vistinski pominatoto rastojanie.

38

B.IV-08. Sedi{ten kilometar

Toa e merka so koja se izrazuva dvièweto na sedi{te ili mesto za stoewe(raspolo`liv kapacitet za ponuda), na rastojanie od eden kilometar.

Toa e vistinski pominatoto rastojanie.

B.IV-09. Vlez na patno vozilo

Natovareno ili prazno motorno vozilo koe vleguva vo zemjata po kopnen pat.

Ako voziloto vleguva vo zemjata transportirano so drug vid na transport, samoaktivnoto vozilo (aktivniot vid) se smeta deka vleglo vo zemjata.

B.IV-10. Izlez na voziloto od zemjata

Sekoe natovareno ili prazno motorno vozilo koe ja napu{ta zemjata po pat.

Ako voziloto ja napu{ta zemjata so drug vid na transport, samo aktivnoto vozilose smeta deka ja napu{tilo zemjata.

B.IV-11. Tranzit na patno vozilo

Sekoe natovareno ili prazno motorno vozilo koe vleguva vo zemjata i ja napu{tana razli~ni to~ki, ja pominuva celosno turata niz zemjata i nema istovar iliutovar vo zemjata.

Natovarenoto ili rastovarenoto vozilo na granicata na zemjata od ili vo drugvid na transport se vklu~uva vo ovoj vid na transport.

B.V. VELIÎNI VO TRANSPORT

B.V-01. Paten transport

Sekoe dvièwe na stoki i patnici so tovarno ili patni~ko vozilo niz dadenapatna mreà.

Koga edno vozilo se prevezuva so drugo vozilo, se zema predvid samo dvièwetona aktivnoto vozilo.

B.V-02. Nacionalen paten transport

Patniot prevoz pome|u dve mesta (mesto na utovar i mesto na ka~uvawe napatnicite i mestoto na istovar i sleguvawe na patnicite), locirani vo ista zemja,nezavisno od zemjata na registracija na voziloto. Moè da bide vklu~en itranzitot niz vtorata zemja.

B.V-03. Kabotaà vo patniot transport

Nacionalen prevoz izvr{en so motorni vozila registrirani vo druga zemja.

B.V-04. Me|unaroden paten transportPaten prevoz me|u dve mesta (mesto na utovar i mesto na ka~uvawe na patnicitei mesto na istovar i sleguvawe na patnicite) vo dve razli~ni dràvi. Moè dase vklu~i i tranzitot me|u edna ili pove}e zemji.

39

B.V-05. Paten transport -niz treti zemji

Me|unaroden paten prevoz izvr{en so motorno patno vozilo registrirano vo tretazemja.

Tretata zemja e zemja razli~na od zemjata na utovar i ka~uvawe na patnicite ilizemjata na istovar ili sleguvawe na patnicite.

B.V-06. Tranzit

Paten prevoz niz zemjata me|u dve mesta (mesto na utovar i mesto na ka~uvawe napatnicite i mesto na istovar ili sleguvawe na patnicite, dvete locirani vodruga zemja ili vo drugi zemji kade {to celata tura e izvr{ena bez rastovar ilisimnuvawe na patnicite).

Vklu~eni se i patnite motorni vozila istovareni i utovareni na granicata nazemjata so drug vid na prevoz.

B.V-07. Gradski paten transport

Prevoz realiziran niz gradskite pati{ta ili tramvajskata mre`a.

Samo prevozot, glavno ili edinstveno izvr{en niz gradskite pati{ta, se smetaza prevoz niz grad.

B.V-08. Patnik

Sekoe lice koe e prevezeno so patni~ko vozilo. Voza~ot na patni~koto vozilo,isklu~uvaj}i go taksi-voza~ot, se broi kako patnik. Pomo{niot personal voavtobusite, trolejbusite ili tramvaite i na tovarnite vozila, ne se vklu~uva vobrojot na patnicite.

B.V-09. Patni~ki kilometar

Toa e edinica so koja se izrazuva prevozot na eden patnik na rastojanie od edenkilometar.

Se zema predvid vistinski pominatoto rastojanie.

B.V-10. Cel na patuvaweto

Pod ovoj poim se podrazbira celta so koja se prezema edno patuvawe kako {to e:

- rabota ili patuvawe zaradi odewe na u~ili{te- slu`beni patuvawa- odmor i turizam- drugo (pazarewe, zabava, poseta na rodnini)

B.V-11. Patnik ka~en vo vozilo

Patnik koj se ka~uva vo vozilo za da bide prevezen.

B.V-12. Patnik simnat od vozilo

Patnik koj e prevezen i se simnuva od voziloto.

Transferot od edno vo drugo vozilo se smeta kako simnuvawe pred povtornoka~uvawe.

40

B.V-13. Vrski vo patniot patni~ki prevoz

Toa e kombinacija me|u mestoto na ka~uvawe i mestoto na sleguvawe {to epovrzano so razli~nite {ifri na naselenite mesta, a vo soglasnost soNomenklaturata NUTS na EUROSTAT.

B.V-14. Mesto na ka~uvawe na patnicite

Mestoto kade {to patnikot vleguva vo prevoznoto sredstvo za da bide prevezen.

Transferot od edno vozilo vo drugo se sledi kako ka~uvawe posle sleguvawe.

B.V-15. Mesto na sleguvawe

Mestoto kade {to patnikot sleguva od prevoznoto sredstvo otkako e prevezen.

Transferot od edno vozilo vo drugo se smeta kako sleguvawe pred povtornoka~uvawe.

B.V-16. Stoka prevezena vo patniot transport

Sekoja stoka {to e prevezena so tovarno vozilo.

Ova gi vklu~uva site paketi ili oprema, kako {to se prevozot na kontejneri, paleti i sl.

B.V-17. Teìna

Teìna na tovarot {to se zema predvid e bruto-bruto-teìna na stokite.

Toa ja vklu~uva vkupnata teìna na stokite, site paketi i teìnata na kontejnerite.Koga teìnata na ambalaàta }e se odbie od vkupnata teìna ostanuva bruto-teìnata.

B.V-18. Ton kilometar vo patniot transport

Edinica merka {to pretstavuva prevoz na ton stoki na rastojanie od edenkilometar.

Toa e rastojanieto {to e navistina pominato.

B.V-19. Vid na stokata prevezena vo patniot transport

Vidot na stokite prevezeni vo patniot soobra}aj, a spored klasifikacija nastokite NSTR (Standardna klasifikacija na stokite vo statistikata nasoobra}ajot na EUROSTAT) ili spored CSTE - Klasifikacija na stokite zastatistika na soobra}ajot vo Evropa UN/ECE.

B.V-20. Opasni stoki

Stokite spored stepenot na opasnost se definirani spored Me|unarodnataspogodba za prevoz na opasni materii vo patniot soobra}aj (ADR).

B.V-21. Natovareni stoki

Natovareni stoki vo tovarno vozilo i isprateni na pat.

Promenata na vle~noto vozilo se posmatra kako utovar po rastovar.

41

B.V-22. Rastovarena stoka

Rastovarena stoka po nejziniot prevoz na odredeno rastojanie.

Promenata na sopstvenikot ili na vleka~ot }e se smeta kako istovar predpovtoren utovar.

B.V-23. Stoki {to ja napu{taat zemjata (osven stokite vo tranzit)

Stoki {to se natovareni na tovarno vozilo vo zemjata, ja napu{taat zemjata sovoziloto i se istovaraat vo druga zemja.

B.V-24. Stoki {to se vlezeni vo zemjata (osven stokite vo tranzit)

Stokite {to se tovareni vo tovarno vozilo vo druga zemja, ja napu{taat taazemja, vleguvaat vo zemjata so tovarno vozilo i se istovareni vo zemjata.

B.V-25. Paten tranzit

Toa se stokite {to vleguvaat i izleguvaat od zemjata na mesto razli~no od mestotona vlez otkako se prevezeni niz zemjata so istoto tovarno motorno vozilo.

Pretovarot od edno motorno tovarno vozilo na drugo ili promenata na vle~notovozilo se smeta kako utovar pred istovar.

B.V-26. Vrski vo tovarniot paten prevoz

Kombinacija na mestoto na utovar i mestoto na istovar na stokite prevezeni popat, a vo soglasnost so Nomenklaturata NUTS (Nomenklatura na teritorijalniedinici za statisti~ki potrebi na EUROSTAT).

B.V-27. Mesto na utovar

Kako mesto na utovar se smeta mestoto kade {to stokata e natovarena ili kade{to se promenil vleka~ot na tovarnoto vozilo.

B.V-28. Mesto na istovar

Kako mesto na istovar se smeta mestoto kade {to e istovarena stokata ili, pak,kade {to se promenil vleka~ot na motornoto vozilo.

B.VI. POTRO[UVA^KA NA ENERGIJA

B.VI-01. Potro{uva~ka na energija vo patniot transport

Toa e sumata na energija potro{ena od strana na motornite vozila.

Vo ovaa stavka se vklu~uva i energijata potro{ena od praznite motorni vozila ,odnosno vozilata {to se vozeni bez tovar.

42

B.VI-02. Ton ekvivalent na nafta (TOE)

Toa e edinica za merewe na potro{uva~kata na energijata kade {to:1TOE = 0.041868TJ

Faktori za konverzija prifateni od Me|unarodnata agencija za energija (IEA) za1991 se:- motoren benzin 1.070- dizel za transport 1.035- mazut 0.960- te~ni nafteni gasovi 1.130- priroden gas 0.917

Faktorot za konverzija koristen od IEA za energija e: 1Twh = 0.086 Mtoe.

B.VI-03. Xuli

Toa e edinica za merewe na potro{uva~kata na energija:1 TJ=1012 J = 2.78 h105 kWh),1 TJ = 23.88459 TOE

B.VI-04. Motoren benzin

Toa e lesen jaglenovodorod za motori so vnatre{no sogoruvawe, isklu~uvaj}i gogorivoto za avioni.

Motorniot benzin e destiliran me|u 35oS do 215oS i tretiran po pat narafinirawe, kataliti~ko razbivawe ili me{awe so aromatski del, so cel dase dostigne dovolno visoka oktanska vrednost (≥ 80 RON).Kalori~na vrednost : 44.8 TJ/1000t.

B.VI-05. Dizel za transport

Toa e gorivo - nafta dobiena od najniskata frakcija pri atmosferska destilacijana surovata nafta.

Vo nafta i nafteni derivati se vklu~eni te{kite plinski goriva {to se dobivaatso vakuumska redestilacija na ostatoci od atmosferskata destilacija. Dizelitese destiliraat na temperatura me|u 200°C i 380°C so 65% pomal volumen pritemperatura od 250°C, (tuka se vklu~eni i zagubite) i so 80% ili pove}e pritemperatura od 350°C. To~kata na sogoruvawe e sekoga{ nad 50°C, a masata epovisoka od 0.81.Te{kite goriva dobieni so me{awe se grupirani zaedno vogrupata na nafteni gasovi, me|utoa nivnata kineti~ka viskoza ne treba da japreminuva granicata na 25 cST na 40°C.

Kalori~na vrednost : 43.3 TJ/1000t.

B.VI-06. Te~en naften gas (TNG)

Toa se lesni hidrojaglerodi od parafinskata serija {to se dobivaat isklu~ivokako derivat od destilacijata na surovata nafta.

Ovie gasovi gi opfa}aat propanot i butanot ili me{avina od ovie dvajaglerodi.Tie mo`e da se vo te~na sostojba pod pritisok od 5 do 10 atmosferi. Vote~na sostojba i na temperatura od 38oS tie imaat relativen pritisok {to e pomalili ednakov na 24.5 bari. Nivnata specifi~na te`ina varira me|u 0.50 i 0.58.

43

B.VI-07. Te~en priroden gas (TPG)

Toa se te~ni jaglevodorodi proizvedeni so pre~istuvawe i stabilizacija naprirodni gasovi. Nivnite karakteristiki se razli~ni od onie na etanot, butanoti propanot, kako i od te{kite masla. Prirodnite te~ni gasovi se dobieni sodestilacija na surovite masla pome{ani so proizvodi od rafiniraweto nanaftata ili se koristat direktno vo zavisnost od nivnite karakteristiki.

B.VI-08. Elektri~na energija

Toa e energijata proizvedena vo hidroelektrani, geotermalna ili nuklearnaenergija, isklu~uvaj}i ja energijata proizvedena vo pumpni stanici mereni sokalori~nata vrednost na elektri~nata energija (3.6 TJ/GWh).Pumpnite stanici se so rezervoari {to se polnat so koristewe na pumpi.

B.VII. NESRE]I VO PATNIOT SOOBRA]AJ

B.VII-01. Soobra}ajna nesre}a

Sekoja soobra}ajna nesre}a koja vklu~uva najmalku edno vozilo vo dvièwe najaven ili privaten pat za koj vo javnosta ima uvid i vo koj kako rezultat imanajmalku edna povredena ili zaginata li~nost.

Vklu~eni se: sudari pome|u patni vozila, pome|u patni vozila i pe{aci, pome|upatni~ki vozila i ìvotni ili fiksirani pre~ki. Vklu~eni se sudari pome|upatni~ki i ̀ elezni~ki vozila. Sudarite pome|u pove}e vozila se vbrojuvaat samoako se dokaè deka sudarite se napraveni vo mnogu kratok interval.Tuka ne se vklu~eni nesre}ite ako ima samo materijalna {teta.

B.VII-02. Fatalna nesre}a

Sekoja soobra}ajna nesre}a vo koja kako rezultat ima zaginato lice.

B.VII-03. Nesre}a bez tragi~ni posledici

Sekoja povreda poinakva od fatalnata nesre}a.

B.VII-04. Nesre}en slu~aj

Sekoe zaginato ili povredeno lice kako rezultat na soobra}ajna nesre}a.

B.VII-05. Zaginato lice

Zaginato lice e liceto koe po~inalo na mestoto na nezgodata ili 30 dena ponesre}ata.

Za zemji koi ne ja primenuvaat ovaa definicija, koeficientite na konverzija seproceneti taka {to se kompariraat vrz osnova na definicijata za 30 dena:

Francija 1.057, Italija 1.03, Latvija 1.08, Portugalija 1.3, Turcija 1.3.

B.VII-06. Povredeno lice

Sekoe lice koe ne e zaginato, no koe pretrpelo kakva bilo povreda kako rezultatna soobra}ajna nezgoda i ima potreba od medicinski tretman.

44

B.VII-07. Te{ko povredeno lice

Sekoe povredeno lice koe e hospitalizirano vo period pove}e od 24 ~asa.

B.VII-08. Lesno povredeno lice

Sekoe povredeno lice ne vklu~uvaj}i gi licata so seriozni povredi.

B.VII-09. Voza~ (vklu~en vo soobra}ajna nesre}a)

Voza~ e sekoe lice vklu~eno vo nesre}ata koe vozelo patni~ko vozilo za vremena nesre}ata.

B.VII-10. Patnik (vklu~en vo soobra}ajnata nesre}a)

Sekoe lice vklu~eno vo soobra}ajnata nesre}a, osven voza~ot, koe e vo ili napatni~koto vozilo ili e vo proces na vleguvawe ili izleguvawe od patni~kotovozilo.

B.VII-11. Pe{ak (vklu~en vo soobra}ajnata nesre}a)

Izdava~ · 2012. 4. 9. · Onamu kade {to eden del od mre`ata opfa}a dve ili pove}e linii {to se...

Documents

Transcript of Izdava~ · 2012. 4. 9. · Onamu kade {to eden del od mre`ata opfa}a dve ili pove}e linii {to se...