infotok - Elektro Maribor

infotokInterni informacijski list podjetja Elektro Maribor,podjetja za distribucijo električne energije, d.d.

december 2013, letnik XII, številka 48

Nov objekt RTP Mačkovci

Izpadi na področju Elektra Maribor

Meja nas je združila: Spust po Muri

Jožetu Strmšku iz Ličence je pomagal tudi Elektro Maribor

2

VSEBINA

137 26

Jubilejne nagrade Jubilejne nagrade od novembra do decembra 2013

Mesec izpolnitve Priimek in ime Delovna doba Lokacija

november GRABAR GORAN 10 OE Mur. Sobotanovember KAJZER IGOR 20 OE Maribor z okoliconovember ARIHJOŽE 30 OESlov.Bistricanovember ŠKAPERGERHARD 30 SELjutomernovember PETERČIČVLADO 30 OEPtujnovember MESARIČBOJAN 35 OEPtujnovember LUDVIKDRAGO 35 OEMariborzokoliconovember WARGAZONLJUBO 35 OEMariborzokoliconovember ROGULJNIKŠA 35 OEGor.Radgonanovember NOVAKDRAGO 35 SELjutomerdecember PETROVIČ IZTOK 20 Upravadecember BALANLEON 35 OEMariborzokolicodecember GRUŠOVNIKBOGDAN 35 OEMariborzokolico

Vsem jubilantom iskreno čestitamo.

Odgovorna urednica: Mihaela ŠnuderlUredniški odbor: Marko Bračič, Jure Brunec, David Gril, Bernardka Kos, Darja Lapov,FranjoLavrenčič(predstavnikupokojencev),MatjažMarko,ZvonkoMezga,MarjanOrešič,MiroPečovnik,IrenaPodgrajšek,DraganRadulović,MilenaRajh,JožeRoškar, Boštjan Rous, Jurij Tretjak, Beti-Elizabeta Šlehta, Simona Vauhnik, Tatjana VogrinecBurgar,KarinZagomilšek,DanijelaHomec,LaraRadonjič,MajaUl

Produkcija: Tiskarna Ekart d.o.o.Priprava za tisk: Tiskarna Ekart d.o.o.Naklada: 1400 izvodovTisk: Tiskarna Ekart d.o.o.Avtor naslovne fotografije: Boštjan RousNatisnjeno:december2013,LetnikXII,številka48

Infotok v prihodnje le v elektronski obliki

Spoštovani!

VdružbiElektroMariborsmoseodločili,daboInfotokvprihodnjeizhajal le v elektronski in ne več v tiskani obliki, zato vas vljudno prosimo, da nam sporočite vaše elektronske naslove, kamor vam galahkopošljemo.Vašelektronskinaslovnamlahkosporočitepoe-pošti:[email protected]čitivamželimoše,dajeInfotokdostopentudinaspletnistraniwww.elektro-maribor.si(nalevem sivem polju kliknete Publikacije).

Tudi v prihodnje vam želimo obilo prijetnih trenutkov ob branju našega časopisa.

Uredniški odbor

4 INTERVJU4PredstavljamoObmočnoenotoGornjaRadgona

6 ZGODILO SE JE6 Maribor z novima polnilnima postajama za električna vozila

7ElektroMariborsodelovalprigradnjiMedicinskefakultete

8 POSLOVANJE DRUŽBE8Letnosrečanjeimetnikovcertifikatadružiniprijaznopodjetje

9 VARNOST IN ZDRAVJE PRI DELU9ProblematikaozemljevanjaSNdistribucijskegaomrežja

13 IZ STROKE13 Nov RTP Mačkovci

15Rekordnaproizvodnjaelektričneenergijeizobnovljivihvirov

16 Izpadi na področju Elektra Maribor

18NovostiiznovegaenergetskegazakonaEZ-1

19 MED NAMI19 Z vztrajnostjo do zaposlitve v Elektru Maribor

21 ENERGIJA PLUS21NoviceizEnergijePlus

23 OVEN23 Mladost in modrost se dopolnjujeta

25 SINDIKAT25Vsakdanprinašanekajnovega

26 ŠPORT26 Eko maraton in Ljubljanski maraton

27ZvonkoMezga:zmagovalecdobrodelnegavzpona

28 UTRINKI IZ ENOT28Mejanasjezdružila

29 POTOPIS29 Pohod po Goričkih hribih

30OgledvetrneelektrarneinslovenskegaKrasa

31 DOBRO JE VEDETI31Predstavitevkolektivnegapokojninskegavarčevanja

33 »Lajk« za Elektro Maribor?

34SejauredniškegaodboranaOEGornjaRadgona

3

Leto se izteka, prispeli smožeskorajdokonca.Staro leto se torejposlavlja od nas.

Ste izpolnili zastavljene cilje, izpolnili kakšne svoježelje, želje svojihdoma-čih? Ste uspeli na poslovnem podro-čju?Vsakimasvoježeljeincilje,kijihželi doseči. Eni manjše, drugi večje.Vse je zelo subjektivno. Doseči cilje pa ni vedno odvisno samo od nas, temveč od skupka številnih dejavnikov, tako objektivnih kot tudi subjektivnih.

Kajpričakujemovnovemletu?Zago-tovovečpozitivizma.Vcelotnidružbije nekakšna negotovost, napetost innegativnost, s katero se srečujemovsak dan. Vse to vpliva tudi na naše odnose,zakateresi,verjamem,vsiže-limo, da bi bili boljši. V nekaterih sredi-nah v našem podjetju vam uspeva, da

ohranjatedobreodnose,drugjemalomanj. Verjamem, da se je potrebno malo potruditi, imeti voljo, pozitivno energijo.Vsakonovoletojepriložnostza nov začetek, za nove cilje, ki si jih želimozastavitiintudiuresničiti.Vsakima svoje želje. Imejte jih, ker so re-snično vaše.

Kajpavamnajjazzaželim?Najditečasza lepo besedo, lepe drobne trenutke, kivasosrečujejo.Bodisivašadružina,otroci, sorodniki, hišni ljubljenčki, ho-biji,šport,tudislužba,zakajpane?

Kot boste videli v prispevku, so zapo-sleni v SE Ljutomer presenetili svoje so-delavce, ki odhajajo v pokoj. Lepo je videti takšna drobna presenečenja, ki pomenijo zelo veliko.

V intervjuju z gospodom AndrejemRoškarjem boste lahko prebrali, da je tudi on mnenja, da moramo v teh težkih časih stopiti skupaj indatipo-

udarek na medsebojnem sodelovanju, innakoncu,daje»vslogimoč«.Večlahkopreberetevnjegovemintervjuju.

Ob koncu vam želim tudimirne pra-znikeinobilolepihtrenutkovvkroguvašihnajdražjih.Želimvam,oz. vsemnam,dabiimelovodstvoprireorgani-zaciji posluh za delavce, za zaposlene, torejzatiste,kisogonilopodjetja.Nivedno vse belo ali črno, lahko je tudi nekje vmes, kajne? In pravijo, da je vmesnapotmnogokrat pravapot, lenajti jo je treba. E

Mihaela Šnuderl,odgovornaurednica

Prava pot?

UVODNIK

4 infotok / december / 3 / 2013

Glavni intervju v tej števil-ki smo namenili območ-ni enoti, v kateri je imel uredniškiodborInfotokazadnji sestanek. To je OE GornjaRadgona.

Pogovorsmoopravilizvodjemenote,go-spodom Andrejem Roškarjem, ki nam je predstavil začetke enote, sedanjo dejav-nost in načrte za prihodnost.

Koliko je stara OE Gornja Radgo-na?

Organizacijska enota DES Obrat GornjaRadgona je bila ustanovljena leta 1946 vprostorih na Partizanski cesti, pred tem je bilovzdrževanjeomrežjaorganiziranoprekobčinskeslužbe.Vletu1980jebilanareje-na delna selitev skladišča, delavnic, pripra-vedel,garderob ingaraž vnovozgrajeneobjekte na sedanjo lokacijo v Lackovi ulici 4.DokončnosejeenotaGornjaRadgonanatolokacijopreselilaleta1985.Naj kot zanimivost dodam še na kratko o začetkih elektrifikacije na območju enoteGornjaRadgona.Prvizačetkisobilinare-jeni v Ljutomeru leta 1911 s postavitvijo di-zelskeelektrarne,mestoGornjaRadgonapajedobiloelektrikoleta1913iznemškeRadgone.Doleta1918jebilozgrajenihšenekaj tako imenovanih mešanih elektrarn, ki so proizvajale elektriko za svoje potrebe, kot tudi za okoliške odjemalce.

Po čem se OE Gornja Radgona razli-kuje od drugih enot oz. kaj je njena posebnost?

Značilnost OE Gornja Radgona je, da nepokriva večjih mestnih središč, ampak ima-mo močno razpršene odjemalce po celo-tnem območju. Pokrivamo štajerski del Pa-nonskenižineinvelikdelSlovenskihgoric,kiimapodobnospecifikoodjemakotGo-ričko ali Haloze, se pravi velika razvejanost omrežjainmaloodjemalcevzzelonizkimodjemom. Zaradi tega imamo tudi velikoslabih napetostnih razmer (velike dolžineposameznih NN-izvodov) in posledično

tudivelikotežavprireševanjule-teh,sajobrešitvi enega primera slabih napetostnihrazmer izboljšamo dobavo električne ener-gijelemajhnemušteviluodjemalcev.

Kako dolgo delate v Elektru Ma-ribor in kako dolgo ste že vodja enote? Kaj se je v tem času spre-menilo?

Svojo pot v Elektru Maribor sem pričel leta 1999,vodjaenoteOEGornjaRadgonapa

sem od leta 2012. Sprememb je bilo kar nekaj, ampak od teh najbolj izstopa ena, to je stalno zmanjševanje zaposlenih, kar najbolj občutijo ravno enote. Moramo se zavedati problema enot, da je po eni strani osveščenost odjemalcev o svojih pravicah in potreba odjemalcev po kakovostni elek-tričnienergijivednovečje,podrugistranipa naši lastniki zahtevajo zmanjšanje stro-škov, to zmanjševanje stroškov pa se naj-boljčutiravnoprivzdrževanjuomrežja.

Predstavljamo Območno enoto Gornja Radgona

Besedilo: Andrej Roškar, Mihaela ŠnuderlFotografija:Mihaela Šnuderl

INTERVJU Z VODSTVOM

Andrej Roškar

5infotok / december / 3 / 2013

Kako dobro se sodelavci na enoti poznajo? Koliko se službeno for-malno in neformalno družite?

Malo v šali in z veliko resnice naj povem, da v enoti s spoznavanjem sodelavcev nima-mo težav, saj novih zaposlitev ni, imamopa vsako leto nekaj upokojitev in ob slove-susesodelavcivednozberemo.Drugačevenoti v sklopu certifikataDružini prijaznopodjetje organiziramo mesečna srečanjavseh zaposlenih, prav tako se vsako leto or-ganizira spomladanski piknik z družinamizaposlenih, kostanjev piknik, izlet enote, zaključek leta in spust po reki Muri. Ravno slednjesmo letosorganizirali skupajsso-sedno enoto OE Murska Sobota in upam, dabomolahkovprihodnjihletihgovoriliotradicionalnem spustu po reki Muri v takšni obliki.

Katera so lanska in katera letošnja najpomembnejša dela/investicije vaše enote?

V letošnjem letu in v prihodnjem letu smo dali poudarek pri investicijah na odpravlja-nju slabih napetostnih razmer, tako smo oz.bomoletoszgradilinaslednjetransfor-matorskepostaje:TPKapela3,TPBorače-vavas2,TPKamenščak4,TPGodemarci3,TPMaliBrebrovnikinTPLačaves3,vnasle-dnjem letu pa imamo planirane naslednje transformatorskepostaje:TPLutverci3,TPGornjiIvanjci,TPLukavci5,TPCerovci2inTP Precetinci 4.Naslednji zelo pomemben cilj, h kateremu vnašienotistremimo,jeomrežjebrezpod-prtih drogov, tako poizkušamo vse okva-re trajno odpraviti v najkrajšemmožnemčasu.Polegtegadajemovelikpoudareknapreventivioz.zamenjavidotrajanihdrogov,da tovrstne okvare omejimo na minimum.

Kakšni so načrti za enoto?

Načrti naše enote v prihodnjih letih so po-stavljeni široko in zelo smelo, tako načrtu-jemo v prihodnje:

• v naslednjih petih letih odpraviti vse slabe napetostne razmere prioritete 1 in prioritete 2,

• v naslednjih petih letih zaradi dotra-janosti zamenjati vse TP na lesenih A-drogovihznovimiTPnabetonskihdrogovih,

• nadaljevati z načrtno zamenjavo do-trajanih 20 kV kabelskih povezav,

• kadrovsko izpopolniti enoto, pred-vsem pomladiti in dopolniti monterski kader,

• sanirati upravno stavbo (toplotni ovoj zgradbe, električne instalacije, infor-macijskomrežo,ogrevanjeinhlajenjeobjekta).

Sporočilo vsem sodelavcem Elek-tra Maribor …

Pozivam vse zaposlene, da v teh tež-kih časih stopimo skupaj in damo po-udarek na medsebojnem sodelovanju ter s skupnimi močmi uspešno opra-vljamo delo našega poslanstva tudi v prihodnje in to je distribucija električ-ne energije, saj rek pravi »v slogi je moč«.

O območni enoti Gornja Radgona

OEGornja Radgona distribuira električnoenergijo18.935uporabnikomnaobmočjuobčinApače,SvetaAna,GornjaRadgona,

Radenci,Benedikt,SvetiJurij,Cerkvenjak,SvetiAndraž,Križevci,Veržej,SvetiTomaž,Juršinci,Ljutomer,RazkrižjeinOrmož.OEGornjaRadgona je razdeljenanadvenadzorništvi; Nadzorništvo Gornja Rad-gona inNadzorništvo Ljutomer, ki skupajzavzematapodročje,veliko459,11km2. E

INTERVJU Z VODSTVOM

PoslovnastavbaOEGornjaRadgona

Omrežje OE Gornja Radgonanaprava količinaRazdelilno-transformatorskapostaja(RTP) 2

ElektroenergetskivodiVN110kV 43,3km

ElektroenergetskivodiSN35kV 11,9km

ElektroenergetskivodiSN20kV 468,2km

Transformatorskapostaja(TP) 475(2dodatnibostavključeniletos)

Nizkonapetostnoomrežje–prostivod 762,5km

Nizkonapetostnoomrežje–kablovod(KBV) 653,5km


ZGODILO SE JE ...

Zgodilo se je ...Predsednik Prostovolj-nega gasilskega dru-štva Pekre v Elektru Maribor

PredsednikProstovoljnegagasilskegadru-štvaPekre,gospodJožeŽohar,jevzadnjihoktobrskih dneh obiskal Elektro Maribor, kjergajesprejelpredsednikuprave,mag.Boris Sovič, s sodelavci.Sodelovanjemeddružbo ElektroMariborin PGD Pekre je bilo zelo uspešno zlasti v preteklem letu, ko so člani Društva aktivno sodelovali pri izvedbi izjemno pomembne investicije, polaganju energetskega ka-bla med RTP Koroška vrata in RTP Pekre. Predsednikuprave,mag.Sovič,jegasilcemPGD Pekre izrazil priznanje za njihovo stro-kovno in zavzeto sodelovanje pri izvedbi tegaenergetskegaprojekta,kijevelikegapomena za Maribor.Ob tej priložnosti se jeg. Žohar v imenuPGDPekrešeposebejzahvalildružbiEle-ktro Maribor d.d. za pomoč pri nabavi gasilske črpalke. V zahvalo je PGD Pekrepodelilo Elektru Maribor posebno prizna-nje, pečat. E

Besedilo: Mihaela Šnuderl, Karin ZagomilšekFotografija:Aleš Damjanovič

Maribor z dvema novi-ma polnilnima postaja-ma za električna vozilaElektro Maribor je sodeloval pri postavitvi dveh novih polnilnih postaj za električna vozila skupaj z Laboratorijem za energe-tiko UM FERI, Mestno občino Maribor in

Dravskimi elektrarnami Maribor. Mestna občina Maribor je v ta namen uredila dve parkirnimesti, tik ob stavbi Tehniških fa-kultet na Smetanovi ulici 17, Dravske elektrarne Maribor d.o.o. so donirale dva napajalna stebrička, Elektro Maribor d.d. pa napajalno omarico in povezavo do ele-ktričnegaomrežja. Zanapajanje polnilnihpostaj bodo skrbeli sodelavci Laboratorija zaenergetikoUMFERI,kibodopolegtegaizvajali še raziskave vplivov na električno omrežje, celoten sistem pa bo vključentudivpedagoškiproces.

Besedilo: Karin ZagomilšekFotografija:Aleš Damjanovič

Elektro Maribor d.d. izboljšal napajanje Len-dave in okolice z elek-trično energijo

20.novembra2013jenanovinarskikon-ferencivLendavipredsednikuprave,mag.Boris Sovič pojasnil več o izboljšanju napa-janja Lendave in okolice z električno ener-gijo.

Za povečanje zanesljivosti napajanja Lend-ave z okolico je Elektro Maribor zamenjal

transformatorjavRTPLjutomer,okaterihsmo poročali že v prejšnjem Infotoku. VRTP Petišovci pa bo nameščen še dodatni transformator.

Kerporabagospodinjstevingospodarskihsubjektov, vezanih na RTP Lendava narašča in ker smo z vgradnjo dveh transforma-torjev v RTP Ljutomer omogočili v RTPPetišovci prenos približno 14 MVA, jepotrebnozagotovititudipovečanjepreno-sa moči iz RTP Petišovci v RTP Lendava.

ZzamenjavodvehtransformatorjevvRTPLjutomer in dodatnim transformatorjemv RTP Petišovci smo tako povečali prenos moči iz RTP Ljutomer v RTP Petišovci oz. v RTP Lendava in s tem pomembno izboljšali kakovost in zanesljivost oskrbe prebivalstva in gospodarstva z električno energijo naobmočju Lendave. E

Besedilo: Karin ZagomilšekFotografija:Boštjan Rous

Nova razstava Na našem razstavišču gostuje nova raz-stava, ki smo jo pripravili v sodelovanju z Društvom likovnih umetnikov Maribor. Va-bljenik»ogleduvživo«.NekajutrinkovpanajdetetudivnašigalerijinaFacebooku.E

Besedilo: Karin ZagomilšekFotografija:Aleš Damjanovič


ZGODILO SE JE ...

Jožetu Strmšku iz Ličence je pomagal tudi Elektro Maribor

Elektro Maribor sodeloval pri gradnji Medicinske fakultete

Besedilo: Mihaela ŠnuderlFotografija:Aleš Damjanovič

SkupnoakcijopomočizagospodaJožetaStrmška iz Ličence, ki jo je z veliko pozi-tivneenergijevodilaprostovoljkapripro-jektu Starejši za starejše, gospa TerezijaNovak smo podprli tudi v družbi ElektroMaribor.

Naša območna enota v Slovenski Bistrici je vmesecu oktobru gospodu Strmšku ure-dila nov hišni priključek, kar bo sedaj zanj pomenilo predvsem bolj varno bivanje. Ak-cijapomoči se jepričela, ko se jegospo-du Strmšku polovica hiše zrušila v kletne prostore.

Širšadružbenaakcija,kisojopodprlište-vilni donatorji, je bila uspešno izpeljana in vmesecuoktobrujebilg.Strmškupredanv uporabo nov, urejen prostor za bivanje. Skromna izbica s pečjo in majhna kopal-

nicajenadvserazveselilagospodaJožeta.

Veliko humanosti in dobrote so pokazali številni. In kot je zapisala gospa Rozma-ri Petek v Večeru »Sami nemočni, skupaj mogočni«.E

Počasi se v Mariboru navajamo na spreme-njen izgled desnegabregaDrave ob Sta-remmostu,pravtakozanimivpajepogledna»toto«našemestoizstavbenovefakul-tete. Tako sta videti, kot zanimivost, v vizuri osrednjegadelanovegaobjektaposlovnastavbanašedružbeinPiramida.

V četrtek, 26. septembra 2013 je Zvezainženirskih društevMaribor (ZID) organi-zirala strokovno ekskurzijo – ogled Me-dicinske fakultete Maribor (MFM). NadesnembreguDrave, tikobStaremmo-stu, stoji danesnovogradnja, ki jo je za-snoval arhitekt Boris Podrecca. Objekt je stal slabih42milijonovevrov,odtega je85odstotokovprispevalaEvropskaUnija.Stehničnegazornegakotajeobjektzelozanimiv. Tako zaradi same umestitve v prostor,kottudiarhitekturno,gradbeno,strojno, elektroenergetsko, tehnološkoitd. Tudi odziv članov ZID je bil nad vsemi

pričakovanjiorganizatorja, saj jebilovečkot120udeležencevekskurzije.

DružbaElektroMariborjeaktivnosodelo-valaprigradnjiMFM.Takosmoprestaviliinzaščitili obstoječe kable na obravnavanem območju, pripravili projektno doku-mentacijo in izvedli transformatorskopostajo v samem objektu. E

Besedilo in fotografija:Dragan Radulović

Širšodružbenoakcijosopodprlištevilni donatorji.

Suhi distribucijski transformator

moči 1000 kVA.

ZgospodomGorazdomVebromizOE Slovenska Bistrica sva bila prisotna ob predajihišnegapriključka.

KrasenpogledzMedicinskefakultete


POSLOVANJEDRUŽBE

Besedilo: Simona Vauhnik

Delničarji družbe Elektro Maribor d.d. prejeli dividende

Letno srečanje imetnikov certifikata družini prijazno podjetje

Na 17. redni seji skupščine, 28.junija2013,sodelni-čarjidružbeElektroMaribord.d. sprejeli sklep, da se del bilančnegadobičkazaleto2012,tojevvišini3.014.579EUR razdeli med delničarje.

Bruto dividenda na delnico znaša 0,09 EUR.Bilančnidobičeknadan31.12.2012znaša3.305.242EUR.Dividendepripadajotistim delničarjem, ki so bili na dan zase-danja skupščine vpisani v delniško knjigodružbeElektroMaribord.d.Le-tehjebilo1.327,odtega15nerezidentov.

Dividende smo izplačali 26. septembra 2013,insicertistimdelničarjem,zakatere

smo pravočasno pridobili vse potrebne in pravilne podatke za izplačilo. Dividende je takoprejelo1.178delničarjev,odtega55pravnihin1.123fizičnihoseb.Brutozne-sekizplačanihdividendjeznašal3.005.401EUR,odtegajebilopravnimosebamizpla-čano2.943.267EUR terfizičnimosebam62.134EURbrutodividend.E

Letno srečanje imetnikov certifikataDružiniprijaznopodjetje(DPP)jebilo18.ok-tobra2013vKrajnskiGorivorganizacijiEkvilibInštituta.

Srečanjeimanamendodatnegaizobraže-vanja,pokaženam,kolikosmovobdobjunapredovali oz. kako v praksi poteka izvajanje sprejetih ukrepov.Na srečanju smo se seznanili s temami, kot so novosti na področju delovno-pravne za-konodaje, s trendi na področju upravljanja človeških virov, s programi raznolikosti vpodjetju ter z zanimivimi predstavitvami dobre prakse. MarušaErbežnikspodjetjaLiberEKOd.o.o.je predstavila orodja celostne promocije zdravja na delovnem mestu in s tem pre-ventivno ravnanje ter predloge za izbolj-šanje celostne promocije zdravja v orga-nizaciji.Medodmoromsopostreglizekosokoviinsadjem,katerihtočenjejemožnovvsakiorganizaciji,kisezataukrepodloči.Predstavljeni so bili trije primeri dobre pra-kse,insicer:družbeKostakd.d.,ComTra-de d.o.o. ter nas, Elektra Maribor, d.d.

Sodelavka Karin Zagomilšek je na temousklajevanja zasebnega in poklicnega ži-

vljenja predstavila interno izvedbo izobra-ževanjazavodje.Spomočjoudeležencevje izvedlaenega izmedkonkretnihprime-rov, ko je treba delo sodelavke zaradi njene odsotnosti porazdeliti med ostale zaposle-ne. Izvedba primera je med poslušalci po-želaaplavz. DružbaKostakd.d.jepredstavilaPravilnikDPP, v katerem so zajeti vsi sprejeti ukrepi.

Podjetje ComTrade d.o.o. je predstavilomodel, kako pri njih ukrepi realno živijo

v obliki dodane vrednosti za zaposlene in podjetja. EBesedilo: Irena PodgrajšekFotografija:arhiv Ekvilib Inštituta

KarinZagomilšekmedpredstavitvijo


Besedilo: Ladislav Krošel,Miroslav Pečovnik

VARNOST IN ZDRAVJE PRI DELU

Problematika ozemljevanja srednjenapetostnega distribucijskega omrežja

Vsak, ki ima opravka z obra-tovanjem, še bolj pa z vzdr-ževanjemdistribucijskegaomrežja,vzadnjemčasuprejalislejnaletinatežavoizva-janjatretjegazlategapravila–ozemljevanja.

Problematika povezana z ozemljevanjem se pojavi bodisi pri organiziranju dela bodisipri izvedbi del, kako bo v dani situaciji posa-meznikposkrbelzavarnoizvedbonaloge.Gre namreč za upoštevanje pravil ozemlje-vanja delovišča, ki so zapisana v Pravilniku o varstvu pri delu pred nevarnostjo električ-negatoka(Ur.l.RS,št.29/1992).

Zaradi prepletenosti (zazankanosti) elek-troenergetskega omrežja in možnih na-pajanj iz več smeri je posledično več mest, kjer lahko ločimo/priključimo posameznesektorje.Izvidikaodpravljanjadefektovjeta rešitev dobra, saj lahko sektor v okva-ri prenapajamo z druge smeri. Po drugistrani pri vzdrževanju in delu na omrežjuvsakogalvanskoločenomestozvidikaor-ganizacijevarnegadelapredstavljatežavo.Ker je takih mest vedno več, se je praksi začelo opuščati varnostne ukrepe (pet zla-tihpravil),dadosegamoodstotekbrezpre-kinitvenega napajanja porabnikov, kar paje postalo s stališča varnosti in zdravja pri delu zaskrbljujoče. Seveda se je to vpraša-njepojavljaloževpreteklosti, vendarnasnipretiranomotilo,sajjebilomonterskegakadra dovolj, zato se je delo lahko pravilno in predvsem varno organiziralo. Ker smopostalipozorninatežave,kisojihpoobla-ščenci za VZD in PV na enotah zaznali in kasnejetudipotrdiliobpregledihdelovnihskupin, smo to problematiko podrobno raziskali.Vsosednjihdržavah(Avstrija,Hrvaška,…)takšneganačinaozemljevanja,kotgaima-mozapisanegavnašizakonodajioz.pravil-niku, ne poznajo. Uporabljajo način, kot je predlagan,insicersprenosnimiozemljitve-nimi in kratkostičnimi napravami ozemlji-mo oz. kratkostičimo na mestu dela. Prepoznaneugotovitveinizsledkiogledov

na terenu so nas vodili k pripravi pobude o spremembi pravilnika.

Kaj se je na tem področju premaknilo?

NadržavnemnivojujeMinistrstvodoločilostrokovno delovno skupino, da obnovi pra-vilnik o varstvu pri delu pred nevarnostjo električnegatokaizleta92.Taskupinajeskupajz inšpekcijskimislužbamipripravilaspremembe pravilnika ter ga posredovaladržavniminstitucijamzaspremembozako-nodaje. Na pobudo pooblaščencev za VZD inPVnaenotah(g.Žeraka),službezaVZDter PV Elektro Maribor d.d in projektne skupine za VZD in PV pri GIZ-u se je v pra-vilnik, med novosti, dodala tudi spremem-banačinaozemljevanja(glejsliko1in2).Stemsepoenostaviorganizacijadela,nivovarnosti pri delu pa ostane enak, kar pa je vcelotnizgodbinajpomembnejše.

Slika 1: Ozemljevanje in kratkostičenje na mestu dela, ko so vodniki galvansko ločeni(Ur.l. RS, št. 29/1992).

Konkretno v tem primeru (glej sliko 1)pravilnik govori o ozemljevanju na vsehgalvanskoločenihdelih innamestudela,za kar bi potrebovali štiri ozemljitvene na-prave. Po sprejeti spremembi bi uporabili samodveozemljitveninapravizadostnegapreseka(glejsliko2).Vpraksijezaznativednovečtežav,pove-zanih tudi z razpršenimi viri, tako tehnični-mi kot tudi tistimi, povezanimi z varnostjo in zdravjem pri delu, zato je predlaganasprememba prikazana na sliki 2.

Slika 2: Predlog spremembe, ozemljevanje in kratkostičenje na mestu dela, ko so vo-dniki galvansko ločeni

Predlagane ostale spremembe• Ozemljevanje sistemov 20 kV dalj-

novodovV pravilniku se opredeli ozemljevanje na mestudelainnenavsakemgalvanskolo-čenemdeluomrežja.Zavarnoopravljanjedela zadostujeta dve ozemljitveni napravi, preseka35mm2.• Razpršeni viri – fotovoltaika V pravilniku se opredeli, kje v dokumentih za varno delo bo potrebno navesti mesto vira in opozorilo o prisotnosti vira v ele-ktroenergetskem sistemu ter opredelitioznačevanje izvodov razpršenih virov, saj mora delodajalec opozarjati svoje delavce na nevarnosti in jih z njimi seznaniti (pre-dlogdelovninalogzaNN).• Delo pod napetostjoV pravilniku se že obravnavano področjeizvajanja del pod napetostjo razširi, saj so ževseelektrodistribucijepristopilekizva-janjudelnanizkinapetostiinsežepripra-vljajo na dela na srednji napetosti.Delonavišiniinneugodnevremenskeraz-mere se uskladijo z drugo veljavno zako-nodajo.…

KosmoževsipričakovalisprejetjenovegaPravilnika o varstvu pri delu pred nevar-nostjoelektričnegatoka,jevzačetkuleta2013izMinistrstvapricurljalainformacija,daželijoukinititapravilnik.Na ta način bi nastala pravna praznina, saj v Sloveniji ni predpisa, ki bi podrobneje urejal področje varnosti pri delu pred ne-varnostjoelektričnegatoka.Zadevabibilav celoti prepuščena delodajalcu, zato smo mnenja, da pravilnik mora ostati. Na pod-lagi tegasmoskupaj sprojektnoskupinoza VZD in PV pri GIZ-u, ki pokriva varnost in zdravje v vseh petih distribucijah EE v Slo-veniji, podali pobudo, da pravilnik ostane, vendarseposodobiinupoštevapredlaga-ne spremembe. Pobudo za ohranitev Pra-vilnika o varstvu pri delu pred nevarnostjo električnega toka smo poslali na različneinstitucije,kisoodgovornezatopodročje.

Viri:Pravilniku o varstvu pri delu pred nevarnostjo električnega toka (Ur. l. RS, št. 29/1992)Pravilnik o sigurnosti i zdravlju pri radu s električnom energijom (NN 088/2012)Pobuda za ohranitev Pravilnika o varstvu pri delu pred nevarnostjo električnega toka z dne 9. 10. 2013Varnostna pravila za delo na elektroenergetskih postrojih, 2. izdaja november 2008


VARNOST IN ZDRAVJE PRI DELU

Koordinator za varstvo in zdravje pri delu na začasnih in premičnih gradbiščihPrivsakigradnjiinizvaja-nju del je nujno potrebno poskrbeti za varnost in zdravje delavcev. Koordina-tor za varnost in zdravje pri delu na začasnih in premič-nihgradbiščih(vnadaljeva-nju: koordinator) je oseba, kiganaročnikpooblastizazagotavljanjevarnostiprideluinjezadolženzaizogibanjetveganjeminnevarnostim za zdravje delavcevnagradbišču.

ZakonodajaPodlaga za imenovanje koordinatorja jeUredbaozagotavljanjuvarnostiinvarstvapridelunazačasnih inpremičnihgradbi-ščih(Ur.l.RS,št.83/2005),vnadaljevanju:Uredba.

Uredba določa ukrepe za zagotavljanjevarnosti inzdravjapridelunagradbiščih,kakor tudi v obratih in pomožnih delav-nicah na gradbiščih, v katerih se pripra-vljajo, predelujejo in obdelujejo gradbenimateriali, gradbeni proizvodi in gradbe-ni elementi, ki se vgrajujejo v gradbeneobjekte. Uredba določa tudi ukrepe za zagotavljanje varnosti in zdravja pri deluprivzdrževanjuinčiščenjuzgrajenihobjek-tov.Napodlagiuredbemoranaročnikalinadzornik, kadar je predvideno, da bo dela nagradbiščuizvajalodvaalivečizvajalcev,imenovatienegaalivečkoordinatorjevzavarnost in varstvo pri delu. Koordinatorje mora imenovati posebej za fazo pripraveinzafazoizvajanja.

Oseba, ki je imenovana za koordinatorja, mora imeti vsaj višjo strokovno izobrazbo tehnične smeri, narejen strokovni izpit iz

graditveobjektovalivarnostiinzdravjapridelu, opravljeno usposabljanje za koordi-natorjaternajmanj3letadelovnihizkušenjpriprojektiranjualiizvajanjugradbenihdel.

Naloge koordinatorja delimonanaloge vfazipripraveprojektainnalogevfaziizva-janja projekta.

Naloge koordinatorja v fazi priprave projektaKoordinatorvfazipripraveprojektauskla-juje izvajanje temeljnih načel varnosti in varstvaprideluvvsehfazahnačrtovanjainpriprave projekta, predvsem ko se odloča o arhitektonskih, tehničnih, tehnoloških in organizacijskih vidikih, da lahko načrtujerazličnepostavkealifazedel,ki jihjepo-trebno izvajati.

Pred začetkomgradnjemora izdelati var-nostni načrt, v katerem se določi ureditev gradbišča,načinizvajanjadel,zavarovanjedelavcevterpredvsemzagotovivarnostinzdravje pri delu. Posebej se opredelijo ne-varne snovi, ravnanje z njimi ter skladišče-njeleteh.Vvarnostnemnačrtusezagotovivarno izvajanje del, posebej se opredeli iz-vajanje posebno nevarnih del ter potrebna zaščitna oprema, prepovedi ter obveznosti delavcev in odgovornih oseb, ki opravlja-jo takšna dela. Zagotovijo se tudi skupniukrepi za zagotavljanje varnosti in zdrav-ja pri istočasnem delu različnih izvajalcev. Varnostni načrt je obvezni del projektne dokumentacije v obliki elaborata.

Naloge koordinatorja v fazi izvajanja projektaVfaziizvajanjaprojektakoordinatoruskla-juje izvajanje temeljnih načel varnosti in zdravja pri delu ter zagotovi, da se delo-dajalci in njihovi delavci ravnajo po var-nostnemnačrtu.Izdelaalizagotovi,daseizdela potrebna uskladitev varnostneganačrta in dokumentacije s spremembami na gradbišču. Zagotavlja sodelovanje inmedsebojno obveščanje različnih izvajalcev ter preverja varno izvajanje delovnih po-stopkov in usklajuje načrtovane aktivnosti.

Nalogekoordinatorjav fazi izvajanjapro-jektaobsegajotudiskrb,danagradbiščevstopajo leosebe,ki sonagradbiščuza-poslene in osebe, ki imajo dovoljenje za vstop.

Potek izobraževanje za koordinatorjaIzobraževanje za koordinatorja je sesta-vljenoizpripravljalnegaseminarja,kitrajaminimalno5dnipo10urnadan.Nase-minarju kandidati dobijo osnovna znanja ternapotkezaizdelavovarnostneganačr-taterkoordinacijovarnegadelanagrad-bišču. Vsebina in trajanje je predpisano s strani Inšpektorata RS za delo, ki deluje podokriljemMinistrstvazadelo,družino,socialnezadeveinenakomernemožnosti,ingalahkoizvajajosamoustanove,kiima-jo za to posebej pridobljena pooblastila.

Pred pristopom k izpitu, ki je mesec dni po seminarju, je treba izdelati varnostni načrt gradbiščatergapredložitiizpitnikomisiji.Izpit poteka na Inšpektoratu RS za delo pred tri člansko komisijo v sestavi inšpek-torjev za delo ter predstavnika ministrstva. Sestavljen je izpisnegadela terzagovorapredhodnopredloženegavarnostnegana-črta.Po uspešno opravljenem pisnem delu ter zagovoru varnostnega načrta, kandidatdobipooblastila ter tudiodgovornosti zaizvajanjefunkcijkoordinatorja.

ZaključekOktobra je bil so-delavec napoten na izobraževanjeza koordinator-ja, kasneje pa na izpit, ki ga je vzačetku novem-bra tudi uspešno opravil. E

Besedilo: Sašo ŠkorjancFotografija:Matjaž Meško


VPRAŠALI SMO

Vprašali smo… Naše sodelavce iz SE Ljutomer smo vprašali, kakšnesonjihoveželjev prihajajočem letu. Iz povedanegavidimo,dasivsiželimodelatiinbitifinančnopreskrbljeni,hkrati pa tudi zdravi.

Vabljeni k branju njihovih komentarjev.

Bojan Veršič:Pričakovanja, pričakovanja … na osebniravni je to predvsem zdravje, zdravje v dru-žini.Vskupinipridelupapričakujemuspe-šno izvedene projekte, od nabave, priprave materiala in do same izvedbe.

Darko Nemec:Vnovemletusinaosebnemnivojuželimpredvsemzdravja.Toželimtudisvojimso-delavcem.Zanašepodjetjesiželim,dabibilo stabilno in da bi dobro gospodarili.Vem, da nas tudi v prihodnjem letu čaka veliko dela, zato smo v tem času krize lah-ko zadovoljni.

Branko Šiško:Vprihodnjemletusiželimvelikoizzivovnadelovnem mestu. Upam, da bomo uspe-šno končali vse projekte. Ravnokar priča-kujemprvegaotroka,zatosivkrogusvojedružine želim zdravja in čim več skupajpreživetegačasa.

Zvonko Sovič:Moje želje in mojih najbližjih so najprejusmerjenevzagotovitevstabilnihdelovnih

mest.Brezdelanikruha.Želimsivečpo-sluhaza ljudivdanašnjemčasu.Drugačepasomoježelježeljemalegačloveka,tojepredvsem zdravje.

Čirič Slavko:Moja največja želja je, da bi dobil stalnozaposlitev. E

Pripravila: Milena RajhFotografija:Marjan Alt


KOLUMNA

Besediloinfotografija:drrad

Želim vam vesel božič ter zdravo, srečno in uspešno leto 2014Verjetnosem,čeženeprvi, pa vsaj med prvimi, ki se je spomnil, da vam vošči za prihajajoče praznike in zaželivsenajlepševpriha-jajočem letu 2014.

Priznam, da še nisem imel prave ideje, kaj napisati v kolumni, ko sem na sestanku uredniškega odbora našega internegačasopisa sprejel to nalogo. Ja, čas takohitrobeži,dasemijezdelo,dasmočlaniuredniškega odbora že zaključili delo zaleto 2013. To tudi zaradi tega, ker se ježe začelo odštevanje do konca tekočegaleta oz. začetka novega. Prvi znak, dase bližamo koncu leta je bil, ko smo ureprestavili na zimski čas, posledično je svetli del dneva postal krajši, potem so še temperature padle pod mejo ugodnega,praznovali smo največji štajerski praznik (mošt se je spremenil v žlahtno kapljico),konec delovnega tedna pa je bilo Velikovulkanizerovo. To so vse mejniki, ki nekako naznanjajobližajočisekonecleta.

Sebe vidim kot realnega pesimista. Tozaradi tega, ker že več kot tri desetlet-ja transformatorske postaje snujem zakratkostične razmere (v upanju, da jih ne bo doletela ta usoda), varovalke tudi izbiram za najbolj neugodne razmere(preobremenitve in spet kratkostične raz-mere), vsi daljnovodi, ki sem jih podpisal, so predvideni za ekstremne vremenske razmere (veter, visoke in nizke tempera-ture,žled…)…Torejzarealnerazmere.Inza pesimistične tudi. In ko realni pesimist začne razmišljati o pisanju kolumne, mu najprej na pero oz. tipkovnico priletijo re-alne teme. Še posebej zadnjih nekaj let je realnost vedno bolj pesimistična. Prav tako, čepogledamosamozadnji tedenalidva.Čisto svež je spomin na katastrofo, ki jojepovzročilmegaviharnadrugemkoncunašegaplaneta.Milijoniljudisoostalibreznajbližjih in vsega materialnega. Nekajtisočmrtvihinpogrešanih.Preživelimgro-zijo lakota, nalezljive bolezni, povečanje kriminala,nimajovode….Potem ječisto

drugoneurjeprišlonaobalonašejužneso-sede in naredilo pravo razdejanje. Ta isto, sicer nekoliko oslabljeno neurje, je oplazilo tudi jug naše države. Še tako oslabljenojepovzročilovelikopreglavic inškode.Priroki za pesimizem je tudi vedno prisotna indežurnasvetovnaekonomskakriza.Šebolj je pesimistično to, da se ne zavedamo, da je ekonomska kriza samo posledica moralne krize. Zato zdravimo simptome in neizvirnegagreha.Seveda,tukajješere-organizacijainsistemizacija,kipotekatavnašem podjetju. No, na to večno kost imam že dober teden napisan dopis, naslovljenna vodjo ekipe (rečem kar sveti štirje kralji reorganizacije našega podjetja), ki se ak-tivno ukvarja s to problematiko. Dopis sem napisal,kersosepojavile(dez)informacije(konec leta bo pokazal, ali so to bile samo dezinformacijealipraveinformacije),dajenjihov (torejoni, vedno je tonekdodruginnejazalimi)namen,daodžagajovejo,nakaterimočnoslonidobršendelnašegapodjetja. In ko sem dopis končal, so prišle druge,nekolikodrugačne(dez)informacije(kot že zapisano, čas bo pokazal, kaj jebila informacija in kaj dezinformacija vcelizgodbi),razlageinpojasnilaprve(dez)informacije ter še zagotovila in pomirljivitoniprvegamožanašegapodjetja.Odločilsem se, da mu zaupam na besedo. Tako je prej omenjeni dopis ostal v računalniku, nenatisnjen terneposlančetverki.Želimsi, da tako tudi ostane. Prisrčno upam, da mijanuarjanebožal,daganisemposlalnašimsvetimštirimkraljemreorganizacije.Bomo videli.

No, glede na to, da se bliža konec letaoz. začetek novega leta, sem želel napi-sati nekaj spodbudnega, optimističnega,veselega,… Ob začetku novega leta celsvetpraznujeinsegaveseli.Obrnesenovlist v upanju, da bo novo leto boljše, kot je bilo leto, ki ostaja za nami. Vendar pa moja razmišljanja niso stekla v to smer. Za spodbuden, optimističen in vesel tekst je seveda potrebno pozitivno naravnano razpoloženje avtorja. In ko semmislil, daizmoje želje po pisanju spodbudnega inoptimističnega prispevka ne bo nič, se jezgodila iskrica in preskok v pravo smer.Gledalinposlušalsemkreganjepozicijeter

opozicijevdržavnemparlamentuinrazla-goeneistestvariizdvehzornihkotov.Par-lamentarna opozicija je trdila, da bo vlada v prihodnjem letu povprečni štiričlanski družinivnašidržaviznovimidavkipobralaše dodatnih 1000 evrov (kar je znesek, vreden spoštovanja), kot v letošnjem letu, pozicijapajenaširokorazlagalainzagot-avljala, da temu ne bo tako s pojasnilom, da bo pobrano samo kakšnih 20 evrov več na mesec po osebi. In ker sta to dve enačbi zistimrezultatom,navadnemudržavljanuostane samo, da z nasmehom izklopi tele-vizijo, ali da se z enim gibom palca nadaljincu preseli na enega izmed športnihkanalov. In to je bila prava poteza. Oziroma gibpalca.NaenemizmedšportnihkanalovjebilprenosNoletovegašovavLondonu.NadrugistranimrežemujestalnemočniRafa, ki je na svoji strani imel večino od20.000tisočglavepublikevlondonskiO2areni. Sanjski zaključek teniške sezone za praveljubiteljebelegašporta.Sevedasem


IZ STROKE

Novobjektbozagotavljalza-nesljivejšooskrboGoričkegainboljšedelovnepogojezanaše

sodelavce.

Pomembna pridobitev za družbo ElektroMaribor je nedvomno nov objekt RTP Mač-kovci in prostori Nadzorništva Mačkovci, ki je eno izmed nadzorništev OE Murska Sobota. Vodja nadzorništva g. VladoVlajinnjegovisodelavcibodoobtejpridobitviimelipredvsemboljšedelovnepogoje.E

Besedilo: Mihaela ŠnuderlFotografija:Boštjan Rous

kotNoletovfanzvelikimveseljempogledalšov do konca. Še bolj sem bil vesel, ko je RafadobilvelikisrebrnikrožnikinNolepo-kalBarclays,namenjenzmagovalcuturnir-ja. Skorajda popoln športni večer.

Ker ena pozitivna misel rodi drugo inker smona koncu tekočega leta, sem sespomnil hudomušne voščilnice, ki sem jo dobilvoblikismssporočilaodsvojegaso-rodnika dve leti nazaj. Moram priznati, da setegasmssporočilaoz.voščilnicespom-nim večkrat zaradi neminljivosti ideje. Pa šezapisalsemganakoščekpapirja,kigahranim med plačanimi računi za tekoče

leto.Smssporočiloseglasi:»Včasukrizemoramo varčevati na vsakem koraku ter tudi na računu za mobi. Zato koristim ta sms,datizaželimsrečnonovoleto2012,veselbožič,rojstnidan,slavoinVelikonoč,lepo praznovanje 1. maja, da se sprostiš na dopustu in da dobiš lepo rjavo barvo. In vprimeru,da sekrizanekonča, želimti srečno 2013.« Tako je. Za to svetovnoekonomsko krizo smo prvič slišali konec leta2008.Smsodsvojegasorodnikasemdobil konec leta 2011. Danes smo na kon-culeta2013.Pašeničnekaže,datudimiprihajamo iz krize. Ravno nasprotno. Vsak dannasdavkoplačevalcesredstvajavnega

obveščanjaseznanijoskakšnonovoinfor-macijo, za kaj vse bomo morali prihodnje leto plačati kakšen novi davek ali da se obstoječi davki na to in ono zvišujejo.

Pravijo, da je upanje zadnje, ki umre. To-rej, lepo prosim za pozitivno razmišljanje, pozitivno naravnanost v prihajajočem letu in optimizem.

S temi mislimi vam in vsem vašim želim vesel božič ter zdravo, srečno in uspešno leto 2014. E

Nova RTP Mačkovci in prostori Nadzorništva Mačkovci

RTP Mačkovci

Vlado Vlaj, vodja Nadzorništva Mačkovci s sodelavci


IZ STROKE

Nova RTP Mačkovci za zanesljivejšo oskrbo večjega dela GoričkegaVečjidelGoričkegasejedonedavnegaoskrbovalzelektričnoenergijoizskoraj50letstareraz-delilnetransformatorskepostaje, prav toliko pa je startudipriključni35kVdaljnovod.

Zahteve in potrebe odjemalcev, prav tako pa tudi tehnične zahteve so se v zadnjih letih bistveno spremenile, zato je bilo temu potrebnoprilagoditidaljnovodinRTP.Pravtako se stara RTP napaja le po enem dalj-novodu,karobizpadule-tegapomeni,dajepodročjeGoričkegapraktičnobrezelek-tričneenergije.

Tehničneosnoveoziromaargumentacijezanovo razdelilno transformatorsko postajoso bile obdelane v študijah Razvoj elektro-distribucijskega omrežja javnega podjetjaElektro Maribor za področje Pomurja (št. 1624/2; št. 1909/2; EIMV). V povzetkuštudijsenavaja,daelektroenergetskeraz-merenapodročjuGoričkega,kisenapajaspostajeRTP35/20kVMačkovci,nedo-segajozakonskodoločenihkriterijev.Medbolj vidnimi je kriterij padcev napetosti, kratkih stikov in kriterij n-1 ter ukinjanje 35kVnapetostneganivojavSloveniji.Tudiel.energetskekapacitetemoči so100%izkoriščene, tako da ne dopuščajo doda-tnega priključevanja večjih odjemalcev vomrežje. Dodatne potrebe predstavljajoelektrifikacija železnice in napajanje ENP--postaj. V ta namen se je na osnovi zgoraj nave-denih razvojnih načrtov v center obtežbeGoričkega v neposredni bližini obstoječeRTP35/20kVMačkovciprojektnoumestilanova razdelilna transformatorska postajaRTP110/20kVMačkovci.

Projektna zasnova

ProjektRTP110/20kVMačkovcijevosno-

vi bil načrtovan z naslednjimi sklopi:• samarazdelilnatransformatorskapo-

staja (plinsko izolirano stikališče 110 kV GIS, nameščeno v zidanem delu postaje, dva energetska transforma-torja do moči 40 MVA, 20 kV stika-lišče z enosistemskimi kovinsko oklo-pljenimi celicami in sistem zaščite in vodenja,kiomogočavodenjepostajebrez posadke na daljavo iz centra vo-denjaDCV),

• prostori nadzorništva s prostori za osebje in mehanizacijo,

• deponijadrogov,• rušitev obstoječe RTP 35/20 kV s

končno ureditvijo platoja, opornim zi-dom in izvedbo nadstrešnice.

Zaradi zapletov pri umestitvi priključnega110kVdaljnovodavprostor,kijepogoje-val zaključitev postaje (za rušitve, nadstre-šnico,deponijodrogov,zaključitvepostajeje treba zagotoviti funkcionalno delujočonovo postajo, ki pa lahko prevzame to vlo-go le z izvedbo novega priključnega DV110 kV MS Mačkovci oz. preselitvijo trans-formacije 35/20 kV iz stare v novo RTP)se je pristopilo k preselitvi transformacije35/20kVizstarevnovoRTP.Trebajebiloizdelati spremenjeno dokumentacijo PGD, PZI, PID, pridobiti spremenjeno gradbenodovoljenjeinfizičnorealiziratiselitev,tako

da so se osnovnim sklopom dodali novi :• prostor za transformacijo 35/20 kV,

kjer sta nameščena dva 4 MVA ener-getskatransformatorja,

• stikališče35kV,• sekundarni sistemi za vodenje in za-

ščito 35 kV stikališča in energetskihTR.

Projekt se izvajal na osnovi dokumentaci-ješt.REEM20-A410/084,kijojeizdelaladružbaIBEd.d.

Postaja je bila zaključena v letu 2012, v letu2013jebilopravljendokončnitehnič-nipregledinpridobljenouporabnodovo-ljenje. E

Besedilo: Dean Ogrizek

GeografskaleganoveRTP110/20,35/20kVMačkovci

UreditvenoobmočjenoveRTP110/35/20kVMačkovci


IZ STROKE

Rekordna proizvodnja električne energije iz obnovljivih virov in naprav z visokim izkoristkom v omrežju Elektra MariborV zadnjih štirih letih se je število proizvodnih virov vdistribucijskemomrežjuElektra Maribor poveča-lo več kot 7-krat in znaša že1.247.Vprvihdesetihmesecihletošnjegaletasotiviridoseglirekordnoproizvodnjo.

Za potrebe odjemalcev Elektra Maribor je bilo v prvih desetih mesecih iz prenosne-gaomrežja in odproizvodnih virov, ki sovključeni v distribucijsko omrežje ElektroMaribor,prevzetoskupaj1.878.359MWhoziroma0,4%manjkotvenakemobdo-bjulanskegaleta.

V zadnjih letih se zmanjšuje odjem iz prenosnega omrežja, ker vztrajno rasteelektrična energija iz proizvodnih virov.Grezaelektričnoenergijoizsončnihelek-trarn, malih hidroelektrarn, elektrarn na biomaso ter kogeneracijskih naprav ozi-roma iz obnovljivih virov in naprav z viso-kim izkoristkom. V prvih desetih mesecih je bilo tako iz proizvodnih virov prevzeto 242.706MWh,karje2,4%večkotvena-kemobdobju lani, izprenosnegaomrežjapa1.635.635MWh,karje0,8%manjkotv enakem obdobju lani.

V zadnjih štirih letih sta se tako število kot moč proizvodnih virov v distribucijskem omrežju Elektra Maribor potrojila. Leta2010 je imelo 52 proizvodnih virov pri-ključnomoč52MW,v letošnjem letupaimakar156proizvodnihvirovskupnomoč156 MW. Proizvodnja električne energijeiz teh virov se je tudi povečevala, vendar ne s takšno dinamiko. Leta 2010 je znaša-la166.615MWh,letospa242.706MWh,karpomenipovečanjeza46%.

Zato se spreminja tudi razmerje med ener-gijo, prejeto iz prenosnega omrežja, inenergijo, prejeto iz proizvodnih virov na

distribucijskemomrežju.Čeješeleta2010to razmerje znašalo 91:9, je bilo konec ok-tobra2013torazmerje87:13.E

I.-X.2010 I.-X.2011 I.-X.2012 I.-X.2013

Odjemizprenosnegaomrežja[MWh] 1.710.182 1.694.782 1.649.334 1.635.653

Odjemizproizvodnihvirov[MWh] 166.615 196.742 237.028 242.706

Skupaj[MWh] 1.876.797 1.891.524 1.886.362 1.878.359

Razmerje prenos: proizvodnja 91:9 90:10 87:13 87:13

Število proizvodnih virov 172 418 954 1.247

Priključnamočproizvodnihvirov[MW] 52 86 129 156

Besedilo: mag. Boris Sovič,Mitja Prešern


IZ STROKE

Besedilo: Karin ZagomilšekFotografija:Dežurna služba Nadzorništva Slovenske Konjice

Izpadi na področju Elektra Maribor Zaradimočnegavetra,dežjainponekodtudisnegajepri-šlo v ponedeljek, 11. novem-bra2013naoskrbovalnemobmočju Elektra Maribor, do več motenj v oskrbi z elek-tričnoenergijo.

Na območju Podlehnika, Limbuša, Šmar-tnega, Oplotnice, Zreč, Vitanja, MurskihPetrovcev in Grada, je prišlo do več manjših in večinoma kratkotrajnih motenj v oskrbi z električnoenergijo.Vzrokzaizpadesobilipoškodovanidaljnovodiindrogovi.Monterske ekipe, ki so se takoj odpravile na mesta okvar, so si ves čas na terenu in-tenzivno prizadevale čim hitreje odpraviti okvare in našim odjemalcem ponovno za-gotovitioskrbozelektričnoenergijo.Brez napetosti je bilo skupaj največ 2.410 odjemalcev, in sicer ob 12:20. Ob 17-ih je bilo vzpostavljeno normalno obratovalno stanje na srednjenapetostnih omrežjih.Po tem so se reševale le še manjše okva-renanizkonapetostnihomrežjih.Vvečer-nih urah so bile okvare po večini sanirane, vzpostavljena je bila oskrba z električno energijovsemodjemalcem.Informacijeovečjihspremembahvstanju

omrežja smo sproti objavljali na spletnistraniinnanašemFacebookovemprofilu:

www.facebook.com/ElektroMaribor.E

Na strateškem srečanju Inovacijaenergetike'13,je naš sodelavec, Zvonko Mezga,sodelovalzdvemareferatoma.

Naslova predstavljenih referatov sta bila:Integralna uporaba podatkovnih baz zapotrebe upravljanja Distribucijskega elek-

troenergetskega sistema (DEES) in obve-ščanja odjemalcev o načrtovanih in nena-črtovanihdogodkihvElektruMaribor.

Informatizacija zahtevnih in kompleksnihprocesov in uvedba novih, cenovno do-stopnih tehnologij pri upravljanju DEESje nujna. V Elektru Maribor smo z inova-tivnimipristopipri integracijiuporabepo-datkovnih baz vključili vse ključne procese upravljanjaDEES.Rezultati integracijepo-datkovnih baz so informatizirani delovni

programiindelovninalogi,vključenivpro-cesvodenjaDEES,kizagotavljajoželenoinzahtevano zanesljivost delovanja DEES ter informatizirano obveščanje odjemalcev oizklopih in izpadih prek naše spletne strani, e-pošte in SMS-sporočil. Obveščanje odjemalcev o načrtovanih iz-klopih prek naše spletne strani, e-pošte in SMS-sporočiljevcelotiinformatizirano:prinačrtovanjuizklopovzapotrebevzdrževa-nja se opredelijo naprave DEES in trajanje izklopa. Na naprave DEES so informacij-

PoškodovanoomrežjenapodročjuVitanjainZreč

Informatizacija za boljše obveščanje


IZ STROKE

sko vezana merilna mesta (MM). Za vsako merilno mesto lahko uporabnik v spletno aplikacijo vnese svoj e-naslov in številko GSM.Program»bere« izklopljenaMM in

pripadajoče e-naslove in GSM-številke za obveščanje uporabnikov. Vsem prijavlje-nim tako 48 ur pred izklopomposredujeustrezno e-pošto oz. SMS-sporočilo.

Naspletnistranipasoobjavljeneinforma-cije o izklopljenih napravah za celotno na-pajalno območje Elektra Maribor.

Testiramo tudi možnost uporabe podat-kovnih baz za obveščanje odjemalcev pri nenapovedanih izpadih. Program samo-dejno zazna naprave, ki zaradi izpada ne obratujejo, pripadajoča MM oz. pripadajo-če e-naslove in GSM-številke, na katere se posredujejoinformacijeoizpadu.

Za še boljše obveščanje uporabljamo tudi družbena omrežja Facebook in Twitter. Vteku je tudiprojektplatformeCIM,kibozagotovilšeboljšopovezavoinizmenjavopodatkov med uporabljenimi IT-sistemi. E

Besedilo: Zvonko MezgaFotografija:www.prosperia.si

V prvih desetih mesecih za 0,4 % manjša poraba električne energije V prvih desetih mesecih leta 2013jeporabaelektričneenergijeznašala1.798GWh,karjeza0,4%manjkotvenakem obdobju lani.

Realizacija skupne obračunske moči je za 1,8 % večja od lanske, kar je posledicapričetka obračunavanja moči za nekdanja merilna mesta odjemne skupine javne raz-svetljave. Poraba gospodinjskih odjemalcev je za1,3%večjakot v letu2012.Porabaod-jemalcev na srednji napetosti (SN) je za 2,2%manjša,porabaposlovnihodjemal-cev na nizki napetosti (NN) pa za 0,3%večja kot v 2012. Tabela 1: Gibanje obračunske moči in porabe energije po posameznih upo-rabniških skupinah v primerjavi z ena-kim obdobjem v letu 2012 Konična moč sistema je bila letos najvišja vmesecu januarju in jeznašala389MW.V letu 2012 je bila najvišja vmesecu fe-

bruarju in je znašala 409 MW, kar je bila posledica nizkih temperatur. E

Besedilo: Mitja Prešern

Tabela 1:


IZ STROKE

Besedilo: Franci ToplakFotografija:Aleš Damjanovič

Novosti iz novega energetskega zakona EZ-1Novostiiznovegaenerget-skegazakonaEZ-1(različi-caEVA2013-2430-0074)spodročja distribucije elek-tričneenergije

Energetski zakon (v nadaljnjem besedilu:EZ)jesistemskizakonodelovanjuenerget-skegasistema,kijebildozdajspremenjenpetkrat. Vse spremembe doslej, razen no-vele EZ-D, so bile namenjene prilagoditvislovenske zakonodaje evropskemu prav-nemu redu, ureditvi pogojev za delova-njetrgazelektričnoenergijo,regulatorja,ureditviizvajanjagospodarskihjavnihslužbna področju elektrike in plina ter učinkoviti rabienergijeinobnovljivihvirovenergije.Razlogi zanovEnergetski zakonsopred-vsem v obstoječi neskladnosti s predpisi Evropske skupnosti (v nadaljevanju: ES) in odločbiUstavnega sodišča Republike Slo-venije (odločba št. U-I-257/09-22 z dne14.aprila2011(UradnilistRS,št.37/11)).V pravni red Republike Slovenije je bilo tre-ba delno ali v celoti prenesti še naslednje predpise ES:• Direktiva 2009/72/ES Evropskega

parlamenta in Sveta o skupnih pravilih notranjega trga z električno energijoinorazveljavitviDirektive2003/54/ES(ULLšt.211zdne14.avgusta2009),

• Direktiva 2009/73/ES Evropskegaparlamenta in Sveta o skupnih pravilih notranjega trga z zemeljskimplinominorazveljavitviDirektive2003/55/ES(ULLšt.211zdne14.avgusta2009),

• Direktiva 2010/31/EU Evropske-ga parlamenta in Sveta o energetskiučinkovitosti stavb (prenovitev) (UL L št.153zdne18.junija2010),

• Direktiva 2009/28/ES Evropskegaparlamenta in Sveta o spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov,spremembi in poznejši razveljavitvi di-rektiv2001/77/ESin2003/30/ES(ULLšt.140zdne5.junija2009),

• Direktiva 2012/27/EU Evropskegaparlamenta in Sveta zdne25.okto-bra 2012 o energetski učinkovitosti,spremembi direktiv 2009/125/ES in

2010/30/EU ter razveljavitvi direktiv2004/8/ESin2006/32/ES(ULEULšt.315).

Sprememb veljavnih členov obstoječegazakona je bilo toliko, da je bilo treba pri-pravitinovzakon.Dodatenrazlogzaspre-jem novega zakona je povečanje pregle-dnostisamegabesedilaintransparentnostiprenosa obsežne evropske zakonodaje vnacionalni pravni red, saj je bil osnovni za-konizleta1999žepetkratspremenjen.Stemi spremembami je bilo že dodanih inspremenjenih več sto členov.Na področju električne energije se spre-membe nanašajo predvsem na ločitev la-stništva operaterja prenosnega omrežja,lastništvodistribucijskega sistema,varstvoodjemalcev in v manjši meri na distribucij-skegaoperaterja. Pri lastništvudistribucij-skegaomrežjasonatančnejedoločeniod-nosimed operaterjem in lastniki omrežjainopredeljenavlogainpooblastilaagencijekotregulatorjagledenalastnike.Drugačekot pri prenosu, pri katerem mora imeti operater zaradi lastniške ločitve prenosno omrežjeobveznovsvojilasti,jevdistribu-cijipredvidennajemomrežja,ki ima javniznačaj. Posebej za ta namen je opredeljen pojemdelajavnegasistema.Taopredelitevdoloča mejo med distribucijskim sistemom inuporabniki,nadrugistranipajepredvi-dena podrobnejša določitev meje med di-stribucijskim in prenosnim sistemom. V ta namen je predvidena uredba vlade.Osnutek EZ-1 je razdeljen na dvanajst de-

lov,odkaterihimavsakdelvečpoglavijzoddelki. V nadaljevanju so omenjeni tisti deli EZ-1, ki so posredno ali neposredno dotikajo ali so kakor koli pomembni za po-dročjedistribucijeelektričneenergije.

V I. delu EZ-1 velja omeniti dokumente, kisesprejmejovDržavnemzboruinvVla-di RS v zvezi z oskrbo države z energijo.Državni zbor na predlog vlade sprejmeEnergetskikonceptSlovenije (EKS)zaob-dobje 20 let in okvirno 40 let, v katerem se določijo cilji zanesljive, trajnostne in konkurenčne oskrbe z energijo za obdo-bje. Dokument se obnovi vsakih 10 let. V enem letu po sprejetju EKS mora mini-strstvo, pristojno za energijo, pripraviti inpredložiti vladi v sprejemDržavni razvojnienergetski koncept (DREN), ki je okvirninačrtpomembnejšihnaložb v energetskoinfrastrukturozadoseganjeciljev5.členaEZ-1. V roku devetih mesecev od sprejetja koncepta DREN morata operater distribu-cijskega omrežja in prenosnega omrežjapripravitirazvojninačrtomrežjaingapre-dložiti v sprejemministrstvu, pristojnemuzaenergijo.Razvojninačrtimorajobiti iz-delani za deset let in v skladu s konceptom DREN.Minister,pristojenzaenergijo,morarazvojne načrte potrditi v treh mesecih, v nasprotnemsešteje,da jesoglasjedano.Razvojne načrte morata operaterja obnovi-ti vsaki dve leti. E

Nadaljevanje v naslednji številki...


MED NAMI

Z vztrajnostjo do zaposlitve v Elektru MariborPodogovorusembilapremeščena na OE Maribor z okolico. V zame novo sredino, v kateri dobro po-znam le malo sodelavcev.

Pa je naneslo, da sem se ustavila in se zapletla v zanimiv pogovor zmlajšim so-delavcem, Miranom Arnušem, ki me je presenetil s svojozgodbo.Morala sem jozapisati, ker je lepvzglednekoga,ki je zvztrajnostjo prispel do cilja. Še kar nekaj časaponajinempogovorusemrazmišljalao reku, ki govori o tem, da tam,kjer je volja, je pot ter uspeh.

Čakanje se mu je izplačaloBil je naš štipendist, vendar je kljub temu ob zaključku srednje elektrotehnične šole in po pripravništvu ostal brez zaposlitve. Zaposlilsejedrugjeinnenehnopošiljalnanaš naslov prošnje za zaposlitev. Kar nekaj let je čakal na trenutek, da so se tudi zanj odprlavratainmudovolilaprestopitipragdvoriščadružbeElektraMaribor.Nigabilotistidansrečnejšegačloveka,kojepospra-vil orodje pri tedanjem delodajalcu in odšel tja,kamorsi ježedolgoželel–vElektroMaribor.

Delo s strankamiDela kot merilec na terenu in je dnevno v stiku s strankami. Daje vtis osebe, ki ji

uspeva probleme videti kot izzive. Svoje nalogeopravlja v zadovoljstvo vseh, takostrank kot tudi v svoje zadovoljstvo. V nje-govihodgovorihbostelahko,čebosteis-kali, našli del sebe. Ob delu z njim boste začutili zadovoljstvo in moč ter pripadnost, ki se pri večini razvije skozi čas. Miran je eden od redkih, ki je to pripadnost in lo-jalnost družbi prinesel s seboj. V njem jevzklilaževmladosti,naprejrastlavdijaškidobi in ob opravljanju obvezne prakse. Miran, v uvodu sem bralcem skopo opisala tvojo pot do zaposlitve v

naši družbi. Kaj so bili razlogi, da si tako močno želel delati v naši sredini?

Ja, kotmajhen deček, ki je živel na vasi,sem spoznal delavce podjetja Elektra Ma-ribor. Opazoval sem jih, ko so zamenjevali drogovenanašemobmočju.Žetakratsemvneto spremljal, kako so to počeli, od izko-pajamezadrogdonjegovepostavitve…In da ne pozabim omeniti, kako sem ob-čudoval pas in plezalke za plezanje ter de-lavca,kisejepredmenojpovzpelnadrog.Takratsemresničnoževedel,daželimpo-stati ELEKTRIČAR. In postal sem.

Želja se ti je izpolnila. Zaposlil si se pri nas, ker si dovolj dolgo »trkal« na naša vrata. Zdaj si »naš«. Kako nas vidiš po skoraj 10 letih dela v družbi?

Poskorajdesetihletihdelavdružbividim,da se naša sredina manjša. Vse manj nas je. Ljudje odhajajo v pokoj, nadomestil name-sto njih ni ali pa premalo.

Miran, si mlad sodelavec, ki se za-veda, da pri svojem delu predsta-vlja družbo kot celoto in da je zanj odjemalec/kupec »kralj«. Kaj te motivira in vodi naprej?

Besedilo: Irena Podgrajšek, Miran ArnušFotografija:arhiv Miran Arnuš

Miran Arnuš na svojem jeklenem konjičku

MirannatekmovanjuCZprvepomočivBenetkah


MED NAMI

Delam v dokaj mladi skupini ljudi, na od-delku,vkateremrešujemotežaveinnasta-le probleme skupaj. To me veseli. Živimopavobdobju,kiniravnoprijaznomladim družinam, ki gradijo. Potrudimose, da kljub velikemu deležu birokracije,ki jo stranka potrebuje za priklop in kolav-dacijo hišnega priključka, postopek stečehitro in je stranka čim prej priključena. Še posebej je to naša skrb v zimskih dnevih, koječasogrevanja.

Kakšen pristop uporabljaš pri »zahtevnih« strankah? Koliko jih je? Jih morda že tvoj prijazen poz-drav in korekten pristop razoroži? Opiši nam kakšen posebno zanimiv dogodek.

Bolj kot ne, je »zahtevnih« strank vedno več. Veliko je nestrpnosti. Vsem se nekam mudi in vse bi moralo biti hitro, hitro, hitro ... Pristop v obliki lepe besede in hitregaangažiranjavednone»vžge«.Čisto na začetku, ko sem začel delati na delovnem mestu prevzemnika, se nisem še zavedal, da lahko stranke pritiskajo na raz-lične načine. Eni izmed njih sem dejal, da jemalo»gužva«indajetrebakakšendanpočakati za prevzem. Pošalil sem se, da je v»trgovininakruhtuditrebačakativvr-sti«. In kaj je sledilo? Naslednji dan je moj nadrejeni imel na mizi dopis te stranke, da mu je prevzemnik merilnih mest dejal, da je treba na elektriko čakati »v vrsti«, tako, kotnakruhvtrgovini.Zanimivone?Jepares, da se velikokrat tiste stranke, ki so po telefonubesednoostre,obpravihbesedahomehčajo in na koncu pride še kavica.

»Ni vse zlato, kar se sveti« mi je či-sto od malega večkrat rekla moja stara mama. Pravi pomen besed sem razumela veliko kasneje. Tre-nutno v družbi ni nikogar, ki dela na terenu, da ne bi bil zaradi po-manjkanja kadra velikokrat preo-bremenjen. Verjetno tudi ti. Kako danes ocenjuješ odločitev izpred mnogo let, da se zaposliš pri nas? Si se dobro odločil?

Odločil sem se definitivno prav, sajprejšnjegapodjetja,kjersembilzaposlen,sploh ni več.

Če bi imel moč, da kaj spremeniš v naši sredini, kaj bi spremenil?

Bi! Plače, regres innagradoob zaključkuleta. Dobro plačan delavec je zadovoljen delavec, ki se bo z veseljem v vsakem trenutku odzval klicu na defekt oz. naodpravljanje težav, ki jih narava današnjednipovzročavednopogosteje.

Pa še klasično vprašanje. Kdo je Miran Arnuš? Kaj počne v prostem času?

Zaposlen sem na enoti MzO od leta 2004. Najprej kot monter v skupini, sedaj pa opravljam delo prevzemnika merilnih mest. Vsa leta mojega šolanja sem bilštipendist podjetja Elektro Maribor, kjer sem tudi opravljal počitniško prakso in pripravniško dobo. A me kljub temu takrat niso zaposliti. Zaposlil sem se v privat-nem podjetju, ki se je ukvarjalo z elektro inštalacijskimi deli. Delali smo inštalacije v vsehvečjihpodjetjih,trgovinahincentrih.Tako sem bil po šestih letih pisanja prošenj končnopovabljennarazgovorindobilza-poslitev kot monter. Sanje iz otroštva so se mi uresničile julija 2004. Kljub temu, da

moje delo ni več na terenu v skupini, še vedno priskočim na pomoč sodelavcem ob defektihinhavarijah. Prostičaspreživljamzdružino.Šeposebnoveliko s sinom, ki je decembra dopolnil 6 let. Moja velika ljubezen je tudi motor. Prej sem dirkal s cestno hitrostjo po raznih »pistah«, ko pa sem dobil otroka, sem jih zamenjal za enduro motor in postal tako imenovani BLATAR. Sem tudi član rezervne sestaveCivilnezaščiteenoteprvepomoči–tekmovalnidelvMestniObčiniPtuj,kijeosemkratnidržavniprvak,evropskiprvakvoživljanjuinskupnošestavEvropi. Kaj bi sporočil sodelavcem ob za-ključku leta?

Sporočam jim, da naj v novo leto 2014 vs-topijo čim bolj pozitivno naravnani, saj je zanamienoizmedtežjihlet.Pozabijonajnaslabetrenutkeinživijozaboljšijutritersipomagajomedseboj.

Malo kdaj se zgodi, da ob zaključku in-tervjuja ostanem brez besed, kot sem os-tala tokrat. Da ni potrebno nič dodatno poudariti, pojasnjevati, bralca na kaj opo-zoriti…IzMiranovihbesedsepopolnomajasnorazbere,dajepotrebnoživljenjevzetikot izziv,gasprotiživeti invdanisituacijiiskati dobre rešitve.

Torej, še vedno velja resnica, da če trkamo, se nam odpre; če iščemo, najdemo; če čakamo,dočakamo…

Veliko lepih misli in dogodkov v letu 2014 vam tako kot Miran Arnuš, želim tudi sama. Morda bo leto 2014 ravno tisto, ki bo prineslo to, kar že dolgo čakate in si želite. E

Miran Arnuš s svojo veliko ljubeznijo, motorjem


1. Plačevanje plus – plačujte še ugodneje!

Odslejlahkopoložniceporavnatetudibrezprovizije.

Kako? Prek POS-terminalov.

Kje? Na vseh prodajnih mestih Energijeplus.

2. Najvišja možna cena zemeljske-ga plina že določena

VEnergijiplussezavezujejo,dacenaze-meljskegaplinado konca leta 2014 ne bo presegla0,3535 €/Sm3 (oziroma 0,43127 €/Sm3 z DDV).

Vsakeganovegakupcanagradijos prak-tično nagrado in popustom v vredno-sti 20 EUR.Popust bo upoštevan dvakrat v višini 10 EUR.Energijaplusboizbralamesečnara-čuna za dobavljen zemeljski plin, na kate-rih bo obračunala popust v roku 12 mese-cevodzačetkadobavezemeljskegaplina.

3. Odločite se za nakup PELETOV plus in prihranite tudi do 50 % stroškov za ogrevanje!

4. Paketi električne energije

Naši paketi, vaš prihranek

Paket Osnovna oskrbaTapaketjenamenjenvsem,kisineželitespremembinprilagajanjaporaberazličnimčasovnimobdobjemnižjeinvišjetarife.Že-lite le varno in zanesljivo dobavo električne energijezasvojdom.

Paket Varčujem! Če porabite vsaj 55 odstotkov električneenergijevčasumanjšednevnetarife(MT),potem varčujete in premišljeno porabljate električno energijo. Izberite paket Varču-jem!, ki je namenjen prav vam. S še večjim deležemporabevčasuMTsibostelahkošedodatnoznižaliskupnistrošekporablje-neelektričneenergije.

Paket toplotne črpalkeS paketom za imetnike toplotnih črpalk za-okrožujejo prizadevanja kupcev po varčnirabi energije inmanjšemobremenjevanjuokolja. Investiranje v toplotno črpalko se vam s prihrankom energije lahko povrnežev6–7letih,sistempabodelovalbistve-nodlje.Paketjenamenjenvsem,kižealipa še boste uporabljali toplotno črpalko kotvirogrevanjaoziromahlajenjaprosto-rovin/alisanitarnevode.

Paket e+4 Pakete+4imavečtarifscenejšoelektričnoenergijo.Alilahkoopravilaprilagoditeraz-ličnim časovnim blokom? S spremljanjem porabelahkošeznižatezneseknasvojemračunu. Če želite s prilagajanjem porabetakoj prihraniti in aktivno sodelovati pri učinkovitirabienergije,jee+4pravaizbira.Tudičenestoritenič,takojprihranitedo3odstotkepristroškihzaelektričnoenergijo(izračun temelji na podatkih za povprečno gospodinjstvo).Zmalodobrevoljeinprila-gajanjajetaprihranekševečji.

Oskrba z električno energijo iz obno-vljivih virovPonujajotudielektričnoenergijo izobno-vljivih virov. S takšno izbiro prispevate k čistejšemu in zdravemu okolju ter k zmanj-šanjuemisijCO2.

Storitev Zlata uraNajmanj trikrat tedensko vam v izbranih urahvEnergijiplusponujajodo50odstot-

kov cenejšo električno energijo. O začet-ku, trajanju in ceni energije vas obvestijoprek e-pošte, SMS-sporočil in Facebooka. Zatopotrebujete leželjopoprihrankuinprimerno opremljeno merilno mesto (na-predni sistemski števec, vključen v sistem daljinskegazajemapodatkov).E

ENERGIJA PLUS

Novice iz Energije Plus

V Energiji plus začeli s pod-pisi individualnih pogodb o dobavi in prodaji toplotne energije

Oktobra so v Energiji plus začeli tudi sproizvodnjoinprodajotoplotneenergijezapotrebe580stanovanjnaPobrežjuvMariboru,kisosedoslejogrevalaizdo-trajane kotlovnice. To so prenovili in pre-uredili, da zdaj deluje na zemeljski plin, z nekaterimidodatnimiposegipabodošedodatnoizboljšaliučinkovitostcelotnegasistemadaljinskegaogrevanja.Kotlovni-camoči3,5megavatatakoodoktobradalje ogreva gospodinjstva po občutnonižjiceni.Kotlovnicobodonaslednjihde-setletupravljaliinvzdrževali.Z dobrim timom Energije plus so takopripravili pogodbe o dobavi in prodajitoplotneenergije.Le-tesostrankampopoštitudiposlali,natopaorganiziralisre-čanja na sami lokaciji z namenom, da bi jim kar se da skrajšali nepotrebne poti in seveda prihranili čas. Tako so po podpisu krovne pogodbesledilišepodpisiindividualnihpogodbsstanovalci.Naj navedemo nekaj izjav zadovoljnih strank:Martin Jurgec, Maribor:»Zogrevanjemstanovanj in toplevodesem zadovoljen in upam, da bo tako ostalo v bodoče, tudi cenovno.«Jožefa Vrblač, Maribor:»Zadovoljna sem s toploto in ogreva-njem sanitarne vode, glede na novooskrbo in prenovo kotlovnice.«

Besedilo: Energija plus


ENERGIJA PLUS

PogovorzNatalioVarl,izvršno direktorico za področje prodaje

Kaj se bo po vaših analizah dogaja-lo na trgu z električno energijo do konca tega leta in prihodnje leto ter kako bodo to občutili vaši kup-ci?

Gospodarskasituacijainprojekcijegospo-darskih gibanj v prihodnjih obdobjih po-membno vplivajo tudi na cene električne energije.VEnergijiplussledimotržnimraz-meramnanabavnemtrguinceneprilaga-jamonabavnimpogojem.Naprvemmestusta vedno ponudba in povpraševanje. Ob temimapricenahpomembnovlogovpe-tosttrgazelektričnoenergijovsvetovnitrgenergentov.Sprilagajanjemcenenergen-tov tržnim zakonitostim smo že januarjaletosznižalicenoelektričneenergijemanj-šim poslovnim kupcem, maja pa tudi vsem gospodinjskimkupcem.Tuditistim,kisosevezalizavečletsfiksnoceno.Sstrokovnoin usposobljeno ekipo zagotavljamo sta-bilne cene za daljša časovna obdobja, tudi za nekaj let vnaprej, kljub temu da se cene vsakodnevno spreminjajo.

Kaj svetujete podjetjem, ki se od-ločajo o dobavitelju električne

energije in hkrati razmišljajo, ali naj izberejo dolgoročni zakup ele-ktrične energije?

VEnergijiplus vednoprisluhnemoželjamkupcev in iščemo ustrezne rešitve. Za manjše kupce vsakodnevno iščemo naju-godnejšeopcijena trgu in jihoblikujemovnajboljšomožnoponudbo.Dokazzatoso bile stabilne cene v preteklih treh letih, kismojih letosznižali instemprilagodilitržnim razmeram. Za manjše kupce pri-pravljamo tudi posebne ponudbe. Večjim kupcem nekajkrat tedensko ali po dogo-vorupošiljamoponudbeinjihobugodnihnakupnih trenutkih na to še posebej opo-zorimo. V vsaki poslani ponudbi navedemo različne možnosti nakupa. Tako si lahkozmanjšajotveganjazaradivsakodnevnegaspreminjanja cen tudi za nekaj let vnaprej.

Katere so vaše glavne konkurenč-ne prednosti za gospodinjstva in poslovne kupce?

Nedvomno so bližina, neposreden stik inindividualna obravnava tiste prednosti, ki jih naši kupci cenijo. S svojimi prodajnimi mestivMariboru,GornjiRadgoni,MurskiSoboti, na Ptuju in v Slovenski Bistrici ima-mo vzpostavljen neposreden stik s kupci, da lahko na teh mestih uredijo prav vse: od informacij,sklepanjapogodbdoplačilbrez provizije preko POS-terminalov. Za kupce organiziramo tudi razna promocij-ska srečanja. V mesecu oktobru smo na vseh naših prodajnih mestih poleg pred-stavitvenaših storitev inproduktov zago-tavljali brezplačno svetovanje, ki kupcu olajša odločitev o tem, kateri paket oskrbe z elektriko ali plinom je zanj najprimernejši innajugodnejši.Našikupci sozmerajde-ležni posebne obravnave, saj ne delamorazlik med malimi in velikimi. Prav tako sovsideležninajkakovostnejšihstoritevinugodnosti, negledenaporaboali oblikopogodbenegarazmerja.

In kako nameravate te konkurenč-ne prednosti vzdrževati ali jih še krepiti?

Za manjše kupce večkrat letno pripravimo posebne ponudbe električne energije zarazličnaobdobjapogarantiranihcenah.Tobomo tudi nadaljevali. Poseben poudarek dajemo naši novi, razširjeni ponudbi ener-gentov,kismojopoletidopolnilizzemelj-

skim plinom, za tem pa tudi s prodajo pele-tov.Kupcemzagotavljamoplinpougodniceni, ki je do konca leta 2014 zagotovonebomozvišali.Polegtegabomovokvirurazličnihakcij,kijihorganiziramoskupajznašimi poslovnimi partnerji, za naše kup-ce še naprej zagotavljali različne popusteprinakupuenergentovinrazličnihnaprav(toplotne črpalke, peči na plin in pelete), možnostuporabeeStoritev,različnenačineplačevanja računov s čim manj dodatnimi stroški in še kaj. S tem si prizadevamo, da kupcemv tehčasihpomagamoprihranitikakšenevro,kigalahkokoristnoporabijo.Večjimkupcembomošenaprejzagotavljalioskrbo, ki jim bo pisana na kožo. Sveto-vali jim bomo pri iskanju in implementaciji ukrepov za učinkovito in varčno rabo ener-gije,jihobveščaliodogajanjunatrgu,so-delovali partnersko,predvsempa zagota-vljalirazličnemožnostinakupaenergentovtudi za daljša časovna obdobja po vnaprej zagotovljenihcenah.

Zadnji dve leti ste poslovnim kup-cem in javnemu sektorju ponudi-li nepovratna sredstva za ukrepe učinkovite rabe energije. Katere storitve ponujate vašim kupcem, da jim pomagate pri čim bolj racio-nalni rabi električne energije? Ko-likšno je zanimanje za te storitve?

Področje učinkovite rabe energije smo vEnergiji plus prepoznali kot eno izmedposlovnihpriložnosti,naosnovikaterih jemožno krepiti poslovne odnose z našimikupci. Zato smo pripravili številne ukre-pe. Kljub trenutni nizki ravni cen praktično vseh ključnih energentov in neugodnimekonomskimrazmeramugotavljamo,dajeintereszavlaganjavenergetskoučinkovi-tostševednovelik,karkažejotudirezultatirazpisa za pridobitev nepovratnih sredstev za izbolj-šanje energijske učinkovitosti.Sredstvasmozatoletoževcelotirazdelili.

Kakšna je vaša vizija razvoja – čemu boste dajali največji poudarek?

Vsekakor širitvi ponudbe energentov instoritev.Polegzemeljskegaplinasmosep-tembra začeli prodajati lesne pelete, konec oktobra smo začeli tudi s proizvodnjo in prodajotoplotneenergije.Topašenivse.Ključna pa ostaja skrb za naše kupce in nji-hovo zadovoljstvo. E

Vedno prisluhnemo kupcem

Besedilo: Energija plus

mag.NataliaVarl


OVEN

Modrost in mladost se dopolnjujetaIntervjuzg.ŠtefanomČuričem, upravljalcem malih hidroelektrarn vdružbiOvenElektroMaribor

Kako daleč nazaj segajo vaši začet-ki upravljanja z malimi hidroelek-trarnami?

Začetki mojega upravljanja z mHE sega-jo v pomlad leta 1991. Takrat sem postal pomočnik vodje rajona Ruše in nadzor-ni monter nadzorništva Ruše. Elektrarne sem prevzel od takratnega vodje rajona,žal že pokojnega Šut Edija. O vsem sku-paj sem vedel bolj malo, vodila pa sta me neverjetna volja in pogum, saj elektrarnazahteva veliko znanja in izkušenj za svoje nemoteno delovanje, prav tako je vrednost objektavelika,stempatudiodgovornost.Dodatnosemseizobraževaldoma.Vveli-ko pomoč mi je bil prijatelj iz Litostroja, ki je še sedaj vodilni na področju mHE in je neizčrpen vir znanja in izkušenj. Vedno mu bomhvaležen.

Kakšne so vaše izkušnje s tehnolo-škega vidika sprememb, če primer-jate današnji čas in leto 1980?

V osnovi je vse ostalo enako, a velike spre-membesonastalenapodročju regulacijemHE. Daljinskega vodenja nismo pozna-li–kojeelektrarnaizpadla,teganivedelnihče. Samo, če si bil skrben, si zaslutil mo-žnostizpadainšelobiskatimHE,šepose-bej ob nevihtah.

Nam lahko na kratko opišete vaš povprečni delovni dan?

Moj delovni dan se začne z obiskom prve elektrarne. Najprej obiščem zajetje, preve-rim, kako je z vtokom vode, ali je zama-šeno kaj, kar zmanjšuje moč, v kakšnem stanju so naprave na zajetju, preverim tudi delovanje in splošno stanje okoli objekta.Nato sledi obisk strojnice. Tam preverim pa-rametre generatorja, hidravliko, upravljal-ne omare, stanje akumulatorjev, turbinskih regulatorjev,vibracijležajevindrugo.Delajevednodovolj,čenedrugega,skrbimzaokolje elektrarne in njeno čistočo.

Če se ozrete nazaj, kateri dogodek oz. intervencija na mHE vam je ostala v spominu in zakaj bi prav ta dogodek izpostavili?

Najbolj v spominumi je ostal dogodek vletu 1994, ko se je na območju Pohorja, kot rečemo ljudje, »utrgal oblak« in na-polnil z vodo potok, ki napaja našo elek-trarno. Voda je podivjala. Jaz sem bil takrat dežurnivdistribucijiinokolidvanajsteureponočisemšelpogledatstanjevelektrar-no. Z avtom sem zapeljal do vode in videl, da strojnico zaliva visoka voda. V vodo sem zabredel do kolen, šel v strojnico in zausta-vil elektrarno, ki je še vedno delovala na minimalni moči. Potem sem se z avtom odpeljal nazaj podovozni poti naglavnocestoinželelpogledatitudijez.Šeletakratsem videl pravo moč vode. Odneslo je ce-sto in most, cevovod je ostal v zraku. Ko sem se vračal, tudi tiste ceste k strojnici ni biloveč.Ušelsem5minutpreddvanajsto,sicernevem,čebisesedajpogovarjala.

Glede na to, da vaš delovnik ni ni-koli krajši od 8 ur in morate biti ve-dno v pripravljenosti (tudi ponoči, ob nedeljah in praznikih), me zani-ma, kdaj najdete čas zase ter kako ga porabite?

Odgovor je lahko zelo kratek. Če skrbiš,dajeelektrarnadobrovzdrževanaindelu-ješ preventivno, ti ostane dovolj časa tudi zase,kerniizpadovzaradislabegadelova-

Besedilo: Štefan Čurič, Maja Ul GolobFotografija:arhiv OVEN Elektro Maribor

ŠtefanČurič

OVEN plakat2 3x1 m.indd 1 4/20/12 07:50


OVEN

nja dotrajanih delov naprav. Svoj prosti čas porabim za delo okoli hiše, zelo rad potu-jemposvetu,sezanimamzadrugekulturein navade teh ljudi. Čegremnapotovanjevnekodržavo,po-temželim spoznati vse,odkulinarikena-prej.Zeloradberemtudiknjigezgodovin-ske narave. Najraje pa imam naravo, njene lepote in pohodništvo.

Kako ste zadovoljni z medsebojni-mi odnosi v družbi OVEN Elektro Maribor?

Odnosi so odlični, najboljši do sedaj, ker vsidelujemoenotnokotdružinainimamoenskupnicilj–čimboljšoproizvodnjoterčimmanjnapaknaobjektih.Vdružbivladamedsebojno spoštovanje in prijaznost, ker sezavedamo,dajevsakodnasčlenverige,kizagotavljadobrodelovanjeelektrarninstemtudiuspešnostdružbe.

Z majem 2011 ste dobili novega sodelavca, prav tako upravljalca mHE, g. Boruta Kneza. Kako je ta nova pridobitev vplivala na optimizacijo proizvodnje in samo upravljanje mHE?

Z novim sodelavcem smo pridobili čas pri odpravljanju napak, ker sem imel prej vseh pet elektrarn sam. Zaradi velikih razdalj je bil čas odprave veliko daljši. Z Borutom imava sedaj razdeljeno območje, on ima severnidelPohorjaintrimHE,jazpajužnidelindvemHE.Poštevilugeneratorjevsvapaenakaintakojepribližnoenakodelazaoba. Seveda je sedaj čas odprave napake

velikokrajši,tudimožnostpoškodbnapravob neurjih je manjša, ker delujeva na obeh območjih hkrati, sicer pa si medsebojno pomagava, če je kje večdela kotdrugje.Mislim in upam, da bo Borut s časom spo-znal vse naprave do potankosti in bo do-ber diagnostik za ugotavljanje napak naobjektu. To je zelo pomembno, ker moraš ugotoviti,kjejenapaka.Odpravitijopride-jodrugi,kertozahtevaozkospecializiraneljudi. Če se zmotiš, pride do zastoja, usta-vitev se podaljša in vse skupaj ni poceni.

Kakšni so vaši cilji in načrti v druž-bi OVEN Elektro Maribor?

Zelobibilvesel,čebinamuspelozgraditieno novo mHE ali sHE. To bi bil tudi zame osebnovelikdosežekinobčutekzadovolj-stva. Pa tudi sodelavcu še moram predati velikoizkušenjinznanja,sajželim,damebo enkrat zamenjal kot strokovnjak, ki bo dalvsezadobrodružbe.

Kje v prihodnosti vidite male hi-droelektrarne?

Upam, da bodo varstveniki okolja postali razumni in bodo razumeli, da je elektrika življenjskegapomenazavse ljudi inbodoobgradnjipostavilitakšnepogoje,kibodosprejemljivi za naravo in za ljudi. To je naj-boljčistopridobivanjeenergijepolegson-ca in vetra. Mislim, da se v tem primeru hidroelektrarnam ni treba bati za obstoj, saj se njihov razcvet vidi v prihodnosti. E

Popis števca

Borut Knez


SINDIKAT

Vsak dan prinaša nekaj novegaSpoštovani sodelavci!

Pred nami je zadnja številka Infotoka vletošnjem letu, ki bo vsekakor ostala v spominu kot klasična pisana beseda na papirju.Vsenoviceinvsadogajanja,kisospremljala sindikat in naše delovanje, so bila bolj ali manj obelodanjena v našem internemglasilu.

Zapisniki so objavljeni na naši Intranetni strani SDE in kar veseli me, da se je poka-zalo nadpovprečno zanimanje za vsebine sestankov, kar dokazuje tudi večje število vas,spoštovanisodelavci,kiželitedodatnapojasnila ali pa ste tudi sami komentirali vsebine.Naši pogledi in ugotovitve so bili skorajidentični, kar pa še ne pomeni, da bodo mnenja in rešitve vedno po volji vseh in vsakogar.Znano je,dasmo ljudje različniinnašahotenja inželje so tudi temupri-merni. Prav tako ni moč s čarobno palčko pričarati nekatera bogata in svetlejša ob-dobja,kotbitovsiskupajmočnoželeli.Res pa je in dejstvo je, da smo pravilno de-lovali v tistih časih, ki so nosili veliko več kot danes, da smo imeli relativno dobro in nadpovprečno dobro urejene akte, ki so s svojovsebinodajaliinzagotavljalivečkotdrugje.Naneknačinsmosizagotovilizla-to rezervo, na osnovi katere lahko danes

nekoliko lažje prisluhnemo skupni politikivarčevanja in racionalnosti. Ne morem si zamisliti, kaj bi bilo danes, če ne bi v preteklosti speljali marsikatero akcijo in podpisali marsikateri sporazum in izvedlimarsikateridogovor,zaradikatere-galahkodanesmirnejegledamookolinas.Nekako pa vseeno ne morem sprejeti raz-lage,damoramotisti,kinam»dobregre«,vsmislusolidarnostizategnitipasoveinseposplošiti ter se odpovedovati nečemu, da bomo v teh časih enaki z ostalimi.Razmišljamdrugače–manjdelimo,manjprejmemo, manj je davkov in prispevkov vdržavnoblagajno.Torej tudisredstevzasocialnoogroženeinzavsesocialnetrans-ferje.Alininekakologično,datisti,kido-brodelajoinustvarjajodobiček,gadajejodržavi(oziromadržavasigavzamesama)in lahko samo na tak način prispevajo večji deležvskupnoblagajno?Nekateri pa trdijo, da pa smo resnično tako majhni, da se pravzaprav kaj dosti ne po-znavskupnihprilivihvdržavnoblagajno.Ja, če je pa tako, zakaj pa se sploh odpove-dujemo(karnienakozvsesplošnorazlago,dagrezavarčevanje!)?Karprecejjenejasnostiokolivsega,karsedogaja v našem vsakdanjem življenju inenostavno ne moremo mimo, da nas ne bi zanimalo.Vsakdanprinašanekajnovegain posledično se lahko odraža na poslo-vanju družbe, na odnosih znotraj nje, naučinkovitosti in, kar je najbolj pomembno, na materialni in socialni plati. Dalje pa se načenjajonašidružinskiproračuni,družin-ski odnosi in seveda vse, kar je povezano z našimnajdražjimdelomživljenja–družinoz otroki.V SDE Slovenije kot tudi v sindikatu bomo šenaprejvlagalivsenapore,dabomobiliplat zvona vnaprej, veliko preden bi se za-čele dogajati aktivnosti, ki bi nas zaradinekaterih dejanj lastnika lahko pripeljale v stanjeobubožanosti.Tegasineželimoinnočemo,zatodeluje-mo preventivno, kjer se le da.

V Izvršnem odboru smo bili zelo dejavni priprečiščevanjuvsebinenovegapredlogaEnergetskega zakona (EZ-1), ki je v prvihrazličicah vseboval kar precej členov, ki niso kazali nič kaj dobre perspektive za distribucijskedružbe in seveda tudi nekajčlenov, ki so se neposredno nanašali na delovanjesindikata innjegovihoblikbojaza ohranitev delavskih pravic. Tako med

ostalim tudi omejevanje pravice do stavke, odpovedipanožnekolektivnepogodbe inše bi se kaj našlo. Uspešno smo s pripom-bami in predlogi na nivoju SDE Slovenije(ob predlogih vseh sindikalnih organiza-cij v distribucijskih družbah) branili statussindikata in s tem tudi članstva. Zakon bo najverjetneje sprejet do konca leta, če sevedanebopreddrugimbranjemvpar-lamentuvečkot10%amandmajev.Pravtakojebilotudiizpogajanihnekajčlenov,ki so se neposredno nanašali na odnos EDP Elektrodistribucijskedružbe)dodrugihak-terjevnatrguzelektričnoenergijo,kotsoSODOinAgencijaRSzaenergijo.Pravtakosotudidružbesamenaredilevelikodelovprvi fazi, v drugi fazi pamoramo vseenopočakati, kaj bo prinesel konec dopolnil in končna oblika EZ-1, ki bo šel v parlament v potrditev.Težavnekakonikonec,namreč,vzadnjihdnehoktobra2013invnovembrskihdnehje s strani Vlade RS oziroma Ministrstva za finance inMinistrstva za infrastrukturo inprostorpriromalosnutekpredlogaZakonaoslovenskemdržavnemholdingu.Tapasenanaša predvsem na vrsto podjetij, katerih lastninajev100%alivečinski lastidrža-ve. Zakon bi naj predvidel upravljanje Soda (naslednik AUKN) s premoženjem družb,ki bi bile opredeljene v treh kategorijah,insicerkotstrateškenaložbe,pomembnenaložbe inportfeljskenaložbe.Seveda semed številnimi podjetji nahaja tudi naša družbaElektroMaribord.d.Ker je bil med SDE Slovenije in lastnikom dogovorjeno,da sebodovsepomembnezadeve, ki bi lahko bistveno vplivale na so-cialnipoložajzaposlenih,obravnavaletudina ESOE (ekonomsko-socialnem odboru zaenergijo),vključnospredlogomZakonao SDH, smo v teh dneh poslali protestno pismo predsednici Vlade RS in obema re-sornima ministroma. Zakaj? Zato,kersevtejfazinisodržalidogovorain so brez usklajevanja s socialnimi par-tnerji in brez upoštevanja pripomb, ki so namestu in upravičene, sprožili sprejetjeZSDH po hitrem postopku v parlamentu.

SDE se zunaj naše dejavnosti distribucije električneenergijesrečujetudistežavaminaših članov v TET (Termo elektrarna Trbo-vlje), ki seprodaja ruskemuposlovnežuvokviru HSE.Ruska naložba oziroma nakup naj bi sezgodildokoncaleta,zanimivopajeto,da


ŠPORT

sejeruskilastnikodločilkuritipremog,kigabotransportiral izBosneinHercegovi-ne.Našerudnikepazapirajo(RTH–RudnikTrbovlje-Hrastnik), za katere velja Zakon o postopnem zapiranju, za katerega se jeVladaRSobvezalafinanciratiteaktivnosti.Žalsevsedodanesizmikaplačiluobljublje-nih sredstev, rudarji pa čakajo na plače, ki jih običajno dočakajo z zamiki, dela stojijo in se ne izvajajo, kot bi se morala.Šeinšejetežav,kijihvsindikatunavsehkoncihnašedržaveželimosanirativdogo-vorih z vodstvi, direktorji, zaposlenimi. Prav takosoprisotnetežavevnaftno-predelo-

valniindustrijivLendavi.Karnekajdružbjezaprlovratainprezaposlilodelavcevdrugedružbe,nekateripasoseupokojili.Na našem notranjem področju se soočamo z zakonodajo, ki nas ovira pri izvajanju ne-katerih členov PKP. Še vedno je nad nami ZUJF (Zakon za uravnoteženje javnih fi-nanc),papriporočila,kipredlagajozakon-ske omejitve pri nekaterih izplačilih.Izvršni odbor sindikata družbe deluje do-bro in se angažira takopri sodelovanju vsedanji reorganizaciji in sistemizaciji, pravtako je vpet v sodelovanje s Svetom delav-cev itd.

Naj ob koncu zaželim vsem uspeha in zadovoljstva v prihodnjih dneh in v naslednjem letu. E

Jurij TretjakPredsednik SDE Elektro Maribor d.d.

Eko maraton in Ljubljanski maratonNaši zaposleni so se, kot vrsto let doslej, tudi letos udeležilidvehjesenskihšportnih prireditev, in sicer so tekmovali na 4. Eko ma-ratonuin18.Ljubljanskemmaratonu.

Vsinastopajočisodoseglipričakovanere-zultate in jim za uspešno opravljeno tekmo čestitamo.

Posebej se zahvaljujemo predsedniku športnega društva, g. Miru Pečovniku zavplačane štartnine. E

Na Ljubljanskem maratonu so tekli:

Mali maraton (21 km) BerghausMajnikDamjan 1:42:45Lenarčič Boštjan 1:44:19 KarliVeber 1:48:07Zvonko Črešnik 2:02:14

Opomba: g. Črešnik Zvonko je pomagal teči ženi na 21 km (bil je tekač motivator).

Maraton (42 km)AltMarjan 2:59:10PlojMitja 3:13:06HorvatZmago 4:03:49

Besedilo: Karli VeberFotografija:Boštjan Selinšek

Rezultati naših zaposlenih, ki so tekmovali na EKO MARATONU

Karli Veber Tek na 10 km 0:46:46Sergej Cvikl Tekna10km 0:45:05Marko Brvar Tekna10km 0:48:58Tine Šarman Tekna10km 0:44:37Danilo Flašker Tekna10km 0:48:52Zvonko Črešnik Tek na 10 km 0:49:02Tadej Črešnik Tekna10km 0:45:24Milan Borko Tekna10km 0:55:30Danijel Stranjšak Tekna10km 0:59:14Franci Vindiš Tekna10km 0:44:03Karin Lah-Čuš Tekna10km 0:55:30Daniela Podgornik-Pekič Tekna21km 0:53:38Marjan Alt Tekna21km 1:29:36Peter Soršak Tekna21km 1:39:15Damjan Berghaus-MajnikTekna21km 1:43:56Milan Borko Kolesar. na 70 km *Andrej Mahorič Kolesar. na 70 km *Matej Cerkvenik Kolesar.na70km *Dejan Peklič Kolesar. na 70 km *Sandra Hibšer Kolesar. na 70 km *Boris Unuk Kolesar. na 70 km *Matej Žmavc Kolesar.na70km *Janez Čas Kolesar. na 70 km *Daniela Podgornik-Pekič Kolesar.na70km *Tomaž Kolar Kolesar.na70km *Štefan Novak Kolesar.na70km *Marko Novak Kolesar. na 70 km *Danica Štabuc Kolesar.na114km 3:31:11.3Branko Kovačič Kolesar.na114km 3:27:05.8Damjan Stevanovič Kolesar.na114km 3:28:07.7Blaž Lorber Kolesar.na114km 3:17:18.1Blaž Lorber Tekna10km 0:42:51Matjaž Kosmačin Tekna10km 0:44:05Matjaž Kosmačin Kolesar.na114km 4:26:28.1Taras Rojko Tekna10km 0:45:18Taras Rojko Kolesar.na114km 3:13:13.7*Opomba: na 70 km ni bilo merjenja časa.

DanicaŠtabucjebilaskupno5.in2.vkategoriji.VduatlonujeRojkoTarasdosegelvskupniuvrstitvi8.mesto.VduatlonujeBlažLorberdosegelvskupniuvrstitvi13.mesto.

NašBlažLorbervtekuna10km


V letošnjem letu so se na SE Ljutomer upokojili naši dolgoletni sodelavci AntonJaušovec, Bogomir Pongračič in Herman

Krajnc.Kotviditenafotografijah,smovsa-kegaizmednjihzadnjidelovnidanprese-netili z domiselnim darilom. E

Besediloinfotografije:Zdenka Veršič

V soboto, 21. septembra, je bil 9. kolesar-skivzponizRušnaKočoCojzerica.Dolžinavzponajebila11km,višinskarazli-kapa850metrov.Prireditvesejeudeležilanaša sodelavka Danica Štabuc. Zdoseženimčasom57:38jepostalazma-govalkamedženskami.

Čestitke! E

Rotary club Maribor je sredi septembra organiziral dobrodelni 24-urni vzpon naTrikotno jaso. Prireditev je potekala od petka od 17-ih do sobote do 17-ih. Zbrani denar je bil name-njen učencem osnovnih šol v Mariboru. Pri-reditveseje,meddrugimi,udeležiltudinašsodelavec Zvonko Mezga. V 24-tih urah mujeuspelonarediti33vzponovodspo-dnjepostajegondoledoTrikotnejase.

Pretekel in prehodil je 100 km poti z višin-skorazlikoprek8.000m.SkupajzMiromRežonjo, ki je prav tako opravil 33 vzpo-nov,jepostalzmagovalecprireditvevkate-gorijipeš(tekmovalisotudikolesarji).

Čestitke! E

Fotografija:Mediaspeed

ŠPORT

Na SE Ljutomer so prijetno presenetili svoje tri sodelavce

Danica Štabuc - zmagovalka kolesarskega vzpona iz Ruš na Cojzerico

Zvonko Mezga: zmagovalec dobrodelnega 24-urnega vzpona na Trikotno jaso

Zadnji delovni dan so sodelavci presenetili Hermana Krajnca

Zadnji delovni dan so sodelavci presenetili Antona Jaušovca

Zadnji delovni dan so sodelavci presenetili BogomirjaPongračiča

Besedilo: Zvonko Mezga

DanicaŠtabucmedvzponomnaCojzerico

ZvonkoMezga


UTRINKI IZ ENOT

Meja nas je združilaČudovitodruženjeso-delavcev iz OE Murska Sobota in OE Gornja Radgona

IdejaoorganizacijiskupnegadruženjaOEMurskaSobotainOEGornjaRadgonajevnastlelažedlječasa,končnopa je lučsvetazagledalavletošnjemmaju,kosmose na uvodnem sestanku zbrali predstav-niki z obeh območnih enot, ki jih ločuje naša naravna meja – reka Mura. Dogo-vorili smo se, da organiziramo spust poMuri in to takoj po počitnicah, v začetku septembra.

Organizacijo spusta so prevzeli sodelavciObmočneenoteGornjaRadgona,jedačoinpijačopa smoorganizirali sodelavci izObmočne enote Murska Sobota ob po-moči Sindikata OE Murska Sobota.

Intakosmose6.septembra2013zbralinaObmočnienotivGornjiRadgoni,kjersmonajprejpojedliodličenbograč,kistaga skuhala naša kuharja Jani in Feri, terse,sevedaposkupinskemfotografiranju,podali na start našega spusta. Posedlismo se v čolne in prepustili valovom reke Mure,kisonasponeslidokončnegaciljanašegaspustavKrogu.Sevedabrezobve-znih postankov na čudovitih Murskih bre-žinah,kisosipočasiženadevalejesenskoobleko, ni šlo, saj je bilo treba preveslati približno14km.

Popribližnotrehurahprijetnega»križar-jenja« smo prispeli do končnega cilja vKrogu,kjersonasžečakaleodličnesvežeocvrte murske ribe in ostale specialitete, ki so jih pripravili sodelavci OE Murska So-bota.Obzvokihživeglasbese jezabavanadaljevala do poznih nočnih ur.

Vsekakor pa se moramo sodelavci obeh Območnih enot MS in GR zahvaliti vsem organizatorjem tega skupnegadogodka,z upanjem, da se v prihajajočem letu spet srečamo. E

Besediloinfotografija:Boštjan Rous

SodelavciizOEMurskaSobotainOEGornjaRadgonasosesrečalinadružabnemsrečanju s spustom po Muri

Med spustom po Muri


POTOPISI

Pohod po Goričkih hribih Zaključek planinske sezone 2013Zaključni pohod planin-skesekcijeŠportnegadruštvadružbejebilvodličniorganizacijiOEMurska Sobota.

Dobili smo se v novozgrajeni RTPMačk-ovci, kjer sta nas pozdravila vodja enote, gospodUrošKolarič,insindikalnizaupnik,gospod Ludvik Bauer. V pozdravnemgo-voru je gospodKolarič povedal, da je naobmočjukrajinskegaparkaGoričkoza iz-gradnjodaljnovodaRTPMačkovci-MurskaSobotapridobljenihžecca.95%služnostiin da lahko aprila 2014 pričakujemo izdajo gradbenegadovoljenja,karkaženarazu-mevanjevečineprebivalcev,dajegraditevdaljnovodanujnazarazvojnjihovegadelapokrajine.

Napotili smo se v Markovce. V novo ureje-nemžupnišču,kjer jebilapogostitev,nasje pričakal duhovnik, gospod Dejan Hor-vat.Predstavilnamjekrajindelovanježu-pnišča ter vodil obisk nekaterih znamenito-stiMadžarske.PoskrbeljezapestrovožnjoodmaloobmejnegaprehodazMadžarskodo kraja Verica-Ritkarovci (z nakladalko), kjersmosiogledalimuzej,kijeprikazovalživljenjestražarjevmadžarskemejevčasuŽeleznezavese.

Obvračanjuskozigozd,kipotekaobdr-žavnimeji,nakaterosonasspominjali lešeobmejni kamni in nič več visoka žičnaograja, smo nabirali gobe. Gobe so bilepovsod, kamor jeneslooko,od tega ve-likoužitnih.Tudimojmalinahrbtnik semnapolnila z njimi.

Poznopopoldan,obzaključku,sosevžu-pnišču pripravljali na cerkveno slavje, na katerem so pričakovali tudi do 1000 obi-skovalcev.Vse,karsejedogajalovnedeljo,6.oktobra, jebiloprostovoljnodelofara-novpodvodstvompodjetnega in izrednonaprednega duhovnika Dejana, ki živi indiha s krajem. Obisk Markovcev na Gorič-kem vas ne bo pustil ravnodušne. E

Besedilo: Irena PodgrajšekFotografija:Boštjan Rous

Začetek pohoda po Goričkem, v ozadju cerkev v Markovcih

Skupina pred novim RTP v Mačkovcih

SkupniposneteknaMadžarskem


POTOPIS

Ogled vetrne elektrarne in slovenskega KrasaSindikalni izlet OE Ptuj

Sodelavci OE Ptuj smo se sredi oktobra od-pravili raziskovat slovenski kraški svet, ki namjenadoseguroke,avendarzamarsi-kateregaSlovencaševednoneodkrit.Kra-ški svet je večkrat neizprosen in neprijazen, a v teh jesenskih dneh se nam je razkril z mehkobozlatihinoranžnihbarv.Bil je še mrak, ko smo se v sobotnem jutru zbrali pred enoto in z udobnim avtobu-som popeljali proti Primorju. Tudi tokrat ni manjkal postanek na poti z obilno malico. Prebujeni in okrepčani smo nadaljevali pot doPivke,kjersmosiogledalivojaškiparkiz obdobij 2. svetovne vojne in slovenske-ga osamosvajanja. Pozornost je pritegnilhelikopter Gazela, s katerim sta slovenska pilotaprebegnilaizjugoslovanskevojskevslovensko TO.Od znotraj smo si ogledaližepnopodmornicoP-913Zeta,kispadavfloto šestih podmornic iz nekdanje jugo-slovanske mornarice. Imena so dobile po rekahiznekdanjihjugoslovanskihrepublik.Spoznali smo, da so mornarji doživljali vnjej izredno zahtevne in včasih nečloveške razmere. Pot nas je vodila do Dolenje vasi v občini Divača, kjer obratuje prva velika vetrna elektrarna v Sloveniji. Predstavil namjojedirektorpodjetjaAAEd.o.o.,g.AntonKorošec.Njenanazivnamočje2,3MW, rotor ima premer 71 m in se vrti na 98mvisokemstolpu.Proizvodnjazagota-vlja oskrbo z električno energijo za 1100gospodinjstev letno.Obratujeodoktobra2013. Slovensko-avstrijsko podjetje AAEd.o.o. iz Maribora načrtuje na tem obmo-čjuizgradnjovelikegavetrnegapoljaza25vetrnih elektrarn s skupno nazivno močjo 80MW.Takoobsežnigradnjiseupira lo-vskadružina,kizatrjuje,dabivetrniceško-dljivovplivalenaživaliinsotujekzakraškookolje. KerjebilauraprimernazaprigrizekinkerjeKras poznan po svojih pridelkih, smo se po strokovnemogleduustavilivvinarstvuŠir-ca–Kodrič,kjersonampostregliskraškimpršutominvinom.SlediljeogledPepinegakraškegavrtavavtentičnemkraškemvrtu,ki je leta 2009 navdušil londonske sodnike. Prejel je najboljšo oceno in zlato medaljo v kategorijimalihvrtov.Vrtnampripoveduje

zgodboonuji poohranitvi kraške zemljein zaščiti dediščine. Da je treba spoštovati preverjene, naravne zakone in red, kot so jihljudježedavnonazaj.Pot nas je vodila dalje, vse do vasi Goče v Vipavski dolini, ki je spomenik slovenske kulturnedediščine.Omenjena jebilažev14.stoletju.Hišesozgrajeneizdebelihka-mnitih sten in malih oken in so tesno pove-zanemedsebojvdvehulicah,kisekrižatavoblikiAndrejevegakriža.Vasjeznanapotrti, vinu in vinskih kleteh. Ustavili smo se

v eni od teh čarobnih kmetij, kjer so nam postregli z avtohtonimi kulinaričnimi iz-delki in žlahtnimi vini, ki so cenjena tudiv tujini. Zadovoljni in siti smo se odpravili proti domu s spoznanjem, da je Slovenija v resnicinepopisnolepadežela,sprijaznimiingostoljubnimiljudmi.Lahkosmopono-sni, da je naš dom in zavetje.Izlet,kiga jeorganiziralptujskisindikatzZvonkom na čelu, nas je znova povezal v prijetnemdruženjuinprijateljskemvzduš-ju. E

Fotografija:Andrej Resman, Franci PrelogBesedilo: Bernarda Kos

Podmornica Zeta

Pepin kraški vrt

Vetrna elektrarna


DOBRO JE VEDETI

Predstavitev kolektivnega pokojninskega varčevanja v podjetju Elektro Maribor

Besedilo: Simona Vauhnik, Jure Tretjak

Vetrna elektrarna

Pokojninaizprvegapo-kojninskegastebra,kijezagotovljenavsemzapo-slenim,pravgotovonebo zadoščala za varna in finančnobrezskrbnaletapo upokojitvi.

Glede na statistične podatke bo razmerje med številom zaposlenih in številom upo-kojenih upadalo tudi v prihodnje, zato bo precej manj tistih, ki bodo prispevali v po-kojninsko blagajno iz naslova obveznegazavarovanja.Grezamedgeneracijskosoli-darnost,vendarprojekcijekažejo,dasebotrendzniževanjapokojninizobveznegaza-varovanja še stopnjeval, zato je varčevanje zadodatnopokojninovdrugemintretjempokojninskem stebru še kako potrebno, seveda,čenamokoliščineinosebnefinan-ce to dopuščajo.

Pokojninski sistem v Sloveniji

V drugi pokojninski steber spada pro-stovoljno dodatno pokojninsko zavarova-nje (v nadaljevanju PDPZ), ki je lahko indi-vidualnoalikolektivno,katereganamenjezbiranje in plemenitenje sredstev na oseb-nih računih zavarovancev, ki jih bodo ob upokojitvi koristili v obliki dodatne pokoj-nine (rente). Za sklenitev teh zavarovanj je nujna vključenost v obvezno pokojninsko zavarovanje, torej v prvi steber. Pri indivi-dualnem PDPZ plačujejo premije zaposle-ni sami na podlagi samostojne vključitve,pri čemer so deležni davčne olajšave. Vkolektivno zavarovanje se vključijo za-posleni preko delodajalca, ki v celoti ali deloma plačuje premije v pokojninski na-črt. Dodatno pokojninsko zavarovanje je davčno stimulirano varčevanje. Vplačane premije do višin davčne olajšave niso obre-menjene z nobenimi dajatvami, od premij se ne obračuna prispevkov za socialno

varnost in se zaposlenemu ne vštevajo v osnovo za dohodnino. Vplačane premije v posameznem letu se podjetju priznajo kot davčna olajšava pri davku od dohodkov pravnihoseb.Deležpremij,kijihplačujejozaposleni pa se upošteva kot davčna olaj-šava pri odmeri dohodnine.

Višinapremijejeodvisnaoddogovoramedzaposlenimi in delodajalcem. Maksimalna premija, ki je še predmet davčne olajša-ve, je5,844%brutoplačeposameznika.Za leto2013 je višinapremijomejenana2.819,09EURletno.Najnižjapremija,kijolahko delodajalec plačuje za zaposlenegapa znaša 20 EUR.

Odločitev podjetja za vključitev v pokojnin-ski načrt ter s tem plačilo premij v korist zaposlenega je za nas zaposlene dobro-došlo, čeneže skorajnujno, z vidikaza-gotavljanja dodatne pokojnine glede napričakovanonizkopokojninoizobveznegazavarovanja.

V današnjih časih pa se kljub vsemu mo-ramo vprašati, če bodo pričakovana sred-stvaizprvegaindrugegastebrazadoščalaza dostojno pokojnino, ki bo zadostovala za naše potrošne navade. Žal zanesljivone vemo, koliko pokojnine bomo dejan-sko prejeli čez 20, 30 ali več let, zato sene smemozanašati na sredstva izprvegaalidrugegastebra,temvečjepriporočljivooblikovati lasten tretji steber, ki nam bo zagotovil dodatna sredstva k pokojnini iz

prvihdvehstebrov.Govorimoonaložbahv vzajemne sklade, vrednostne papirje, zla-toindrugekovine,življenjskozavarovanje,naložbenepolice,rentnovarčevanjeindru-go.

Dodatno pokojninsko varčevanje v podjetju Elektro Maribor

Podjetje Elektro Maribor d.d. je pristopilo kPDPZževprvemvaluleta2001,insicerpriizvajalcupokojninskeganačrta,takratniKapitalski družbi pokojninskegaininva-lidskega zavarovanja, današnjiModri za-varovalnici.

Po pokojninskem načrtu podjetje vplaču-je premije v dogovorjenem odstotku odmaksimalnevišinepremije(5,844%brutoplačezaposlenega),odvisnoodstarostiza-poslenegainoddejstva,alizaposlenitudihkratiplačujesvojdelež.Vprimeru,dasezaposleni odloči, da bo tudi sam vplačeval svoj delež premije, je delež podjetja bi-stvenovišji, kotčedeležpremijevplačujepodjetjesamo.Deležipremijsorazvidnivspodnji tabeli.

Pri tem velja poudariti, da z vključitvijo v PDPZ zaposleni lahko samo pridobi in zanj ne predstavlja dodatnih stroškov, če se ne odločiplačevati tudisvojdeležpremije.Vtemprimerubodogovorjeniodstotekpre-mije vplačalo samo podjetje. Res, da manj, vendar bo vsak tako »podarjeno« privarče-van znesek ob upokojitvi dobrodošel. Toli-

Tabela: Shema deležev vplačil premij delodajalca in zaposlenega

STAROSTDELAVCA

do30let od30do45let nad45let

delodajalecvplača75%, delodajalecvplača85%, delodajalecvplača95%,

čedelavecvplača25% čedelavecvplača15% čedelavecvplača5%

če zavarovanec ne vplačuje, če zavarovanec ne vplačuje, če zavarovanec ne vplačuje,

jevplačilodelodajalca55% jevplačilodelodajalca65% jevplačilodelodajalca75%


DOBRO JE VEDETI

kov razmislekzaposlenim,ki seneželijovključiti v pokojninski načrt podjetja.Na podlagi podatkov za mesec oktober2013jevPDPZvključenih746zaposlenih,torejznašadeležvključenih92odstotkov,gledenaštevilozaposlenih.Odvsehzapo-slenih vključenih v PDPZ, jih samo 90 ne vplačujetudilastnegadeležapremije.Pov-prečno mesečno vplačilo delodajalca je v letu2013znašalo72.052EUR.

V mesecu decembru 2011 je minilo natan-ko 10 let od vključitve v PDPZ. Po zakonu (ZPIZ-1) so zaposleni po preteku 10-le-tnegaobdobja lahko izrednoprekinili za-varovanje in dvignili celotna privarčevanasredstva. Precejšnje število zaposlenih je to tudi storilo. Podjetje se je odločilo, da bo vsemomogočiloponovnovključitevvPDPZpodenakimipogoji,kisoveljaliobobliko-vanjupogodbevletu2001.Dvigsredstevnas»drago«stane,odizplačanegazneskaseodbijejo izstopnistroški (1%) inplačaakontacijadohodnine (25%),posledičnolahko preidemo v višji dohodninski razred, kar pomeni doplačilo dohodnine naslednje leto, prav tako pa vpliva na poznejše pre-jemkeiznaslovasocialnihtransferjev(nižjiotroški dodatek, višje plačilo vrtca).

Spremembe dodatnega pokojninskega zavarovanja po 1. januarju 2013

Nov Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2), ki je stopil v veljavo januarja2013,prinašatudispremembenapodročju dodatnega pokojninskega zava-rovanja. Za zaposlene bo verjetno najmanj dobrodošla novost, da se sredstva, vplača-

na s stranidelodajalca,po1.1.2013nemorejo več dvigniti, ampak ostanejo naračunu do upokojitve in lahko izplačajo samo v obliki dodatne pokojninske rente (mesečne, kvartalne, polletne ali letne ren-te). Sredstva se lahko v enkratnem znesku dvignejoobupokojitvi le,čejenaračunumanjkot5.000EUR.Sevedaselastnavpla-čilazaposlenegalahkodvignejokadarkoli.

Premije, vplačane do 31. 12. 2012 se ševednolahkodvignejokadarkolipoprete-ku najmanj 10 let zavarovanja. Navedeno pomeni, da zaposlenemu ni potrebno več potrditi obrazca Izjava o izstopu iz PN1 K vkadrovskislužbi,sajuveljavljasamopra-vico do izplačila sredstev, ki jih je imel na osebnem računu do 31. 12. 2012.Član-stvo v skladu ne preneha, zato ni potrebna ponovna vključitev, kot je veljalo do sedaj. Vsi,kisoseupokojilido31.12.2012,lah-kopo1.7.2013koristijozbranasredstvanegledena10-letnipogojvključenosti.

Vsak zavarovanec si bo po novem ob upo-kojitvi lahko sam izbral pokojninsko rento in izplačevalca rente. Torej, izplačevalec rente ni nujno tisti, kjer ste dejansko var-čevali, izbira je prepuščena zavarovancu, ki boizbralrentonapodlagiponudberent.

Zakon prinaša spremembo tudi na po-dročju vključitve zaposlenih v dodatno pokojninsko zavarovanje. Do spremembe zakona so bili vključeni le tisti zaposleni, ki so podpisali pristopno izjavo, sedaj so avto-matsko vključeni vsi zaposleni, razen tistih, ki delodajalcu podajo pisno izjavo, da se ne želijovključiti.Vključitevveljazdnemvpla-

čila prve premije v pokojninski sklad, brez pristopne izjave, zavarovanec pa prejme od upravljavca obvestilo o vključitvi.

Kot zanimivost velja povedati, da je lahko v podjetju tudi več izvajalcev dodatnegapokojninskegazavarovanja,zasprejemta-kšneganovegaprogramanivečpotrebnovečkot50%članov,sredstvasenemorejovečdvigniti vgotovinskiobliki,pačpa senabirajo in se kasneje, ko so izpolnjeni po-gojizaupokojitev,lahkoizplačujejovoblikirente.V letu2012 je bilo približno1.700 izsto-pov, kar je pomenilo okoli 10 mio sredstev, ki jih je Modra zavarovalnica d.d. izplačala upravičencem. Izplačilo in višina zneska ni-sta bila nikoli vprašljiva, vsaj ne v tem smi-slu,dabizaraditegaindrugihizplačilbiloogroženoposlovanjeMZ.Velika večina oseb se je odločila za izpla-čilo tako imenovane »turbo rente« (to je Pospešena modra renta z omejenim jam-stvom),kjersoseodločili,dabodopretežnidel svojih sredstev izčrpali v 24 mesecih, ker so se odločili za rento s 24-mesečnim pospešenim črpanjem in 12-mesečnim jamstvom.Varčevanje za pokojnino bi torej moralo bitipravgotovoenaizmednašihpomemb-nejšihfinančnihprioritet.Kakšnabonašapokojnina, je odvisno predvsem od naših odločitev danes. Za ohranitev enakegaživljenjskega standarda v času upokoji-tve smo prisiljeni varčevati sedaj v aktivni delovni dobi. Prej bomo pričeli z varčeva-njem, več bomo imeli. Poskrbimo za lastno prihodnostinfinančnovarnejšostarostžedanes! E

Božiček bo obiskal naše otrokeKot vsa leta doslej, bo tudi letos vse pridne otroke stare do sedem letobiskaldobrimožBožiček.

Otroke bo obiskal po ogledu lutkovnepredstave Maček z vrečo opotečo in jim prinesel darila. Pridite, krasno bo.


DOBRO JE VEDETI

»Lajk« za Elektro Maribor?Družbeni omrežji Facebook in TwitterV Elektru Maribor ima-moženekajčasaaktivnidružbeniomrežjiFacebo-okinTwitter.

Predvsemprvi zelozaživi v časuvečjih iz-padov. Prav zanimivo je. Seveda vas vse vabimo,dasenampridružiteintakopove-čatemrežovšečkovFacebookovestraniinsledilcevnaTwitterju.E

Kaj so družbena omrežja (ali spletna socialna omrežja)?

Soaplikacije,spletnestoritve,platfor-mealistrani,kigradijoinodražajoso-cialnemrežealisocialneodnosemedljudmi, ki imajo npr. skupne interese in/aliaktivnosti.Stranispletnihsocialnihomrežijomo-gočajouporabnikomdeljenjeidej,ak-tivnosti,dogodkovininteresovznotrajsvojihindividualnihomrežij.Glavniatributtehomrežijje,danudijoposameznikumožnostohranjanjasti-kov z ljudmi, ki jih morda sicer ne bi vi-delnikoliveč.Podrugistranipalahkoznjihovopomočjoposameznikgradinovoobsežnejšomrežopoznanstevinpridobiva nove prijatelje. Vsi ti spletno zgrajeniodnosioz.omrežjazajemajoogromnoštevilouporabnikovinterne-ta, katerih članstvo ni trdno in stalno. Socialnaomrežjaso,takokotštevilnedrugemreže,urejenaspridihomna-ključnosti. To pa zato, ker si še tako naključnestike,skaterimisepoveže-movvečjomrežo,neizberemočistonaključno. Vsak posameznik ima za-vestno ali nezavedno v mislih določe-na merila in pričakovanja, ki naj bi jim njegovi(novi)prijateljskistikizadostili.

Vir: povzeto po Wikipediji

Besedilo: Karin Zagomilšek


DOBRO JE VEDETI

Infotok samo še v elektronski obliki

Zadnjasejauredniškegaodborajebilaštevilčnejša(karjerazvidnoizfotografije)indokajburna.Potekalajepoutečenemdnevnemredu.Pregledalismoposamezneprispevkenašegačasopisa.

Natojekotstrelazjasnegaudarilainformacijaotem,daboprihodnjeletočasopisInfotokizhajallevelektronskiobliki,tiskalsenebo.Kotrazlogsenavajaekonomskeintudiokoljskerazloge.

Polegnekaterihostalihčlanovuredniškegaodborasemprepričan,dabopredlaganazamiselmočnorazočaralaupokojence.Infotokjimpredstavlja»živo«vezspodjetjem,karjimelektronskičasopisnemorenadomestiti.Mnogimtonebovečomogočeno.

Predlagam,daseprijavitenaelektronskoprejemanječasopisa,sajlahkonatanačinohranitestikspodjetjem,vkateremstevrstoletdelali.

Za konec pa vsem upokojencem in ostalim bralcem želim lepe praznike in vse dobro v letu 2014.

Franjo Lavrenčič,članuredniškegaodbora,predstavnikupokojencev

Tokratno sejo uredniške-gaodboraInfotokasmoimeli v prostorih OE Gor-njaRadgona. Udeležbajebilaizjemna,sajsejesejeude-ležilo kar 18 članov uredniškega odbora.Tam jenastala tudi fotografija,kinambovsemvspomin.Hvalavsemzapredlogeinprispevke. E

Seja uredniškega odbora na OE Gornja Radgona

Besedilo: Mihaela ŠnuderlFotografija:Robert Lorenčič


DOBRO JE VEDETI

Novezaposlitveod1.9.2013do15.11.2013

Ime in priimek Delovno mesto Lokacija

Matjaž Zemljič monter OE M z O

7 monter. do 24.12. monter SE Maribor

59.72 kg CO2

0.852 kWh električne energije

3.834 litrov vode

297 kg lesa

Odhodiod1.9.2013do15.11.2013

Ime in priimek Delovno mesto Lokacija Razlog odhoda

Bogomir Pongračič voznik - strojnik SE Ljutomer upokojitev

Dejan Vaupotič monter OE M z O PZ za d.č.

Alojz Vidner nadzorni monter OE Slov. Bistrica upokojitev

Herman Krajnc monter SE Ljutomer upokojitev

Drago Smodiš hišnik-kurjač OE Mur. Sobota upokojitev

Vladimir Švajncer sam. monter SE Maribor upokojitev

Ana Manojlović vodja fin. oddelka OE Mur. Sobota upokojitev

PSA - POWER SERVICE ASSISTANT – Mobilni sistem vzdrževanja

Mobili sistem vzdrževanja je u inkovito orodje, ki omogo a vzdrževanje prostorsko porazdeljenih sistemov z vklju evanjem procesov od preventivnega vzdrževanja do podpore pri izvajanju posegov (vklju no z zajemanjem podatkov o nastalih stroških). Uporaba PSA sistema omogo a vzdrževalcem lažje planiranje in vodenje del, ter to no beleženje opravljenih posegov (poraba materiala, opravljenih ur, itd.). PSA sistem ustvarja visoko stopnjo razpoložljivosti, mobilnosti in u inkovitosti terenskih ekip, saj omogo a ustrezno operativnost tudi brez posebnega poznavanja terenskih razmer. PSA sistem je samostojna informacijska rešitev za podporo vzdrževanja na

terenu, ki se navezuje na obstoje e poslovno informacijske sisteme. Širšo uporabnost PSA sistema zagotavlja njegova prilagodljiva funkcionalnost, ki jo podjetja potrebujejo za doseganje ve je storilnosti in hitre odzivnosti. PSA sistem združuje in dopolnjuje obstoje e podatkovne baze, kar predstavlja hitrejšo, uporabniku prijazno in stroškovno sprejemljivo mobilno nadgradnjo. PSA sistem se

navezuje na razli ne obstoje e EAM sisteme (IBM Maximo, Oracle EBS, SAP, Navision, ...), kar omogo a integracijo s povsem internimi rešitvami podjetja. Za vzdrževanje geografsko porazdeljenih naprav se PSA sistem povezuje z že obstoje im geografsko informacijskim sistemom podjetja (ESRI ali drugi) in tako z navigacijo omogo a to no lociranje in snemanje dostopnih poti. Prav tako se lahko navezuje na druge specifi ne podatke iz razli nih tehnoloških informacijskih sistemov, ki so na razpolago in omogo ajo dopolnitev nalog za delo ali spremljanje izvedenih posegov. Za delo na terenu PSA sistem podpira razli ne mobilne platforme (kot so Windows Mobile in Android) in tako omogo a vzdrževalcem ve je izkoriš anje obstoje ih mobilnih naprav. O

glas

no s

poro

čilo

Opravičilo

VprejšnjištevilkiInfotokasepričlanku»Srečajedružitisesteboj«(SindikalniizletOEPtujzgosti)prikradelškrat,sajjeavtoricačlankagospodaAndrejaResmana,avtorjafotografijepomotomapreimenovalavAndrejaRižnarja.OpravičujemosegospoduAndrejuResmanu.

Trije velikani MarkoMatjaž

infotok - Elektro Maribor

Documents

Transcript of infotok - Elektro Maribor