INFORMATOR papirja · 22 OGLASNA PRILOGA FINANCE, četrtek, 14. oktobra 2010, št. 200 Slovenski...

FINANCE, četrtek, 14. oktobra 2010, št. 200www.finance.si

INFOR

MATO

RIK

TOGLASNA PRILOGA

Rezultati iskanja za GOSTOVANJE:

FMC / COMPLETE-DATACENTER.comNajem celovite IT infrastrukture ...www.fmc.si - www.complete-datacenter.com - več rezultatov iz IKT na: www.fmc.si

Isklanik logične izbire

GOSTOVANJE

Bridka usoda papirja

Vstop v brezpapirno poslovanje skozi nabavni proces lahko zniža trenutne stroške procesa za 25 do 50 odstotkov. 25

www.frodx.com

iSto

ckPh

oto

OGLASNA PRILOGA FINANCE, četrtek, 14. oktobra 2010, št. 200www.finance.si22

Slovenski trg rešitev za podporo elektronskemu obvladovanju nabavnega procesa in likvidacije pre-jetih računov (Purchase to Pay – P2P) je vreden okrog dva milijona evrov na leto. Po podatkih podjetja FrodX naj bi se letos za vpeljavo rešitev P2P odločilo 30 sre-dnjih podjetij, tak projekt pa je vreden od 30 do 40 tisoč evrov. Drugi milijon bodo ponudniki »pobrali« pri obstoječih strankah, ki že imajo nameščene te storitve. Ali sta dva mi-lijona veliko ali malo? Je slovenski trg P2P že zrel? Po mnenju FrodXovih stro-kovnjakov lahko govorimo o zrelem trgu rešitev P2P takrat, ko bo omenjene rešitve v svoje poslovanje uvedlo vsaj dve tretjini veli-kih podjetij in desetina srednjih. Zrelost merimo tudi s povprečnim trajanjem izvedbe projektov in ta čas bo treba precej skrajšati. Zdaj traja uvedba rešitev P2P pri velikih organizacijah v Sloveniji v povprečju 13 mesecev, pri srednjih pa devet – ta čas je treba skrajšati na šest in dva meseca.

Raziskava o stanju trga P2P v Sloveniji je pokazala še nekaj nezrelosti. Ponudniki se pri projektih še učijo, njihove rešitve še niso v zadostni meri tipizirane, uporabniki pa niso ustrezno seznanjeni s svojimi potrebami, načinom in možnostmi uvedbe pred samim začetkom projekta. Značilno je tudi to, da se rešitve P2P po končanih projektih razlikujejo od tistih, ki so jih zahtevali uporabniki pred začetkom izvedbe.

Med ključne zaviralce rasti trga štejemo tudi neozave-ščenost uporabnikov. Konkretno se to kaže v strahu pred izgubo dokumentov, razkrivanjem zaupnosti in večjim tveganjem za ponarejanje. Vodje računovodstev in vodje splošnih poslov kot izgovor za neuvedbo rešitev P2P na-vajajo, da so informacijska vlaganja v ključne dejavnosti družbe smotrnejša od vlaganj v podporne funkcije.

V razvitejših državah EU pomemben delež trga obvla-dujejo ponudniki integriranih storitev P2P. Gre za speci-alizirane ponudnike, ki svoje rešitve ponujajo predvsem (večina njih izključno) v obliki zunanjega izvajanja, sicer pa v celoti prevzamejo skrb za združevanje elektronske-ga in klasičnega poslovanja. V svojih vrstah združujejo tudi storitve centrov za tiskanje in kuvertiranje papir-nih računov, hkrati pa svojim strankam zagotavljajo zajem in pretvorbo papirnih računov. Tehnološko in organizacijsko najbolj usposobljeni ponudniki na trgu se promovirajo kot povezovalni člen med sistemi ERP poslovnih partnerjev. Svojo storitev lahko ponudijo pa-nevropsko, ob pomoči partnerskih mrež pa celo širše.V Sloveniji je s podobno pobudo že pred leti začela Pošta Slovenije; pozneje je bilo še nekaj poskusov manjših za-sebnih družb, a primerljive ponudbe nekaterim evropskim oziroma skandinavskim ponudnikom na tem področju v Sloveniji trenutno ni.

Kljub precejšnjim razlikam med stanjem na trgih celin-ske Evrope in Slovenije nekateri tuji analitiki ocenjujejo, da tudi trg celinske Evrope še ni povsem zrel. Na omenjenem območju srednjeročno pričakujejo konsolidacijo trga in ponudnikov, kot se je to zgodilo v skandinavskih deželah, ki v tem segmentu veljajo za najbolj razvite v evropskem prostoru.

Trg P2P je vreden dva milijona evrov

UVODNIKIgor Drakulič [email protected]

Ponudniki se pri projektih še učijo, njiho-ve rešitve še niso v zadostni meri tipizirane, uporabniki pa niso ustrezno ozaveščeni.

www.frodx.com | [email protected] | 01 5188 220 www.frodx.com/blog

Urednik priloge:Branko ŽnidaršičTel.: (01) 30 91 526E-pošta: branko.znidaršič@finance.si

Stalna zunanja sodelavca:Esad JakupovićTel.: 040 296 184E-pošta: [email protected] VargaTel.: 040 427 333E-pošta: [email protected]

Trženje:Darinka ŽemljaTel.: (01) 30 91 539E-pošta: [email protected]

Računalniški prelom: Romina Colnarič, Sandra Dolenc

Lektoriranje: Julija Klančišar

Urednik oglasnega uredništva:Branko Žnidaršič

Naslednji IKT informator bo izšel 28. oktobra 2010

IKT informator je oglasna priloga časnika Finance. Izhaja dvakrat mesečno.

Kakšna so bila vaša pri-čakovanja pred začetkom raziskave in kakšni so vaši občutki zdaj? Ali zdaj dru-gače gledate na trg in ponu-dnike P2P?Še pred nekaj meseci, ko sem bil zaposlen v Mikrocopu in sem tudi sam deloval kot eden od ponudnikov na trgu, sem bil prepričan, da je trg mnogo bolj zrel, kot se je izkazalo. Do nedavnega sem bil prepričan, da imajo ponudniki veliko več pokazati. Prav tako sem bil prepričan, da imajo uporab-niki večje zahteve, predvsem pa, da je več povpraševanja. Ugotovili pa smo, da je trg še precej na začetku. Za podjetja, ki so že uvedla rešitve P2P in tako dematerializirala svoj

[ INTERVJU ] Direktor podjetja FrodX Igor Paulnabavnemu procesu in elektronski likvida

Preden so se v podjetju FrodX odločili za pripravo letnega programa razi-skav, so izvedli obširnejšo analizo trga. Na vzorcu skoraj 400 srednjih in velikih organizacij, veči-noma gospodarskih družb, so ugotovili, da skoraj tri četrtine srednjih podjetij kot prvi ali celo edini razlog za vzpostavitev sistema za upravljanje vsebin in poslovnih pro-cesov vidi v »elektronski likvidaciji« prejetih računov. »Zato se nam je zdelo najprimerneje, da se najprej posvetimo prav tej temi, ki je v srednjih podjetjih očitno vstopnica za dematerializacijo poslovnih procesov,« razlaga Igor Pauletič, direktor FrodXa.

Vstopnica za dematerialipodjetjih je elektronska

Tako pravi Igor Pauletič, direktor podjetja FrodX.▶

Ko smo primerjali zrelost trga P2P s stanjem v Nemčiji, smo ugotovili, da zaostajamo nekaj let, če hočemo priti na njihovo trenutno raven.

nabavni proces, lahko mirno rečemo, da so pionirji na tem področju. Ko smo primerjali zrelost trga P2P s stanjem v Nemčiji, smo ugotovili, da za-ostajamo nekaj let, če hočemo priti na njihovo trenutno ra-ven. Z raziskavo smo ugotovili, da je potencial trga bistveno večji, kot sem bil prepričan še pred pol leta.

Kako pa gledajo ponudni-ki na vas? Kot ste povedali, ste bili pred časom eden od njih, zdaj pa je vaša vloga drugačna.To je precej provokativno vprašanje. Verjetno mora biti tak tudi odgovor. Odziv ponudnikov na mojo novo vlogo oziroma na FrodX kot družbo je precej različen. Odzive lahko strnemo v tri kategorije. Prve odzive nek-danjih konkurentov iz časov, ko sem bil na strani ponu-dnikov, bi lahko opredelil kot strah in nezaupanje. To sem tudi pričakoval; smo pa to fazo po prvem izpeljanem projektu nekako prebrodili. Potem obstaja neka manjša skupina ponudnikov, ki me še vedno vidijo kot konkurenta. Strah lahko razumem, tega pa ne znam. Razlagam si, da v FrodXu nismo bili dovolj uspešni pri svoji tržni komu-nikaciji, da bi vsi zmogli razu-meti, kaj je naše poslanstvo in kaj pravzaprav ponujamo tr-gu. Najbolj simpatično izjavo o FrodXu in našem delovanju pa je dal eden od vidnejših ponudnikov na področju dokumentnih sistemov, ki je povedal, da je FrodX ne-

IKT INFORMATORFINANCE, četrtek, 14. oktobra 2010, št. 200www.finance.si 23

Glavne ugotovitve iz raziskave P2P

Nova dimenzija poslovanja.

Iščete način kako optimizirati poslovanje, povečati učinkovitost in ob tem še prihraniti?

Potem je nastopil pravi čas za razmislek o prenovi poslovanja in prehodu na

elektronsko podprte poslovne procese.

V sistemu Brezpapirja.si vsak dokument v elektronski obliki kar najhitreje potuje

skozi vse faze poslovnega procesa, ob zaključku svoje poti pa se varno shrani v

sistemu elektronske hrambe Arhiviraj.si.

Brezpapirja.si vam pomaga vzpostaviti nadzor nad procesi, skrajšati odzivni čas v

procesih, povečati učinkovitost, znižati stroške in izboljšati kakovost poslovanja.

Pokličite 01 587 42 80 ali obiščite www.brezpapirja.si.

Mikrocop d.o.o. | Industrijska cesta 1, Ljubljana | T: 01 587 42 80 | E: [email protected] | www.mikrocop.com

kaj najboljšega, kar bi se ponudnikom lahko zgodilo. Pojavil se je namreč nekdo, ki se ukvarja s potencialni-mi strankami, jih ozavešča in izobražuje, nima pa v torbi ničesar, s čimer bi jemal posel obstoječim ponudnikom.

Kaj vas je med raziskavo in po njej najbolj presene-tilo – v negativnem in pozi-tivnem smislu? Morda sem na to vprašanje že odgovoril. Dodatno bi omenil le to, da sem precej presene-čen, kako neverjetno težko se ljudje spravijo k branju. Plačati 600 evrov za poročilo je težko, primakniti dodatnih 600 evrov za poldnevno delavnico, kjer mi interpretiramo to poročilo, pa ni problem. Na nas se je celo obrnil eden od kupcev poročila, ki nam je predlagal, da v priho-dnje poleg poročila pripravimo tudi nekakšno »videolekcijo« za tiste, ki nimajo časa brati. Kot pozitivno presenečenje pa moram prav gotovo ome-niti zelo dober odziv na našo ponudbo. Upam, da ne gre za nekakšno trenutno evforijo ali modno muho in da bomo dol-goročno zanimivi za trg.

Zakaj bi pravzaprav nek-do kupil vaše poročilo? Mar ni tako, da vsakdo lahko sam pride do enakih sklepov, če se posveti analizi trga?Res je. Vsakdo, ki ima določeno raven vsebinskega in tehnič-nega znanja s tega področja, bi bil sposoben v določenem času pridobiti večji del informacij, ki jih vključuje naše poročilo. Morda bi imel nekaj več težav

z vrednotenjem informacij in oblikovanjem stališč, vendar ključni razlog za nakup zago-tovo ni v tem. Mi smo podrob-no analizirali postopek uvedbe dokumentnih sistemov. Ugo-tovili smo, katere informacije zbirajo organizacije in kako, preden se odločijo za nakup dokumentnega sistema. Ugo-tovili smo, kakšne obrazložitve za odločevalce morajo pripra-vljati projektne skupine, ki so pristojne za uvajanje doku-mentnih sistemov. Naše poro-čilo takšnim projektnim sku-pinam ponuja dvoje. Na prvem mestu je to zagotovo ogromen prihranek časa. Kupci našega poročila za razmeroma majhen denar dobijo na enem mestu zbrane vse tiste informacije, ki jih morajo zbrati v poroči-lih svojim nadrejenim in tako argumentirati nakupne prefe-rence in pogajalska izhodišča. Drugi razlog za nakup naših poročil pa je v tem, da danes velja kultura prelaganja odgo-vornosti. Kupci našega poro-čila so tudi ponudniki sami. Tem je ključno biti seznanjen s tem, kaj berejo njihovi obsto-ječi in potencialni kupci. Kdor pozna informacije, s katerimi razpolaga potencialni kupec, je običajno bolje pripravljen. Bolje pripravljeni običajno sklenejo posel. Tretja katego-rija kupcev naših poročil pa so sedanji uporabniki rešitev P2P. Ti kupujejo naša poročila zato, da bi bili na tekočem s stanjem trga ter domačimi in tujimi smernicami. In da si iz-boljšajo pogajalska izhodišča pri pogajanjih s svojimi seda-njimi partnerji, seveda.

letič o prvih vtisih po končani raziskavi trga rešitev za podporo aciji prejetih računov (P2P)

POVZETEK

izacijo poslovnih procesov v srednjih likvidacija prejetih računov

V več kot 100-stranskem poročilu o raziskavi P2P je zbrana kopica podatkov, analiz in priporočil. Izbrali smo nekaj najpomembnejših.

Rešitve P2P večinoma uvajajo srednje organizacije, uporabnikov pa je od 60 do 70.

Uporabniki imajo v povprečju tri zajemna mesta, na dan pa prejmejo 90 računov.

Praviloma ni podprt celoten proces P2P, ampak samo elek-tronska likvidacija prejetih raču-nov.

Zajem podatkov s prejetih ra-čunov je ročen.

Storitev e-račun (še) ni vpeljana.

V Nemčiji se bo v letu 2010 na segmentu B2B izmenjalo do šest odstotkov e-računov, v segmentu B2C pa do 12 odstotkov; v Slove-

▶

▶

▶

▶

▶

▶

niji tega deleža ne bomo dosegli vsaj še prihodnji dve leti.

Papirnih izvirnikov podjetja po zajemu ne uničujejo.

Kot poslovni model prevladuje »insourcing«.

V letu 2010 bo k projektu uva-janja rešitev P2P pristopilo od 30 do 40 srednjih in vsaj 150 malih podjetij.

V javni upravi ne bo vidnejših projektov P2P.

Srednje podjetje ne načrtuje več kot 30 tisoč evrov za projekt, za mala podjetja pa je edina na-ložba nakup skenerja in storitev izobraževanja.

74 odstotkov srednjih podjetij vstopa na področje upravljanja vsebin in poslovnih procesov skozi nabavni proces in likvidacijo prejetih računov.

▶

▶

▶

▶

▶

▶

Zelo majhen delež rešitev temelji na odprtokodnih platfor-mah.

Praktično ni prave ponudbe za »enterprise« okolja.

Prodajni cikli so predolgi.

Ponudnikov, ki bi celoten pro-ces ponujali kot paket storitev, ni, je pa to težnja v EU.

Tržni delež med malimi upo-rabniki najbolj intenzivno pridobi-vajo ponudniki sistemov ERP.

V segmentu malih in srednjih podjetij bo skupni strošek lastništva (TCO) pri rešitvah P2P v prihodnjih letih padel pod en evro na prejeti račun ali nabavo.

Tržni delež bo pridobival po-slovni model SaaS (v prihodnjih dveh letih bo zajemal 50 odstot-kov trga).

▶

▶

▶

▶

▶

▶

▶


Ustrezna znanja in tehnologijeV Akademiki na tematiko ECM (Enterprise Content Management) gleda-mo celovito, zato smo se odločili za nadaljnje partnerstvo s podjetjem Open Text, ki ga analitska hiša Gartner že vrsto let uvršča med vodilne svetovne ponudnike na področju ECM. V primerjavi z manjšimi ponudni-ki to za nas kot izvajalca in za stranke, ki se za produkt odločijo, pomeni dodatno mero varnosti.Open Text s svojimi strateškimi partnerstvi s podjetji SAP (v SAP-jevih ce-nikih je mogoče najti kar šest produktov Open Text), Microsoft in Oracle omogoča vpeljavo svojih rešitev v podjetjih, ki uporabljajo tehnologije omenjenih proizvajalcev.

Lastna rešitev Akademika(BPM) Framework for SAPV Akademiki smo svoje bogate izkušnje združili v lastni rešitvi Akademika(BPM) Framework for SAP, ki omogoča hitro vzpostavitev pro-cesov v sistemih SAP. Rešitev je zasnovana na ideji, kako uporabiti v SAP vgrajen delovni tok (SAP Business Workflow) ter ga nadgraditi v sistem, ki vsebuje že predpripravljeno okolje za hitro vzpostavitev procesov, končnim uporabnikom pa omogoča preprosto samostojno spreminjanje potekov procesov v SAP prek konfiguracijskih menijev v SAP.

Dostopanje do rešitev prek mobilnih napravTrenutno veliko aktivnosti usmerjamo v povezovanje svojih rešitev z mo-bilnimi napravami. S partnerjem smo razvili rešitev, ki med drugim omo-goča potrjevanje računov z uporabo Akademike(BPM) Framewok for SAP prek mobilnih telefonov BlackBerry in drugih pametnih telefonov.

Znanje je vse, kar šteje

V Sloveniji je vsaj 30 ponudnikov produk-tov in storitev na področju uvedbe siste-mov za upravljanje dokumentov in proce-sov. Pri izbiri ustreznega izvajalca bodite pozorni na naslednja dejstva:• Takšni projekti so najprej organizacijske in šele potem tehnične narave, zato mora imeti izvajalec izdelano projektno meto-dologijo uvedbe. • Treba je izbrati takšno tehnološko platfor-mo, ki omogoča dopolnjevanje funkcional-nosti s spreminjanjem poslovanja podjetja. Nadgradljiva mora biti tako, da je mogoče povezovanje z vsemi ključnimi informacij-skimi sistemi v podjetju, tudi s takšnimi, o katerih vpeljavi se šele razmišlja.• Dokumentacijski sistem ni informacijsko izoliran sistem. Vzpostavimo ga v obsto-ječem okolju, uvedba pa zahteva celovito poznavanje obstoječih sistemov v podjetju tako na sistemski kot na aplikativni ravni. Takšna celovita znanja zato od kompeten-tnega izvajalca upravičeno pričakujemo.

Kako izbrati izvajalca

Metodologija, celovita znanja in tehnološka platforma so glavni dejavniki za uspešno vzpo-stavitev rešitve za celovito elektronsko obvladovanje dokumentov. V Akademiki se s takšni-mi izzivi stalno srečujemo in smo se z njimi do zdaj še vedno uspešno spopadli.

Akademika (BPM) Framework for SAP – uporabniški vmesnik

Iztok Colja, Dotcom: »Podjetja so ugotovila, da rešitve P2P občutno

skrajšajo čas vnosa faktur v sistem ERP, pa tudi odpravijo možnost človeških napak in pripomorejo k splošnemu izboljšanju poslovanja, večji urejenosti doku-mentacije in hitrejšemu dostopu do dokumentov, ki so v arhivu. Po naših ocenah so rešitve P2P trenutno med najbolj iskanimi na trgu informa-cijskih tehnologij. Na prihodnost gledamo predvsem v smeri čim

večje standardizacije rešitve P2P, kar bo pripo-moglo k znižanju stroškov uvedbe rešitve in skrajšalo čas uvedbe ob uporabi vmesnika, ki bo še bolj preprost ter uporabniku še bolj prijazen.«

Žiga Gregorič, Soft: »Sloven-ski trg se je šele v zadnjem letu malce intenzivneje

odzval na vse obširnejše potrebe po vpeljavi rešitev P2P. Vzrok za tako zaka-snelo reakcijo je delno v togosti bančnega oziroma plačilnega sistema, delno pa v ‚strahu‘ pred nezna-

nim. Poleg tega tudi večina izdelovalcev in uvajalcev rešitev ERP doslej ni bila pripravljena na konkretne posege, potrebne za razširitev programske opreme ter preskok na elektronsko izmenjavo podatkov in dokumentov ‚od naročila do plačila‘, v kratkem pa naj bi se to korenito spremenilo. V našem podjetju smo se z rešitvami P2P ukvarjali od samega začetka poslova-nja. Ker smo vzporedno razvijali lastno celostno programsko rešitev, ki se povezuje s številnimi ponudniki sistemov ERP, se bomo v prihodnje lahko ukvarjali predvsem z izboljšavami funkcionalno-sti.«

Tomaž Besek, 360ECM: »Glede števila ponudnikov je slovenski trg že v zreli fazi,

je pa treba upoštevati, da se težišče s področja arhivira-

nja dokumentov počasi premika na področje obvladovanja z dokumenti povezanih procesov, kot je denimo ‚od nabave do plačila‘. Na tem področju v prihodnjih letih pričakujemo konsolidacijo ponudnikov, saj se bo skozi projekte izkazalo, da koncept ‚vsi ponujajo vse‘ v praksi ne deluje. Tako bodo poleg organizacij, ki bodo procese podpirale prvič, na trgu kot kupci nastopali tudi nekate-ri nezadovoljni uporabniki prvega vala, ki se bodo sčasoma naučili več o dejanskih lastnih potrebah in bili zmožni ločiti zrnje od plev. Pri teh bomo zaznali premik iz kupovanja tehno-loških lastnosti rešitev v dialog o optimizaciji poslov-nih procesov. Naše podjetje se bo situaciji prilagajalo na dva načina: s ponudbo tipiziranih rešitev za začetnike in kupce z osnovnimi potrebami ter s strokovno vodenimi projekti za zahtevnejše uporabni-ke.«

Gašper Lavren-čič, Akademi-ka: »Dejstvo, da lahko podjetja s kakovostno

informacijsko podporo postopkom P2P veliko pridobijo, je povzročilo visoko stopnjo ozaveščeno-sti pri morebitnih kupcih, kar se po drugi strani kaže tudi v pestrosti ponudbe rešitev P2P na slovenskem trgu. V prihodnosti se bomo tesneje tehnološko ali partnersko povezali s ponudniki informacijsko-komunikacijskih storitev na domačem trgu in tudi na tujih trgih, kjer smo že začeli pridobivati prepo-znavnost.«

Igor Gruber, Pia: »Mislim, da se pred-vsem velika in srednja podjetja že

zavedajo, da jim procesi nabave in likvidacije raču-nov jemljejo preveč drago-

cenega časa, zato se za rešitve P2P odločajo predvsem zaradi optimi-zacije procesov ter povečanja preglednosti in sledljivosti. Tudi pri ločenih poslovnih enotah ali hčerinskih podjetjih se kmalu pokaže potreba po hitrejši izmenjavi doku-mentov, vpogledu v podatke in elektronskem potrjevanju. Manjša podjetja se teže odločajo za uvedbo takšnih rešitev, saj jim omenjeni procesi ne povzročajo tolikšne obremenitve. Razvoj ponudbe in popularizacija elektronske izmenjave dokumentov bosta ključno pripomogla k povečanju povpraševanja v tem segmentu. Naši razvojni načrti so usmerjeni predvsem v pripravo cenovno in funkcionalno sprejemljive rešitve za manjša podjetja in organi-zacije. Kot razvojna hiša smo vedno nagnjeni k inovacijam, tako da novitet ne bo zmanjkalo.«

Trg postaja vse zrelejši, uporabniki pa imajo vse več izkušenjDrugi del FrodXove raziskave o rešitvah P2P je bil namenjen benchmarkingu, v katerem so raziskovalci podrobno pregledali rešitve, jih ocenili in pripravili priporočila za ponudnike in uporabnike. Za bench-marking so se odločila podjetja Dotcom, Pia, Soft, 360ECM in Akademika. Njihove direktorje smo prosili, da na kratko ocenijo trg rešitev P2P in pogledajo v prihodnost.

UDELEŽENCI VODENE PRIMERJAVE (BENCHMARKING) O STANJU NA TRGU P2P

Pri SAP je rešitev podjetja Akademika zasnovana na dru-gem konceptu, kar v primerjavi s prvim pomeni veliko prednost. Ne gre namreč za porazdeljen sistem, ki bi zahteval stalno sin-hronizacijo zapisov in vsaj del-no podvajanje procesne logike enega sistema v drugem (ali več sistemih). Pri prvem konceptu (povezovanje z drugimi PIS) v Akademiki ponudijo strankam globalno tehnološko platfor-mo (Open Text), ki zagotavlja dodatno varnost zaradi velike stabilnosti sistema.

Prednosti kakovostne informacijske podpore

Podjetje, ki se odloči za infor-macijsko podporo postopkom P2P, želi z uvedbo sistema ustva-riti določene prihranke. Kako jim to lahko uspe, je zelo odvisno od izvajalca in njegovih izkušenj. »Ko gre za proces P2P, moramo

poudariti, da smo zaposleni v Aka-demiki rešitev v celoti vzpostavili pri desetih velikih strankah doma in v tujini. Z našimi pristopi, ki te-meljijo na primerih dobrih praks, na koncu dosežemo optimalen in deloma prenovljen proces P2P,« razlaga direktor Akademike Ga-šper Lavrenčič.

Akademika je na področju ob-vladovanja dokumentov in proce-sov v SAP razvila svetovno inova-cijo Akademika(BPM) Framework for SAP. Gre za nadgradnjo obsto-ječega SAP-ovega delovnega toka (workflow), ki vsebuje predloge za preprosto generiranje procesov v SAP. Ne gre le za rešitev potrje-vanja računov, temveč za okolje, ki skrajšuje razvoj procesov, vse-binsko vezanih na SAP, in sicer tudi do 50 odstotkov v primerjavi z razvojem z uporabo vgrajenega modula. Akademika(BPM) Fra-mework for SAP je tudi v postopku pridobivanja certifikata pri kor-poraciji SAP.

Outsourcing in oblaki? »V zadnjem času se pojavljajo

različni modeli outsourcinga, ki pa v tem trenutku še niso vsi primerni,« poudarja Lavrenčič. Zares sprejemljivi rešitvi sta dve: da ima podjetje vsebinsko za-ključene in tesno povezane dele rešitev v celoti v najemu (recimo

celostna rešitev P2P) ali v celoti pri sebi. Kombinacije modelov (del rešitev v hiši in del pri zu-nanjem ponudniku) Akademike do zdaj še niso prepričale, saj se v takih primerih kompleksnost integracij med sistemi izjemno poveča, to pa nas oddalji od kon-cepta uvedbe celostnega sistema z vidika upravljanja in nadzora nad vsebinami, kar je tudi naj-večja prednost sistemov ECM (Enterprise Content Manage-ment). Izjema je povezovanje v zunanje sisteme elektronske izmenjave dokumentov.

Povezovanje doma in v tujini

Akademika na tujih trgih na območju nekdanje skupne države že sodeluje z dvema več-jima sistemskima integrator-jema, prek podjetja Open Text pa se bodo kmalu povezali še z velikim izraelskim sistemskim integratorjem. Na področju mo-bilnih dostopov do aplikacij se že kažejo sinergije s podjetjem, ki je glede na vrsto svojega posla najustreznejši ponudnik ome-njenih storitev. Namen takšnih povezovanj je ponuditi lastno znanje v tujini, kar pomeni dolo-čeno razpršenost tveganj in po-sledično omogoča rast podjetja, je še dodal Lavrenčič.

Svetovna inovacija, ki čaka na certifikat korporacije SAPV splošnem obstajata dva koncepta vpeljave rešitve P2P, kjer nastopa poslovni informacijski sistem (PIS) – koncept, pri katerem rešitev P2P izvaja interak-cije (izmenjave zapisov) s PIS, in koncept, pri katerem je celotna rešitev P2P izvedena v PIS.


Srednja podjetja praviloma ni-majo velikih naročniških služb, ki bi se dušile v upravljanju odno-sov z naročniki in obvladovanju njihovih »dosjejev«. Zahtevki za nabavo, naročilnice, dobavnice, delovni nalogi, računi in morda tudi pogodbe z dobavitelji pome-nijo vsaj polovico dokumentarne-ga poslovanja.

Potrebna so čvrsta poslovna pravila

Ni ga srednjega podjetja, ki ne bi imelo jasno opredeljenih postopkov ravnanja s knjigovod-skimi listinami dobaviteljev ozi-roma postopkov v zvezi z nabavo, likvidacijo in plačevanjem prejetih računov. Zanesljivo lahko rečemo, da je to področje, kjer je precej ja-sno, kako potekajo postopki. To pa je ključnega pomena, da sploh lahko razmišljamo o alternativi

za papir. Proces, ki ga izvajamo na podlagi prenašanja papirja iz pisarne v pisarno, dopušča mnogo več možnosti za ad-hoc določanje poslovnih pravil. Z elektronskimi dokumenti je to bistveno teže, praktično nemogoče na dolgi rok in v večjem obsegu. Papir obstane na pisalni mizi in moti.

Kampanje ponudnikov Rešitve za elektronsko likvida-

cijo prejetih računov imajo prav posebno srečo. Gre namreč za po-dročje, ki so ga kot svojo novo po-slovno priložnost videli ponudniki, ki so pred tem delovali na povsem različnih segmentih. Likvidacija je danes produkt, ki ga ponujajo sistemski integratorji, ponudniki sistemov ERP, arhivarji, v končni fazi pa tudi banke, ki izmenjavo računov med podjetji vključujejo v storitve elektronskega bančni-štva. Slednje bodo hitro prišle do ugotovitve, da zgolj izmenjava med podjetji za množičen komercialni uspeh ne bo dovolj. Za celostno re-šitev bo uporabnik zahteval podpo-ro za elektronsko poslovanje tudi znotraj podjetja.

Znižanje stroškov procesa Ponudnik, ki bi dal verodosto-

jen in zaupanja vreden odgovor na vprašanje o znižanju stroškov za 25 do 50 odstotkov, bi hitro po-stal zmagovalec na trgu. Kakšni

Ko papir obstane na pisalni mizi, začnemo razmišljati o alternativahKar 74 odstotkov srednjih slovenskih podjetij vidi največ možnosti za uvedbo »brez-papirnega« poslovanja na področju nabavnega procesa oziroma elektronske likvidaci-je prejetih računov. V povpreč-nem srednjem podjetju imajo dokumenti, ki se povezujejo skozi nabavni proces, največji delež vseh dokumentov, ki jih ustvarijo, obdelujejo in hranijo v podjetju.

ne in tehnološke zahteve ter vse ustrezne priloge.

»Se vam zdi, da ni to nič takega? Hm, motite se. Prevečkrat smo že prebirali takšne RFP, pri katerih se nam je dejansko zasmilila orga-nizacija, ki ga je pripravila, ker ve-mo, da so bili odgovori na tak RFP lahko samo porazni. Večinoma so ponudniki na tak RFP poslali kon-kretne ponudbe, ‚tanjše kot papir‘, poleg njih pa goro neuporabnega tržnega materiala. Posel, sklenjen na podlagi slabega ali nedorečene-ga RFP, je prej ali slej jedro spora v poslovnem odnosu,« trdijo v podjetju FrodX, ki je pripravilo generični vzorec povabila k oddaji ponudbe za uvedbo in vzdrževanje rešitve P2P.

Preseči zasvojenost s papirjem

Pri uvedbi rešitve P2P je treba preseči zasvojenost s papirjem in organizacijske težave, spopasti pa se je treba tudi s tehnološkimi vprašanji, kjer gre bolj za težave pri koordinaciji. Sedanje (ERP) in nove (P2P) ponudnike moramo povezati in poskrbeti, da sodelujejo pri integraciji različnih sistemov in informacijskih virov v enotno rešitev. Rešitve P2P brez integra-cije s sistemom ERP so praktično neuporabne, slabe informacijske rešitve pa spodbujajo razloge za ljubezen do papirja.

so torej kriteriji za ugotavljanje smotrnosti uvedbe rešitev P2P in kje je točka preloma? »Odgovor« je zelo preprost, če drži propagandni slogan večjega števila domačih in tudi tujih ponudnikov. Omenjeni prihranki morajo zaradi moder-nizacije v absolutnem znesku znašati več, kot so skupni stroški lastništva sistema, ki bo omogočil te prihranke.

Pravilo, da se za nakup dobrin odločamo izključno na podlagi analize stroškov in koristi (meto-da cost/benefit) ne velja vedno in v vseh primerih. Včasih so argumenti za kakšno naložbo ali sredstvo vse prej kot neposredni ekonomski ka-zalci. V raziskavi družbe Aberdeen Group iz leta 2008 so uporabniki sistemov P2P na prvi dve mesti – pred stroški – postavili naslednji prednosti: znebili smo se papirja in skrajšali smo čas poizvedb.

Kje se lahko zalomi Vsaka organizacija, ki želi svoj

proces nabave in likvidacije preje-tih računov »dematerializirati«, se mora najprej spoprijeti z nekate-rimi težavami, ki jih v »papirnem« življenju ni bilo in ki niso zanemar-ljive. Ena od največjih je povezana s povabilom k oddaji ponudbe (t. i. RFP – Request For Proposal). RFP vključuje splošne pogoje, procesni vidik rešitve, zahtevane funkcionalnosti, infrastruktur- Dr

eam

stim

e


Ko vpeljemo rešitev EASY eRAČUN, vedno vemo, kje se račun nahaja, v vseh fazah pa je omogočen tudi vpogled vanj. Poleg pohitritve in boljše pregle-dnosti samega procesa se zniža tudi strošek, ki ga podjetje name-ni za pisarniški papir. Več kot 80 odstotkov ljudi, ki v podpis dobi papirnat račun, namreč tega tudi razmnoži za lasten arhiv. S tem se v podjetju naredijo še dodatne nepotrebne kopije, za njimi pa nepotrebni stroški.

Enostavna uporaba v spletnem brskalniku

»Rešitev EASY eRAČUN je zasnovana spletno in deluje na različnih platformah, uporaba je enostavna, in sicer kar v sple-tnem brskalniku,« pravi Boštjan Gaberc, direktor podjetja Mikro-grafija. Proces potrjevanja raču-

nov je sicer že nastavljen, vendar zaradi specifičnosti posamezne organizacije služi le kot vodi-lo za pripravo individualnega procesa, ki poteka znotraj vsa-kega podjetja nekoliko drugače. Urejanje procesov je enostavno in se izvede s pomočjo orodja Microsoft Visio, kar naprednim uporabnikom okolja MS Office dovoljuje, da samostojno, brez dodatnih stroškov zunanjega izvajanja, prilagajajo procese glede na potrebe.

Pred vpeljavo ni potrebna reorganizacija

»Izkušnje družbe Mikro-grafija pri vpeljavi projektov za elektronsko vodenje proce-sov, kot je EASY eRAČUN, so pokazale, da pred uvedbo ni potrebna reorganizacija niti ni

treba vpeljati novih zapletenih postopkov,« pravi Gaberc. Na podlagi podrobne analize trenu-tnega stanja se pripravi le nekaj prilagoditev znotraj obstoječe organizacije ali sistemizacije, saj po novem predmet likvidacije ni več papirni račun, temveč elektronski. Navadno se ude-ležencem v procesu dodajo le nove pristojnosti glede zajema in pretvorbe vhodne dokumen-tacije. Skozi analizo se vzposta-vi tudi povezava z obstoječim informacijskim sistemom, za-radi avtomatiziranega prenosa podatkov iz enega sistema v drugega in tudi zaradi nujnih dodatnih kontrol. Vzpostavi se še varnostna zaščita in onemo-goči nepooblaščen dostop, upo-rabniki pa se izobrazijo za delo. Natančno pripravljena rešitev

EASY eRAČUN se implementira šele potem, ko so vsi udeleženci popolnoma seznanjeni z novim načinom dela in ko končno testi-ranje elektronsko vodenega pro-cesa prinese želene rezultate.

Varnost in zaupnost sta zagotovljeni

»Avtomatizacija procesa po-trditve računov postopek močno skrajša, odpravi možnost izgube in zastojev, omogoči celosten pregled nad stanjem računov, nadzorovan vpogled v vsebino računa skozi iskalnike ter zago-tavlja visoko stopnjo varnosti in zaupnost podatkov,« pravi sogo-vornik. S preglednostjo procesa po njegovih besedah pridobimo popoln nadzor nad ravnanjem s prispelim računom, evidentirajo se vse aktivnosti, povezane s po-sameznim dokumentom, možen je vpogled v sam proces: kje se račun nahaja, kdaj ga je naslov-nik prejel, koliko časa ga obde-luje. Analitska služba enostav-no pridobiva podatke o hitrosti procesa in tudi o ozkih grlih, kjer nastajajo težave, ki jih je tako mogoče odpraviti.

Z rešitvijo EASY e-RAČUN lahko povežemo proces prejetih računov tudi z nabavo, natanč-neje z naročilnicami, pogodba-mi ali drugo dokumentacijo, omogočimo revizijsko sled, ne nazadnje pa je rešitev mogoče integrirati z obstoječim infor-macijskim sistemom.

Likvidacija računov z rešitvijo EASY eRAČUNČas, ki preteče od prejema fizičnega računa v tajništvo ali vložišče, pa do vknjižbe potrjenega oziroma likvidiranega raču-na v računovodski sistem, nemalokrat lahko merimo v tednih, še posebno, če gre za zbirni račun, račun brez naročilnice ali račun z visokim zneskom. Z rešitvi-jo za elektronsko vodenje procesov EASY eRAČUN se čas likvidacije močno skraj-ša, postopek pa je mogoče enostavno nadzorovati.

»Rešitev EASY eRAČUN je zasno-vana spletno in deluje na različ-nih platformah, uporaba je eno-stavna, in sicer kar v spletnem brskalniku,« pravi Boštjan Gaberc, direktor podjetja Mikrografija.

▶

Sistem trenutno uporablja 50 zaposlenih, med katerimi so direktorji, vodje oddelkov, služ-ba nabave, računovodja, služba kontrolinga, zaposleni v vložišču, tehnologi in informatiki. Za obvla-dovanje sistema skrbi Salonitova informatika, medtem ko je skrbnik procesa nabavna služba.

Z e-Računi v Salonitu obdelajo okrog 600 računov na mesec, pri

čemer izvajajo dvonivojsko potrje-vanje. Vsak prejeti račun v vložišču poskenirajo in sliko, opremljeno z opisnimi podatki, shranijo v osrednji sistem. Elektronske ko-pije prejetih računov so shranje-ne na enem mestu, uporabniki pa glede na delovni tok in vlogo v procesu dobivajo samo obvestila o potrebnih obdelavah po e-pošti. Poleg pohitritve samega potrje-vanja so z e-Računi poenostavili delo v računovodstvu, sistem pa je vedno dostopen tudi prek sple-tnega brskalnika.

S potrjevanjem računov v elek-tronski obliki so odpravili kopije računov, ki so jih nekateri potrje-valci izdelovali za osebne eviden-ce, ročno manipulacijo z računi in pripravo računov za pošiljanje prek kurirske službe. »V Salonitu načr-tujemo prenos e-Računov še na preostale družbe v skupini, s čimer

bomo ustvarili dodatne prihranke ter izboljšali učinkovitost poslo-vanja na ravni skupine,« razlaga Matej Markočič, vodja informatike v Salonitu.

Salonit uvedel rešitev Genis e-RačuniV Salonitu Anhovo so leta 2006 želeli optimizirati poslovne procese in znižati stroške poslovanja, zato so uvedli nov poslovni informacij-ski sistem Microsoft Dynamics NAV. V letu 2009 so se odločili še za racionalizacijo procesa potrjevanja prejetih računov, za optimizacijo pa so izbrali informacijsko rešitev Genis e-Računi.

»Z e-Računi obdelamo okrog 600 računov na mesec,« pravi Matej Markočič, vodja informati-ke v Salonitu.

▶

Plačilni nalog je zagotovo po-sledica nekega računa, ki prispe v podjetje. Pred tem v verigi na-stopijo tudi dobavnica ali delov-ni nalog, še prej naročilnica ali pogodba. Vsi ti dokumenti se v poslovnem svetu izmenjujejo med poslovnimi partnerji in elektron-ska banka je vsekakor zaupanja vredna »avtocesta«, ki že obstaja, dobro deluje in jo skoraj vse do-mače organizacije poznajo.

Prednosti so jasne Razmišljanje, da se bo plačilni

promet izvedel z računa oziroma iz banke, kamor je komitent dobil račun, je logično in razumljivo je, da banka tudi zato spodbuja k uporabi te storitve in jo promo-vira. Za prejemnika računa je ne-dvomna prednost e-računov av-tomatska izdelava plačilnega na-loga v e-banki in (pol)avtomatska knjižba računa v glavnih knjigah naprednejših sistemov ERP. A po-glejmo, ali e-računi prejemnikom resnično zmanjšujejo porabo pa-pirja in znižujejo stroške, pove-zane z obvladovanjem papirnih dokumentov.

Ko e-račun ne pomaga Skoraj ni organizacije, ki ne

bi povezovala prejetega računa

z zahtevkom za nabavo, naro-čilnico ali pogodbo, dobavnico, prevzemnico ali delovnim na-logom, likvidacijskim listom ali razdelilnikom stroškov. Če ta proces ni informacijsko tako podprt, da lahko vse te aktivnosti izpeljemo v elektronski obliki z digitalnimi dokumenti, nam e-račun kaj dosti ne pomaga. Zelo hitro smo na tem, da se e-račun natisne iz elektronske banke in vloži v likvidacijsko mapo ter po-šlje v proceduro »kopirni stroj – spenjač – mapa – registrator«. Po utečenih poteh, kot to delamo s papirnimi računi. Pravzaprav še malce bolj zapletemo stare na-vade, saj papirne račune vlaga v likvidacijske mape tajništvo, v ra-čunovodstvu pa tiskajo e-račune in jih tudi vlagajo v likvidacijske mape.

Postati »e« na celi črti Zato moramo e-račune nujno

povezati z ustrezno informacij-sko rešitvijo za podporo brezpa-pirnemu nabavnemu procesu in likvidaciji prejetih računov. Dej-stvo je, da organizacije začutijo potrebo po elektronskem poslo-vanju med organizacijami (B2B) šele takrat, ko znajo elektronsko poslovati tudi navznoter. Vsi, ki so si z e-računi obetali veliko prodajno zgodbo, slednje zdaj vidijo kot dobrega pospeševalca razvojnih in tržnih aktivnosti za rešitve, ki bodo zapolnile vrzel idealov poslovanja B2B in informacijske zrelosti naših organizacij.

E-računi kot koristna zgodba za vse straniŽe kar nekaj časa smo priče mogočni kampanji, ki pro-movira vpeljavo e-računov v poslovanje organizacij. S stališča bankirjev je zgodba povsem logična, kaj pa za uporabnika?


Trenutno šesterica, kmalu osmerica Trenutno imamo šest bank, ki so vključene v sistem e-računov. To

so NLB in Abanka – ti dve sta bili prvi –, UniCredit Banka, Probanka, Raiffeisen in Hypo banka. Pripravljata se še dve banki, kar pomeni, da bo v Sloveniji kmalu več kot polovica bančnega sektorja podpirala sistem e-računov.

▶

"E-račune prejemam, pošiljam in tudi varno in zakonsko skladno arhiviram kar prek svoje e-banke. Elektronsko je vse enostavneje in ceneje. Zato odslej svoje ročne spretnosti in papir uporabljam, da zabavam svojo hčer."

E-računi in e-arhiv za popolno brezpapirno poslovanje!

V Halcomu so prepričani, da gre pri e-računih za veliko dodano vrednost. Pravi razmah lahko pričakujemo, ko se bodo podjetja prilagodila in prejete e-račune znala ustrezno zajeti in uvoziti v svoje zaledje. Tako bo e-račun po elektronski poti zakrožil tudi znotraj podjetja in ne samo med podjetji.

Prednosti e-računov Prepoznavamo dve tipični

prednosti e-računov za dve ti-pični vrsti podjetij. Na eni stra-ni so podjetja z veliko količino mesečnih računov – telekomu-nikacijska, elektro, komunalna in podobna podjetja, ki izdajo na mesec nekaj sto tisoč računov. Če jih lahko spustijo v e-bančne kanale, nimajo več potrebe po tiskanju računov in pošiljanju po pošti. Takoj dobijo tudi infor-macijo, ali je bil račun dostavljen ali ne. E-računi so po dosedanjih izkušnjah plačani hitreje in bolj

pred kratkim delalo primerjavo med trgi o stanju na področju e-računov, so ugotovili, da v Slo-veniji še ni veliko poslovanja z e-računi, a so v isti sapi dodali, da gre za odličen koncept.

Zelo pomembna vloga Bankarta

V zgodbo o e-računih je pred kratkim vstopil Bankart, ki se je odločil, da bo opravljal vlogo centralnega posrednika (klirin-ški center za to vlogo že razvijajo v Halcomu), to pa je tudi eden od glavnih gradnikov celotnega sistema e-računov. Koncept tega sistema je postavljen tako, da imamo centralnega posredni-ka, torej Bankart, kamor se pri-ključujejo banke članice. Banka ima dve vlogi – enkrat je banka prejemnika e-računa, drugič pa izdajatelja e-računa. Izdajatelj pošlje prek e-bančne rešitve svo-je banke e-račun centralnemu posredniku, ta pa ga potem po-šlje prejemniku. Če je prejemnik v isti banki kot izdajatelj, potem

gre za prenos znotraj iste banke, sicer pa ga centralni posrednik pošlje drugi banki, ta pa potem prejemniku.

Ovojnica za e-račune Halcom je za »promet« e-ra-

čunov v tem procesu razvil po-sebno ovojnico, v kateri so glavni podatki za to, da dokument pride do prejemnika. Na ovojnici je torej naslov, v njej pa so shra-njeni še podatki, ki samodejno ustvarijo plačilni nalog – torej P2P. Postopek pri fizičnih osebah poteka tako, da izdajatelj izda e-račun in dobi povratnico, da ga je prejemnik dejansko prejel. Prejemnik pregleda e-račun, se odloči, da ga bo plačal, in račun je že pripravljen za plačilo. Vsi podatki in sklici v nalogu so že pravilno vpisani, zaradi česar ne morejo nastajati napake. Pravilni plačilni nalog gre nazaj k izdaja-telju, ki izdani račun preprosto zapre s prejetim računom. Ročno delo torej odpade, s tem pa še ena možnost za napake.

E-računi so obsojeni na uspehStroški procesiranja podatkov pri izdajanju in prejemanju papirnih računov v EU znašajo 238 milijard evrov na leto Pred storitvijo e-računi je zelo svetla prihodnost. Trenutna e-bančna infra-struktura omogoča pod-jetjem, da se na e-račune pripravijo razmeroma hitro. Uvedba e-računov bo za prejemnike dobrodošla, saj bodo lahko »mimogrede« uredili še procese znotraj podjetij.

Trenutna e-bančna infrastruktura omogoča podjetjem, da se na e-račune pripravijo razmeroma hitro.▶

kakovostno kot papirni – za pla-čilo je namreč potrebnih samo nekaj klikov.

Za velike prejemnike e-raču-nov so prednosti še mnogo večje. Zdaj morajo vsak navaden račun najprej prepisati v elektronsko obliko, pri čemer nastajajo tu-di napake. Te račune je treba shranjevati v primerni obliki in jih prenašati po podjetju zara-di podpisovanja in likvidiranja. Celotna procedura upravljanja računov povzroča zelo visok

strošek, ki se ga sploh ne zave-damo. Na tak način dela smo navajeni in se nam zdi, da ne stane veliko. Vendar je analiza stroškov na območju EU poka-zala, da bi lahko prihranili 238 milijard evrov na leto, če bi vse papirne račune začeli izdajati in prejemati v elektronski obliki.

Počasi, a zanesljivo Glede na to, kakšne koristi

in prednosti so povezane z e-računi, bi pričakovali, da jih

bodo podjetja uvedla takoj, ko bo mogoče. Pa je res tako? Ne, vse skupaj se odvija bolj počasi, saj gre za finance, zaradi česar so udeleženci v teh procesih previ-dnejši in konservativnejši. Ven-dar je koncept e-računov tako dobro zasnovan, veliki igralci pa so ga tako dobro sprejeli, da je slej ko prej obsojen na uspeh. Zanimanje je veliko, ideja je vr-hunska, hvalijo jo tudi v tujini. Ko je Združenje evropskih bank (European Bank Association)

BANKE Z E-RAČUNI


Izkušnja mestne občine Celje Sandi Marzidošek, mestna občina Celje: »Skladno s politiko razvoja

občine smo v sklopu službe za informatiko na mestni občini Celje dlje časa opozarjali na težave, ki smo jih zaznali pri obvladovanju ‚nabavnega procesa‘ v klasični papirni obliki. Sestavili smo projektno skupino z nalogo, da pregledamo možnosti, ki jih ponujajo podjetja. Po natančnem pregledu smo se odločili za podjetje Comtech, saj je edino ponujalo odgovore na vsa naša vprašanja. Predstavniki Comtecha so nas odlično vodili skozi celoten proces nastanka projektne dokumentacije, kar je imelo za posledico, da smo projekt nekoliko razširili in namesto predvidenih treh procesov dobili pet, ki smo jih želeli obvladovati samo v e-obliki. Dobili smo odlično rešitev, ki nam je olajšala delo. Uporabniki so rešitev dobro sprejeli, imamo finančne podatke v realnem času, pregleden proračun planiramo realno, uporabniki se ukvarjajo z naročili in proračunskimi postavkami, skoraj nič z računi.

▶

DocMan@Enabavaeden za vse, vse v njem

Celovita rešitev za popolne poslovne procese.Analiziraj, priklopi in delaj!

Ve o procesu in primeru iz prakse, si lahko preberete v lanku.

Za predstavitev rešitve in dodatne informacije nas kontaktirajte.

Comtech, d. o. o., Planjava 4, 1236 Trzin Telefon (01) 51 33 180, faks (01) 51 33 191,

http://www.comtech.si, email: [email protected]

Planiranje

- Predlog plana

- Odobritev plana

Naro anje

- Pomo pri izbiri postopka naro anja

- Izdelava obrazcev

- Povezava na plan

Prejeti ra uni

- Spremljanje realizacije naro ila

- Primerjava naro ila in ra una

Poro ila

- Samodejna izdelava poro il

- Opozarjanje na odstopanja

- Analiti en pogled na nabavo

Elektronski arhiv

- Enostaven dostop do dokumentov

- Manjša potreba po arhivskem

prostoru

V EU naj bi se po podatkih švicarske družbe Billentis iz leta 2009 z rešitvami P2P ukvarjalo vsaj 350 ponudnikov storitev, poleg teh pa naj bi ponujalo njihove storitve vsaj še 150 ponudnikov pro-gramske opreme. Skupaj naj bi se v EU v letu 2009 elektronsko iz-menjalo prek 1,36 milijarde računov med skoraj 1,4 milijona prav-nih in nekaj več kot 28 milijonov fizičnih oseb. Napovedi za Nemči-jo v letu 2010 pravijo, da se bo po elektronski poti izmenjalo šest odstotkov vseh računov med pravnimi osebami, v segmentu B2C pa naj bi bilo elektronskih celo 12 odstotkov računov.

V EU vsaj 350 ponudnikov rešitev P2P

Predstavniki družbe Pia bodo o elektronskem obvladovanju doku-mentov in trajni elektronski hrambi govorili na konferenci ODOS, ki jo bodo prvič izvedli v dveh ločenih dnevih. Prvi dan (21. oktobra) je namenjen podjetjem in organizacijam, drugi dan (25. november) pa občinam in javnim zavodom. ODOS je sicer edini sistem v Sloveniji, ki ima akreditacijo Arhiva RS in priporočilo ministrstva za javno upravo. Na konferenci bodo predstavili nove smernice v elektron-skem poslovanju s prikazom uspešne prakse pri informatizaciji procesov ter načine in dejstva, kako optimizirani procesi (nabavni postopek, likvidacija računov, potni nalogi, odsotnosti, informacij-ska sredstva …) pripomorejo k izboljšanju (in preglednosti) poslo-vanja in kako se pripraviti na izvajanje elektronske hrambe.

Konferenca ODOS 2010 v dveh delih

Podjetje Gama System bo od 26. do 28. oktobra 2010 nastopalo na največjem sejmu za dokumentne rešitve DMS EXPO (Digital Management Solutions Expo), in sicer skupaj z vodilnima razsta-vljavcema Microform in Janich & Klass. Obiskovalcem se bodo na skupnem razstavnem prostoru predstavili z rešitvami, ki ponu-jajo odgovore za celotni spekter dokumentne problematike – od vrhunskih visokozmogljivih produkcijskih skenerjev proizvajalca Microform, ki jih bodo predstavili v povezavi s programsko opre-mo za zajemanje DpuScan partnerja Janich & Klass, do vrhunske rešitve za arhiviranje na mikrofilmu – Archive Recorder AR 1000. Družba Gama System pa se bo na DMS EXPO 2010 predstavila s celostno rešitvijo za obvladovanje dokumentacije, ki obsega sistem za upravljanje (DMS/ECM) elektronskih dokumentov Gama System eDocs, namenjen podjetjem, bankam, bolnišnicam in javni upravi, ter sistem za arhiviranje (dolgoročno varno hrambo) elektronskih dokumentov Gama System eArchive.

Gama System na DMS EXPO

Na kratko

V Vzajemni poslujejo z vsemi izvajalci zdravstvenih storitev, od katerih prejemajo veliko število računov in obračunov za zdra-vstvene storitve za svoje zavaro-vance. Ko so začeli pripravljati rešitev za elektronsko likvidacijo računov, so od izvajalcev zdra-vstvenih storitev prejemali po 25 tisoč računov in obračunov na mesec. V letu 2006 pa je začela veljati spremenjena zakonodaja, ki je zahtevala, da računi vsebu-jejo tudi podatke o posameznih storitvah, kar je pomenilo, da bi morali obdelati 15 do 20 milijonov postavk na leto. Tega na papirju ne bi bilo mogoče izvajati, zato so začeli uvajati elektronski račun.

Na leto 180 tisoč računov manj

»Z uvedbo elektronskega ra-čuna s specifikacijo smo mesečno število računov zmanjšali za 60 odstotkov, na okrog 10 tisoč ra-čunov. Na letni ravni to pomeni okrog 180 tisoč računov manj. Hkrati smo začeli uvajati tudi digitalno podpisovanje teh raču-nov. Prvi se je priključil največji, klinični center, kar je odpravilo potrebo po ročnem delu s pa-pirjem in arhiviranju. V sistem online poslovanja, ki tudi temelji

na platformi BusinessConnect, se postopoma vključujejo tudi drugi partnerji. Zdaj jih okoli 160 tudi digitalno podpisuje od-dane e-račune,« razlaga Robert Sraka, direktor sektorja za razvoj in izvajanje zavarovanj v Vzaje-mni. Ravnokar uvajajo digitalno podpisovanje še pri okrog 700 iz-vajalcih, zato pričakujejo, da bo v prihodnjih treh mesecih več kot polovica partnerjev elektronske račune tudi digitalno podpiso-vala. Na podlagi projekta je tudi nastal skupni standard zdravstve-nih zavarovalnic za izmenjavo računov.

Pozneje so isto platformo upo-rabili za elektronsko likvidacijo vseh preostalih računov, ki še prihajajo po klasični poti – na papirju. Te v vložišču skenirajo, od tam naprej pa živijo le še digi-talno življenje.

Uporabljajo Margovo rešitev Za ureditev procesov elektron-

ske likvidacije računov uporabljajo rešitev BusinessConnect domače-ga izdelovalca Marg. Na začetku so se za to rešitev odločili zato, ker tuje rešitve še niso bile skladne s takratno zakonodajo na področju elektronskih dokumentov (pred-vsem niso zagotavljale časovnega žigosanja dokumentov in osveže-vanja časovnih žigov). »Rešitev se je izkazala za dovolj prožno, da smo jo lahko uporabili za podporo ra-znovrstnim procesom, od vložišča, vodenja pogodb, vodenja izvršilnih postopkov do likvidacije računov

in še česa. V sistemu imamo zdaj okrog 10 milijonov dokumentov,« pojasnjuje Sraka.

Nostalgija po papirju izginja Pri uvajanju brezpapirnega

poslovanja so se v Vzajemni na-učili predvsem tega, da se je treba dovolj zgodaj odločiti, kaj se bo zgo-dilo s papirjem. »Pri posameznem procesu je treba takoj preklopiti iz papirnega v elektronski način, saj le tako lahko pride do potreb-ne spremembe v postopku dela. V Vzajemni se zdaj večina vhodne pošte ustavi v vložišču in ne potuje več po podjetju,« poudarja Sraka.

Na poti do spleta 3.0 Glede na to, da imajo v sistemu

zdaj na enoten način evidentirano skoraj vso interakcijo, začenjajo razvijati tudi semantične storitve po vzoru Web 3.0. »Namen tega je, da sodelavcem glede na kon-tekst ponudimo tiste informacije in sredstva, ki jim bodo omogočili še hitrejše in boljše delo. Prav tako želimo na podlagi odnosov s par-tnerji ugotavljati, kdaj interakci-ja odstopa od običajne in zahteva pozornost skrbnikov – ti se zaradi velikega obsega poslovanja Vzaje-mne ne morejo ukvarjati z vsakim partnerjem posebej. Obetamo si, da bomo tako s tehnologijo, znano iz družabnih omrežij, lahko učvrstili sodelovanje med sodelavci, ki so krajevno ločeni (denimo v zalednih službah). To bo omogočilo večjo fleksibilnost izvajanja storitev za stranke,« še dodaja Sraka.

E-računi v VzajemniVeč kot pol partnerjev elektronske račune digitalno podpisuje V Vzajemni so z uvedbo elektronskega računa s specifikacijo mesečno šte-vilo računov zmanjšali za 60 odstotkov. Na letni ravni je to 180 tisoč računov manj.

»Pri posameznem procesu je treba takoj preklopiti iz papirne-ga v elektronski način, saj le tako lahko pride do potrebne spre-membe v postopku dela,« pravi Robert Sraka, direktor sektorja za razvoj in izvajanje zavarovanj v Vzajemni.

▶

E-nabava je sestavljena iz mo-dulov planiranje, naročanje, prejeti računi in poročila. Proces se začne z vnosom osnovnih podatkov za črpanje sredstev. Kot podlaga za črpanje lahko nastopajo naročil-nica, pogodba, odredba in drugi dokumenti.

Elektronsko potrjevanje naročil

Proces poteka v dveh delih. Prvi je elektronsko potrjevanje naročil. Uporabnik z ustreznimi pravicami pripravi naročilo v prilagojenem uporabniškem vmesniku. Sistem samodejno pripravi določene osnovne podatke, ki jih potrebuje za pripravo naročilnice. Sistem sam nadzira vnos podatkov o naročilu in skrbi, da so vpisani vsi zahtevani podatki. Ob izpolnjevanju naročila sistem uporabnika obvešča o sta-nju na posameznem stroškovnem mestu in mu s tem pomaga nadzo-rovati porabo sredstev.

Uporabnik s klikom pošlje na-

ročilnico v odobritev, pri čemer sistem samodejno predlaga nasle-dnjega prejemnika. Vsak naslednji prejemnik je o procesu obveščen po elektronski pošti. Ko odpre novo naročilo, ga pregleda in se odloči bodisi za zavrnitev bodisi za odobritev. Kadar se odloči za odobritev, sistem dokument sa-modejno pošlje naprej – vse do direktorice uprave. Ko ta naročilo odobri, se proces vrne k referen-tu, ki je naročilo izdal, in ta lahko nadaljuje svoje delo ter natisne naročilnico. Če kdorkoli v procesu naročilo zavrne, se proces samo-dejno vrne k izdajatelju naročil-nice, ki lahko naročilnico popravi in jo vnovič pošlje v odobritev ali pa jo stornira.

V okviru tega procesa je možna še nadgradnja, in sicer elektronsko potrjevanje računov.

Elektronsko potrjevanje računa

Drugi del pa je elektronsko potr-jevanje računa. Postopek je podoben kot v prvem delu. Račun se v glavni pisarni najprej pretvori v elektron-sko obliko. V aplikacijo se vnesejo številka naročila, številka računa, datum računa, znesek, valuta, sklic, model, likvidator in šifra komen-tarja. Proces elektronske likvida-cije računa se lahko začne. Sistem samodejno predlaga naslednjega prejemnika – najprej referenta, ki je izdelal naročilnico, odredbo ali pogodbo, nato pa račun potuje vse do župana. Ko ga ta potrdi, se proces nadaljuje pri referentu v financah. Ta račun preveri in lahko nekatere stvari tudi še popravi. Vsi računi se samodejno arhivirajo v elektronski arhiv, kjer so dostopni vsem, ki ima-jo pravico do dostopa.

Elektronski dokumenti za enostavnejše deloV sodobnih informacijsko podprtih poslovnih sistemih se dokumenti iz papirnate oblike pretvorijo v elektronsko in nato v elektronski obliki nastopajo v celotnem procesu. Uporabniki do dokumentov dostopajo neposredno s svojih delovnih postaj s pomočjo spletnega brskalnika. Enega izmed takšnih sistemov je podjetje Comtech uvedlo v mestni občini Celje.

REFERENCA


Revolucionarni Xerox ColorQubezniža stroške barvnega izpisa v vaši pisarni tudi do 62%.Novi A3 multifunkcijski tiskalnik Xerox ColorQube zniža stroške barvnega izpisa tudi do 62 % v primerjavi s tradicionalnimi laserskimi tiskalniki, ne da bi se ob tem morali odpovedati visoki kakovosti izpisa.

Edinstvena tehnologija Xerox Solid Ink, katere prednost so èrnila brez ohišja, ni le preprosta za uporabo, ampak tudi do 90 % zmanjša obseg pridelanega odpadnega materiala.

ColorQube je visoko zmogljiv veèfunkcijski tiskalnik, primeren za zelo obremenjena pisarniška okolja z izrazito potrebo po barvnih izpisih. Zdaj lahko konèno tiskate v barvah, ne da bi prišli v rdeèe številke.

www.xerox.si/partnerji

TM

TM

Na kratko

V Ljubljani je potekalo strokovno omizje »Izzivi in obeti za e-par-ticipacijo v lokalnih skupnostih – projekt Agora«, ki ga je v okviru Evropskega tedna državljanske participacije in 9. vseslovenskega festivala nevladnih organizacij LUPA organiziral Inštitut za elek-tronsko participacijo (INePA), član Vseevropske mreže za e-par-ticipacijo (PEP-NET). Sodelujoči so skupaj z občinstvom tehtali dosedanje izkušnje pri rabi IKT v demokratičnih odločevalskih procesih na občinski ravni v Sloveniji. Ugotovili so, da je praksa le deloma potrdila teoretska pričakovanja o večjih možnostih soo-dločanja v lokalnih skupnostih. Podjetje Arctur pa je na Prešerno-vem trgu občanom in obiskovalcem festivala predstavilo mobilno spletno aplikacijo Agora, ki občanom omogoča e-participacijo, ki so jo razvili v sodelovanju z Alianto in Fakulteto za družbene vede.

E-participacija v lokalnih skupnostih

Iskratel je pri Uradu za intelektualno lastnino RS patentiral dve rešitvi, in sicer postopek za izvedbo večponudniškega multikast članstva (avtor Simon Čimžar) in vezje za selektivno upravljanje napajanja DSL in optičnih plošč (avtorji Boris Jurkovič, Marko Mišmaš in Andrej Kržišnik). Prvi patent dejansko pomeni poeno-stavitev prenosa videovsebin uporabnikom prek internetnega protokola v odprtih širokopasovnih omrežjih. Tehnični problem, ki ga inovacija odpravlja, je ločevanje multimedijskih vsebin po posameznih ponudnikih storitev v omrežju odprtega dostopa, ki omogoča hiter prehod na okolje z več ponudniki in ob tem ne zah-teva menjave opreme. Drugi patent je inovativen in stroškovno optimalen način zagotavljanja napajanja dostopovnega vozlišča ter s tem delovanja govornih storitev ob izpadu električne energi-je na območju vozlišča.

Iskratel z dvema novima patentoma

Institut Jožef Stefan in TechnoCenter Univerze v Mariboru sta v sodelovanju s Kemijskim inštitutom, Univerzo v Novi Gorici (RRA SP), Nacionalnim inštitutom za biologijo in Univerzo v Ljubljani ter s podporo TIA, ARRS, JAPTI, YEAR in evropske komisije sklenila dvodnevno mednarodno konferenco o prenosu tehnologij. Že tretja konferenca je gostila ugledne mednarodne strokovnjake s področja prenosa tehnologij iz priznanih inštitucij, kot so CERN, EPFL, Univerza v Köbenhavnu, London School of Business, EIF in druge. Prvi dan je konferenca potekala na Institutu Jožef Stefan v Ljubljani, drugi dan pa na rektoratu Univerze v Mariboru. V sklopu konference so bile prvi dan podeljene nagrade za inovativnost v gospodarstvu v skupni vrednosti 15 tisoč evrov.

Tretja konferenca o prenosu tehnologij

Ima danes podjetje sploh možnost izbire ali je selitev IT v oblake že postala nuja?Izbira seveda obstaja in bo obstajala vsaj še nekaj časa. To je dobro, saj je konkuren-ca med posameznimi poslov-nimi in tehnološkimi modeli gonilo napredka. Dejstvo je, da že danes nekatera podjetja v IT-industriji računalništvu v oblaku namenjajo tudi do 70 odstotkov sredstev za raziskave in razvoj tehnologij. Pri tem se v oblaku lahko uporabljajo strojna infrastruktura, posa-mezne aplikacije ali pa gre le za varno skladiščenje podatkov. Z vključevanjem v oblak posame-zne aplikacije brez dvoma po-stanejo bolj dostopne širšemu krogu uporabnikov, strojna in-frastruktura postane varnejša in bolj prilagodljiva dejanskim potrebam podjetja, vse omenje-no pa lahko pomeni odločilno konkurenčno prednost v dana-šnjih manj stabilnih poslovnih razmerah. Poslovni modeli so različni – zmogljivosti v oblaku je mogoče tudi najemati, ne le kupovati.

Obstajajo kakšne splošne smernice, kdaj se najbolj splača vzdrževati lastno IT-infrastrukturo, kdaj vse predati v zunanje izvajanje ali z nekaterimi deli poslo-vanja gostovati pri zuna-njem ponudniku? Je mogo-če govoriti o točkah prelo-ma?Stroški lastne IT-infrastruktu-re na posameznega uporabnika se med podjetji zelo razlikuje-jo, zato je neko splošno točko preloma težko določiti, saj je izračun odvisen od dejavnosti in ravni razvitosti IT v podje-tju. Gre predvsem za miselnost in načelno usmeritev vodstva podjetja, ali se bo podjetje samo ukvarjalo z lastnim IT v celo-ti ali pa bo del informacijskih procesov, ki niso ključnega po-mena za poslovanje, preneslo na zunanjega partnerja. Točko preloma bi lahko izračunali za podjetja, ki se ne morejo ali pa se jim preprosto ne splača sa-mim ukvarjati z IKT delno ali v celoti. Praksa sicer kaže, da rav-no takšna podjetja želijo imeti vse pri sebi in pod nadzorom. To pa je precej drago.

Kateri so tisti dejavniki, ki poslovne uporabnike naj-pogosteje prepričajo o selitvi

IT v podatkovne centre ve-likih ponudnikov? Je ključni element zgolj ekonomija ob-sega, torej cena storitev, ali obstaja več dodatnih razlogov?V trenutni gospodarski realno-sti je glavni motiv optimizaci-ja stroškov. K sreči vedno več podjetij spoznava tudi druge prednosti selitve IT-procesov v varne podatkovne centre, saj jim ta prinese več dolgoročnih koristi. Danes IT ni več samo nakup »železnine« in licenc, že stroški električne energije pomenijo do polovice celotnega tekočega izdatka. Strošek gra-dnje lastnega podatkovnega centra na varnostno primerljivi ravni pa je za posamezno podje-tje praviloma previsok. Podjetja želijo imeti zagotovljeno visoko razpoložljivost svojih IT-stori-tev ter optimizirane in vnaprej znane stroške informatike kot celote. Z najemom ali selitvijo v zunanji podatkovni center je to mogoče enostavno doseči. Podatkovni center je treba ne samo zgraditi, ampak ga tudi strokovno upravljati v razpolo-žljivem času, ti centri namreč delujejo v režimu 24/7.

Kako naj podjetje izbere ponudnika storitev, na kaj naj bo najbolj pozorno?Če pustimo ob strani ceno in vsebino neke storitve, se ponu-dniki razlikujemo po kakovosti, obsegu in raznolikosti ponudbe. Danes je vedno bolj pomemb-na varnost podatkov – ne samo glede varnostnih kopij in arhi-va. Podjetja zanima, kje se ti podatki v resnici nahajajo in kdo jih upravlja oziroma lahko do njih dostopa. Na tem področ-ju je predvsem pomembno, da

ponudnik izpolnjuje standarde kakovosti in varnosti, kot so ISO ter dovoljenja državnih in mednarodnih organizacij. Seveda sta pomembni tako stabilnost kot razpoložljivost ponudnika storitve, saj se od zunanjega izvajanja pričakuje višja stopnja razpoložljivosti, kot si jo naročnik lahko zagoto-vi z lastno IT-infrastrukturo.

Kako vi vidite razvoj in-formatike v slovenskih pod-jetjih v prihodnjih petih ali desetih letih? Katere bodo glavne usmeritve?Trenutno zaradi naše misel-nosti, ko poskušamo imeti vse podatke pri sebi za štiri-mi stenami, pri uvajanju po-slovanja v oblaku zaostajamo za zahodnim svetom. Sicer pa IT v Sloveniji že ves čas sledi svetovnim usmeritvam in je na visoki ravni. Slovenska podjetja bodo morala biti konkurenčna v svetovnem merilu, kaj druge-ga jim niti ne preostane. Var-nost, stalna razpoložljivost in prilagodljivost bodo nedvomno pomembne smernice v priho-dnjem razvoju poslovanja. Pri vseh najdemo odgovor v oblakih.

Ali prihodnost stavi na t e h n o l o g i j o a l i n a uporabnike?Sodobna tehnologija je po-membna, vendar sama tehno-logija po sebi ne pomeni nič, če za njo ne stoji dobra podpora, ki prisluhne željam in potrebam strank. Poslovni odnos se ne konča s prodajo in implemen-tacijo opreme, pomembno je, da izvajalec »diha« s stran-ko in uporabniki rešitev tudi pozneje.

IT ni samo nakup »železnine« in licenc[ INTERVJU ] Martin Fatur, direktor podjetja FMC

Računalništvo v oblaku se vse bolj uveljavlja, zdi se, da se v oblak seli vse, od strežnikov in aplikacij do storitev. Z Martinom Faturjem, direktorjem podjetja FMC, smo se pogo-varjali o stanju informatike v slovenskih podjetjih in selitvi poslovnih rešitev v računalniške oblake.

Podjetja želijo imeti zagotovljeno visoko razpoložljivost svojih IT-storitev ter optimizirane in vnaprej znane stroške informatike kot celote.

Tako pravi Martin Fatur, direktor podjetja FMC.▶


112 milijard dolarjev bodo podjetja

po svetu v prihodnjih petih letih porabila za programsko opremo kot storitev, platforme kot stori-tev in infrastrukture kot storitev.

▶

Strežniki med javnimi in zasebnimi oblaki

Staranje strežniške baze, po-stopno gospodarsko okrevanje ter potrebe direktorjev IT po nadzoru fizične in virtualne infrastrukture povečujejo povpraševanje po raču-nalništvu v oblaku tako v javnem kot tudi v zasebnem sektorju, oce-njuje analitska hiša IDC. Prihodek od prodaje strežnikov za zasebno računalništvo v oblaku se bo s 7,3 milijarde dolarjev v letu 2009 povečal na 11,8 milijarde v letu 2014. Bistveno manjši prihodek od prodaje strežnikov za javne oblake bo s 582 milijonov dolarjev v letu 2009 zrasel na 718 milijo-nov v letu 2014. V anketi, ki jo je opravila analitska hiša IDC, je več kot 44 odstotkov podjetij potrdilo, da proučujejo uvajanje zasebnih oblakov, ki so bolj osredotočeni na podjetja kot javni in lahko zato ra-čunajo na širše sprejetje v svetu.

▶

Legenda prihaja!V oktobrski številki:

• Ali osebni ra unalnik umira?

• Brskalnik ali operacijski sistem? Google Chrome OS in Microsfot Gazelle

• Resnica o zaslonih mobilnih telefonov!

• Tiskalniki za vsak žep!

• Ra unalnik v praksi – nasveti, triki in namigi!

V prodaji od 5. oktobrawww.mojmikro.si

»Sprejemanje računalništva v oblaku in podobnih storitev med podjetji se povečuje, medtem ko se ponudniki tehnologij spretno prilagajajo, da bi kar najbolje iz-koristili velike komercialne pri-ložnosti,« pojasnjuje Ben Pring, podpredsednik raziskav pri ana-litskem podjetju Gartner.

Najbolj uspešna scena je SaaS

Po Gartnerjevi oceni bodo podjetja v svetu v prihodnjih pe-tih letih za programsko opremo kot storitev (SaaS), platforme kot storitev (PaaS) in infrastrukture kot storitev (IaaS) skupaj porabi-la 112 milijard dolarjev. Najbolj uspešna je scena SaaS, ki kot je-dro ideje računalništva v oblaku med drugim omogoča plačevanje na podlagi uporabe, večkratni na-jem in zunanje stotitve.

Največja trga za računalni-štvo v oblaku sta Severna Ame-rika in Evropa. Lani so imele ZDA 60 odstotkov trga oblačnih storitev, letos pa 58 odstotkov,

leta 2014 pa se bo delež ZDA zmanjšal na 50 odstotkov, saj bodo druga območja pospešeno uvajala rešitve računalništva v oblaku. Letos bo delež zahodne Evrope 23,8-odstoten, Japonske pa 10-odstoten.

Podjetja so še vedno pretirano previdna

Najboljši uvajalci storitev ra-čunalništva v oblaku so finančne

Povpraševanje po oblaku hitro rasteNajvečja trga sta Severna Amerika in Evropa Vrednost svetovnega trga storitev s področja računalništva v oblaku bo letos dosegla 68,3 milijarde dolarjev, kar je 16,6 odstot-ka več kot lani, ocenjuje analitsko podjetje Gartner. Hitra rast se bo obdržala do leta 2014, ko se bo prihodek od računalništva v oblaku povzpel na 148,8 milijarde dolarjev.

Xerox trdi, da s svojo ponud-bo trdovoščenih črnil SolidInk pripravlja pravo revolucijo na področju tiskanja. Kaj je tako drugačnega pri novih rešitvah in katere so njihove glavne prednosti?Gre za drugačno tehnologijo ti-skanja, ki je veliko bolj prijazna do uporabnika in okolja. Tiskanje z voščenimi barvami SolidInk je namreč veliko cenejše kot tiskanje v barvah z brizgalnimi ali laser-skimi tiskalniki. Poleg tega sama tehnična zasnova Xeroxovih ti-skalnikov ColorQube zagotavlja dolgo življenjsko dobo naprave in nadpovprečne zmogljivosti – tako glede števila izpisanih strani kot tudi skupne obremenitve tiskalni-ka v njegovi življenjski dobi.

Vošče[ INTERVJU ] Petr N

Boj na področju cenovno učinkovitega barvnega tiskanja v poslovnih okoljih se zaostruje. Brizgalnim in laserskim tiskalnikom so se namreč pridružili še tiskalniki na vosek, ki obljubljajo občutno nižje stroške lastništva tiskalnika v zahtevnih okoljih z velikimi obremenitvami. Na naša vprašanja o prihodnosti teh-nologije tiskanja z voskom je odgovarjal Petr Nemec, vodja področja pisarniško okolje pri korporaciji Xerox.

TRG

ŠTEVILKA

ustanove in proizvodna indu-strija. Tudi industrije komuni-kacij in drugih visokih tehno-logij uvajajo oblačne storitve v večjem obsegu, vse bolj pa se jim pridružuje javni sektor.

Mnoga podjetja so še vedno pretirano previdna tako do oblačnih izdelkov kot tudi do omenjenih storitev. Najbolj jih skrbi varnost, nezaupljiva pa so tudi do razpoložljivosti stori-

tev, sposobnosti ponudnikov in zrelosti trga. Zato Gartner vsem ponudnikom IT-storitev pripo-roča, da svojo trenutno ponud-bo prilagajajo tako, da postane združljiva z računalništvom v oblaku. Analitsko podjetje to-rej svetuje IT-ponudnikom, da kombinirajo najboljše iz dveh svetov – tradicionalne IT-sto-ritve in storitve računalništva v oblaku.

Analitsko podjetje svetuje IT-ponudni-kom, da kombinirajo najboljše iz dveh svetov – tradicionalne IT-storitve in storitve računalništva v oblaku.

▶

Elektronsko, sodobno, učinkovito in do okolja prijazno poslovanje je vizija

uspešnih in ozaveščenih podjetij.

Podjetje FrodX vam kot prvo in edino v Sloveniji ponuja poročilo, ki zajema celovit pregled informacij in uporabnih nasvetov o trgu

ponudnikov rešitev za uvedbo brezpapirnega poslovanja na področju procesa nabave in likvidacije računov (t.i. P2P – Purchase To Pay).

Prihranite čas in denar in si že danes zagotovite informacije o tem:

kako čim bolj racionalno in varno izpeljati projekt uvedbe P2P-rešitve,kdo so ponudniki P2P-rešitev na trgu in kateri je za vas najprimernejši,

koliko stane uvedba in raba P2P-rešitev in kako pridobiti pravo ponudbo.

R A Z Š I R J E N I P A K E T :

Poročilo »Pregled tržišča na področju informacijskih rešitev za elektronsko obvladovanje procesa nabave in likvidacije prejetih računov – Slovenija 2010« s katalogom 32 ponudnikov delnih ali celovitih rešitev na področju P2P

Primerjalne analize in izdelane profile šestih tržno najaktivnejših ponudnikov

Priročnik »Kako pristopiti k brezpapirnemu obvla-dovanju nabavnega procesa in elektronski likvidaciji prejetih računov«

O S N O V N I P A K E T :

Vzorec povabila k oddaji ponudbe Katalog 32 ponudnikov delnih ali celovitih rešitev na področju P2P

Priročnik »Kako pristopiti k brezpapirnemu obvla-dovanju nabavnega procesa in elektronski likvidaciji prejetih računov«

P O N U D B A :

Polna cena: 750 EUR + 20% DDVIzkoristite trenutno ugodno ponudbo z 10% popustom: 675 EUR + 20% DDV

Cena za naročnike Financ z dodatnim20% popustom: 540 EUR + 20% DDV

P O N U D B A :

Polna cena: 300 EUR + 20% DDVIzkoristite trenutno ugodno ponudbo z 10% popustom: 270 EUR + 20% DDV

Cena za naročnike Financ z dodatnim20% popustom: 216 EUR + 20% DDV

Naročila in več informacij: (080 35 57, :www.finance.si/frodx, * [email protected]


Po zagotovitvi zanesljivega in optimalnega obrato-vanja elektrarn v skupnem centru vodenja so v Dra-vskih elektrarnah Maribor poskrbeli še za varnost informacijskega sistema (IS) skladno z evropskimi direktivami. V nekaj več kot letu dni so končali pro-jekt gradnje visoko varnega sistemskega prostora.

Odslej bodo IS centra vodenja, števčni sistemi ter drugi sistemi, povezanih s proizvodnjo električne energije, varno spravljeni pod eno streho. Zmogljivo-sti varne sobe pomenijo dolgoročno zadovoljitev po-treb po rasti IS z vidika razvojnih projektov Dravskih elektrarn Maribor in drugih članic skupine HSE.

IS Dravskih elektrarn Maribor v »varni kletki«

Simona Kogovšek v Mikrocop prihaja z dolgoletnimi bogatimi izkušnjami na področju tehnolo-ških rešitev v bančništvu. Glede na to, da trenutno največji delež uporabnikov Mikrocopovih reši-tev sestavljajo banke in druge fi-nančne organizacije, bodo njene izkušnje pomembno pripomogle k zadovoljevanju poslovnih potreb strank v prihodnje. Zaradi izjemnih poslovnih dosežkov na področju in-formatike je prejela priznanje CIO leta 2006, ki priča o njenih izrednih kompetencah pri vodenju zahtev-nih projektov in strokovnosti na področju informatike.

Kogovškova je ob prevzemu nove funkcije dejala, da si bo skladno z do-sedanjo poslovno vizijo prizadevala, da Mikrocop okrepi položaj vodil-nega ponudnika celostnih rešitev za upravljanje dokumentov na do-mačem trgu. »Zadovoljni uporabniki so najpomembnejši cilj vsakega pod-jetja. Zato se bomo še naprej trudili

upravičiti zaupanje naših strank s kakovostnimi rešitvami za celostno upravljanje dokumentov, ki jih bo-mo v prihodnje še nadgrajevali ter jih prilagajali novim izzivom poslov-nega okolja, ki kliče k vse večji kon-kurenčnosti,« je dejala Kogovškova. Kot je dodala, bodo nadaljnje razvoj-ne aktivnosti usmerjene predvsem v rešitve za brezpapirno poslovanje in elektronsko upravljanje poslovnih procesov, ki omogočajo, da organi-zacije poslujejo učinkoviteje in z nižjimi stroški.

Pri vodenju družbe Mikrocop

bo Kogovškova tesno sodelovala z direktorico prodaje Meto Rot, ki je minuli dve desetletji skrbela za dobre poslovne odnose s ključnimi kupci Mikrocopa s področja bančništva in je odslej odgovorna za področje pro-daje, trženja in poslovnega razvoja, ter s tehničnim direktorjem Tade-jem Drmažem, ki se je Mikrocopu z več kot desetletnimi izkušnjami na področju elektronskega poslovanja pridružil leta 2008 in je odgovoren za nemoteno izvajanje produkcij-skih procesov in podpore strankam ter tehnični razvoj družbe.

Mikrocop z novo direktoricoSimona Kogovšek je z oktobrom postala nova direktorica podjetja Mikrocop. Na ta položaj prihaja iz Abanke Vipa, kjer je opravljala funkcijo izvršne direktorice področja informatike. Dosedanji direk-tor Mikrocopa Ljubo Koritnik bo prevzel nadzorno funkcijo.

Simona Kogovšek, nova direktorica Mikrocopa, si bo prizadevala, da Mikrocop okrepi položaj vodilnega ponudnika celostnih rešitev za upravljanje dokumentov na domačem trgu.

▶

dobrega pol leta, zelo dober odziv smo doživeli predvsem na Češkem in Slovaškem ter v Romuniji. Naš največji konkurent v omenjenem tržnem segmentu je Konica Mi-nolta, saj se tudi njihovi tiskalniki odlikujejo z nizkimi stroški tiska-nja v barvah, vendar ColorQube vseeno vodi na področju, ki je za podjetja najbolj pomembno – to pa so skupni stroški lastništva.

Konkurenca tiskalnikom, ki uporabljajo vosek, očita pred-vsem manjšo kakovost izpisa. Kako komentirate njihove trditve?Najprej se moramo vprašati, kak-

šna je kakovost izpisa, ki jo upo-rabnik potrebuje. Res je, različne tehnologije uporabljajo različne pristope nanašanja črnila na papir, temu primerni pa so tudi rezultati. Pri vosku je jasno, da z našimi tiskalniki ColorQube ne ciljamo na uporabo v grafične namene, za takšne uporabnike imamo v prodajnem programu drugačne tiskalnike, ciljamo pa na pisarniška in poslovna okolja, kjer so tiskalniki zelo obremenje-ni. Za tisk črno-belih in/ali gra-fičnih poslovnih dokumentov je tehnologija voska več kot odlična izbira, izpis fotografij pa bodo dru-gi tiskalniki bolje opravili.

Kaj pa poraba energije, vosek je treba segreti, da postane tekoč?Prav imate. Naprave ColorQube v stanju pripravljenosti porabijo več energije kot primerljivi laserji, a se zato odkupijo z manjšo porabo med tiskanjem. Ne nazadnje na-prava, kakršna je ColorQube, ni namenjena stanju v kotu, temveč delu. Če bi radi le zapolnili prostor, bi si kupili omaro, ne tiskalnik. Za nameček so naši tiskalniki na vosek opremljeni s pametno elektroniko, ki jo vgrajujemo tudi v napredne laserske tiskalnike. Ta je učljiva in prepozna urnik uporabnika, torej se lahko vsak dan zbudi ob 8.30, pred tem pa varčuje z energijo.

Mar pričakujete, da vas bo konkurenca začela posnemati?V to ne verjamem, saj je tehnologija ustrezno patentno zaščitena. Me-nim, da razvoj podobne rešitve tudi ne bi bil pravilen pristop. Od kon-kurence pričakujem, da bo razvila kaj podobnega na področ ju brizgal-nikov ali kakšne nove tehnologi-je. Sicer pa so s tiskalniki velikega formata, ki uporabljajo vosek, v preteklosti že poskušali tudi pri konkurenci. HP je nekoč že ponu-dil nekaj podobnega, vendar se ni obneslo, predvsem po tehnološki plati, ideja je bila namreč odlična. Mi smo tehnologijo tiskanja z vo-skom razvili precej dlje, zato lah-ko danes uporabnikom ponudimo

nadpovprečne tiskalniške rešitve za zahtevna poslovna okolja.

Na predstavitvenih gradivih navajate, da lahko podjetja s tiskalniki ColorQube prihra-nijo do 62 odstotkov izdatkov za tiskanje. Za takšne prihran-ke je bržkone potreben velik obseg tiskanja, torej so te na-prave namenjene velikim pi-sarnam. Boste v prihodnje ponudili tudi manjše modele, prirejene uporabi v manjših ali celo domačih pisarnah?Drži, sama zasnova naprav Co-lorQube je namenjena okoljem z velikimi obremenitvami. Naša prednost je vzdržljivost tiskalni-ka, saj ima manj gibljivih delov in velika večina njegovih gradni-kov (tiskalniška glava, boben …) zdrži celotno življenjsko dobo. Naprave ColorQube lahko v tem času izdelajo tudi več kot milijon kopij, medtem ko primerljivi la-serski tiskalniki svojo življenjsko dobo sklenejo pri okoli 600 tisoč kopijah. Jasno je, da se osredo-točamo na zahtevnejša okolja, širitev v manjše segmente zato ni predvidena. Širili se bomo v druge segmente, predvsem glede hitro-sti tiskanja. Naprave ColorQube zaradi inovativne tehnologije ti-skanja že danes zmorejo izpisati 85 strani v minuti, ob uporabi tipskih dokumentov, ki jih je v podjetjih zelo veliko, pa je lahko ta številka

še večja. Za podjetja, ki tiskajo v barvah, je prva točka preloma, kjer naprave ColorQube postanejo ce-nejše z vidika TCO, že pri 10 tisoč izpisanih dokumentih.

Danes veliko podjetij posega po storitvah zunanjega izvaja-nja tiskanja. Kako se naprave ColorQube vključujejo v stra-tegijo ponudnikov, ki želijo imeti čim bolj enotno tiskalni-ško floto, saj so tako stroški ti-skanja in vzdrževanja tiskalni-kov nižji?Xerox se že več let ukvarja s po-nudbo upravljanih tiskalniških storitev. Danes imamo popoln program tiskalnikov za vse vrste uporabnikov, tako da naši partnerji lahko ponudijo takšne storitve. Vse naprave imajo sorodno platformo za upravljanje in se podobno ob-našajo, torej ponujamo enotno uporabniško izkušnjo. Z vidika vzdrževanja so tiskalniki s trdo-voščenimi kartušami bistveno ce-nejši, saj odpade menjava/obnova ključnih sestavin, kot sta grelec ali boben, tudi tiskalniška glava lahko preživi milijone izpisanih doku-mentov. Pri konkurenčnih rešitvah za zamenjavo omenjenih delov po-trebujejo inženirja, vse skupaj pa je povezano z višjimi stroški vzdr-ževanja. Obenem so tiskalniki na vosek precej prijaznejši do okolja, saj pri tiskanju nastaja precej manj odpadka.

enke v pisarniškem okoljuNemec, vodja področja pisarniško okolje pri korporaciji Xerox

Tiskanje z voščenimi barvami SolidInk je veliko cenejše kot tiskanje v barvah z brizgalnimi ali laserskimi tiskalniki.

Tako pravi Petr Nemec, vodja področja pisarniško okolje pri korporaciji Xerox.

▶

ColorQube je vaša nova bla-govna znamka, v Evropi ste jo predstavili spomladi. Kakšen tržni delež si obetate v svetu in v Sloveniji, kateri so vaši največji konkurenti?Za Slovenijo je težko govoriti, saj se je prodaja komaj začela. Za zdaj na tem področju vodijo ZDA, kjer imamo po prvem letu prodaje šestodstotni tržni delež med velikimi barvnimi tiskalniki formata A3. ZDA so s tega vidi-ka tudi bolj zrel trg, predvsem zaradi večjega obsega tiskanja v podjetjih, ki posledično prinaša še večje prihranke pri stroških. V Evropi ColorQube prodajamo

FINANCE, četrtek, 14. oktobra 2010, št. 200oglasna priloga

Infosek Expo 2010, sodobni B2B sejem informacijske varnosti, Palsit, Gospodarsko razstavišče, Ljubljana, 14. ok-tober (www.palsit.com)

Poslovni model spremlja-nja ključnih dejavnikov in rezultatov poslovanja, posvet o modelu odličnosti EFQM s strokovnjakom magistrom Nenadom Savičem, MIT in-formacijske storitve, Dvor Jezeršek, Zgornji Brnik, 14. oktober (www.mit-ing.si)

SAP TechEd 2010, svetov-na tehnološka konferenca o najnovejših trendih SAP-jeve tehnologije, rešitev in apli-kacij, The Venetian/Palazzo Congress Center, Las Vegas, 18.–22. oktober (www.sapte-ched.com/usa)

IBM Power Systems Tech-nical University, konferenca o znižanju stroškov, poenostavi-tvi IT-okolja in izkoriščanju vir-tualizacije, IBM, Rio All-Suites Hotel and Casino, Las Vegas, 18.–22. oktober (www-304.ibm.com)

discuss & discover 2010, sodobni evropski B2B dogo-dek za IKT-industrijo, Neuen Messe München, München, 19.–21. oktober (en.discuss-discover.com)

Smau 2010, 47. medna-rodni sejem opreme, rešitev in storitev IKT, Promotor I. C. T., Fieramilano City, Milano, 20.–22 oktober (www.smau.it/html/en_GB/mi09/default.php

Lotus dan 2010, tradicio-nalni in hkrati največji dogo-dek na temo IBM-ove Lotus programske opreme, IBM Slo-venija, Gospodarsko razsta-višče, Ljubljana, 21. oktober (www-05.ibm.com)

ODOS 2010, konferenca o upravljanju dokumentov in procesov, PIA informacijski sistemi in storitve, hotel Paka, Velenje, 21. oktober (www.odos.si)

Business Analytics Forum in Information, nova konfe-renca o prihodnosti odločanja za uporabnike programske opreme Cognos in SPSS (na-mesto prejšnjih konferenc Cognos Forum in SPSS Di-rections), IBM, Mandalay Bay, Las Vegas, 24.–27. oktober (www-01.ibm.com/)

IBM Information on De-mand 2010, konferenca o spreminjanju informacije v strateško gonilo inovacij, optimizaciji poslovanja in konkurenčnem razločevanju na podlagi IBM-ove opreme in storitev, IBM, Mandalay Bay, Las Vegas, 24.–28. oktober (www-01.ibm.com/)

▶

▶

▶

▶

▶

▶

▶

▶

▶

▶

OD 14. OKTOBRA DO 14. NOVEMBRANavedeni so naziv in opis

dogodka, organizator, prizori-šče, kraj in datum ter spletna stran za dodatne informacije.

▶

Potem ko je v zadnjih dveh letih Microsoftu tržni delež na področju operacijskih sistemov za mobilne telefone upadal, je podjetje ta teden splavilo Windows Phone 7, ki naj bi omenjene številke spet za-sukal v njegovo korist. Ponudil je več inovacij, ki so jih proizvajalci mobilnikov, vsaj tako se zdi, sprejeli odprtih rok, saj so v mesecu dni skupaj napovedali okoli 20 novih modelov pametnih mobilnikov. Uporabniški vmesnik je nov in je sestavljen iz »ploščic«, katerih vsebine se samodejno osvežujejo v realnem času in tako funkcionalno presegajo klasične ikone. Občutno je izboljšana tudi odzivnost sistema, pika na i pa je razširjena povezljivost, ne le z mobilnimi in brezžičnimi omrežji, temveč tudi z igrami portala Xbox Live, vsebinami iskalnika Bing ter videoizkušnjo predvajalnikov Zune. Ne manjka-jo niti vse ključne povezave s priljubljenimi socialnimi omrežji in multimedijskimi portali.

Windows Phone 7[NOVOST ]

KOLEDAR DOGODKOV

Biro Expo, 18. mednarodni sejem informacijsko-birotehnič-ne opreme, Beogradski sajam, Beograd, 26.–30. oktober (www.sajam.co.rs)

eChallenges e-2010, konfe-renca in razstava o praktičnih IKT-raziskavah v zvezi z druž-benimi in ekonomskimi izzivi, International Information Mana-gement Corporation (IIMC ), Mar-riott Warsaw, Varšava, 27.–29. oktober (www.eChallenges.org)

IDC Business Intelligence Road show 2010 – Prioritizing for Renewed Opportunities, kon-ferenca o poslovnem obveščanju (BI), IDC Slovenija, Kongresni center Mons, Ljubljana, 28. ok-tober (www.idc-adriatics.com)

Xerox OuT oF tHe BoX, letno srečanje strokovnjakov za pro-dukcijski tisk, Xerox, Kongresni center Mons, Ljubljana, 4. no-vember (www.xeroxoutofthebox.si)

B2Bit, mednarodni sejem informacijskih in telekomuni-kacijskih tehnologij, HungExpo, HungarExpo Budapest Fair Cen-tre, Budimpešta, 6. in 7. oktober (www.infomarket.hu)

CRM-expo, vodilna razstava s področja upravljanja odnosov s strankami, asfc (atelier scherer fair consulting), NürnbergMesse, Nürnberg, 6. in 7. november (www.crm-expo.com)

mHealth Summit, konferenca in razstava o mobilnem zdravju, Foundation for the National Institutes of Health, mHealth Alliance in National Institutes of Health (NIH), Walter E. Wa-shington Convention Center, Washington, 8.–10. november (www.mhealthsummit.org)

Microsoft Tech•Ed Europe 2010, vrhunski izobraževalni tehnološki dogodek, ki zagota-vlja celostno usposabljanje za uporabo Microsoftovih izdelkov, tehnologij, rešitev in storitev, Microsoft, Messe Berlin, Berlin, 8.–12. november (europe.mste-ched.com)

Telekomunikacije 2010, 11. mednarodna strokovna konferenca s področja teleko-munikacij, Mobinet, Kongresni center Mons, Ljubljana, 9. november (www.telekomunika-cije.org)

Hits Roadshow 2010 – Trendi na področju IT, najem oziroma gostovanje IT-storitev, brez-plačna delavnica o novih načinih zagotavljanja IT-storitev za večjo učinkovitost in nižje IT-stroške, Actual IT, Tovarna podjemov, Maribor, 11. november; GZS, No-vo mesto, 25. november (www.actual.si)

Oracle Day 2010, konferenca o najnovejših produktih in re-šitvah v kombinaciji poslovnih, funkcionalnih in tehnoloških tem ter mreženja s strokovnjaki in uporabniki, Oracle, Kongresni center Mons, Ljubljana, 14. no-vember (eventreg.oracle.com)

▶

▶

▶

▶

▶

▶

▶

▶

▶

▶

▶

Pomembno sporočilo Cano-novih inženirjev je, da bomo v prihodnosti videli tudi tisto, kar je danes očem nevidno. Za to bodo poleg tehnologij slikovnih senzorjev, ki »vidijo« v temi, po-skrbeli predvsem visokoločljivi zasloni, ki obljubljajo nekajkrat višje ločljivosti od današnje pol-ne visoke ločljivosti (Full HD). Med prototipi smo že lahko zrli v računalniške zaslone z ločlji-vostjo osem ali štiri milijone pik, na katerih je praktično nemogo-če razločiti med živo naravo in posnetkom na zaslonu. Barvna

globina slikovnih senzorjev, ki dosegajo že po 50 megapik, namreč presega »tehnične spe-cifikacije« človeškega očesa. UHD-zasloni (Ultra High De-finition) so že dosegli velikosti 77 centimetrov (30 palcev), zato verjamemo, da do njihove tržne predstavitve ni prav daleč – le leto ali dve.

Ljudje potrebujemo dodatno dimenzijo

Z visokim vzorčenjem sve-ta pa seveda ne bodo pridobili le multimedijski zanesenjaki, precej bolj veseli bodo nove tehnologije profesionalci, ki se ukvarjajo z dizajnom, tiskanjem in videoprodukcijo. Tudi pri Canonu so si enotni, da ljudje dejansko potrebujemo dodatno dimenzijo. 3D pa ni namenjen le zabavi, temveč bodo z ustrezni-mi rešitvami ogromno pridobili predvsem načrtovalci izdelkov, gradbeni inženirji in vsi, ki se tako ali drugače ukvarjajo s prostorskimi simulacijami in upodobitvami (v realnem ali virtualnem okolju).

Preboji na področju medicine Tehnologija mora biti v službi

človeka. Canon vidi veliko pri-ložnosti za njeno uporabo v me-dicini, kjer je še veliko prostora za napredek – od najosnovnejših rešitev do naprednih sistemov za analizo človeških organov. Na področju organizacije želijo me-dicinskemu osebju omogočiti boljše delovne razmere z izbolj-šanjem procesov, poenostavitvi-jo nalog in hitrim dostopom do ključnih podatkov o bolniku. Na kratko: prenašanje informacij in dostop do njih morata postati precej bolj učinkovita, saj se ta-ko v zdravstvenih ustanovah ne bodo izgubljali čas in življenja bolnikov.

Fotoakustična tomografija za hitro odkrivanje rakotvornih krvničk

Med razvitimi prototipi, ki jih po vsej verjetnosti v prihodnje čaka serijska proizvodnja, so Ca-nonovi inženirji ponosno razka-zovali tehnologijo fotoakustične tomografije, ki obljublja hitro od-krivanje rakotvornih krvničk in

z njo odkrivanje raka na dojkah. Ker pri tem uporablja rešitve za upodabljanje, znane s področja fotografije, ne gre za radioaktiven postopek. Podobne rešitve naj bi v prihodnje omogočale tudi odkrivanje pljučnega raka.

Novi rentgeni bodo več videli in manj sevali

Nova generacija rentgenskih naprav z valovnimi pulzi naj bi zagotovila visoko kakovostne posnetke telesa ob kar 90-od-stotnem zmanjšanju količine obsevanja bolnika, hkrati pa naj bi po zaslugi visoko kontrastnih slik laže pregledali tudi tako imenovano mehko tkivo.

K hitrejšemu odkrivanju bo-lezni in njihovemu zdravljenju bodo pomembno pripomogli tudi medicinski 3D-modeli in hitro testiranje zapisa DNK. Po-stopki hitrega pridobivanja in analiziranja dednega zapisa naj bi bili občutno natančnejši od današnjih in obenem še precej cenejši. Pod črto: sodobna medi-cina naj bi še naprej skrbela, da bomo živeli (in delali) dlje.

Nevidno postaja vidno[CANON EXPO 2010 ] Veliko prostora za napredek

Družba Canon je na sejmu Canon Expo, ki ga prireja vsakih pet let, predstavila strategijo razvoja za nasle-dnjo petletko. V Parizu so strokovni javnosti pokazali več zanimivih prototipov z najrazličnejših področij, po razvojnih korakih sodeč pa bosta v prihodnje najhitreje napredovala predvsem medicina in področje digitalnega upodabljanja.

Canon je predstavil nabor novih rešitev za zajem in predvajanje zunanjega sve-ta. Poudarek je na izredno visokih absolutno realističnih ločljivostih in tretji dimenziji.

▶

INFORMATOR papirja · 22 OGLASNA PRILOGA FINANCE, četrtek, 14. oktobra 2010, št. 200 Slovenski...

Documents

Transcript of INFORMATOR papirja · 22 OGLASNA PRILOGA FINANCE, četrtek, 14. oktobra 2010, št. 200 Slovenski...